raziskava o zaposljivosti diplomantov višješolskega študija lesarstvo

Transcription

LESARSKA ŠOLA MARIBOR - VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
LESARSKA ULICA 2
2000 MARIBOR
RAZISKAVA O ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV
VIŠJEŠOLSKEGA ŠTUDIJA LESARSTVO
Maribor, 2010 (dopolnjeno 2011)
Pripravila Andreja Peserl
KAZALO VSEBINE
1 UVOD........................................................................................................................................... 5
2 ZAHTEVE NA PODROČJU LESARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE ......................................................... 6
3 STATISTIČNI PODATKI NA TRGU DELA ZA PODROČJE LESARSTVA...............................................11
4 ANKETA O ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV VIŠJEŠOLSKEGA ŠTUDIJA LESARSTVO .....................17
4.1
PREDSTAVITEV VIŠJE STROKOVNE ŠOLE – LESARSKE ŠOLE MARIBOR .......................................................17
4.2
ZASNOVA RAZISKAVE ....................................................................................................................18
4.2.1 DEFINICIJA PROBLEMA ................................................................................................................18
4.2.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ..........................................................................................................19
4.2.3 OPREDELITEV HIPOTEZ ................................................................................................................19
4.2.4 RAZISKOVALNI NAČRT .................................................................................................................20
4.3
OBLIKOVANJE ANKETNEGA VPRAŠALNIKA..........................................................................................20
4.3.1 OBLIKOVANJE SPLETNEGA VPRAŠALNIKA .........................................................................................20
4.3.2 OBLIKOVANJE VPRAŠALNIKA V TISKANI OBLIKI ...................................................................................23
4.4
PRIDOBIVANJE PODATKOV .............................................................................................................23
4.5
ANALIZA PODATKOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA IN INTERPRETACIJA REZULTATOV .....................................23
4.6
PREVERJANJE HIPOTEZ ..................................................................................................................35
5 ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................39
Kazalo slik
Slika 1: Povpraševanje po poklicih in strokovnih nazivih na področju lesarstva glede na
stopnjo izobrazbe 2002–2006 ................................................................................................. 7
Slika 2: Izobrazbena struktura zaposlenih v lesarstvu v letu 2009 ........................................... 8
Slika 3: Struktura zaposlenih po vrsti izobrazbe v letu 2009 ................................................... 9
Slika 4: Število prostih delovnih mest in število zaposlitev na prostih delovnih mest z
izobrazbo inženir lesarstva ................................................................................................... 13
Slika 5: Google dokumenti ................................................................................................... 21
Slika 6: Priprava spletnega vprašalnika ................................................................................ 22
Slika 7: Oblika spletnega vprašalnika ................................................................................... 22
Slika 8: Geografska razporeditev zaposlitev diplomantov..................................................... 24
Slika 9: Trenutni zaposlitveni status diplomantov................................................................. 25
Slika 10: Panoga zaposlitve .................................................................................................. 27
Slika 11: Načini seznanitve s podjetjem (redni študij) .......................................................... 29
Slika 12: Delež zaposlenih diplomantov rednega študija ...................................................... 30
Slika 13: Primerjava zaposlitvenih možnosti diplomantov glede na leto diplomiranja........... 32
Slika 14: Sprememba zaposlitve po končanem študiju .......................................................... 33
Slika 15: Ambicije diplomantov ........................................................................................... 34
Kazalo tabel
Tabela 1: Stopnja izobrazbe v odstotkih v letih 2001 in 2009 ................................................. 8
Tabela 2: Struktura povpraševanja po poklicnih in strokovnih nazivih na področju lesarstva v
obdobju 2002–2006 ............................................................................................................... 9
Tabela 3: Analiza povezanosti poklicnih in strokovnih nazivov s poklici in dejavnostjo
delodajalca – inženir lesarstva, 2002–2006........................................................................... 10
Tabela 4: Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnostih 2005–marec 2011 ........................... 11
Tabela 5: Prosta delovna mesta na področju lesarstva 2008–2010 ........................................ 12
Tabela 6: Število zaposlitev na prostih delovnih mestih na področju lesarstva 2008 do 2010 12
Tabela 7: Število registriranih brezposelnih oseb na področju lesarstva v letih 2008–2010 .. 13
Tabela 8: Število registriranih brezposelnih oseb na področju lesarstva, ki iščejo prvo
zaposlitev v letih 2008 do 2010 ............................................................................................ 14
Tabela 9: Število registriranih brezposelnih oseb z izobrazbo inženir lesarstva po starosti
(2008–2010) ........................................................................................................................ 14
Tabela 10: Število zaposlitev na prosta delovna mesta inženir lesarstva po dejavnostih
poslovnega subjekta v letu 2010 ........................................................................................... 15
Tabela 11: Podrobni statistični podatki za izobrazbo inženir lesarstva .................................. 16
Tabela 12: Število diplomantov na LŠ – VSŠ v letih 2003–2010 .......................................... 17
Tabela 13: Vrnjene ankete glede na način študija ................................................................. 24
Tabela 14: Ocena pridobljenega znanja ................................................................................ 25
Tabela 15: Leto zaključka študija (nezaposleni diplomanti) .................................................. 26
Tabela 16: Podrobni odgovori diplomantov, ki niso zaposleni .............................................. 26
Tabela 17: Primerjava trenutne oblike zaposlitve in panoge ................................................. 27
Tabela 18: Načini iskanja zaposlitve (redni študij) ............................................................... 28
Tabela 19: Čas zaposlitve diplomantov (redni študij) ........................................................... 29
Tabela 20: Iskanje zaposlitve in čas zaposlitve pri diplomantih rednega študija .................... 31
Tabela 21: Primerjava med načinom seznanitve s podjetjem in časom zaposlitve ................. 31
Tabela 22: Možnosti pri iskanju zaposlitve ........................................................................... 32
Tabela 23: Ustrezne kompetence pri zaposlitvi ..................................................................... 33
Tabela 24: Nadaljnje izobraževanje glede na oceno pridobljenega znanja ............................. 35
Raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010
1
UVOD
Na šoli izvajamo vsakoletne evalvacije glede šole in študijskega programa. Odločili smo se,
da pripravimo tudi raziskavo o zaposljivosti diplomantov višješolskega študijskega programa
Lesarstvo1, ter s tem pridobimo podatke o trenutnem stanju glede zaposlenosti naših
diplomantov.
V raziskavi so prikazane zahteve na področju lesarstva ter statistični podatki za področje
lesarstva, kot jih objavlja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Podatki prikazujejo
potrebe oz. prosta delovna mesta na področju lesarstva in še podrobneje za poklic inženir
lesarstva, število zaposlitev na prosta delovna mesta ter število registriranih brezposelnih
oseb. Vsi pridobljeni podatki dajejo natančnejšo sliko glede zaposlitev na področju lesarstva.
V drugem delu prikazujemo rezultate ankete o zaposljivosti diplomantov višješolskega
študija lesarstvo, ki je bila izvedena septembra oz. oktobra v letu 2010. V raziskavo je bila
vključena celotna populacija diplomantov v programu lesarstvo, ki so diplomirali v letih od
2003 do vključno junija 2010.
1
Raziskava je del študije, ki jo je za magistrsko nalogo pripravila A.Peserl.
5
2
ZAHTEVE NA PODROČJU LESARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE
Sodobno poslovno okolje je v zadnjih nekaj letih doživelo veliko sprememb, ki lahko
podjetjem pomenijo velike ovire za obstoj ali neizmerne priložnosti in možnosti za rast in
razvoj. Če se hoče podjetje na vse te zunanje izzive po spremembah hitro odzvati, mora biti
