Poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije

Transcription

Poročilo o delu Inštituta za vode
Republike Slovenije
PROGRAMSKI SKLOP: I. SKUPNA EU POLITIKA
DO VODA
PROJEKT: I/1 Izvajanje vodne direktive
Naloga: I/1/1/2 Pregled in posodobitev vplivov
človekovega delovanja na stanje površinskih voda in
PZUV
STROKOVNE PODLAGE ZA POMEMBNE ZADEVE
UPRAVLJANJA VODA NA VODNIH OBMOČJIH DONAVE
IN JADRANSKEGA MORJA
Ljubljana, julij 2014
2
NASLOV NALOGE:
Priprava in zagotovitev strokovnih podlag za pripravo
Načrta upravljanja voda 2015-2021 in naloge povezane
z izvajanjem programa ukrepov upravljanja z vodami
Pregled in posodobitev vplivov človekovega delovanja
na stanje površinskih voda in PZUV
STROKOVNE
PODLAGE
ZA
POMEMBNE
ZADEVE
UPRAVLJANJA VODA NA VODNIH OBMOČJIH DONAVE IN
JADRANSKEGA MORJA
ŠIFRA NALOGE:
I/1/1/2
NAROČNIK:
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
Dunajska cesta 22,
1000 Ljubljana
IZVAJALEC:
INŠTITUT ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE
Hajdrihova 28c
1000, Ljubljana
KOORDINATOR NALOGE:
dr. Tanja Mohorko
DIREKTOR:
Igor Plestenjak
(žig)
KRAJ IN DATUM:
LJUBLJANA, julij 2014
AVTORJI:
INŠTITUT ZA VODE
REPUBLIKE SLOVENIJE,
Hajdrihova 28c
1000, Ljubljana
GEOLOŠKI ZAVOD
SLOVENIJE,
Dimičeva ulica 14
1000 Ljubljana
AGENCIJA REPUBLIKE
SLOVENIJE ZA OKOLJE
Vojkova 1b,
1001 Ljubljana
II
dr. Tanja Mohorko
Špela Petelin
dr. Nataša Smolar Žvanut
dr. Gorazd Urbanič
Blažo Đurović
dr. Dunja Zupan Vrenko
dr. Monika Peterlin
Urška Bremec
Sabina Blumauer
Matej Cunder
mag. Elizabeta Gabrijelčič
Marija Habinc
Gregor Kolman
mag. Jana Meljo
Vesna Petkovska
Nina Štupnikar
Darko Anzeljc
Špela Vrhovec
Dr. Jure Krivic
mag. Joerg Prestor
dr. Janko Urbanc
dr. Mitja Janža
dr. Nina Rman
dr. Tamara Ferjan – Stanič
mag. Andrej Lapanje
dr. Kim Mezga
Sonja Cerar
Dejan Šram
Matjaž Klasinc
dr. Gregor Gregorič
Stanka Koren
Dr. Jože Uhan
Dr. Mišo Andjelov
Pomembne zadeve upravljanja voda
KAZALO VSEBINE
KAZALO VSEBINE .............................................................................................. I
KAZALO SLIK ................................................................................................. III
KAZALO PREGLEDNIC ...................................................................................... VI
OKRAJŠAVE IN KRATICE ................................................................................. VII
1
IZHODIŠČA ............................................................................................... 1
2
UVOD ....................................................................................................... 4
3
SODELOVANJE JAVNOSTI .......................................................................... 6
4
VODNO OBMOČJE DONAVE IN VODNO OBMOČJE JADRANSKEGA MORJA ..... 7
4.1
4.2
4.3
Opis vodnega območja Donave ............................................................ 7
Opis vodnega območja Jadranskega morja ......................................... 11
Območja s posebnimi zahtevami ........................................................ 13
5 KRATEK POVZETEK VSEBINE POROČILA O POMEMBNIH ZADEVAH
UPRAVLJANJA VODA ...................................................................................... 15
5.1
PZUV na vodnih območjih Donave in jadranskega morja...................... 15
5.2
Kaj že izvajamo v okviru nacionalne zakonodaje za zmanjševanje
obremenitev na vodno okolje? ..................................................................... 20
5.2.1
5.2.2
5.2.3
5.2.4
5.3
6
Raba zemljišč ......................................................................................... 20
Točkovni in razpšeni viri onesnaževanja voda............................................ 21
Hidrološke in morfološke obremenitve voda .............................................. 27
Biološke obremenitve voda ...................................................................... 35
Vrzeli v izvajanju zakonodaje ............................................................. 36
POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA................................................. 40
6.1
POVRŠINSKE VODE ........................................................................... 40
6.1.1
6.1.2
6.1.3
6.1.4
Raba zemljišč ......................................................................................... 40
Točkovni in razpršeni viri onesnaževanja voda .......................................... 45
Hidrološke in morfološke obremenitve voda .............................................. 60
Biološke obremenitve voda ...................................................................... 83
6.2.1
6.2.2
Točkovni in razpršeni viri onesnaževanja .................................................. 91
Hidrološke obremenitve podzemnih vod ................................................. 100
6.2
6.3
PODZEMNE VODE (Geološki zavod Slovenije) ..................................... 89
Druge pomembne zadeve upravljanja voda ....................................... 107
6.3.1 Ekonomski instrumenti upravljanja voda ................................................. 107
6.3.2 Posebna raba voda ............................................................................... 111
6.3.3 Urejanje voda ...................................................................................... 119
6.3.4 Druge obremenitve morja zaznane v okviru izvajanja morske strategije .... 128
6.3.5 Prilagajanje podnebnim spremembam (Agencija Republike Slovenije za
okolje) ........................................................................................................... 131
6.3.6 Pomanjkanje vode in suše (Agencija Republike Slovenije za okolje) .......... 136
I
7
UPORABLJENA ZAKONODAJA IN LITERATURA ..........................................149
DODATEK: POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA NA POREČJIH IN POVODJIH
(AVGUST 2014) .............................................................................................155
II
KAZALO SLIK
Slika 1-1: Šest letni cikli priprave Načrta upravljanja voda za vodna območja.................. 2
Slika 2-1: Dejavnosti, ki povzočajo obremenitve površinskih in podzemnih ..................... 5
Slika 4-1: Porečja/povodja na področju Republike Slovenije .......................................... 7
Slika 4-2: Slike reke Mure in Drave (SOkol, ARSO) ....................................................... 8
Slika 4-3: Cerkniško in Bohinjsko jezero (SOkol, ARSO)................................................. 9
Reke Dragonja (Slika 4-4), Rižana, Klivnik, Molja, Reka, zadrževalnika Klivnik in Mola ter
Jadransko morje so glavne površinske vode na povodju jadranskih rek z morjem, ki se od
povodja Soče nadaljuje preko Krasa in Brkinov vse do Koprskega primorja. ................... 11
Slika 4-5: Dragonja in Soča (SOkol, ARSO) ................................................................. 11
Slika 6-1: Deleži rabe zemljišča na porečjih/povodjih (Vir: Corine land cover, 2006), ...... 43
Slika 6-2: Izpust odpadne vode – točkovni vir onesnaževanja voda (Foto: Urška Bremec)
.............................................................................................................................. 45
Slika 6-3: Letne količine dušikovih (N) spojin, ki iz obravnavanih dejavnosti iztekajo ali se
izpirajo v površinske vode po posameznih porečjih. Zaradi različne velikosti prispevnih
površin so prikazane vrednosti na km2 prispevne površine. .......................................... 47
Slika 6-4: Vnosi dušika zaradi neprečiščene komunalne odpadne vode iz gospodinjstev .. 48
Slika 6-5: Število komunalnih čistilnih naprav s terciarno stopnjo čiščenja in število
komunalnih čistilnih naprav s sekundarno in/ali primarno stopnjo čiščenja (Vir: ARSO) ... 49
Slika 6-6: Prikaz tokov vode na prispevnem območju kmetijskega gospodarstva ............ 50
Slika 6-7: Gnojenje travnikov na strmem pobočju – razpršeni vir onesnaževanja voda (Vir:
Žurnal 24h, http://www.zurnal24.si, pridobljeno 25.4.2014). ........................................ 51
Slika 6-8: Paša ob vodotoku - razpršeni vir onesnaževanja voda (Avtor: neznan) ........... 51
Slika 6-9: Letne količine organskih snovi izražene kot biokemijska potreba po kisiku
(BPK5), ki se iz obravnavanih dejavnosti iztekajo ali izpirajo v površinske vode po
posameznih porečjih. Zaradi različne velikosti prispevnih površin so prikazane vrednosti na
km2 prispevne površine. ............................................................................................ 53
Slika 6-10: Iztok iz komunalne čistilne naprave (točkovni vir onesnaževanja) in razpršena
poselitev (Foto: Marija Habinc, Elizabeta Gabrijelčič) ................................................... 54
Slika 6-11:Letne količine kovin (baker, cink, kadmij, nikelj in svinec) ki se iz obravnavanih
dejavnosti iztekajo ali izpirajo v površinske vode po posameznih porečjih. Zaradi različne
velikosti prispevnih površin so prikazane vrednosti na km2 prispevne površine. .............. 57
Slika 6-12: Hidrološka in morfološka obremenitev zaradi prekomernega odvzema vode Prikaz struge, ki je zaradi odvzema vode suha kar negativno vpliva na elemente stanja
voda (biološke elemente kakovsti, podporne fizikalno kemijske parametre). Poleg samega
odvzema je struga obremenjena tudi z utrditvami dna in brežin (morfološka obremenitev)
(Foto: N. Smolar-Žvanut). ......................................................................................... 64
Slika 6-13: Izpust povratnega odvzema vode (Foto: M. Habinc).................................... 64
III
Slika 6-14: Zaradi spremenjene količine in dinamike vodnega toka se zaraščajo prodišča
(Foto: E. Gabrijelčič)................................................................................................. 64
Slika 6-15: HE Formin (Foto: E. Gabrijelčič). .............................................................. 65
Slika 6-16: Akumulacija HE Moste (Foto: M. Habinc). .................................................. 65
Slika 6-17: Odvzem vode za hidroenergetsko rabo z derivacijskim kanalom (Foto: E.