čim bolj prilagodljivo in sposobno svoje poslovanje hitro ustrezno spremeniti, hkrati pa mora
svojim proizvodom dodati (drugačno, višjo) vrednost. Zato podjetja poleg sodobnih
tehnologij potrebujejo predvsem znanje za njihovo uporabo in nadaljnji razvoj. Človeška
ustvarjalnost in inovativnost ter želja po kreiranju novega sta namreč temeljna nosilca razvoja.
Zaposleni in njihove zmožnosti (in znanja) so torej temelj delovanja vsakega podjetja in
nosilci uveljavljanja sprememb. Lahko torej trdimo, da je kadrovanje eden izmed ključnih
procesov pri zagotavljanju (dolgoročne) uspešnosti podjetja, saj je od kadrov odvisno, koliko
in kakšno znanje podjetje poseduje. Znanje pa je pogoj za sposobnost prilagajanja novim
tržnim zahtevam, višjo dodano vrednost v proizvodnji in visok ustvarjalni potencial, ki se v
praksi kaže kot inovativnost. (Kropivšek et al. 2009, 297)
Milavec (2009, 157) pojasnjuje, da so februarja 2009 na Združenju lesne in pohištvene
industrije preverili neposreden vpliv globalne krize na slovensko lesnopredelovalno industrijo
z anketiranjem članov in ugotovili, da so se v večini podjetij naročila znižala za 20 % do 50 %
v primerjavi z letom 2007. Zaradi tega so zaloge začele naraščati in podjetja so morala
zmanjševati proizvodnjo. Glede na padec prodaje so največji problem previsoki stroški
poslovanja, povezani tudi s težjim pridobivanjem sredstev pri bankah. Podjetja so se zato
odločala za subvencionirano skrajševanje delovnega časa, odpovedovanje pogodb za
nedoločen čas, za koriščenje kolektivnih dopustov. Niso pa bili redki tudi primeri zniževanja
plač. V smislu nižanja stroškov je Združenje lesne in pohištvene industrije ter celotna
Gospodarska zbornica Slovenije pozvala vlado k vključitvi dodatnega ukrepa začasnega
prevzema delavcev na pleča države. Takšen ukrep bi omogočil večje možnosti za preživetje
podjetij, istočasno bi to pomenilo dobro rešitev za zaposlene, ki bi se med začasno
brezposelnostjo lahko dodatno izobrazili in se tako po krizi bolje usposobljeni vrnili v
podjetja. V tej situaciji je namreč kljub izgubi naročil ključno obdržati čim večje število
podjetij. (povz. po Milavec 2009, 157)
Potrebe delodajalcev se odražajo tudi v povpraševanju po poklicnih profilih, ki jih podjetje
potrebuje. Slika 1 prikazuje skupno povpraševanje po zaposlitvah delavcev z izobrazbo s
področja lesarstva in tapetništva (v nadaljevanju lesarstva) v obdobju 2002–2006 in obsega
19.127 potreb. Le za manjši delež potreb na področju lesarstva je zaželena VII. ali VIII.
stopnja izobrazbe, izobrazbe od vključno VI. stopnje pa predstavljajo večinski delež, med
njimi so potrebe po III. In IV. stopnji izobrazbe v večini. Opazno najpogostejše so potrebe po
mizarjih, ki zajemajo kar več kot polovico vseh potreb na področju lesarstva. Sledijo potrebe
po lesarskih tehnikih in obdelovalcih lesa. Med pogostejše so uvrščene tudi potrebe po
lesarjih in lesarskih delavcih. (Štarkl 2008, 37–38)
6
Slika 1: Povpraševanje po poklicih in strokovnih nazivih na področju lesarstva glede na
stopnjo izobrazbe 2002–2006
Vir: Štarkl 2008, 38
Izobrazbeno strukturo v slovenskih lesnih podjetjih podajam z izsledki raziskave med lesnimi
podjetji, v katero je bilo zajetih 3210 zaposlenih, kar predstavlja skoraj 17 % vseh zaposlenih
v lesni industriji. Rezultati raziskave so pokazali, da ima dobrih 44 % zaposlenih v slovenskih
lesnih podjetjih manj kot poklicno izobrazbo – v glavnem gre za priučene delavce s končano
ali nedokončano osnovno šolo. Približno četrtina zaposlenih ima poklicno izobrazbo
(večinoma mizar), slaba petina pa je tehnično izobraženega kadra. Višjo in visoko izobrazbo
ima nekaj manj kot 10 % zaposlenih. (povz. po Kropivšek et al. 2009, 298)
Kropivšek (2009, 299) ugotavlja, da se je v zadnjih letih delež zaposlenih z nedokončano
osnovno šolo, dokončano osnovno šolo in nižjo poklicno šolo zmanjšal le za malenkost.
Delež zaposlenih s srednjo poklicno in višjo strokovno šolo je ostal na enaki ravni, medtem
ko se je delež zaposlenih z visoko strokovno šolo, univerzitetno izobrazbo ter magisterijem in
doktoratom povečal iz 3,6 % v letu 2001 na 6 % v letu 2009. Avtor izpostavlja, da je
izobrazbena struktura še vedno relativno neugodna, saj gre sprememba predvsem na račun
povečanja odstotka delavcev s VII. in VIII. stopnjo izobrazbe.
7
VII. stopnja;
VIIII. stopnja;
VIII/2.
5,42
0,03
stopnja; 0,4
VI. stopnja; 3,8
I. + II. stopnja;
33,55
V. stopnja;
19,97
III. stopnja;
10,69
IV. stopnja;
26,14
Delež zaposlenih (%)
Slika 2: Izobrazbena struktura zaposlenih v lesarstvu v letu 2009
Vir: Prirejeno po Kropivšek et al. 2009, 298
Tabela 1: Stopnja izobrazbe v odstotkih v letih 2001 in 2009
Stopnja izobrazbe
I.+II.+III. stopnja
IV.+V.+VI. stopnja
VII.+VIII. stopnja
leto 2001
46,75 %
49,65 %
3,60 %
leto 2009
33,55 % + 10,69 % = 44,24 %
26,14 % + 19,97 % + 3,8 % = 49,91 %
5,42 % + 0,4 % + 0,03 % = 5,85 %
Vir: Kropivšek et al. 2009, 299
Podobno lahko ugotovimo tudi pri strukturi zaposlenih glede na vrsto izobrazbe. Največ
srednje in tudi višje ter visoko izobraženega kadra ima izobrazbo s področja lesarstva – več
kot 43 %. S slabimi 10 % je zastopano področje ekonomije, sledi področje strojništva in
organizacije. Sedanja izobrazbena struktura predstavlja veliko oviro uvajanju novih
tehnologij, prilagajanju spremembam in razvoju, saj je zanj potrebna predvsem ustvarjalnost
in inovativnost. Delodajalci inovativnost, samoiniciativnost in ustvarjalno razmišljanje
zaposlenih ocenjujejo kot precej pomembne kompetence zaposlenih, vendar pa je trenutno
stanje teh kompetenc precej slabo, kar bi lahko pomenilo, da mora biti nadaljnje usposabljanje
in izobraževanje usmerjeno predvsem v smeri pridobivanja teh kompetenc in znanj. (povz. po
Kropivšek et al. 2009, 300)
8
Slika 3: Struktura zaposlenih po vrsti izobrazbe v letu 2009
Vir: Kropivšek et al. 2009, 299
Potrebe, ki jih narekuje gospodarstvo, so izkazane z večjim ali manjšim povpraševanjem po
določenem kadru. Iz prikazane strukture povpraševanja po poklicnih in strokovnih nazivih
(tabela 2) so razvidne potrebe na področju lesarstva v obdobju 2002–2006. Izkazano je
največje povpraševanje po mizarjih (poklicna izobrazba), ki predstavlja kar polovico vsega
povpraševanja po poklicih v lesarstvu. Povpraševanje po poklicu inženir lesarstva predstavlja
1,85 % v skupnem povpraševanju.
Tabela 2: Struktura povpraševanja po poklicnih in strokovnih nazivih na področju lesarstva v
obdobju 2002–2006
Zaposlitve za specifične poklice so možne v različnih dejavnostih, seveda glede na potrebe
delodajalcev. Inženirji lesarstva so bili tako v obdobju 2002–2006 pretežno zaposleni v
panogah predelave in obdelave lesa, proizvodnji pohištva, posredništvu in trgovini (tabela 3).
9
Tabela 3: Analiza povezanosti poklicnih in strokovnih nazivov s poklici in dejavnostjo
delodajalca – inženir lesarstva, 2002–2006
10
3
STATISTIČNI PODATKI NA TRGU DELA ZA PODROČJE
LESARSTVA
V poglavju podajam statistične podatke, ki se navezujejo na področje lesarstva oz. na
izobrazbo inženir lesarstva.
V tabeli 4 podrobneje prikazujem število delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih in
znotraj teh še število delovno aktivnih za panoge, ki so najbolj tipične za lesno industrijo.
Število delovno aktivnih za vse tri prikazane panoge lesarstva v obdobju 2005–jan. 2011
pada, in sicer se je število od leta 2005 do marca 2011 zmanjšalo za 25,7 %. V predelovalnih
dejavnostih se je število od 2007 do marca 2011 zmanjšalo za 16,9 %.
Tabela 4: Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnostih 2005–marec 2011
(podrobno za lesarstvo)
Skupaj
Predelovalne dejavnosti
Obdelava in predelava
lesa, proizvodnja izdelkov
iz lesa, plute, slame in
protja, razen pohištva
Proizvodnja
papirja in
izdelkov iz
papirja
Proizvodnja
pohištva
December 2005
813.558
221.785
11.509
6.104
11.137
December 2006
833.016
222.444
11.903
5.612
10.657
December 2007
864.361
223.483
11.997
5.539
10.505
December 2008
880.252
216.286
10.652
4.795
10.293
December 2009
844.655
190.637
9.190
4.622
9.232
December 2010
818.975
184.096
8.708
4.301
8.529
Januar 2011
820.866
183.927
8.739
4.308
8.380
Marec 2011
823.104
184.252
8.797
4.310
8.244
Vir: http://www.stat.si/pxweb/Dialog/SaveShow.asp
Iz podatkov Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je razvidna primerjava števila
prostih delovnih mest v obdobju 2008–2010 za lesarske poklice. Skoraj za vse poklice velja,
da je bilo število prostih delovnih mest v letu 2009 manjše kot v letu 2008, v letu 2010 pa se
je število prostih delovnih mest glede na predhodno leto povečalo (tabela 5). Za izobrazbo
inženir lesarstva je bilo v letu 2010 razpisanih 72 prostih delovnih mest. Razporeditev prostih
delovnih mest po območnih službah prikazuje največ prijavljenih prostih delovnih mest v
območnih službah v Celju, Kranju, Ljubljani, Novem mestu. Hkrati pa za zaporedno triletno
obdobje 2008–2010 velja, da so ostala nekatera sicer razpisana delovna mesta z izobrazbo
inženir lesarstva prosta (slika 4). Za leto 2010 je ZRSZ posredoval podatek, da se je na
razpisanih 72 prostih delovnih mest zaposlilo 57 inženirjev lesarstva.
11
Tabela 5: Prosta delovna mesta na področju lesarstva 2008–2010
Število prostih delovnih mest
2008
2009
2010
Poklici v lesarstvu
LESARSKI DELAVEC
67
44
42
OBDELOVALEC LESA
212
102
125
LESAR
246
90
147
MIZAR
1869
898
1132
LESARSKI TEHNIK
528
295
430
MOJSTER MODELNI MIZAR
2
MIZARSKI MOJSTER
8
2
3
INŽENIR LESARSTVA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR
LESARSTVA
83
68
72
35
35
28
DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA (VS)
40
24
35
SODARSKI MOJSTER
MAGISTER LESARSTVA
2
DOKTOR LESARSTVA
1
1
DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA (VS)/1. bol. st/
3
DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA (UN)/1. bol. st/
1
1
MAGISTER INŽENIR LESARSTVA/2. bol. st/
Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Tabela 6: Število zaposlitev na prostih delovnih mestih na področju lesarstva 2008 do 2010
Število zaposlitev na prostih delovnih mestih
2008
2009
LESARSKI DELAVEC
50
39
54
OBDELOVALEC LESA
172
216
304
LESAR
156
107
105
MIZAR
1132
920
965
LESARSKI TEHNIK
402
543
667
1
1
4
MIZARSKI MOJSTER
4
2
2
SODARSKI MOJSTER
2010
1
INŽENIR LESARSTVA
59
41
57
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA
28
46
68
28
32
33
2
1
MAGISTER LESARSTVA
DOKTOR LESARSTVA
3
1
1
12
2
2010
Število zaposlitev na
prostih delovnih mestih
2009
Število prostih delovnih
mest
2008
0
20
40
60
80
100
Slika 4: Število prostih delovnih mest in število zaposlitev na prostih delovnih mest z
izobrazbo inženir lesarstva
Vir: Lasten prikaz (povz. po ZRSZ  interni podatki)
Tabela 7: Število registriranih brezposelnih oseb na področju lesarstva v letih 2008–2010
Število registriranih brezposelnih oseb
December 2008
December 2009
December 2010
LESARSKI DELAVEC
184
249
236
OBDELOVALEC LESA
244
432
431
LESAR
52
69
69
MIZAR
460
800
974
LESARSKI TEHNIK
274
496
583
2
7
3
INŽENIR LESARSTVA
16
33
42
23
36
44
7
21
29
MAGISTER LESARSTVA
1
1
DOKTOR LESARSTVA
1
1
MIZARSKI MOJSTER
SODARSKI MOJSTER
1
13
Tabela 8: Število registriranih brezposelnih oseb na področju lesarstva, ki iščejo prvo
zaposlitev v letih 2008 do 2010
Število registriranih brezposelnih oseb,
ki iščejo prvo zaposlitev
Dec. 2008
Dec. 2009
Dec. 2010
LESARSKI DELAVEC
1
2
2
OBDELOVALEC LESA
23
46
49
LESAR
3
2
4
MIZAR
33
64
67
LESARSKI TEHNIK
42
77
79
MIZARSKI MOJSTER
1
SODARSKI MOJSTER
INŽENIR LESARSTVA
2
3
4
3
5
5
MAGISTER LESARSTVA
DOKTOR LESARSTVA
1
Tabela 9: Število registriranih brezposelnih oseb z izobrazbo inženir lesarstva po starosti
(2008–2010)
Število registriranih brezposelnih oseb z izobrazbo inženir lesarstva
do 18
18 do 25
25 do 30
30 do 40
40 do 50
50 do 60
60 in več
Skupaj
6
5
2
3
16
December 2008
December 2009
December 2010
1
5
11
6
10
4
12
15
10
33
1
42
Tudi na področju lesarstva se je glede na splošno slabšo gospodarsko situacijo v letih
20082010 povečevalo število registriranih brezposelnih oseb, kar velja za vse prikazane
lesarske poklice. Ob zaključku leta 2010 (december) je bilo brezposelnih 42 inženirjev
lesarstva, vendar pa moram poudariti, da so med njimi samo 3, ki iščejo prvo zaposlitev. V
mesecu decembru 2010 so tako na Zavodu za zaposlovanje bile prijavljene kot brezposelne 4
osebe v starosti 25–30 let z izobrazbo inženir lesarstva. Ti podatki tudi sovpadajo s podatki,
pridobljenimi z lastno raziskavo o zaposljivosti študentov višješolskega programa Lesarstvo
(v poglavju 6).
14
Tabela 10: Število zaposlitev na prosta delovna mesta inženir lesarstva po dejavnostih
poslovnega subjekta v letu 2010
INŽENIR
LESARSTVA
A KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO
B RUDARSTVO
C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
26
10 Proizvodnja živil
2
11 Proizvodnja pijač
12 Proizvodnja tobačnih izdelkov
13 Proizvodnja tekstilij
14 Proizvodnja oblačil
15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov
16 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in
protja, razen pohištva
9
17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja
18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
19 Proizvodnja koksa in naftnih derivatov
20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov
21 Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov
22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas
1
23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov
1
24 Proizvodnja kovin
25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav
2
26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov
2
27 Proizvodnja električnih naprav
28 Proizvodnja drugih strojev in naprav
29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic
2
30 Proizvodnja drugih vozil in plovil
31 Proizvodnja pohištva
7
32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti
33 Popravila in montaža strojev in naprav
D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, S PLINOM IN PARO
E OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI;
SANIRANJE OKOLJA
F GRADBENIŠTVO
G TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH
VOZIL
6
12
H PROMET IN SKLADIŠČENJE
I GOSTINSTVO
J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
K FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
3
L POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
1
M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
1
N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
O DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST
OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI
4
P IZOBRAŽEVANJE
1
Q ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
2
R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
S DRUGE DEJAVNOSTI
15
1
Statistični podatki prikazujejo, da je bilo v letu 2010 sklenjenih 57 zaposlitev z izobrazbo
inženir lesarstva, največ zaposlitev je bilo sklenjenih na področju obdelave in predelave lesa,
proizvodnje pohištva, trgovine, gradbeništva. Inženirji lesarstva so se zaposlovali tudi na
področju drugih dejavnosti, in sicer v proizvodnji živil, proizvodnji izdelkov iz gume in
plastičnih mas, proizvodnji kovinskih in nekovinskih izdelkov, proizvodnji računalnikov,
proizvodnji motornih vozil in prikolic, na področju finančnih in zavarovalniških dejavnosti,
poslovanju z nepremičninami, strokovnih ter znanstvenih dejavnosti ter v javni upravi,
izobraževanju in zdravstvu ter socialni varnosti.
Podrobnejši statistični podatki za izobrazbo inženir lesarstva za obdobje 20092011
pridobljeni na spletni strani ZRSZ, podajajo zahteve delodajalcev po zahtevanem znanju oz.
kompetencah. Delodajalci zahtevajo delovne izkušnje, računalniška znanja in pogosto tudi
znanje tujih jezikov (tabela 11).
Tabela 11: Podrobni statistični podatki za izobrazbo inženir lesarstva
Prosta delovna
mesta
Za določen
čas
2009
68
47
Željeno
sodelovanje
ZRSZ
34
33
praviloma
pogosto
2010
72
43
27
44
pogosto
pogosto
2011*
24
15
8
18
praviloma
pogosto
Inženir lesarstva
Zahtevane
Zahtevana
Zahtevano znanje
delovne izkušnje računalniška znanja tujih jezikov
*Podatki za leto 2011 so vključno do meseca maja.
Vir: http://apl.ess.gov.si/eSvetovanje/TrgDela/Statistika/Poklic/Default.aspx#details
16
4
ANKETA O ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV VIŠJEŠOLSKEGA
ŠTUDIJA LESARSTVO
4.1
Predstavitev Višje strokovne šole – Lesarske šole Maribor
Lesarska šola v Mariboru ima dve organizacijski enoti: »Srednjo poklicno in strokovno šolo«
in »Višjo strokovno šolo«.
Višja strokovna šola je pričela z izobraževanjem prvih izrednih študentov višješolskega
strokovnega programa »Lesarstvo« v študijskem letu 2001/02, v študijskem letu 2002/03 pa
jim je sledila tudi prva generacija rednih študentov, trenutno tako izvajamo v programu
Lesarstvo redni in izredni študij.
V študijskem letu 2008/09 je LŠ Maribor – Višja strokovna šola pričela izobraževati tudi v
višješolskem strokovnem programu »Oblikovanje materialov« – modul les (trenutno v
programu Oblikovanje materialov še nimamo diplomantov). Lesarska šola Maribor – VSŠ je
bila do študijskega leta 2008/09 edina višja strokovna šola v Sloveniji, ki je izobraževala za
poklic inženir lesarstva, inženirka lesarstva.
V letu 2008/09 sta se z javno veljavnim programom Lesarstvo pridružili še dve višji strokovni
šoli, in sicer v Novem mestu in Škofji Loki. Trenutno pa na omenjenih višjih strokovnih šolah
še nimajo diplomantov. Na visokošolskem in univerzitetnem nivoju za poklic diplomirani
inženir lesarstva in univerzitetni diplomirani inženir lesarstva izobražuje Biotehniška fakulteta
v Ljubljani – Oddelek za lesarstvo. Tako trenutno diplomanti lesarske stroke prihajajo samo iz
dveh izobraževalnih ustanov, iz Biotehniške fakultete – Oddelek za lesarstvo in Lesarske šole
Maribor.
Prvi diplomanti Višje strokovne šole – LŠ Maribor so z uspešno opravljenimi obveznostmi
pridobili naziv »inženir lesarstva« v letu 2003. Število diplomantov po posameznih letih,
upoštevajoč način študija, je prikazano v tabeli 12. V letih od 2003 do 2010 je na
višješolskem strokovnem študiju diplomiralo 195 diplomantov, od tega 55,4 % diplomantov
izrednega študija. (povz. po interni dokumentaciji LŠ MB 2011)
Tabela 12: Število diplomantov na LŠ – VSŠ v letih 2003–2010
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
skupaj
0
2
10
14
8
12
16
25
87
(44,6 %)
7
19
10
15
19
9
10
19
108
(55,4 %)
7
21
20
29
27
21
26
44
195
redni študij
izredni študij
skupaj
Vir: LŠ MB 2011
Primerjava števila diplomantov rednega in izrednega študija po posameznih letih izkazuje
precejšnje razlike. V letih od 2003 do 2007 je bilo višje število diplomantov izrednega študija,
kar lahko pripišem dejstvu, da je bilo zanimanje ob uvedbi višješolskega študija v letu 2001