Gabrijelčič). Na desni strani slike struga reke iz katere se odvzema vodo. ..................... 66
Slika 6-18: Pregrada HE Moste (Foto: M. Habinc). Poleg sprememb v hidrološkem režimu,
pregrade prekinjajo kontinuiteto toka in povzročajo morfološke obremenitve – razvidne
spremembe brežin.................................................................................................... 66
Slika 6-19: Zadrževalnik Ptujsko jezero (Foto: M. Habinc) ............................................ 67
Slika 6-20: Razbremenilnik Ledava-Mura (Foto: A. Bizjak) ............................................ 68
Slika 6-21: Razbremenilnik Pšate (Foto: P. Repnik Mah, 2007) ..................................... 68
Slika 6-22: Grajeni objekti v obalnem pasu (vir: Peterlin in sod., 2011 a). ..................... 73
Slika 6-23: Sava pri Hotiču, kjer je stalno mesto odvzema naplavin (Foto: P. Repnik Mah)
.............................................................................................................................. 74
Slika 6-24: Savske naplavine (Foto: P. Repnik Mah) .................................................... 74
Slika 6-25: Kamnita drča z ribjo stezo na Mirni (Foto: M. Habinc) ................................. 76
Slika 6-26: Mehki jez na Savi – morfološka obremenitev (Foto: P. Repnik Mah) ............. 76
Slika 6-27: Nasip ob Muri in Ptujskem jezeru – vpliv na obvodni ekosistem (Foto: M.
Habinc) ................................................................................................................... 76
Slika 6-28: V celoti odstranjena obrežna vegetacija in odsekoma ohranjena obrežna
vegetacija na Ložnici (Foto: M. Habinc) ...................................................................... 77
Slika 6-29: Utrditev dna in brežin - morfološka sprememba vodotoka (Foto: M. Habinc) . 78
Slika 6-30: Prečni objekti na vodotokih, zajeti na podlagi DOF posnetkov ..................... 81
Slika 6-31: Prekinjena kontinuiteta toka in spremenjen hidrološki režim zaradi
hidroenergetske rabe (Foto: M. Habinc in N. Smolar-Žvanut) ....................................... 82
Slika 6-32: Pregrada za hidroenergetsko rabo - prekinitev vzdolžne kontinuitete se lahko
omili s prehodom za ribe (Foto: M. Habinc) ................................................................ 82
Slika 6-33: Šarenka (foto: ZZRS). .............................................................................. 85
Slika 6-34: Srebrni koreselj (foto: ZZRS). ................................................................... 86
Slika 6-35: Srebrni tolstolobik (foto: ZZRS). ................................................................ 86
Slika 6-36: Črni ameriški somič (foto: ZZRS). .............................................................. 86
Slika 6-37: Trend spreminjanja povprečne poletne temperature zraka v Sloveniji v
obdobju 1961–2011. (vir: ARSO) ............................................................................. 131
Slika 6-38: Trend spreminjanja povprečne letne vsote padavin v Sloveniji v obdobju 1961–
2011. Z velikimi krožci so označene postaje s statistično značilnimi trendi pri stopnji
značilnosti 5 %. Trendi označeni z manjšimi krožci niso statistično značilni. (vir: ARSO) 132
IV
Slika 6-39: Trend srednjih letnih pretokov na vodomernih postajah državnega
hidrološkega monitoringa (vir: ARSO)....................................................................... 133
Slika 6-40: Izrazite, regionalne in lokalne suše v devetih regijah v Sloveniji v obdobju
1963-2013 določene na osnovi povprečnega primanjkljaja vode v poletnem obdobju. (vir:
UM/ARSO) ............................................................................................................. 137
Slika 6-41: Kmetijska suša od marca do avgusta 2003 - podana je površinska vodna
bilanca za referenčno rastlino, izračunana iz razlike med padavinami in potencialno
evapotranspiracijo v mm. (vir: UM/ARSO)................................................................. 139
Slika 6-42: Kmetijska suša od 1. junija do 31. julija 2006. Podana je površinska vodna
bilanca za referenčno rastlino, izračunana iz razlike med padavinami in potencialno
evapotranspiracijo v mm. (vir: UM/ARSO)................................................................. 140
Slika 6-43: Kmetijska suša v obdobju od 20. junija do 20. avgusta 2012 - podana je
površinska vodna bilanca za referenčno rastlino, izračunana iz razlike med padavinami in
potencialno evapotranspiracijo v mm. (vir: UM/ARSO) ............................................... 141
Slika 6-44: Število vročih (Tmax >=30°C) in toplih (Tmax>=25°C) dni v Ljubljani v
obdobju 1951-2013. (vir: UM/ ARSO) ....................................................................... 142
Slika 6-45: Leta s podpovprečno vodnatostjo običajno pomenijo sušne razmere na
zalednem območju rek (vir: UH/ARSO). .................................................................... 143
Slika 6-46: Odstopanje letnega obnavljanja podzemne vode v Sloveniji od povprečja 19812010. (vir UH/ARSO) .............................................................................................. 143
Slika 6-47: Odstopanje obnavljanja podzemnih voda v letu 2012 glede na povprečje
obdobja 1981-2010 (regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI). ............................. 144
Slika 6-48: Delež padavin v obdobju od 1. junija do 15. avgusta glede na dolgoletno
povprečje 1971-2000 v sušnih letih 2003, 2012 in 2013 (vir: UM/ARSO) ..................... 145
V
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 4-1: Nekatere značilnosti vodnega območja Donave in njegovih porečij....... 10
Preglednica 4-2: Nekatere značilnosti vodnega območja Jadranskega morja in pripadajočih
povodij .................................................................................................................... 12
Preglednica 5-1: Pomembne zadeve upravljanja voda z navedbo poglavja, v katerem je
PZUV podrobneje razložena ...................................................................................... 16
Preglednica 6-1: Skupna količina odvzete vode po porečjih in povodjih ob upoštevanju
odvzemov iz izvirov in iz vodotokov površinskih voda (NUV, 2011) ............................... 63
Preglednica 6-2: Hidroelektrarne ter prekomejne hidroelektrarne, ki vplivjo na
hidromorfološko stanje vodnih teles površinskih voda .................................................. 65
Preglednica 6-3: Pregrade in zadrževalniki na glavnem toku in pritokih s prispevno
površino večjo od 10 km2 .......................................................................................... 67
Preglednica 6-4: Razbremenilniki na glavnem toku vodnih teles površinskih voda .......... 68
Preglednica 6-5: Pregled izpustov vode, ki presegajo količinski kriterij po porečjih in
povodjih (NUV, 2011) ............................................................................................... 68
Preglednica 6-6: Odvzemi naplavin ............................................................................ 74
Preglednica 6-7: Vodna telesa z izrazitimi regulacijami in drugimi ureditvami ................. 75
Preglednica 6-8: Poplavna ogroženost porečij/povodij in statistika ogrožencev na 61
območjih pomembnega vpliva poplav....................................................................... 124
Preglednica 6-9: Ocena potrebnih sredstev za odpravo posledic poplav na vodni
infrastrukturi, vodnih in priobalnih zemljiščih v obdobju 2007-2012 (v mio EUR) .......... 124
VI
OKRAJSAVE IN KRATICE
ARSO
DEP
DES
EU
FFS
GeoZS
HE
IzVRS
KČN
KIS
mHE
MKO
MOP
MPVT
NUV
PAH
PRP
PU-NUV
PZUV
VTPodV
VTPV
VVO
ZDLov-1
ZFfS
ZMR-2
ZON
ZOPNN
ZSRib
ZUPUDP
ZUPUDPP
ZV-1
ZVO-1
Agencija Republike Slovenije za okolje
dober ekološki potencial
dobro ekološko stanje
Evropska unija
fitofarmacevtska sredstva
Geološki zavod Slovenije
hidroelektrarna
Inštitut za vode Republike Slovenije
komunalna čistilna naprava
Kmetijski inštitut Slovenije
mala hidroelektrarna
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Ministrstvo za okolje in prostor
močno preoblikovano vodno telo
Načrt upravljanja voda
poliaromatski ogljikovodiki
Program razvoja podeželja
Program ukrepov upravljanja voda
vodno telo podzemnih voda
vodno telo površinskih voda
vodovarstveno območje
Zakon o divjadi in lovstvu
Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih
Zakon o morskem ribištvu
Zakon o ohranjanju narave
Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč
Zakon o sladkovodnem ribištvu
Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor
Zakon o prostorskem načrtovanju
Zakon o vodah
Zakon o varstvu okolja
VII
1 Izhodišča
Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi
okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (v nadaljevanju: Vodna direktiva)
od držav članic zahteva, da vzpostavijo celovite pristope za varovanje, izboljšanje in
trajnostno rabo vodnega okolja. Ključni mehanizem za doseganje teh ciljev je Načrt
upravljanja voda1 (v nadaljevanju: NUV) in Program ukrepov upravljanja voda (v
nadaljevanju: PU NUV).