izredno veliko in je bil vpis izrednih študentov v prvih letih študija tudi precej velik, kasneje
17
pa se je vpis v izredni študij zmanjševal. Hkrati je bil prvi vpis 2001 v višješolski program
lesarstva namenjen samo izrednim študentom, redni študenti so se prvič vpisali leto kasneje.
V letih od 2008 do 2010 je zaznati, da med diplomanti prevladajo diplomanti rednega študija.
Iz prikazane tabele 12 je moč odčitati, da se je število diplomantov, ki so zaključili študij v
letu 2010, močno povečalo, saj je v letu 2010 je diplomiralo kar 44 diplomantov, od tega 25
diplomantov rednega študija. Rezultat gre pripisati angažiranosti Višje strokovne šole – LŠ
Maribor v smislu spodbujanja študentov k rednemu študiju in hitrejšemu diplomiranju hkrati z
uvajanjem novih procesov bolonjskega študija.
4.2
Zasnova raziskave
Raziskavo o zaposljivosti diplomantov višješolskega študijskega programa Lesarstvo smo
izvedli z namenom, da pridobimo podatke o trenutnem stanju glede zaposlenosti naših
diplomantov.
Pri izvedeni raziskavi sem za način zbiranja podatkov izbrala anketno metodo. Anketo sem
izvedla na populaciji diplomantov Višje strokovne šole – program Lesarstvo. Osnovo za
anketiranje diplomantov je predstavljal strukturirani vprašalnik, ki sem ga pripravila v spletni
in tiskani obliki. Tiskano obliko vprašalnika je bilo potrebno pripraviti zaradi nedosegljivosti
elektronskih naslovov vseh diplomantov. Tako sem lahko anketo poslala vsem diplomantom
višješolskega študija, ki so zaključili študij vključno do junija 2010. Anketni vprašalniki so
bili poslani konec meseca septembra ter v začetku meseca oktobra 2010. Odgovori
diplomantov, ki so vrnili anketne vprašalnike v spletni obliki, so bili takoj zabeleženi v
spletnem programu Google doc. Vrnjene tiskane anketne vprašalnike sem ročno vnesla v
program. Pridobljene podatke sem obdelala s statističnim programom SPSS 17.0, s pomočjo
katerega sem lahko natančneje definirala vplive posameznih dejavnikov in jih interpretirala.
Pri podanih podatkih je potrebno upoštevati, da se podatki o številu diplomantov v tabeli 12
nanašajo na celotno opazovano obdobje od 2003 do zaključka 2010, medtem ko so bili v
anketo zajeti diplomanti, ki so zaključili študij do vključno junija 2010.
4.2.1 Definicija problema
Namen raziskave je analizirati zaposljivost diplomantov višješolskega študija – program
Lesarstvo. Osredotočila sem se torej na diplomante višješolskega študija v programu
Lesarstvo, ki so se izobraževali na Lesarski šoli Maribor in so uspešno pridobili naziv inženir
oziroma inženirka lesarstva. Prikazati želim zaposlenost diplomantov v programu Lesarstvo,
ki so diplomirali od leta 2003, ko so uspešno zagovarjali svoja diplomska dela prvi
diplomanti, do vključno junija 2010 (opomba: raziskava s posredovanjem anketnih
vprašalnikov je bila izvedena konec septembra oz. v začetku oktobra 2010).
Cilji raziskave so ugotoviti, ali so diplomanti zaposleni in v kakšni panogi, v kolikšnem času
so pridobili zaposlitev, kako so spoznali podjetje, v katerem so zaposleni, kakšne so njihove
želje glede nadaljnjega izobraževanja. Predvsem pa želim z raziskavo podati sliko stanja na
trgu dela za diplomante z izobrazbo inženir lesarstva in podati možnosti za njihovo
zaposlovanje tudi v prihodnje.
Menim, da v slabši gospodarski situaciji, ki jo je povzročila finančna in gospodarska kriza,
tehnični kader lažje pridobi zaposlitev, še posebej kadar gre za usmerjenost v določeno
18
panogo, kot je to primer lesarstva. Gospodarstvo vedno, posebej pa še v kriznih situacijah,
potrebuje izobražene strokovnjake, ki s svojim znanjem sledijo novim zahtevam in posledično
novim tehnologijam. Hkrati je ugodno tudi dejstvo, da sta za usmeritev v programu Lesarstvu
izobraževali samo dve ustanovi: Lesarska šola Maribor- VSŠ in Biotehniška fakulteta –
oddelek za lesarstvo.
Kar precejšnje število diplomantov Lesarske šole Maribor – Višje strokovne šole je takšnih, ki
že imajo podjetje, usmerjeno v lesarsko panogo (imajo podjetje sami ali pa njihovi starši), kar
jim seveda daje dodatne izkušnje. Iz pripravljenega anketnega vprašalnika sem pridobila
podatke, kolikšen je delež takšnih diplomantov.
4.2.2 Raziskovalna vprašanja
Na osnovi večletnega dela na področju višješolskega izobraževanja sem postavila
raziskovalna vprašanja o trenutnem zaposlitvenem statusu diplomantov višješolskega študija
Lesarstvo, katerega izvajamo na Lesarski šoli Maribor – Višji strokovni šoli. Pojem
zaposlenosti zajema široko področje, na katerega vpliva več dejavnikov.
Podajam raziskovalna vprašanja:
- Kakšna je trenutna zaposlenost oz. zaposlitveni status diplomantov višješolskega
študija programa »Lesarstvo«?
- Kakšne so potrebe in zahteve gospodarstva po tehničnem kadru?
- V kolikšnem času so se diplomanti po končanem študiju zaposlili?
- V kolikšni meri so diplomanti sami aktivni pri iskanju zaposlitve?
- Kako so diplomanti vzpostavili stike z delodajalci?
- Kakšne možnosti so diplomanti imeli pri iskanju zaposlitve?
- Kakšne možnosti napredovanja so imeli diplomanti po končanem študiju?
- V kateri panogi so zaposleni diplomanti višješolskega študija Lesarstvo?
- Koliko diplomantov je zaposlenih v lastnem podjetju ali podjetju staršev?
4.2.3 Opredelitev hipotez
Pri raziskovanju problema zaposljivosti diplomantov sem pri pripravi magistrske naloge
oblikovala naslednje hipoteze, ki se nanašajo na diplomante Lesarske šole Maribor – Višje
strokovne šole v programu Lesarstvo, ki so diplomirali v obdobju od 2003 do junija 2010:
Hipoteza 1: Najmanj polovica diplomantov rednega študija se je zaposlila takoj po
diplomiranju ali pa so bili zaposleni že pred diplomiranjem.
Hipoteza 2: Trenutno je brezposelnih manj kot ena desetina diplomantov
višješolskega programa Lesarstvo.
Hipoteza 3: V lastnem ali družinskem podjetju je zaposlenih več kot ena petina
diplomantov.
Hipoteza 4: Po opravljeni diplomi je več kot polovica diplomantov napredovala na
boljše in bolj odgovorno delovno mesto.
Hipoteza 5: Večina diplomantov je podjetje, v katerem so trenutno zaposleni, poznala
že pred zaposlitvijo (med študijem so v podjetju opravljali praktično izobraževanje ali
študentsko oz. drugo priložnostno delo).
Hipoteza 6: Večina diplomantov višješolskega programa Lesarstvo je zaposlenih v
lesarstvu ali sorodnih strokah.
19
Hipoteza 7: Diplomanti pri iskanju zaposlitve niso imeli več različnih možnosti,
ampak so imeli pri izbiri zaposlitve samo eno možnost.
4.2.4 Raziskovalni načrt
Raziskovanje predstavlja anketa, ki sem jo oblikovala in pripravila za diplomante
višješolskega študija v programu Lesarstvo. Anketni vprašalnik sem oblikovala v spletni ter
tiskani obliki in nato vprašalnik posredovala vsem diplomantom. Z odgovori na pripravljeno
anketo sem pridobila primarne podatke o diplomantih Lesarske šole Maribor. V raziskavo so
bili vključeni vsi diplomanti višješolskega študija, ki so diplomirali v letih 2003–junij 2010.
Pridobljene podatke sem statistično obdelala.
Časovno sem anketiranje izvedla v mesecu septembru oz. oktobru 2010, kar je bilo zaradi
dopustov v poletnih mesecih bolj smiselno.
Pri raziskovanju omenjam tudi omejitve: V bazi podatkov v referatu LŠ Maribor niso bili
podani vsi elektronski naslovi diplomantov LŠ Maribor, katere sem še naknadno pridobivala,
a je bilo kljub temu potrebno preostalim diplomantom anketo posredovati tudi v tiskani obliki
po pošti. Naknadno je bilo potrebno še ročno vnašanje podatkov. Druga omejitev, ki sem jo
predvidevala, je nezainteresiranost pri sodelovanju v anketi in pa problem kasnejšega
vračanja tiskanih anketnih vprašalnikov. Odziv diplomantov, ki so prejeli anketni vprašalnik
preko elektronske pošte in so ga v spletni obliki tudi vračali, je bil zelo zadovoljiv in časovno
hiter. Več časa so diplomanti potrebovali za vrnitev tiskanih anketnih vprašalnikov, kar je
podaljšalo časovni okvir zbiranja podatkov (zbiranje vrnjenih tiskanih anketnih vprašalnikov
je trajalo 35 dni).
4.3
Oblikovanje anketnega vprašalnika
Pri načrtovanju anketiranja sem se odločila za spletno obliko vprašalnika, ki omogoča
anketiranim, da na enostavnejši način odgovorijo na vprašanja, hkrati pa so odgovori tudi zelo
hitro posredovani pošiljatelju. Zaradi nedosegljivosti vseh elektronskih naslovov
diplomantov, je bilo potrebno pripraviti tudi tiskano obliko vprašalnika.
Vsebinsko sem pri oblikovanju vprašanj v anketnem vprašalniku sledila ciljem, ki jih
zastavlja raziskava, in postavljenim hipotezam. Odgovori na zastavljena vprašanja bodo
podali ustrezno preverjenost hipotez.
4.3.1 Oblikovanje spletnega vprašalnika
Spletni vprašalnik sem pripravila preko spletnega portala Google (Google Docs), kjer je
omogočeno oblikovanje vprašalnikov (form) ter pošiljanje vprašalnikov anketiranim preko
elektronske pošte. Vsi podani odgovori se zbirajo v tabeli, ki je dosegljiva med Googlovimi
dokumenti, hkrati pa so ti podatki lahko prikazani tudi grafično. Pred pričetkom pošiljanja
vprašalnikov na elektronske naslove diplomantov je bilo potrebno oblikovati tudi novi
elektronski naslov »Lesarska šola Maribor – Višja strokovna šola«. Tako so bili tudi vsi
vprašalniki poslani iz novo oblikovanega elektronskega naslova.
20
Slika 5: Google dokumenti
Vir:
https://www.google.com/accounts/ServiceLogin?service=writely&passive=1209600&continu
e=https://docs.google.com/&followup=https://docs.google.com/&ltmpl=homepage
Prva stran spletnega vprašalnika ima enako vlogo kot spremno pismo. V uvodnem delu
vprašalnika sem pripravila nagovor za diplomante, v katerem sem poudarila namen raziskave
in povabila diplomante k sodelovanju, v zaključnem delu pa sem pripisala še navodilo za
spletno pošiljanje ankete in se zahvalila za sodelovanje.
Na osnovi postavljenih hipotez sem pripravila vprašanja, ki so smiselna za oblikovanje
vprašalnika, namenjenega raziskavi. Odločila sem se za več možnih kategorij in uporabila
vprašanja zaprtega tipa z možnimi podanimi odgovori, vprašanja z ocenjevalnimi lestvicami,
eno vprašanje s seznamom odgovorov, odprto vprašanje in vprašanje s številskim podatkom.
Vprašalnik sem oblikovala z idejo, da bodo v anketi sodelovali tako diplomanti rednega kot
izrednega študija; trenuten zaposlitveni status diplomantov je lahko različen – diplomanti so
lahko redno zaposleni, nadaljujejo s študijem ali pa so nezaposleni.
Vprašalnik sem razdelila na dva dela: v prvem delu odgovarjajo diplomanti na splošna
vprašanja glede dosedanjega izobraževanja in želja po nadaljnjem izobraževanju ter glede
trenutnega zaposlitvenega statusa; v drugem delu pa odgovarjajo na vprašanja glede iskanja
zaposlitve in trenutne zaposlitve.
21
Slika 6: Priprava spletnega vprašalnika
Vir: Lasten vir
Prvi del vprašalnika je namenjen vsem diplomantom, v drugem delu pa so odgovarjali na
vprašanja samo diplomanti z zaposlitvijo (priloga 1).
Program za oblikovanje vprašalnikov omogoča, da lahko posamezni odgovori, kateri so
vnaprej določeni, omogočajo anketiranim nadaljevanje tudi v drugem delu ankete. Tako pri
osmem vprašanju izbira odgovora »nadaljujem z rednim študijem« in »nisem zaposlen/a«
pomeni, da diplomanti zaključijo z anketiranjem; izbira ostalih štirih odgovorov pa omogoča
nadaljevanje anketiranja. Vprašalnik sem oblikovala na takšen način, ker vprašanja v drugem
delu vprašalnika za nezaposlene in za redne študente niso smiselni.
Slika 7: Oblika spletnega vprašalnika
Vir: Lasten vir
V drugem delu vprašalnika so postavljena vprašanja, na katera odgovarjajo zaposleni
diplomanti.
22
Pri oblikovanju vprašalnika sem najprej pripravila testno različico vprašalnika, ki sem ga
posredovala znancem, z namenom, da je vprašalnik tudi predhodno preverjen. S tem sem
želela preveriti tako vprašanja kot ustrezno delovanje spletnega vprašalnika in s tem preprečiti
morebitne nepravilnosti. Pri testnem preverjanju vprašalnika ni bilo nobenih pripomb, tudi
delovanje spletnega vprašalnika je bilo ustrezno.
4.3.2 Oblikovanje vprašalnika v tiskani obliki
Pri oblikovanju vprašalnika v tiskani obliki sem uporabila koncept spletnega vprašalnika, le
da sem dodala nekatera dodatna pojasnila, ki so bila potrebna za ustrezen in pravilen potek
odgovarjanja pri ročnem vpisovanju odgovorov. Hkrati sem pripravila tudi spremno pismo, s
katerim je ravnateljica nagovorila diplomante, poudarila namen ankete in jih povabila k
sodelovanju.
4.4
Pridobivanje podatkov
Anketo v spletni obliki sem želela posredovati preko elektronskih naslovov diplomantov.
Njihove elektronske naslove sem pridobila s pomočjo referata za študente, alumnega kluba ter
predavateljev, ki so bili mentorji posameznim študentom. Poleg tega sem elektronske naslove
poskusila pridobiti tudi s pošiljanjem SMS-sporočil iz referata, v katerem sem jih zaprosila,
da v referat sporočijo svoj elektronski naslov. Tako sem pridobila približno polovico
elektronskih naslovov vseh diplomantov.
Anketne vprašalnike sem poslala vsem 181 diplomantom, ki so diplomirali od 2003 do
vključno junija 2010. Spletni vprašalnik sem 29. septembra 2010 preko elektronske pošte
poslala 89 diplomantom, ostalim, torej 92 diplomantom, sem anketo poslala v tiskani obliki
na domači naslov s priloženo in frankirano ovojnico za vračanje anketnih vprašalnikov.
Anketiranje je bilo zaključeno 10. 11. 2010. Do tega datuma je bilo vrnjenih 72 anketnih
vprašalnikov (37 vprašalnikov je bilo vrnjenih v elektronski obliki, 35 vprašalnikov pa v
tiskani obliki). Vrnjene tiskane anketne vprašalnike je bilo potrebno ročno vnesti v program v
Googlu, saj so bili na ta način zbrani vsi podatki v enaki obliki.
4.5
Analiza podatkov anketnega vprašalnika in interpretacija rezultatov
Na osnovi pridobljenih odgovorov iz anketnega vprašalnika sem pripravila analizo podatkov.
Program v Googlu, kjer sem oblikovala spletni vprašalnik, omogoča že takojšen izpis
podatkov v tabelarični oz. grafični obliki. Vendar je ta izpis zgolj enostaven izpis, brez
možnosti korelacij. Zato sem vse pridobljene podatke obdelala še s statističnim programskim
paketom SPSS Statistic 17.0.
Anketo je izpolnilo 72 diplomantov višješolskega študija »Lesarstvo«, od tega 28
diplomantov rednega študija (38,9 %) ter 44 diplomantov izrednega študija. Odziv anketiranih
je bil zadovoljiv (39,8-odstoten).
23
Tabela 13: Vrnjene ankete glede na način študija
Št. anketiranih
%
Redni študij
28
38,9
Izredni študij
44
61,1
Skupaj
72
100,0
Način študija
Vir: Lastna raziskava o zaposljivosti diplomantov 2010
Študenti in posledično diplomanti Višje strokovne šole, programa Lesarstvo, prihajajo iz
celotne Slovenije. Glede na geografsko lego šole, ki je locirana v Mariboru, največ
diplomantov prihaja iz področja vzhodne Slovenije.
Iz slike 8 je razvidna geografska razporeditev podjetij, kjer so diplomanti zaposleni. Slika
prikazuje številčno izstopanje podjetij v Mariboru in v okolici, ostala podjetja v vzhodnem
delu Slovenije so locirana na širšem območju Podravja, Štajerske, Koroške in Pomurja.
Precej nižji delež diplomantov prihaja iz osrednje in zahodne Slovenije, kjer izstopata
Železniki in Pivka, kot rezultat izrednega študija, kjer sta bili skupini izrednega izobraževanja
organizirani za potrebe večjih podjetji, in sicer za podjetja Alples v Železnikih in Javor Pivka
ter Brest Cerknica.
Slika 8: Geografska razporeditev zaposlitev diplomantov
Zadovoljstvo s pridobljenim znanjem v okviru višješolskega študija na šoli sem primerjala pri
diplomantih rednega in izrednega študija (tabela 14). Rezultati so pokazali, da diplomanti
izrednega študija ocenjujejo pridobljeno znanje s povprečno oceno 3,85 in je ocena višja kot
pri diplomantih rednega študija (3,52), pri čemer so diplomanti ocenjevali z ocenami od 1 do
5 (1 = nič, 5 = zelo veliko). Rezultati odražajo večjo zainteresiranost izrednih študentov že v
času izobraževalnega procesa, ki svoje delovne izkušnje praktično povezujejo s pridobljenimi
24
znanji. V procesu izobraževanja najdejo ideje za svoje delo oz. rešitve problemov, ki se
pojavljajo na delovnem mestu ter izzive za prihodnje delo.
Tabela 14: Ocena pridobljenega znanja
Število odgovorov
Ocena pridobljenega znanja
(povprečna vrednost)
Standardni odklon
Redni študij
Izredni študij
27
40
3,52
3,85
1,087
0,770
Trenutni zaposlitveni status je podan s sliko 9. Zaposlenih je kar 93,0 % vseh diplomantov
(85,8 % diplomantov rednega študija in 97,7 % diplomantov izrednega študija). Največji
delež diplomantov je redno zaposlenih, in sicer kar 75,0 %, sledi samozaposlitev 13,8 % ter
pogodbeno delo 4,2 %. V nadaljnji redni študij je vključenih 2,8 % diplomantov.
Razveseljiv je nizek delež diplomantov višješolskega študija lesarstva brez zaposlitve (4,2 %).
Seveda je pričakovano, da je delež nezaposlenih pri diplomantih rednega študija višji, in sicer
7,1 % pri diplomantih rednega študija in 2,3 % pri diplomantih izrednega študija. Nizek delež
nezaposlenih kaže na potrebe po tehničnem kadru lesarskega profila.
90
Delež diplomantov (%)
80
70
60
50
40
30
20
10
0
Samozaposlitev
Redna zaposlitev
Pogodbeno delo
Redni študij
Brez zaposlitve
Diplomanti rednega študija
10,7
64,4
10,7
7,1
7,1
Diplomanti izrednega študija
15,9
81,8
0
0
2,3
Slika 9: Trenutni zaposlitveni status diplomantov
Izmed 72 anketiranih diplomantov so samo 3 diplomanti nezaposleni; le-ti so diplomirali v
različnih letih (razvidno iz tabele 15).
25
Tabela 15: Leto zaključka študija (nezaposleni diplomanti)
Leto zaključka študija
Št. diplomantov
2004
1
2007
1
2010
1
Skupaj
3
V tabeli 16 je podan natančnejši prikaz odgovorov nezaposlenih diplomantov glede iskanja
zaposlitve in vloženega truda pri iskanju. Samo eden izmed treh diplomantov je odgovoril na
vprašanje o iskanju zaposlitve in ta diplomant se je tudi sam aktivno vključil v iskanje.
Diplomanta iz leta 2004 in 2007 nista podala odgovorov na predmetna vprašanja oz. eden
diplomant odgovarja, da pri iskanju zaposlitve ni vložil nobenega truda. Iz podanih
odgovorov ni moč sklepati o vzrokih za nezaposlenost.
Tabela 16: Podrobni odgovori diplomantov, ki niso zaposleni
Trud pri iskanju
Leto zaključka študija
Iskanje zaposlitve
zaposlitve
2004
Ni odgovora
Ni odgovora
2007
Ni odgovora
1
*
2010
Sam sem se aktivno vključil v
3
*
iskanje zaposlitve.
* Anketirani so ocenjevali svoj trud z ocenami od 1 do 5, 1 = nič, 5 = zelo velik.
Vir: Lastna raziskava o zaposljivosti diplomantov, 2010
Pričakovano je visok tudi delež zaposlitve v lesarski panogi (80,3 % diplomantov je
zaposlenih v lesarski panogi) in je višji pri diplomantih izrednega študija (83,7 %) kot pri
diplomantih rednega študija (73,9 %). Rezultat lahko razložim z dejstvom, da so diplomanti
izrednega študija že predhodno bili zaposleni v lesni industriji in so zaradi potrebe po
nadaljnjem izobraževanju tudi nadaljevali svoje šolanje v lesarski smeri.