Proces priprave NUV in PU NUV vključuje analizo pritiskov in vplivov, določitev stanja
voda, vzpostavitev okoljskih ciljev za podzemne in površinske vode (vključno z jezeri,
vodotoki, somornicami in obalnim morjem) v vodnem območju, in vzpostavitev programov
ukrepov za doseganje teh ciljev. Vodna direktiva ob tem zahteva, da se pri določanju
okoljskih ciljev upošteva tudi druge vidike kot so gospodarske prioritete in socialna
vprašanja.
Okoljski cilji v skladu z Vodno direktivo so:
doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja
površinskih voda
 doseganje dobrega kemijskega in količinskega stanja
podzemnih voda
 preprečitev poslabšanja stanja voda

Aktivnosti in delovni koraki v povezavi s pripravo NUV se izvajajo v okviru šestletnega
načrtovalskega obdobja in se zaključijo s sprejemom NUV in PU NUV. V tem obdobju
države članice izvajajo stroškovno učinkovite temeljne indopolnilne ukrepe, kot so
predvidele v PU NUV. Vodna direktiva ob tem določa še vzpostavitev monitoringa voda,
sodelovanja javnosti, poročanje vsebin v sistem WISE in čezmejno usklajenost vsebin
NUV-a s poudarkom na programih ukrepov.
Načrt upravljanja voda na vodnem območju Donave in Jadranskega
morja sprejme Vlada za šestletno obdobje. Obdobje, za katerega bo
veljal NUV II, je 22. december 2015 do 22. december 2021.
1
Proces priprave NUV in PU NUV je opisan v Delovnega programa za pripravo načrta upravljanja voda na
vodnem območju Donave in Jadranskega morja za obdobje od 2015-2021 .objavljenem na spletni strani:
http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/nacrt_upravljanja_voda/#c19405 (vpogledano 22.6.2014)
1
Prvi načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadreanskega morja za obdobje
2009 do 2015 (v nadaljevanju: NUV I) je bil sprejet julija 2011 z Uredbo o načrtu
upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS,
št. 61/11 in 49/12) medtem ko je bil Program ukrepov upravljanja voda za obdobje od
2011 do 2015 (v nadaljevanju: PU NUV I) sprejet s sklepom Vlade Republike Slovenije2.
Do leta 2015 mora vsaka izmed držav članic EU pripraviti drugi Načrt upravljanja voda za
vodna območja za obdobje 2016 do 2021 (v nadaljevanju: NUV II) in program ukrepov
upravljanja voda (v nadaljevanju: PU-NUV II). Vodna direktiva ob tem določa obvezne
vsebine, ki morajo biti pripravljene v okviru šest letnega cikla priprave NUV skupaj s
časovnim razporedom za pripravo teh vsebin (Slika 1-1). Pomembne zadeve upravljanja
površinskih in podzemnih voda (v nadaljevanju: PZUV) se objavijo dve leti pred
sprejetjem NUV in predstavljajo vsebine, ki morajo biti podrobneje obravnavane v okviru
priprave osnutka NUV-a, da ta postane bolj ciljno usmerjen.
Glede na cikel priprave NUV se je potrebno zavedati, da imamo NUV I, ki je že opredelil
ukrepe, ki jih je potrebno izvesti v 6-letnem obdobju, da bo doseženo dobro stanje voda.
Za doseganje ciljev so bila porabljena znatna finančna sredstva (projekti s področja
oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, Program razvoja
podeželja – kmetijsko okoljska plačila).
NUV I
Osnutek
NUV I
Izvajanje programa
ukrepov
Izvajanje programa
ukrepov
Doseganje ciljev
NUV I
Doseganje ciljev
NUV II
Karakterizacija
Karakterizacija
2015
NUV II
Osnutek
Delovni program za
2014 NUV II
pripravo NUV
Poročilo o pomembnih
zadevah upravljanja
voda
Delovni program
za pripravo NUV II
Poročilo o pomembnih
zadevah upravljanja
2013 voda
2012
Slika 1-1: Šest letni cikli priprave Načrta upravljanja voda za vodna območja 3
Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 - ZZdrI-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08, 57/12 in
100/13) (v nadaljevanju: ZV-1), kot osnovni instrument upravljanja voda, določa vsebine
ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi drugega posodobljenega NUV-a. Podrobnejša
2
Sklep vlade Republike Slovenije št. 35500-4/2011/5, z dne 28. 7. 2011.
Poslovenjeno po viru http://www.scotland.gov.uk/Publications/2007/12/05141702/4
Vpogledano 4.12.2013
3
2
vsebina načrta je določena z Uredbo o podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta
upravljanja voda.
V skladu z ZV-1 »Upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči obsega varstvo
voda, urejanje voda in odločanje o rabi voda.« kar je širše od ciljev Vodne direktive. NUV
se pripravi v skladu z določbami ZV-1.
ZV-1 poleg priprave Načrta upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega
morja4 določa še pripravo Načrta upravljanja z morskim okoljem5, ki izhaja iz Direktive o
morski strategiji6. Navedena načrta se lahko dopolnita s podrobnejšimi programi in načrti
upravljanja voda7 med katere uvrščamo tudi podrobnejši načrt zmanjševanja ogroženosti
pred poplavami8, ki izhaja iz določb Poplavne direktive9.
NUV je dokument, za doseganje ciljev Vodne direktive, ki so:
a) za površinske vode: preprečitev poslabšanja stanja, doseganje dobrega stanja,
dober ekološki potencial in dobro kemijsko stanje površinske vode.
b) za podzemno vodo: preprečitev ali omejitev vnosa onesnaževal v podzemno vodo,
preprečitev poslabšanja stanja za podzemno vodo, doseganje dobrega stanja
podzemne vode, zmanjšanje onesnaženosti podzemne vode,
c) zmanjšanje negativnih vplivov na zavarovanih območjih.
4
55. Člen ZV-1
59.a člen ZV-1
6
Direktiva 2008/56/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17.junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe
Skupnosti na področju politike morskega okolja
7
60.a člen ZV-1
8
podrobnejši načrt zmanjševanja ogroženosti pred poplavami ali načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti
(NZPO)
9
Direktiva 2007/60/ES Evropskega Parlamenta in Sveta, z dne 23.oktobra 2007 o oceni in obvladovanju
poplavne ogroženosti
5
3
2 Uvod
PZUV je dokument, ki podaja pregled nad zaznanimi okoljskimi problemi10 na področju
upravljanja voda11, za katere je ugotovljeno, da povzročajo večje vplive na vodno okolje in
so ključni, da kljub obstoječim predpisom s področja voda in varstva okolja, dobro stanje
površinskih in podzemnih voda ne bo doseženo.
Pomembne zadeve upravljanja voda so zadeve, za katere se
ocenjuje, da predstavljajo glavne okoljske probleme na področju
upravljanja voda.
Dokument podaja osnovne informacije o tem, kateri okoljski problemi na območju
Republike Slovenije so posledica različnih dejavnosti, kot so dejavnosti industrija,
energetika, kmetijstvo, promet, turizem, gojenje vodnih organizmov12. Najpogostejše
obremenitve, ki jih navedene dejavnosti lahko povzročajo, so vnos snovi iz točkovnih in
razpršenih virov ter hidrološke13 in morfološke14 obremenitve voda. Ugotovljene
pomembne zadeve upravljanja predstavljajo osnovo za nadaljnjo podrobnejšo obravnavo
obremenitev, ki jih dejavnosti zaradi svojega delovanja posredno ali neposredno imajo na
vodni ekosistem, in pripravo ukrepov za zmanjševanje njihovega vpliva. Ukrepi, ki so
potrebni za doseganje ciljev upravljanja voda, so del PU- NUV in niso predmet tega
poročila.
V nadaljevanju procesa priprave NUV se pripravi in objavi osnutek NUV in PU-NUV15. PZUV
predstavlja osnovo za nadalnjo podrobnejšo analizo okoljskih problemov in določitev t.i.
pomembnih obremenitev, ki so v osnutku NUV in PU-NUV naslovljene s konkretnimi (t.i.
dopolnilnimi) ukrepi. Pomembne obremenitve voda so lahko posamezne obremenitve
(npr. odvzem vode, pregrada, izpust iz industrijskega obrata, ipd.) ali kombinacije
10
Okoljski problemi so tisti, ki onemogočajo doseganje ciljev vodne direktive
Cilji na področju upravljanja voda so:
doseganje dobrega stanja voda
zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda ter ohranjanje in uravnavanje vodnih količin
in
spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega
varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti.
12
Dejavnost gojenja rib in školjk
13
Hidrološke obremenitve vplivajo na hidrološki režim oz. na količino in dinamiko vodnega toka ter na
povezavo s podzemno vodo. Mednje spadajo odvzemi in izpusti vode, osuševanje zemljišč.