Podrobnejša primerjava nam prikaže, da je največji delež diplomantov, ki so zaposleni v
panogi lesarstva redno zaposlenih, sledijo samozaposleni in nato diplomanti s pogodbenim
delom (tabela 17).
26
Delež zaposlenih diplomantov (%)
120
100
80
IZVEN LESARSTVA
60
V LESARSTVU ALI SORODNI
PANOGI
40
20
0
REDNI ŠTUDIJ
IZREDNI ŠTUDIJ
Slika 10: Panoga zaposlitve
Iz tabele 18 je razvidno, na kakšen način so diplomanti iskali svojo zaposlitev. Na to
vprašanje so odgovarjali samo diplomanti rednega študija, ker sem želela podatke o
možnostih zaposlovanja osredotočiti na prvo zaposlitev po končanem študiju.
Največji je delež diplomantov, ki so sami iskali zaposlitev (73,1 %), sledi delež diplomantov,
kjer so na pomoč pristopili tudi prijatelji, znanci, sorodniki ter poznanstva z vodstvom
podjetja. S podanimi podatki pa sovpadajo tudi ocene vloženega truda pri iskanju zaposlitve.
Največ truda so vložili ravno tisti diplomanti, ki so sami aktivno iskali zaposlitev (anketirani
so ocenjevali svoj trud z ocenami od 1 do 5, 1 = nič, 5 = zelo velik, podatki so podani z
aritmetičnimi sredinami). Pri iskanju zaposlitve diplomantov pa nista sodelovala oz. nudila
pomoč niti Zavod za zaposlovanje niti agencije za zaposlovanje.
Tabela 17: Primerjava trenutne oblike zaposlitve in panoge
V lesarstvu oz.
Samozaposlen
Redno zaposlen
Pogodbeno delo
Skupaj
sorodni panogi
Izven lesarstva
Skupaj
št.
9
1
10
%
17,0 %
7,7 %
15,2 %
št.
42
11
53
%
79,2 %
84,6 %
80,3 %
št.
2
1
3
%
3,8 %
7,7 %
4,5 %
št.
53
13
66
%
100,0 %
100,0 %
100,0 %
27
Tabela 18: Načini iskanja zaposlitve (redni študij)
Število
anketiranih
%
19
73,1
Trud pri iskanju
zaposlitve
(aritmetična
sredina)
4,2
Pomoč Zavoda za zaposlovanje
0
0
0
Pomoč agencije za zaposlovanje
0
0
0
Pomoč prijateljev, znancev, sorodnikov
4
15,4
2,8
Poznanstva z vodstvom podjetja
2
7,7
2,0
Diplomant ni aktivno iskal zaposlitve
1
3,8
2,0
26
100,0
Način iskanja zaposlitve
Aktivna vključitev diplomanta v iskanje zaposlitve
Skupaj
Z anketiranjem sem želela spoznati tudi različne možnosti navezovanja stikov z
zaposlitvenimi podjetji. Na to vprašanje so odgovarjali samo diplomanti rednega študija.
S sliko 11 prikazujem, kako so diplomanti rednega študija spoznali podjetje, v katerem so
trenutno zaposleni.
Največji delež diplomantov je v podjetju, v katerem so zaposleni, v času študija opravljal
praktično izobraževanje (38,1 %), kar kaže na izredno pozitivno povezanost s podjetjem, ki se
lahko prične že v času študija, ko študenti v podjetju opravljajo obvezni praktični del
izobraževalnega procesa. Delodajalci so seveda pripravljeni zaposliti pridne, marljive
študente. Slednje se odraža tudi v podatkih, da se je 41,7 % anketiranih diplomantov rednega
študija zaposlilo še pred diplomiranjem, 29,2 % pa takoj po diplomiranju (upoštevajoč
zaposlene diplomante rednega študija). Zanimiv je podatek o deležu diplomantov, ki podjetja
predhodno sploh niso poznali – ta delež je 33,4 %. Ugotavljam, da je približno dve tretjini
diplomantov poznalo podjetje preko svojega predhodnega dela ali so zaposlitev pridobili s
poznanstvi oz. pomočjo sorodnikov in prijateljev.
28
(%)
45
40
38,1
33,4
35
30
25
20
15
9,5
10
9,5
9,5
5
0
Opravljal praktično Opravljal štud.ali
Zaposleni
izobraževanje
pogodb. delo sorodniki, prijatelji
Predhoden
dogovor o
zaposlitvi
Podjetja nisem
poznal
Slika 11: Načini seznanitve s podjetjem (redni študij)
Tabela 19: Čas zaposlitve diplomantov (redni študij)
Št. anketiranih
Pred zaključkom študija
10
Takoj po diplomiranju
7
Približno v treh mesecih po diplomiranju
1
Približno v šestih mesecih po diplomiranju
1
Približno v enem letu po diplomiranju
3
Približno v dveh letih po diplomiranju
2
24
Skupaj
Opomba: v tabeli so zajeti podatki za zaposlene diplomante rednega študija.
%
41,7
29,2
4,2
4,2
12,5
8,3
100,0 %
Trend zaposlovanja diplomantov rednega študija v posameznih časovnih obdobjih pred in po
diplomiranju prikazujem s sliko 12. Delež zaposlenih diplomantov je najbolj porasel v
obdobju pred diplomiranjem in po končanem študiju. V kasnejših obdobjih pa ta trend
zaposlovanja narašča počasneje (v anketi sem zajela obdobje do dveh let po diplomiranju). Pri
izračunu deleža zaposlenih diplomantov sem upoštevala, da trenutne zaposlitve nimajo
dejansko nezaposleni in tisti diplomanti, ki redno študirajo.
29
Delež zaposlenih
diplomantov
(%)
90,0
80,0
70,0
60,0
50,0
40,0
30,0
20,0
10,0
0,0
Nizi1
Pred
zaključkom
študija
Takoj po
diplomiranju
Približno v
treh mesecih
po
diplomiranju
Približno v
šestih
mesecih po
diplomiranju
Približno v
enem letu po
diplomiranju
Približno v
dveh letih po
diplomiranju
35,7
60,7
64,3
67,8
78,6
85,7
Slika 12: Delež zaposlenih diplomantov rednega študija
Primerjava iskanja zaposlitve in časa, v katerem so se diplomanti zaposlili, nam prikaže, da so
se diplomanti, ki so aktivno iskali zaposlitev, tudi časovno hitro zaposlili; 81,3 % teh
diplomantov se je zaposlilo pred zaključkom študija ali takoj po diplomiranju. V istem
časovnem obdobju se je zaposlilo 50 % tistih diplomantov, ki so zaposlitev dobili s
poznanstvi prijateljev oz. sorodnikov (tabela 20).
Postavi se vprašanje, ali so se diplomanti, ki so že v času študija spoznali podjetje, tudi hitreje
zaposlili (tabela 21). Izmed diplomantov, ki so se zaposlili pred zaključkom študija, je 50 %
diplomantov v času študija opravljalo praktično izobraževanje, 20 % pa študentsko ali
pogodbeno delo. V tem primeru so delodajalci svoje zaposlene že predhodno poznali.
Izmed diplomantov, ki so se zaposlili takoj po diplomiranju, pa jih je 28,6 % opravljalo v
podjetju praktično izobraževanje; hkrati pa se je v času po diplomiranju zaposlil velik delež
diplomantov, ki podjetja predhodno niso poznali (42,9 %). Približno v enem letu po
diplomiranju so se zaposlili tisti, ki so imeli dogovor s podjetjem, in tisti, ki podjetja niso
poznali.
2 test v statističnem programu SPSS pa ni podal značilne povezanosti med podanima
spremenljivkama (Sig = 0,471 in je večji od 0,05), zato ne morem potrditi povezanost obeh
spremenljivk.
30
Tabela 20: Iskanje zaposlitve in čas zaposlitve pri diplomantih rednega študija
Čas zaposlitve
Približno v
Pred
Aktivna
treh mesecih šestih mesecih
Približno v
Približno v
zaključkom
Takoj po
po
po
enem letu po
dveh letih po
študija
diplomiranju
diplomiranju
diplomiranju
diplomiranju
diplomiranju
Skupaj
7
6
0
1
2
0
16
43,8 %
37,5 %
0,0 %
6,3 %
12,5 %
0,0 %
100,0 %
1
1
1
0
1
0
4
25,0 %
25,0 %
25,0 %
0,0 %
25,0 %
0,0 %
100,0 %
2
0
0
0
0
0
2
100,0 %
0,0 %
0,0 %
0,0 %
0,0 %
0,0 %
100,0 %
0
0
0
0
0
1
1
0,0 %
0,0 %
0,0 %
0,0 %
0,0 %
100,0 %
100,0 %
št.
10
7
1
1
3
1
23
%
43,5 %
30,4 %
4,3 %
4,3 %
13,0 %
4,3 %
100,0 %
vključitev št.
diplomanta
Približno v
pri %
iskanju zaposlitve
Pomoč
prijateljev, št.
znancev, sorodnikov %
Poznanstva
z št.
vodstvom podjetja
Diplomant
aktivno
%
ni št.
iskal %
zaposlitve
Skupaj
Tabela 21: Primerjava med načinom seznanitve s podjetjem in časom zaposlitve
Čas zaposlitve
Približno v
Pred
treh mesecih
Približno v
Približno v
po
šestih mesecih
enem letu po
zaključkom
Takoj po
študija
diplomiranju
opravljal
50,0 %
28,6 %
0
V času študija opravljal štud. ali
20,0 %
0
0
V
času
študija
diplomiranju po diplomiranju
diplomiranju
Skupaj
100,0 %
0
38,1 %
0
0
0
9,5 %
28,6 %
0
0
0
9,5 %
0
0
0
50,0%
9,5 %
50,0 %
33,3 %
100,0 %
100,0 %
praktično izobraževanje
pogodbeno delo
V podjetju zaposleni prijatelji,
znanci, sorodniki
Predhoden dogovor o zaposlitvi
10,0 %
Diplomant ni poznal podjetja
20,0 %
42,9 %
100,0 %
Skupaj
100,0 %
100,0 %
100,0 %
0
100,0 %
Pozitivno preseneča podatek o možnostih, ki so jih diplomanti imeli pri iskanju zaposlitve. Na
to vprašanje so odgovarjali diplomanti rednega in izrednega študija. Diplomanti rednega
študija so pri iskanju zaposlitve imeli dve ali več možnosti kar v 50 %, kar seveda kaže na
31
potrebe po kadrih lesarskega poklica. Pri diplomantih izrednega študija je ta odstotek še večji,
in sicer kar 60,7 %. Pri zadnjih gre za menjavo zaposlitve, kar očitno kaže na pomembnost
izobrazbe in izkušenj, saj so diplomanti izrednega študija imeli pri iskanju zaposlitve več
možnost kar v 39,3 % (tabela 22).
Tabela 22: Možnosti pri iskanju zaposlitve
Način študija
Možnosti pri iskanju zaposlitve
Ena možnost
Dve možnosti
Več možnosti
Skupaj
Redni študij
Izredni študij
št.
7
11
Skupaj
18
%
50,0
39,3
42,9
št.
2
6
8
%
14,3
21,4
19,0
št.
5
11
16
%
35,7
39,3
38,1
št.
14
28
42
%
100,0
100,0
100,0
Zaposlitvene možnosti diplomantov po posameznih letih diplomiranja prikazujem s sliko 13.
Slika ponazarja v zadnjih treh letih (2008, 2009, 2010 – ko se je pričela gospodarska situacija
sicer slabšati) celo več zaposlitvenih možnosti kot v predhodnih letih. Še najmanj različnih
možnosti so imeli diplomanti, ki so končali študij v letu 2003 in 2004.
Zaposlitvene možnosti diplomantov
1,2
1
0,8
0,6
dve ali več
možnosti
0,4
ena
možnost
0,2
0
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
Slika 13: Primerjava zaposlitvenih možnosti diplomantov glede na leto diplomiranja
Vir: Raziskava o zaposljivosti diplomantov 2010
Pomembnost ustrezne izobrazbe in s tem povečanje kompetentnosti kaže podatek, kako se je
spremenila zaposlitev diplomantov po končanem študiju (na vprašanje so odgovarjali
diplomanti, ki so imeli zaposlitev že pred diplomiranjem – slika 14).
32
Po uspešno zaključenem študiju se je kar pri 52,8 % diplomantih spremenila zaposlitev oz.