14
Morfološke spremembe voda so fizične spremembe vodnega in obvodnega okolja, na primer regulacije
strug, prečni objekti, visokovodni nasipi ali zidovi, obrežna zavarovanja.
15
Glede na Delovni program za pripravo načrta upravljanja voda na vodnem območju Donave in Jadranskega
morja za obdobje od 2015 – 2021 (objavljen na
http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/nacrt_upravljanja_voda/#c19405 ; vpogledano 22.6.2014)
bo osnutek NUV II in PU-NUV II objavljen v januarju 2015
11
4
različnih obrmenitev za katere se oceni da povzročajo, da dobro stanje voda ne bo
doseženo.
Pomembne obremenitve so obremenitve, za katere se oceni, da
sama ali v kombinaciji z drugimi vrstami obremenitev povzročajo, da
vodno telo ali skupina vodnih teles ne bo dosegla okoljskih ciljev.
Slika 2-1: Dejavnosti, ki povzočajo obremenitve površinskih in podzemnih voda
5
3 Sodelovanje javnošti
Eden od ključnih procesov pri pripravi NUV in PU NUV je sodelovanje javnosti. MKO zato
načrtuje posvetovanje z javnostjo v dveh fazah:


posvetovanje o glavnih problemih na vodah v RS (junij – november 2014) in
posvetovanje o učinkovitih rešitvah teh problemov (februar – avgust 2015).
PZUV je dokument, katerega osnovi namen je informirati javnost in vkjučitev javnosti v
razpravo o aktualnih problemih na področju upravljanja voda.
Javnost je povabljena, da v roku šestih mesecev po objavi PZUV na spletni strani MKO,
poda komentarje in predloge16 v zvezi z ugotovljenimi pomembnimi zadevami upravljanja
voda in v zvezi z izpostavitvijo najbolj perečih problemov v posameznem okolju.
Ministrstvo bo v okviru obeh faz posvetovanja organiziralo tudi delavnice po porečjih in
delavnice s ključnimi deležniki.17
Ministrstvo bo komentarje in predloge v fazi posvetovanja o glavnih problemih na vodah v
RS smiselno upoštevalo v nadaljnih korakih priprave NUV II in PU NUV II18.
Javnost je povabljena, da v roku šestih mesecev po objavi poda
komentarje in predloge v zvezi z ugotovljenimi pomembnimi
zadevami upravljanja voda
S sodelovanjem v okviru javne obravnave je širši javnosti omogočena neposredna
vključenost v proces priprave načrta upravljanja voda. Obenem se izvaja osveščanje
javnosti na način, da ob izpostavitvi posameznih problemov, z aktivnim sodelovanjem
poiščejo ustrezne rešitve za sanacijo ugotovljenih problemov.
16
Komentarje in predloge se lahko pošlje pisno na naslov: Ministrstvo za kmetijstvo in kolje, Dunajska 22,
1000 Ljubljana ali preko spletnega obrazca na spletni strani: ROBERT
17
Natančen opis načrta posvetovanj z javnostjo je objavljen v Okvirnem programu…, poglavje, ..na spletni
strani ROBERT
18
Časovnica priprave NUV II in PU NUV II je objavljena na spletni strani: ROBERT
6
4 Vodno območje Donave in vodno območje Jadranškega
morja
4.1 Opiš vodnega območja Donave
Površinske vode s pripadajočimi zalednimi površinami se na vodnem območju Donave
razprostirajo preko treh hidroekoregij – hidroekoregije Alpe, hidroekoregije Dinaridi in
hidroekoregije Panonska nižina. Vodno območje Donave je razdeljeno na tri porečja –
porečje Mure, porečje Drave in porečje Save (Slika 4-1).
Slika 4-1: Porečja/povodja na področju Republike Slovenije
Porečje Mure se razteza preko Goričkega, Ledavskih goric, ravninskega območja
Prekmurja in delno tudi preko Slovenskih goric. Glavne reke na tem porečju so Mura (Slika
4-2), Kučnica, Ščavnica, Velika Krka, Kobiljanski potok in Ledava. Večjih naravnih jezer, ki
bi bila vključena v pripravo PZUV, na tem porečju ni identificiranih.
Tako kot na porečju Mure, tudi na porečju Drave (Slika 4-2) ni večjih naravnih jezer.
Obravnavane so bile le reke, in sicer Drava, Mislinja, Meža, Mutska Bistrica, Ložnica,
Polskava, Dravinja in Pesnica s pritoki. Porečje Drave zajema Koroško, dolino Drave,
Pohorje, Slovenske gorice, Dravsko ravnino z obrobji in delno Haloze in Kozjansko.
7
Reka Drava - Prodišče, Plitvine In Brzice
(VIR:http://nfpsi.eionet.europa.eu/sokol/displayimage.php?pid=3452)
Mrtvica Mure pri Kotu (VIR: http://nfpsi.eionet.europa.eu/sokol/displayimage.php?pid=3565)
Struga Drave Pod Jezom Pri Markovcih
Slika 4-2: Slike reke Mure in Drave (SOkol, ARSO)
Največji delež na VO Donave ima porečje Save, ki je razdeljeno na Zgornjo, Srednjo in
Spodnjo Savo, Savinjo in Kolpo. Zgornja Save zajema Zgornjesavsko dolino, osrednje
območje Julijskih Alp, Triglavsko predgorje, Jelovico, greben Karavank, BlejskoRadovljiško kotlino z obrobji, del Kamniško-Savinjskih Alp, Škofjeloško hribovje,
Brezjansko ravnino, Kranjsko in Sorško polje.
Srednja Save obsega Polhograjsko hribovje, Ljubljansko kotlino z Ljubljanskim barjem,
Kamniško kotlino, Kamniško in Zasavsko hribovje, del Kamniško-Savinjskih Alp, planoto
med Črnim vrhom in Logatcem, Pivško kotlino, Cerkniško polje, Veliko notranjsko planoto,
Bloke in območje Javornikov do Snežnika.
Spodnja Save obsega Grosupeljsko kotlino, Dolenjsko hribovje ob Savi, delno Haloze in
Kozjansko, Posavsko in Obsotelsko gričevje, Krško-Brežiško polje, Krško gričevje, dolino
srednje Krke z obrobji, Suho krajino, Kočevski Rog, Krakovski gozd in Gorjance z Radoho.
8
Porečje Savinje se razprostira na območju dela Kamniško-Savinjskih Alp, Logarske doline,
Spodnje Savinjske doline, Šaleško-Konjiškega hribovja, predgorja vzhodno od Savinje ter
celjske in velenjske kotline.
Porečje Kolpe obsega Ribiško-Kočevsko dolino, Kočevsko goro z Moravsko planoto, dolino
Zgornje Kolpe, Kočevsko-Roško hribovje in Belo krajino.
Na porečju Save so tri naravna (Slika 4-3; Cerkniško, Bohinjsko in Blejsko jezero) in eno
umetno jezero (Velenjsko jezero), ki so bila vključena v analizo. Glavne reke na tem
porečju so Sava, Radovna, Tržiška Bistrica, Kokra, Sora (Poljanska in Selška Sora), Rača,
Pšata, Kamniška Bistrica, Cerkniščica, Jezerski Obrh, Rak, Pivka, Unica, Logaščica, Iščica,
Gradaščica, Mali Graben, Mirna, Črmošnjičica, Radeščica, Temenica, Prečna, Radulja,
Krka, Mestinjščica, Bistrica, Sotla, Čabranka, Rinža, Krupa, Lahinja in Kolpa.
Cerkniško jezero
(VIR: http://nfpsi.eionet.europa.eu/sokol/displayimage.php?pid=569)
Bohinjsko jezero s Komne (VIR: http://nfpsi.eionet.europa.eu/sokol/displayimage.php?pid=5752)
Slika 4-3: Cerkniško in Bohinjsko jezero (SOkol, ARSO)
DELITEV VODNEGA OBMOČJA
Površinske vode so za potrebe upravljanja voda, analize obremenitev, vplivov in stanja ter
končno tudi ugotavljanja pomembnih okoljskih problemov in oblikovanja učinkovitih
ukrepov razdeljene na vodna telesa (VT), ki so opredeljena kot pomembni in razpoznavni
deli površinskih voda. Tista vodna telesa, ki so zaradi človekove dejavnosti fizično
pomembno spremenjena, so definirana kot močno preoblikovana vodna telesa (v
nadaljevanju besedila MPVT), vodna telesa, ki pa so nastala z umetnimi posegi v prostor
so umetna vodna telesa (v nadaljevanju besedila UVT).
9
Preglednica 4-1: Nekatere značilnosti vodnega območja Donave in njegovih porečij
Karakteristika
Porečje Porečje Porečje Porečje Porečje Porečje
Porečje
Mure
Drave
Zg.
Sr.
Sp.
Savinje
Kolpe
Save
Save
Save
Površina VT
1389
3233
2174
3044
3585
1853
1103
(km2)
Dolžina vseh
2892
7841
3492
7240
4853
3965
396
VT(km)
Število VT
12
17
13
20
19
13
7
vodotoki
Število
VT
0
0
2
1
0
0
0
jezera
Število MPVT
2
5
2
1
1
2
0
Število UVT
Skupno
število VTPV
VO
Donave
16381
30679
101
3
13
0
2
0
1
0
1
0
4
14
24
17
23
20
16
7
121
Na vodnem območju Donave so površinske vode razdeljene na 121 vodnih teles, med
njimi so tri jezera, štiri umetna vodna telesa in trinajst močno preoblikovanih vodnih teles.
Podrobnejše karakteristike vodnega območja in pripadajočih porečij so podane v
preglednici 4-1.
10
4.2 Opiš vodnega območja Jadranškega morja
Celinske površinske vode s pripadajočimi zalednimi površinami se na vodnem območju
Jadranskega morja razprostirajo preko treh hidroekoregij – hidroekoregije Alpe,
hidroekoregije Padska nižina in hidroekoregije Dinaridi (Slika 4-1). Raznoliko površje
prehaja iz goratega preko hribovitega in gričevnatega v nižinski svet, ki prehaja v obalno
morje.
Vodno območje Jadranskega morja je razdeljeno na dve povodji – povodje Soče in
povodje jadranskih rek z morjem. Povodje Soče sega vse od Julijskih Alp, Cerkljanskega in
Idrijskega hribovja, Banjščic, Trnovskega gozda, Vipavske doline do Nanosa. Glavne reke
na tem povodju so Soča, Nadiža, Idrija, Bača, Idrijca, Trebuščica, Koren, Vipava in Hubelj,
večja ojezeritev na tem povodju pa je zadrževalnik Vogršček.
povodja Soče nadaljuje preko Krasa in Brkinov vse do Koprskega primorja.
Mejna
reka
Dragonja
(VIR:http://nfpeuropa.eu/sokol/displayimage.php?pid=5929)
si.eionet.
Soča severno od mosta pri Kobaridu
Slika 4-5: Dragonja in Soča (SOkol, ARSO)
DELITEV VODNEGA OBMOČJA
Na vodnem območju Jadranskega morja so površinske vode razdeljene na 34 vodnih
teles. Večino vodnih teles predstavljajo vodotoki. Vodna telesa morja predstavljajo manj
kot petina vodnih teles na vodnem območju Jadranskega morja. Podrobnejše
karakteristike vodnega območja in pripadajočih povodij so podane v spodnji preglednici
(Preglednica 4-2). Na vodnem območju Jadranskega morja niso bila določena jezera in
umetna vodna teles.
11
Preglednica 4-2: Nekatere značilnosti vodnega območja Jadranskega morja in pripadajočih povodij
Povodje
Soče
Povodje jadranskih rek z
morjem
VO Jadranskega
morja
Površina VT(km2)
2298
1285
3583
Dolžina vseh VT(km)
3000
1653
4653
Število VT vodotoki
13
11
24
Število VT morja
0
4
4
Število MPVT
2
4
6
15
19
34
Karakteristika
Skupno število VTPV
12
4.3 Območja š pošebnimi zahtevami
Območja s posebnimi zahtevami so območja, ki jih je potrebno še posebej varovati pred
različnimi obremenitvami vodnega okolja. Na teh območjih so z namenom njihovega
varovanja vzpostavljeni posebni režimi in/ali dodatni stožji kriteriji v primerjevi s kriteriji
dobrega kemijskega in ekološkega stanja voda. Na vodnih območjih Donave in
Jadranskega morja so določena naslednja območja s posebnimi zahtevami:
 kopalne vode, v skladu z predpisom, ki ureja upravljanje s kakovostjo
kopalnih voda19 in katere določila izhajajo iz Direktive Evropskega parlamenta in
Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in
razveljavitvi Direktive 76/160/EGS,
 občutljiva območja v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju
odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav20, ki izhajajo iz Direktive Sveta
91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode21,
 ranljiva območja v skladu s predpisom, ki ureja vnos nevarnih snovi in rastlinskih
hranil v tla22 in izhajajo iz Direktive Sveta 91/676/EEC z dne 12. decembra 1991 o
varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov,
 območja salmonidnih in ciprinidnih voda, v skladu s predpisom ki ureja
kakovost površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib23 in katere določila
izhajajo iz Direktive 2006/44/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 6.
septembra 2006 o kakovosti sladkih voda24, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati,
da se omogoči življenje rib,
 zavarovana in varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje
narave, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda in ki izhajajo iz
Zakona o ohranjanju narave (ZON). Določila izhajajo iz Direktive Sveta
79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic in Direktivo Sveta
92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih
živalskih in rastlinskih vrst.
19
Uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08)
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07,
63/09 in 105/10)
21
Priloga I k Direktivi 91/271/EGS, ki je bila spremenjena z Direktivo Komisije 98/15/ES z dne 27. februarja
1998 o spremembi Direktive Sveta 91/271/EGS glede nekaterih zahtev, določenih v Prilogi I. Z uveljavitvijo
sprememb so se spremenile tudi zahteve glede izpustov iz komunalnih čistilnih naprav na občutljivih območjih.
22
Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL, št. 113/2009 in 5/13),
23
Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 46/02 in 41/04 ZVO-1)
24
Direktiva je prenehala veljat z 22. decembrom 2013 (22. Člen Vodne direktive)
20
13
 vodovarstvena območja, v skladu z 74. členom zakona o vodah (ZV-1), ki
vspostavlja režim varstva pitne vode. Določila izhajajo iz zahtev Vodne direktive25.
 ogrožena območja, ki so opredeljena v 83. členu Zakona o vodah kot območja, ki
so ogrožena zaradi poplav (poplavna območja), erozije celinskih voda in morja
(erozijska območja), zemeljskih ali hribinskih plazov (plazljiva območja) in snežnih
plazov (plazovita območja).
 območja varstvenih voda v skladu s predpisi, ki urejajo ribištvo in izhajajo iz
Zakona o sladkovodnem ribištvu (ZSRib) in Zakona o morskem ribištvu (ZMR-2).
Na vodnem območju Jadranskega morja so poleg že navedenih območij prisotna še:
 območja pomembna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev, ki
izhajajo iz predpisa, ki ureja kakovost vode za navedena območj26. Določila
predpisa izhajajo iz Direktive 2006/113/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne
12. decembra 2006 o zahtevah glede kakovosti voda, primernih za lupinarje27.
25
26
27
7. člen Vodne direktive
Uredba o kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev (Uradni list RS, št. 52/07)
Direktiva je prenehala veljat z 22. decembrom 2013 (22. Člen Vodne direktive)
14
5 Kratek povzetek všebine poročila o pomembnih
zadevah upravljanja voda
Kaj so PZUV?
PZUV so zaznani okoljski problemi28 na področju upravljanja voda29, za katere je
ugotovljeno, da povzročajo večje vplive na vodno okolje
Metodologija določitve PZUV
Pomembne zadeve upravljanja voda so bile določene na osnovi analize človekovega
delovanja na stanje okolja, kabinetnih analiz, terenskega dela in ekspertnih mnenj ter na
osnovi veljavnih in načrtovanih operativnih programov, ki izhajajo iz veljavnih predpisov
na področju varstva okolja in predpisov o vodah.
5.1 PZUV na vodnih območjih Donave in jadranskega morja
V okviru PZUV (Preglednica 4-1) so obravnavane površinske in podzemne vode. Pri
površinskih vodah so PZUV podane glede na rabo zemljišč, točkovne in razpšene vire
onesnaževanja), hidrološke in morfološke obremenitve ter biološke obremenitve. Pri
podzemnih vodah so PZUV podane glede na točkovne in razpšene vire onesnaževanja in
količinsko stanje podzemnih voda. Obravnavane so tudi druge zadeve, ki so pomembne za
področje upravljanja voda. Tako so v poročilo vključene PZUV s področja rabe voda,
urejanja voda in s področja ekonomskih instrumentov. Podan je tudi vpogled v področja
prilagajanja na podnebne spremembe, pomanjkanja vode in suše.
28
29
in
15
Preglednica 5-1: Pomembne zadeve upravljanja voda z navedbo poglavja, v katerem je PZUV
podrobneje razložena
Poglavje
Pomembna zadeva upravljanja voda
Površinske vode
6.1.1
Raba zemljišč30
-
Obremenitve vodnih in obvodnih ekosistemov zaradi spremenjene rabe
zemljišč
6.1.2
Točkovni in razpršeni viri onesnaževanja voda31
6.1.2.1
Obremenjevanje voda zaradi vnosa hranil32:
- obremenjevanja voda na iztokih iz točkovnih virov onesnaževanja
- ribiška in ribogojska praksa
- onesnaževanje zaradi izpustov neprečiščene komunalne odpadne vode
- nos hranil zaradi izvajanja kmetijskih dejavnosti
6.1.2.2
Obremenjevanje voda zaradi vnosa organskih snovi33
- onesnaževanje zaradi emisije snovi iz točkovnih in razpršenih virov
onesnaževanja
6.1.2.3
Obremenjevanje voda zaradi vnosa nevarnih snovi34
- obremenjevanje na iztokih iz industrijskih naprav
- izvajanje kmetijskih dejavnosti (neprimerna raba sredstev za varstvo
raslin)
- incidentna in namerna onesnaževanja z nevarnimi snovmi
- Neustrezne baze podatkov za oceno vplivov FFS na stanje voda
30
Rabo zemljišč v grobem delimo na: umetne površine (sklenjene in nesklenjene urbane površine, umetno
ozelenjene površine, ipd.), kmetijske površine in ostale (naravne) površine.