delovno mesto v smislu napredovanja na zahtevnejše delovno mesto. Že pred diplomiranjem
je na zahtevnejše oz. vodstveno delovno mesto napredovalo 17 % diplomantov. Pri tem pa jih
je kar 35,8 % napredovalo po diplomiranju. Pridobivanje višje izobrazbe delodajalci
prepoznajo kot prednost oz. nadgradnjo dosedanjega znanja, iskanje novih idej in novih
priložnosti. Na delovnem mestu v podjetju to pomeni prevzemanje večje odgovornosti in s
tem tudi možnost napredovanja na zahtevnejša oz. vodilna delovna mesta.
Delež diplomantov, ki so po opravljeni diplomi iskali zaposlitev v drugem podjetju, se
zaposlili v lastnem ali družinskem podjetju ali pa spremenili panogo zaposlitve, je 18,9 %.
Približno ena tretjina diplomantov, ki so pridobili višjo stopnjo izobrazbe, ni bila deležna
nobenih sprememb v smislu napredovanj na zahtevnejša delovna mesta.
(%)
30
25
20
15
10
5
0
Nizi1
Napredovanje
na zahtevnejše
del. mesto
Napredovanje
na vodstveno
del. mesto
Napredovanje
že pred
diplomiranjem
Zaposlitev v
drugem
podjetju
Samozaposlitev
Sprememba
panoge oz.
stroke
Brez
sprememb
28,3
7,5
17
7,5
5,7
5,7
28,3
Slika 14: Sprememba zaposlitve po končanem študiju
Pri iskanju zaposlitve so izredno pomembne tudi ustrezne kompetence diplomantov. S
postavljenim vprašanjem sem želela pridobiti podatke, za katera znanja in izkušnje diplomanti
menijo, da so bila najpomembnejša pri njihovi zaposlitvi. Na vprašanje so odgovarjali
zaposleni diplomanti; izmed podanih kompetenc so lahko izbrali več kompetenc, za katere
menijo, da so bile odločilne pri njihovi zaposlitvi. Iz podanih odgovorov (tabela 23) je
razbrati, da so diplomanti izmed možnih podanih odgovorov največkrat izbrali odgovore, s
katerimi kot najpomembnejše kompetence izpostavljajo ustrezno izobrazbo, izkušnje, uporabo
računalnika in spretnost pri vodenju ter odločanju. Zadnje mesto diplomanti pripisujejo
pomembnosti znanju tujega jezika.
Tabela 23: Ustrezne kompetence pri zaposlitvi
Število odgovorov
DA
33
NE
Skupaj
št.
%
št.
%
št.
%
Ustrezna izobrazba
37
55,20
30
44,80
67
100
Izkušnje
30
44,80
37
55,20
67
100
Znanje uporabe računalnika
23
34,30
44
65,70
67
100
Spretnost vodenja, org., odločanja
23
34,30
44
65,70
67
100
Komunikacijske sposobnosti
17
25,40
50
74,60
67
100
Timsko delo
16
23,90
51
76,10
67
100
Znanje tujih jezikov
8
11,90
59
88,10
67
100
Pohvalni in hkrati zelo razveseljivi so rezultati glede ambicij in želja glede nadaljnjega
izobraževanja diplomantov, ki kažejo, da skoraj polovica vseh diplomantov želi nadaljevati
študij (49,3 %), od tega kar 39,4 % na visoki strokovni stopnji, smer Lesarstvo (rezultati so
skoraj identični za redne in izredne študente – slika 15). Še nadaljnjih 9,9 % diplomantov želi
nadaljevati študij izven lesarstva. Tako je skupen odstotek diplomantov, ki želijo nadaljevati
študij ali pa že nadaljujejo s študijem, 56,4 % (kar 67,9 % pri diplomantih rednega študija in
48,8 % pri diplomantih izrednega študija). Dejansko pa študij že nadaljujejo diplomanti
rednega študija v panogah izven lesarstva, in sicer 17,9 % (podatek velja za diplomante
rednega študija).
45
40
35
30
(%)
25
20
15
10
5
0
Nadaljevanje
študija na visoki
strokovni stopnji
- smer Lesarstvo
Nadaljevanje
študija izven
lesarstva
Trenutna
vključenost v
študij izven
lesarstva
Neformalno
izobraževanje seminarji, tečaji
Brez ambicij oz.
želja
REDNI ŠTUDIJ
39,3
10,7
17,9
28,6
35,7
IZREDNI ŠTUDIJ
39,5
9,3
0
27,9
23,3
Slika 15: Ambicije diplomantov
Razveseljiv je podatek o dokaj visokem deležu diplomantov, ki bi želeli nadaljevati študij v
lesarski panogi. Študij na visoki strokovni stopnji v Sloveniji je za diplomante trenutno možen
le na Biotehniški fakulteti – Oddelek za lesarstvo. Naša šola je že podala predloge za
možnosti takšnega nadaljevanja predvsem v smislu omogočanja prehoda iz višješolski na
34
visokošolski študij. Močno upamo, da bodo z uvajanjem bolonjskega sistema študija te
možnosti tudi zaživele in bo diplomantom višješolskega študija omogočen prehod na
visokošolsko strokovno stopnjo. Nekatere visokošolske ustanove že omogočajo diplomantom
višješolskega študija prehode na visokošolski program, tako se tudi diplomanti višješolskega
študija Lesarstvo lahko vpišejo v 2. letnik nekaterih visokošolskih programov.
Postavi se vprašanje, ali na odločitev za nadaljevanje študija vpliva ocena, s katero diplomanti
ocenjujejo pridobljeno znanje. V tabeli 24, iz katere razberem, da najvišje ocenjujejo
uporabnost pridobljenega znanja diplomanti, ki že nadaljujejo študij, je podana primerjava
povprečnih vrednosti (aritmetičnih sredin).
V statističnem programu SPSS 2 test ni podal signifikante, (značilne) povezanosti med
podanima spremenljivkama (Sig. = 0,280 in je večji od 0,05), zato ne morem potrditi
povezanost obeh spremenljivk.
Tabela 24: Nadaljnje izobraževanje glede na oceno pridobljenega znanja
Ocena pridobljenega
Število
Stand.
znanja*
odgovorov
odklon
3,40
25
1,000
Nadaljevanje študija izven lesarstva
3,29
7
1,380
Trenutna vključenost v študij izven lesarstva
4,40
5
0,548
Neformalno izobraževanje - seminarji, tečaji
3,89
19
0,658
Brez ambicij oz. želja
4,10
10
0,568
Skupaj
3,71
66
0,924
Ambicije glede nadaljnjega izobraževanja
Nadaljevanje študija na visoki strokovni stopnji - smer
Lesarstvo
*aritmetična sredina
4.6
Preverjanje hipotez
Na podlagi analize podatkov anketnega vprašalnika, podane v prejšnjem poglavju, sem podala
odgovore na prvotno postavljene hipoteze.
Hipoteza 1: Najmanj polovica diplomantov rednega študija se je zaposlila takoj
po diplomiranju ali pa so bili zaposleni že pred diplomiranjem.
S postavljeno hipotezo sem želela ugotoviti, kolikšen je delež študentov, ki so se zaposlili že
pred diplomiranjem ali takoj po diplomiranju. Na postavljeno vprašanje so odgovarjali samo
diplomanti rednega študija. Želela sem namreč pridobiti informacijo, v kolikšnem času so
zaposljivi diplomanti rednega študija Lesarstva. Hkrati sem predvidevala, da je večina
izrednih študentov bilo že redno zaposlenih. Rezultati kažejo, da se je že pred zaključkom
študija zaposlilo 35,7 % diplomantov rednega študija, takoj po diplomiranju pa še 25,0 %.
Diplomanti so se uspešno zaposlili v dokaj kratkem času, kar kaže na potrebno po
35
zaposlovanju tehničnega kadra s strani gospodarstva. V času po diplomiranju je bilo
zaposlenih že 60,7 % diplomantov, v naslednjih dveh letih po diplomiranju so bili zaposleni
tudi preostali.
Hipoteza »Najmanj polovica diplomantov rednega študija se je zaposlila takoj po
diplomiranju ali pa so bili zaposleni že pred diplomiranjem« je potrjena.
Hipoteza 2: Trenutno je brezposelnih manj kot ena desetina diplomantov
višješolskega programa Lesarstvo.
Hipoteza je bila postavljena z namenom, da ugotovim, kolikšen je dejanski delež
nezaposlenih diplomantov višješolskega študija Lesarstvo. Kot zaposlene sem v tem primeru
smatrala diplomante, ki so redno zaposleni, samozaposleni ali pa opravljajo pogodbeno delo.
(2,8 % je delež diplomantov, ki so imeli v času raziskave status rednega študenta.)
Ugotavljam, da je delež dejansko nezaposlenih diplomantov 4,2 %; je pa odstotek nekoliko
večji, če iz razberem samo podatek za nezaposlene diplomante rednega študija (7,1 %).
Slednje lahko razložim z dejstvom, da se za izredni študij praviloma odločajo že zaposleni,
medtem ko morajo diplomanti rednega študija zaposlitev šele poiskati.
Hipoteza »Trenutno je brezposelnih manj kot ena desetina diplomantov višješolskega
programa Lesarstvo« je potrjena.
Hipoteza 3: V lastnem ali družinskem podjetju je zaposlenih več kot ena petina
diplomantov.
Glede na izkušnje, da kar precejšnje število študentov višješolskega programa Lesarstvo
prihaja iz bolj ali manj že uveljavljenih družinskih podjetij, ki se ukvarjajo z lesno
dejavnostjo, sem želela ugotoviti, kolikšno je dejansko število teh diplomantov, ki so se po
končanem študiju zaposlili v lastnem ali družinskem podjetju.
V sliki 9 odčitam, da je odstotek samozaposlenih 13,8 %. Če izpostavim samo diplomante
izrednega študija je ta odstotek nekoliko višji, in sicer 15,9 %.
Ugotavljam, da hipoteza »V lastnem ali družinskem podjetju je zaposlenih več kot ena petina
diplomantov« ni potrjena.
Hipoteza 4: Po opravljeni diplomi je več kot polovica diplomantov napredovala
na boljše in bolj odgovorno delovno mesto.
Z uspešno opravljenim višješolskim študijem in pridobitvijo višje izobrazbe se diplomantom
v mnogih primerih odprejo vrata za nove možnosti in nove priložnosti na trenutnem delovnem
mestu ali pa v smislu iskanja novih zaposlitvenih možnosti. V okviru istega podjetja to
največkrat pomeni napredovanje na boljše oziroma bolj odgovorno in bolj zahtevno delovno
mesto.
S postavljeno hipotezo sem želela ugotoviti, ali diplomanti s pridobljeno višjo izobrazbo tudi
izboljšajo svoj zaposlitveni status na delovnem mestu. Iz slike 14 odčitam, da je na boljše in
bolj odgovorno delovno mesto napredovalo 52,8 %, medtem ko se je še nadaljnjih 18,9 %
36
diplomantov po končanem študiju zaposlilo v drugem podjetju, v lastnem ali družinskem
podjetju ali pa spremenilo panogo.
Ugotavljam, da je hipoteza »Po opravljeni diplomi je več kot polovica diplomantov
napredovala na boljše in bolj odgovorno delovno mesto« potrjena.
Hipoteza 5: Večina diplomantov je podjetje, v katerem so trenutno zaposleni,
poznala že pred zaposlitvijo (med študijem so v podjetju opravljali praktično