Spremenjena raba zemljišč vključuje odstranjevanje obrežne vegetacije in spremembe rabe zemljišč v
prispevnem območju. Neprepustne površine (predvsem kmetijske in umetne površine) v zaledju vodotoka
vplivajo na vnose sedimentov v vodno okolje in na odtekanje vode. Slednje vodi do spremembe količine in
dinamike odtoka vode iz prispevnega območja kar lahko vpliva na jakost poplavnih dogodkov ali zniževanje
nizkih pretokov (Allan, 2004; Pavlin, 2012). Na drugi strani odstranjevanje obrežne vegetacije lahko povzroča
spremembe obvodnih habitatov kakor tudi spremembe temperaturnih režimov.
31
Točkovni in razpšeni viri onesnaževanja lahko obremenjujejo površinske in podzemne vode zaradi vnosa
hranil, organskih snovi in nevarnih snovi. Primeri točkovnih virov vključujejo izpuste iz komunalnih čistilnih
naprav, iz industrijskih objektov in onesnaževanje v primeru incidentnih dogodkov (npr. razlitja v primeru
prometnih in drugih nesreč). Primeri razpršenega onesnaževanja so atmosferska depozicije, spiranje s
kmetijskih zemljišč, erozija, drenaža ipd.
32
Hranilne snovi ali hranila so anorganske molekule (fosforjeve in dušikove spojine), ki jih avtotrofni
organizmi nujno potrebujejo za rast.
33
Organske snovi v vodnem okolju so ostanki odmrlih živalskih in rastlinskih organizmov in njihovih iztrebkov
34
Nevarne snovi v površinskih vodah so t.i. prednostne snovi in posebna onesnaževala v skladu z Uredbo o
stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09, 98/10 in 96/13) medtem ko so nevarne snovi za podzemne
vode definirane v Uredbi o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09 in 68/12). Seznam nevarnih snovi
za površinske vode ni enak seznamu nevarnih snovi za podzemne vode.
16
6.1.3
Hidrološke in morfološke obremenitve voda
6.1.3.1
Hidrološke spremembe voda:
- Prekomerni odvzemi vode
6.1.3.2
Morfološke spremembe voda:
- Razdrobljenost upravljanja voda in nepovezanost med organi
upravljanja
- Pomanjkljivi ali neobstoječi arhivi in podatkovne baze
- Regulacije vodnega toka in morfološke spremembe površinske vode
- Gradnja umetnih podvodnih struktur ob obali
- Fizične spremembe dna morja
6.1.3.3
Prekinitev vzdolžne povezanosti:
- Prekinjena vzdolžna povezanost vodotoka
6.1.4
Biološke obremenitve voda
-
prisotnosti tujerodnih vrst
ribiško upravljanja
gojenje vodnih organizmov
Podzemne vode
6.2.1
Točkovni in razpršeni viri onesnaževanja voda
6.2.1.1
Obremenjevanje voda zaradi vnosa hranil
- Vpliv dušika na podzemno vodo iz velikih živinorejskih obratov
- Poslabševanje kakovosti podzemne vode v spodnjem (Pliocenskem)
vodonosniku Dravskega polja
- Pomanjkanje dejanskih (izmerjenih) podatkov o izpiranju nitratov s
kmetijskih površin v podzemno vodo
- Vprašljivo kemijsko stanje podzemne vode v vodonosnem sistemu
Vrtojbensko polje
6.2.1.2
Obremenjevanje voda zaradi vnosa pesticidov:
- Akumulacije atrazina/desetilatrazina v spodnjih delih nekaterih
vodonosnikov
- Drugi pesticidi
6.2.1.3
Obremenjevanje voda zaradi vnosa nevarnih in drugih snovi:
- Izpusti odpadnih vod
- Odlagališča odpadkov
- Rudarski objekti
- Industrijski objekti in naprave
- Vrtine za plitvo geotermijo
6.2.2
Hidrološke obremenitve voda
6.2.2.1
Obremenitve z odvzemi podzemne vode:
17
6.2.2.2
Negativni trendi gladin podzemne vode
Pomanjkljiv pregled ekosistemov povezanih s podzemnimi vodami
Slaba natančnost pri razmejitvi vodnih teles podzemne vode in s tem
povezani zapleti pri določanju količin
Nedoslednosti pri poročanju glede programov oskrbe s pitno vodo
Pomanjkljiva evidenca in monitoring geotermalnih vodonosnikov
Neurejene pravice in nadzor za izkoriščanje geotremalne energije
Obremenitve s posegi urejanja voda:
- negativnega vpliva na podzemno vodo
Druge pomembne zadeve upravljanja voda
6.3.1
Ekonomski instrumenti upravljanja voda:
- Nepopolno izvajanje načela povračila stroškov
- Nezadostnost obstoječih podatkov za izdelavo ekonomskih analiz na
področju upravljanja voda
6.3.2
Posebna raba voda:
- Sektorski dokumenti ne upoštevajo ustrezno cilja dobro stanje voda
- Nepopolna zakonodaja
- Pomanjkljiv inšpekcijski nadzor in neupoštevanje obstoječe zakonodaje
- Količine rabljene vode niso znane in jih iz evidenc ni mogoče določiti
- Prioriteta vode na zadrževalnikih ni določena
- Pomanjkljivosti, vezane na oskrbo s pitno vodo
6.3.3
Urejanje voda:
- Ni zagotovljenega dovolj poplavnega prostora.
- Ni izdelane strategije in operativnih programov.
- Načrtovanje ukrepov ni celovito.
- Vzdrževanje vodotokov je premalo obsežno.
- Sanacije vodotokov se ne izvedejo v celoti.
- Ni skupne informacijske platforme.
6.3.4
Druge obremenitve morja zaznane v okviru izvajanja morske strategije:
- Pomanjkljivi ali neobstoječi viri podatkov za ugotavljanju
obremenjevanja morja z odpadki
- Pomanjkljivi ali neobstoječi viri podatkov za ugotavljanje
obremenjevanja morja s podvodnim hrupom
6.3.5
Prilagajanje podnebnim spremembam:
- Sprememba temperaturnih, padavinskih in pretočnih režimov ter
povečanje jakosti in pogostosti nastopa poplav, erozije, plazov, suš
- Kadrovsko podhranjena struktura, ki skrbi za upravljanje z vodami na
18
6.3.6
upravnem in načrtovalskem nivoju ter informacijskem nivoju,
spremljanju stanja voda in vodenju investicijskih projektov ter
nadzorom vzdrževanja in izvajanju obvezne državne gospodarske
javne službe ne more povečevati odpornosti na dogodke v taki meri,
kot bi bilo potrebno
Pomanjkanje podrobnih predpisov, metodologij in strokovnih podlag za
erozijo, plazove in plazovitost ter sušo
Podpora strokovnim službam
Pomanjkanje vode in suše:
- Povečevanje dogodkov pomanjkanja vode in suše
- Izvajanje učinkovitih ukrepov za uravnavanje in ohranjanje vodnih
količin v samih vodotokih in podzemnih vodnosnikih
19
5.2 Kaj že izvajamo v okviru nacionalne zakonodaje za
zmanjševanje obremenitev na vodno okolje?
V nadaljevanju je podan kratek pregled t.i temelnih ukrepov, ki jih država že izvaja za
zmanjševanje obremenitev na vodno okolje vezano na rabo zemljišč, točkovne in
razpšene vire onesnaževanja voda, hidrološke in morfološke obremenitve voda in biološke
obremenitve voda.
Zakonodaja za področja ekonomski inštrumenti upravljanja voda (Poglavje 6.3.1),
posebna raba voda (Poglavje 6.3.2), urejanje voda (Poglavje 6.3.3), druge obremenitve
morja zaznane v okviru izvajanja morske strategije (Poglavje 6.3.4), prilagajanje
podnebnim spremembam (6.3.5) ter pomanjkanje vode in suše (Poglavje 6.3.6) je
navedena v okviru poglavja 6.3 Druge pomembne zadeve upravljanja voda.
5.2.1 Raba zemljišč
Raba zemljišč je določena z zakonodajo o urejanja prostora, in sicer z Zakonom o
prostorskem načrtovanju (ZPNačrt).
Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US,
33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in
92/13) (v nadaljevanju ZVO) nalaga obvezno izvedbo upravnega postopka presoje vplivov
na okolje za vse v Uredbi o vrstah posegov v okolje predpisanih posegih za katere je
obvezna presoja vplivov na okolje.
Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 ZDru-1 in 8/10 - ZSKZ-B) (v nadaljevanju ZON) omogoča, da se usmeritve oblikujejo na
podlagi obravnavanega problema v sklopu Naravovarstvenih smernic in niso eksplicitno
napisane v posameznih členih zakonodaje. Predpisani ukrepi za zavarovana in varovana
območja, ki se določijo z naravovarstvenimi smernicami na podlagi ekspertne presoje, so:
ohranjanje obsega in stanja naravno ohranjenih voda (struge in vodni režim),
ohranjanje obsega poplavnih površin (razen na območjih poselitve in
infrastrukturi) in poplavnih razmer (še posebej na območjih mokrišč v najširšem
pomenu, poplavnih gozdov, rokavov, mrtvic),
ohranjanje ali obnova migracijskih poti (tako v strugi vodotokov kot z obrežno
zarastjo),
prilagajanje časa in velikosti območja izvedbe del življenjskim ciklom (predvsem v
času drsti, gnezdenja in prezimovanja).
20
5.2.2 Točkovni in razpšeni viri onesnaževanja voda
KMETIJSTVO Zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov je
celotno območje Republike Slovenije določeno kot ranljivo območje.
Načine varovanja in preprečevanja onesnaževanja voda z nitrati iz
kmetijskih virov ureja Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z
nitrati iz kmetijskih virov (UL, št. 113/2009 in 5/13), ki se šteje za program
izvajanja ukrepov zmanjšanja vnosa dušika v tla in na tla zaradi varstva
voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov iz točke (a) in točke
(b) četrtega odstavka 5. člena Direktive 91/676/EGS. Poleg omenjene
uredbe kmetje lahko prostovoljno izvajajo še nadstandardne ukrepe
znotraj 2. osi Programa razvoja podeželja (Ohranjanje okolja in podeželja)
v sklopu kmetijsko okoljskih plačil, ki tudi lahko prispevajo k izboljšanju
stanja okolja in voda, večji trajnostni rabi kmetijskih zemljišč in sonaravni
obliki kmetovanja.
Področje uporabe in prometa s fitofarmacevtskimi sredstvi je podrobneje
obravnavano v nadaljevanju besedila v okviru »NEVARNE SNOVI v skladu s
predpisi ki določajo stanje površinskih in podzemnih voda«
NUV I in kmetijstvo
V okviru NUV voda so bili za kmetijske ukrepe predvideni naslednji dopolnilni ukrepi35:
 Spodbujanje uporabe hitrih talnih nitratnih testov ter sestava in aplikacija gnojilnih
načrtov na podlagi rezultatov analiz in potreb rastlin po hranilih
 Ciljno vodenje aktivnosti za optimizacijo PRP 2014-202036 prednostna podpora
ukrepov, ki imajo pozitivne učinke na stanje voda, kjer le-to ni dobro
 Optimizacija Programa razvoja podeželja 2007-2013 - prednostna podpora in dvig
subvencij ukrepov, ki imajo pozitivne učinke na dobro stanje voda, kjer le-to ni
dobro
 Zasaditev in vzdrževanje za ekološki tip značilne obrežne vegetacije
Na osnovi NUV I (ukrep DUDDS3) in v sklopu optimizacije Programa razvoja podeželja
2007-2013 sta bila naknadno odprta dva ukrepa, kjer so lahko upravičenci prevzemali
nove obveznosti za podukrepa ohranjanje kolobarja (KOL) in ozelenitev njivskih površin
(ZEL) na območjih, kjer je slabo stanje voda. Ostali ukrepi so bili predvideni v novi
finančni perspektivi Programa razvoja podeželja 2014-2020 in nekaj jih bo zajetih v
paketu obveznih ukrepov na območjih, kjer je slabo stanje voda.
35
Podrobnejši opisi ukrepov iz PU NUV so dostopni na URL naslovu
http://www.izvrs.si/pregledovalnik_vtpv/pregled_ukrepov.php?sklop=vtpv&ukrep=dopolnilni (vpogledano
22.6.2014); V besedilu so navedeni ukrepi DUDDS2.4, DUDDS21, DUDDS3, DUDDS4
36
Program razvoja podeželja 2014 -2020
21
ODPADNA VODA Onesnaženje37 zaradi komunalnih odpadnih voda na nivoju EU
IZ
naslavlja Direktiva sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne
GOSPODINJSTEV odpadne vode (91/271/EGS). V Sloveniji zahteve za odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne vode, za izgradnjo javne komunalne
infrastrukture in mejne vrednosti emisije pri odvajanju odpadne vode
iz komunalnih čistilnih naprav določata Uredba o emisiji snovi pri
odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. RS, št.
45/2007, 63/2009, 105/2010) in Uredba o emisiji snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št.
98/07 in 30/10). Prva določa tudi občutljiva območja zaradi
evtrofikacije in občutljiva območja zaradi kopalnih voda, na katerih so
določene tudi mejne vrednosti emisij hranil pri odvajanju odpadne
vode . Zahteve za posamezna območja poselitve podrobneje določa
Operativni program (OP) odvajanja in čiščenja komunalne odpadne
vode38, ki določa roke za zagotovitev odvajanja komunalne odpadne
vode v javno kanalizacijo in sekundarno ali strožje čiščenje na
komunalni čistilni napravi za posamezna območja poselitve.
Uporaba fosfatov v detergentih je bila v letu 2012 prvič enotno
urejena na ravni EU s sprejetjem Uredbe (EU) št. 259/201239. Uredba
razširja določila Uredbe ES 648/2004 Evropskega Parlamenta in Sveta
z dne 31. marca 2004 o detergentih. Slednja določa, da morajo
površinsko aktivne snovi v detergentih izpolnjevati stroge pogoje glede
biološkega razgrajevanja. To je je z vidika varovanja okolja zelo
pomemben ukrep, saj večina detergentov in čistil konča v odtokih in
čistilnih napravah. Uredba iz leta 2012 določa omejitve fosfatov in
drugih fosforjevih spojin v gospodinjskih detergentih za pranje perila
in gospodinjskih detergentih za strojno pomivanje posode40.
37
Onesnaževanje s hranili in organskimi snovmi
Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do
leta 2017), ki izhaja iz ZVO, je dostopen s spletne strani:
http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/zakonodaja/varstvo_okolja/operativni_programi/op
erativni_program_komunalne_vode.pdf. (Vpogledano: 30.3.2014)
39
Uredba (EU) št. 259/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o spremembah Uredbe
(ES) št. 648/2004, v zvezi z uporabo fosfatov in drugih fosforjevih spojin v gospodinjskih detergentih za
pranje perila in detergentih za strojno pomivanje posode
40
Določila uredbe 259/2012 stopijo v veljavo v letu 2013 (omejitev uporabe v gospodinjskih detergentih za
pranje perila) oziroma v letu 2017 (omejitev uporabe v gospodinjskih detergentih za strojno pomivanje
posode)
38
22
INDUSTRIJSKA Ukrepi za področje onesnaževanja voda iz naprav, ki odvajajo
ODPADNA
industrijsko odpadno vodo, izhajajo iz Zakona o varstvu okolja41.
VODA
Osnovni podzakonski predpis, ki ureja odvajanje odpadnih voda v vode
je Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in
javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/2012). Ta predpis določa
splošne mejne vrednosti emisij toplote in snovi v vode in javno
kanalizacijo, način vrednotenja teh emisij, prepovedi, omejitve in druge
ukrepe zmanjševanja emisij ter vsebino okoljevarstvenega dovoljenja. Za
posamezne industrijske oziroma storitvene dejavnosti veljajo ostale
uredbe, ki prav tako določajo mejne vrednosti emisij in ukrepe za
zmanjševanje emisij. Trenutno obstaja 40 uredb42, ki pokrivajo emisije
pri odvajanju odpadnih vod iz naprav iz različnih dejavnosti in ti predpisi
določajo mejne vrednosti emisij glede na posebnosti odvajanja odpadnih
vod v tej dejavnosti. Področja, ki so pokrita z omenjenimi specifičnimi
predpisi so tekstilna industrija, usnjarska industrija, proizvodnja
kovinskih izdelkov, kloralkalna elektroliza, proizvodnja stekla, reja
domačih živali, proizvodnja olja in maščob, emisije v povezavi z
motornimi vozili, zdravstvena dejavnost, kafilerije in klavnice,
proizvodnja celuloze in papirja z integrirano proizvodnjo, proizvodnja
papirja, proizvodnja fitofarmacevtskih sredstev, emisije živega srebra,
emisije kadmija, emisije halogeniranih ogljikovodikov, proizvodnja hrane
in krme, proizvodnja brezalkoholnih in alkoholnih pijač, proizvodnja
premoga, priprava vode, proizvodnja pare in hladilne vode, emisije, ki
nastajajo z dimnimi plini, proizvodnja perboratov, proizvodnja barvnih
kovin, livarne in kovačije sive litine, zlitin z železom in jeklom,
proizvodnja železa in jekla, sežig odpadkov, izcedne vode iz odlagališč,
proizvodnja titanovega dioksida, proizvodnja in predelava azbesta,
pralnice tekstilij in kemične čistilnice, emisije padavinskih vod z javnih
cest, proizvodnja farmacevtskih izdelkov in učinkovin.
41
Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13)
Uredbe so dostopne na spletni povezavi: http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_voda/vsebine/predpisi
(vpogledano: 11.6.2014)
42
23
RIBOGOJSTVO
43
Omejitve privabljanja oziroma hranjenja rib pri ribolovu določa
Pravilnik o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah43, in sicer da
"skupna količina vabe za privabljanje rib ne sme presegati 5 kg na
ribolovni dan ali noč, od te pa je lahko največ 1 kg živalskega
izvora". Ta pravilnik tudi določa, da se za posamezen ribiški okoliš
ali ribolovni revir z ribiškogojitvenim načrtom lahko določi strožji
ribolovni režim. To pomeni, da se v ribiškogojitvenih načrtih za
ribiške okoliše, ki vključujejo površinske (predvsem stoječe) vode,
v katerih bi zaradi vnosa hranil lahko prišlo do poslabšanja stanja
voda, strožje omeji količino vabe za privabljanje rib ali se
privabljanje rib s hrano v celoti prepove. Za rabo vode za izvajanje
športnega ribolova v komercialnih ribnikih in za gojenje
sladkovodnih in morskih organizmov je treba v skladu z Zakonom o
vodah (ZV-1) pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega
dovoljenja. Vodno dovoljenje mora med drugim vsebovati opis
mesta izvajanja vodne pravice, predvsem mesto odvzema in
vračanja vode, način rabe in pogoje, ki jih mora upoštevati imetnik
vodne pravice pri njenem izvajanju ter pogoje rabe, ki izhajajo iz
naravovarstvenih usmeritev ali smernic po predpisih o ohranjanju
narave.