izobraževanje ali študentsko oz. drugo priložnostno delo).
S postavljeno hipotezo sem želela proučiti, na kakšen način se diplomanti seznanijo s
podjetjem, kjer so zaposleni. V obeh letnikih višješolskega izobraževanja je kot obvezni del
izobraževalnega procesa tudi praktično izobraževanje v podjetju v obsegu 390 ur v prvem
letniku in 450 ur v drugem letniku. Zastavila sem vprašanje, v kolikšni meri lahko
zadovoljivo opravljeno praktično izobraževanje med procesom študija vpliva na nadaljnjo
zaposlitev v podjetju.
Iz slike 11, kjer sem prikazala različne načine seznanitve s podjetjem, razberem, da je najvišji
delež tistih diplomantov, ki so v času študija v podjetju opravljali praktično izobraževanje
(38,1 %), sledi pa delež diplomantov, ki podjetja sploh niso poznali (33,4 %). Skupen delež
diplomantov, ki so med študijem v podjetju opravljali praktično izobraževanje ali študentsko
oziroma pogodbeno delo, je 47,6 %, kar ne predstavlja večine vseh diplomantov.
Hipoteza »Večina diplomantov je podjetje, v katerem so trenutno zaposleni, poznala že pred
zaposlitvijo (med študijem so v podjetju opravljali praktično izobraževanje ali študentsko oz.
drugo priložnostno delo)« ni potrjena.
Hipoteza 6: Večina diplomantov višješolskega programa Lesarstvo je zaposlenih
v lesarstvu ali sorodnih strokah.
Delež zaposlenih v lesarski panogi (ali podobni panogi) je razviden iz slike 10 in prikazuje, da
je v lesarstvu zaposlenih kar 80,3 % diplomantov. Pokaže se razlika med diplomanti rednega
in izrednega študija. Pri slednjih je delež zaposlitve v lesarski panogi višji in predstavlja
83,7 %, pri diplomantih rednega študija je delež nižji (73,9 %).
Študij lesarstva predstavlja usmerjenost v poznavanje tehnologije lesne proizvodnje in
managementa, zato je povsem razumljiv in željen večji delež zaposlovanja na področju
lesarstva.
Hipoteza »Večina diplomantov višješolskega programa Lesarstvo je zaposlenih v lesarstvu ali
sorodnih strokah« je potrjena.
Hipoteza 7: Diplomanti pri iskanju zaposlitve niso imeli več različnih možnosti,
ampak so imeli pri izbiri zaposlitve samo eno možnost.
Diplomanti, zajeti v raziskavo, so zaključili študij v obdobju od leta 2003 do junija 2010. Iz
prikazane tabele 22 razberem, da je imelo eno možnost pri iskanju zaposlitve 42,9 %
diplomantov, ostalih 57,1 % pa je imelo dve ali več možnosti. Glede na sedanjo slabšo
37
gospodarsko situacijo, ki vpliva tudi na možnosti zaposlovanja in se je pričela konec leta
2008, sem pripravila še sliko, kjer sem preučila možnosti diplomantov glede zaposlitve po
posameznih letih zaključka študija (slika 13). Vendar iz prikazane slike ni razvidno, da bi bil
delež diplomantov, ki so imeli dve ali več možnosti zaposlitve v letih 20082010,
občutnonižje od predhodnih let.
Hipoteza »Diplomanti pri iskanju zaposlitve niso imeli več različnih možnosti, ampak so
imeli pri izbiri zaposlitve samo eno možnost zaposlitve« ni potrjena.
38
5
ZAKLJUČEK
Analiza anketiranja je potrdila naša pričakovanja, da je delež zaposlenih diplomantov
višješolskega študija visok. Raziskava je pokazala, da je zaposlenih 93 % vseh diplomantov,
največji delež diplomantov je redno zaposlenih, sledi samozaposlitev in pogodbeno delo. V
nadaljnji redni študij je vključenih 2,8 % diplomatov, brezposelnih pa je 4,2 % diplomantov.
Stopnja brezposelnih naših diplomantov je v primerjavi s stopnjo brezposelnosti v Sloveniji
za oktober 2010 (10,6 %) nizka. Vendar je pri tem potrebno upoštevati tudi statistične podatke
za prebivalstvo s terciarno izobrazbo, povprečna stopnja brezposelnosti za leto 2010 je bila
4,97 % (lastni izračun).
Podajam še podatek o izobrazbeni strukturi brezposelnih, ki izkazuje, da je delež brezposelnih
s VI. stopnjo izobrazbe v primerjavi z ostalimi izobrazbenimi stopnjami najnižji in predstavlja
le 3,4 % v skupnem številu brezposelnih (podatki za oktober 2010).
Po končanem izobraževanju so diplomanti pretežno sami iskali zaposlitev, presenetljiv pa je
podatek, da jim pri iskanju niso nudili pomoči niti Zavod Republike Slovenije za
zaposlovanje niti agencije za zaposlovanje. Največji delež zaposlenih je podjetje, v katerem
so zaposleni, spoznalo z opravljanjem praktičnega izobraževanja (38,1 %), kar kaže na
smiselnost intenzivnega povezovanja s podjetji že v času študija, saj na ta način diplomanti
pridobijo izkušnje, kompetence, večjo možnost zaposlitve v podjetju. Diplomanti so
pričakovano pretežno zaposleni v panogi lesarstva (80,3 %). Geografska razporeditev podjetij,
kjer so diplomanti zaposleni, pa prikazuje številno izstopanje podjetij v Mariboru in okolici,
kar je nedvomno povezano tudi z lokacijo višješolske ustanove v Mariboru.
Prikazani podatki kažejo na visok delež zaposlenih diplomantov že pred diplomiranjem
(35,7 %), takoj po diplomiranju je zaposlenih že 60,7 % diplomantov. Deleži sovpadajo s
prikazanimi deleži zaposlenih diplomantov celotne generacije za leto 2007 za tehnične vede
ki so podani v raziskovalnem poročilu »Zaposlitvene možnosti mladih diplomantov v
Sloveniji«.
Kot rezultat raziskave izpostavljam dejstvo, da je polovica anketiranih diplomantov pri
iskanju zaposlitve imela dve ali več možnosti, delež pa se tudi v zadnjih letih, ko je
gospodarska situacija slabša, ni zmanjšal. Večje število možnosti pri zaposlitvi prav gotovo
kaže na potrebe po zaposlovanju v lesni panogi.
Po uspešno zaključenem študiju se je pri več kot polovici diplomantov spremenila zaposlitev
oz. delovno mesto, diplomanti so napredovali na zahtevnejše ali vodstveno delovno mesto.
Izjemno razveseljivi so rezultati raziskave, ki potrjujejo ambicije diplomantov po nadaljnjem
izobraževanju. Skoraj polovica vseh diplomantov želi nadaljevati študij, večina bi želela
nadaljevati študij na visoki strokovni stopnji, smer Lesarstvo, nekateri pa tudi na drugih
študijskih področjih.
Želje po nadaljnjem izobraževanju na visokošolskem študiju v smeri lesarstva želimo
podpreti, naša Višja strokovna šola – LŠ Maribor si že vseskozi prizadeva za možnosti
39
takšnega nadaljevanja predvsem v smislu omogočanja prehoda iz višješolskega na
visokošolski študij. Želimo, da bi te možnosti z uvajanjem bolonjskega sistema tudi zaživele
in bo diplomantom višješolskega študija omogočen prehod na visokošolsko strokovno
stopnjo.
Kot zaključek raziskave o zaposljivosti diplomantov želim izpostaviti dejstvo, da je tudi v
prihodnje izredno smiselno aktivno povezovanje s podjetji že v času študijskega procesa, pri
čemer aktivno sodelujejo podjetja, šola in študenti. Vzpostavljanje poslovnih kontaktov že
med študijem prav gotovo povečuje zaposlitvene možnosti diplomantov.
40
6
LITERATURA
DELOVNO aktivno prebivalstvo po dejavnostih. SURS. [Online]. [Citirano 16. jun. 2011;
22:25]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp
GOOGLE dokumenti. [Online]. [Citirano 20. jan. 2011; 9:12]. Dostopno na spletnem
naslovu:
https://www.google.com/accounts/ServiceLogin?service=writely&passive=1209600&continu
e=https://docs.google.com/&followup=https://docs.google.com/&ltmpl=homepage.
KROPIVŠEK, Jože et al. 2009. Izobrazbena struktura zaposlenih v lesarstvu. V: Leswood, let.
61, št. 5. Str. 297–300. ISSN 0024-1067.
LESARSKA šola Maribor – Višja strokovna šola. 2011. Interna dokumentacija. Maribor: LŠ
Maribor.
MILAVEC, Igor. 2009. Vpliv svetovne recesije na slovensko lesnopredelovalno panogo. V:
Leswood, let. 61, št. 4. Str. 157. ISSN 0024-1067.
PODROBNI statistični podatki o poklicu inženir lesarstva. ZRSZ. [Online]. [Citirano
17. jun. 2011; 11.35]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://apl.ess.gov.si/eSvetovanje/TrgDela/Statistika/Izobrazba/Default.aspx#details.
PROSTA delovna mesta na področju lesarstva. 2011. Zavod Republike za zaposlovanje.
Interni statistični podatki.
ŠTARKL, Darja. 2008. Izobraževalni programi na trgu dela. Ljubljana: CPI, Center RS za
poklicno izobraževanje. ISBN 978-961-6246-61-3.
41
PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK (SPLETNA OBLIKA)
Lesarska šola Maribor – Višja strokovna šola
Spoštovani!
Kot veste, v letošnjem letu Višja strokovna šola – Lesarska šola Maribor praznuje deseto obletnico in v tem času je
diplomiralo 181 diplomantov. Ob tem jubileju želimo pripraviti analizo delovanja Višje strokovne šole – LŠ MB s
poudarkom na možnostih zaposlovanja naših diplomantov, kar je predvsem pomembno tudi za trenutno gospodarsko
situacijo.
Vljudno vas naprošamo, da izpolnite priloženo anketo.
Za sodelovanje se vam najlepše zahvaljujemo!
Anketo izpolnite s klikom na spodnjo povezavo.
Predsednica Komisije za kakovost:
Andreja Peserl, u. d. i. l.
Ravnateljica Višje strokovne šole – LŠ MB:
Zdenka Steblovnik Župan, u. d. i. l., spec.
42
43
44
45

raziskava o zaposljivosti diplomantov višješolskega študija lesarstvo

Transcription

Similar documents

dr. Goran Turk

Vabilo na letno srečanje Alumni kluba Oddelka za lesarstvo BF UL

Uvajanje mladih inženirjev po študiju v realno delovno

Izvedbeni scenarij - Društvo inženirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana

Vabilo - Društvo inženirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana

navodila o zaključku dodiplomskega študija na študijskih programih

evš – prehod iz evidence v strateško analitsko orodje

pomen celostne obravnave v postopku ocenjevanja invalidnosti

LETNI SEMINAR MEDICINA DELA V PODJETJU V

Upravljanje podeželja in krajine - višja strokovna šola