Pravilnik o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah (Uradni list RS, št. 99/07 in št. 75/10)
24
NEVARNE SNOVI v skladu s predpisi ki določajo stanje
površinskih44 in podzemnih45 voda
Področje uporabe in prometa s fitofarmacevtskimi sredstvi (v nadaljevanju besedila FFS)
ureja Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS). Ta zakon prevzema Direktivo
2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za
ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov. Zakon (ZFfS-1) ureja številna
področja kot so promet in uporaba FFS, pripravo nacionalnega akcijskega programa za
doseganje trajnostne rabe FFS, določa usposabljanje o FFS, preglede za naprave za
nanašanje FFS, posebne ukrepe v zvezi z uporabo FFS, obveščanje javnosti o FFS, izvedbo
strokovnih nalog in raziskovalno delo v zvezi s FFS, zbiranje podatkov in pridobivanje ter
uporabo podatkov. Na podlagi tega zakona je bil sprejet Nacionalni akcijski program za
doseganje trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev za obdobje 2012–2022, ki vsebuje
tudi ukrepe s področja varovanja vodnega okolja in pitne vode.
Slovenija je z namenom doseganja dobrega kemijskega stanja površinskih voda do leta
2015 sprejela tudi 3 operativne programe v zvezi z odvajanjem nevarnih snovi z
odpadnimi vodami in sicer Operativni program zmanjševanja onesnaževanja vodnega
okolja z emisijami živega srebra iz razpršenih virov onesnaževanja v Republiki Sloveniji46,
Operativni program preprečevanja onesnaževanja vodnega okolja z nevarnimi kloriranimi
ogljikovodiki iz razpršenih virov onesnaževanja47 in Operativni program zmanjševanja
onesnaževanja površinskih voda s prednostnimi in drugimi nevarnimi snovmi48. V letu
2009 je sprejela še Nacionalni izvedbeni načrt za ravnanje z obstojnimi organskimi
onesnaževali za obdobje od leta 2009 do leta 201349, ki predstavlja osnovni strateški
dokument na področju obstojnih organskih onesnaževal, katerega cilj je splošno
izboljšanje zdravja ljudi in varovanja okolja.
V teh obratih ki so viri večjega in manjšega tveganja za okolje, med drugim nahajajo
nevarne snovi, ki se delijo na strupene, oksidativne, eksplozivne, vnetljive, lahko vnetljive
in zelo lahko vnetljive. Ukrepe za preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih
posledic za ljudi in okolje za navedene obrate obravnava Uredba o preprečevanju večjih
44
Uredba o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09, 98/10 in 96/13)
Uredba o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09 in 68/12)
46
Sklep Vlade z dne 26.2.2004
47
48
49
Dokument je dostopen na spletni povezavi
http://www.uk.gov.si/fileadmin/uk.gov.si/pageuploads/pdf/NIP_POPsAvg09.pdf (vpogledano 22.6.2014)
45
25
nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list RS, št. 71/08, 105/10 in 36/14) s
katero so v slovenski pravni red prenesena določila SEVESO II direktive50.
Z namenom izboljšanja varovanja zdravja ljudi in okolja pred tveganji, ki jih lahko
predstavljajo kemikalije, hkrati pa povečati konkurenčnost kemijske industrije v EU, je
bila v letu sprejeta t.i. REACH uredba51 Evropske unije. Uredba je v slovenski pravni red
prenensena z Uredbo o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in
omejevanju kemikalij (REACH) (Uradni list RS, št. 23/08). Navedena uredba spodbuja
alternativne metode za oceno nevarnosti snovi, da se zmanjša število poskusov na živalih.
Predpisi o vodovarstvenih območjih52 med drugim urejajo tudi uporabo aktivnih snovi na
najožjih vodovarstvenih območjih. Za slednja uredbe določajo prepoved uporabe točno
določenih aktivnih snovi, ki so navedene v obliki Seznama prepovedanih aktivnih snovi.
Prav tako je v predpisih o vodovarstvenih območjih zahtevano, da se zatiranje škodljivih
organizmov na najožjih vodovarstvenih območjih izvaja s FFS, ki ne vsebujejo aktivnih
snovi s Seznama in katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, pod
naslednjimi pogoji:
- uporaba FFS mora biti dopolnilni ukrep drugim nekemijskim ukrepom varstva
rastlin (mehanski, biološki in biotehnični ukrepi),
- prednost ima uporaba tistih kemijskih ukrepov in tistih FFS, ki jih je dovoljeno
uporabljati v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih pridelkov,
- med sezonami oziroma v sezoni je treba menjavati FFS (aktivne snovi), ko je za
posamezne škodljive organizme na voljo več razpoložljivih in po učinkovitosti
primerljivih FFS, in
- uporaba FFS se mora izvajati na kmetijskih zemljiščih po setvi in po vzniku
kmetijskih rastlin in plevela oziroma po presajanju kmetijskih rastlin in po vzniku
plevela.
50
Direktiva Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so
vključene nevarne snovi, nazadnje spremenjeno z Direktivo 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja
in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES
51
Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji,
evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter
spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št.
1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in
2000/21/ES
52
Uredbe, ki določajo vodovarstvena območja so dostopne na spletni povezavi
http://www.mko.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/okolje/zakon_o_vodah/#c18095
(vpogledano 22.6.2014)
26
5.2.3 Hidrološke in morfološke obremenitve voda
HIDROLOŠKE SPREMEMBE VODA
Vodna direktiva zahteva nadzor nad odvzemanjem površinske in podzemne vode ter
zajezevanjem površinske vode, skupaj z vzpostavitvijo registra ali registrov o odvzemih
vode in vzpostavitvijo mehanizma za predhodno dovoljenje za odvzem in zajezitev.
Direktiva predvideva tudi nadzor in predhodno dovoljenje za umetno napajanje ali
bogatenje teles podzemne vode (poglavje 0 Podzemne vode). Raba vira, ki se uporablje
za bogatenje podtalnice, ne sme ogrožati doseganja okoljskih ciljev za vir ali obogateno
oz. obnovljeno podzemno vodno telo. Vse te nadzore je potrebno redno preverjati in po
potrebi posodobiti. Direktiva zahteva tudi, da se z namenom zmanjševanja škodljivih
vplivov na stanje voda izvajajo ukrepi, ki zagotavljajo, da so hidromorfološke razmere
vodnih teles skladne z doseganjem zahtevanega ekološkega stanja oz. potenciala.
ZV-1 omogoča rabo voda vsem, pod pogojem, da ne vpliva škodljivo na vode, vodni režim
in naravno ravnovesje vodnih ter obvodnih ekosistemov in ne omejuje enake pravice
drugim (splošna raba). Raba vodnega ali morskega dobra, ki presega meje splošne rabe,
raba naplavin in podzemnih voda, je posebna raba voda in je mogoča le proti plačilu.
Zanjo je potrebno pridobiti vodno dovoljenje ali koncesijo oziroma jo evidentirati. Posebna
raba ne sme bistveno omejevati splošne rabe in mora izpolnjevati enake pogoje kot
splošna raba.
Pri posebni rabi površinskih voda, zaradi katere bi se lahko zmanjšal pretok, znižala
gladina ali poslabšalo stanje voda, mora biti v vseh letnih obdobjih zagotovljen ekološko
sprejemljivi pretok ali gladina površinske vode. ZV-1 določa, da je ekološko sprejemljiv
pretok tista količina, ki ob dovoljeni rabi ne poslabšuje stanja vode oz. ne preprečuje
njenega izboljšanja, obenem pa ohranja zgradbo in delovanje vodnega in obvodnega
ekosistema. Spremljanje ekološko sprejemljivega pretoka mora zagotavljati imetnik vodne
pravice53.
Zaradi izboljšanja porušenega naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov
površinskih voda ali slabega stanja voda, mora država zagotavljati tudi izvajanje ukrepov
za izboljšanje dinamike naravnih procesov voda. Ukrepi izboljšanja hidromorfološkega
stanja obsegajo obnovo in ponovno vzpostavitev strukture in oblike vodnega telesa, ki
53
Podrobnejša določila so navedena v Uredbi o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja
ekološko sprejemljivega pretoka (Uradni list RS, št. 97/09)
27
vplivajo na samodejno izboljšanje njihovega kemijskega in ekološkega stanja. S PU NUV
sta bila v letu 2011 sprejeta dva ukrepa, ki naslavljata navedeno problematiko54.
Vodno telo somornice obsega rečna ustja, kjer prevladuje izrazito mešanje celinskih voda
in morja. Pri vseh posegih v vodno telo somornice je treba v okviru naravnih možnosti
vodotoka zagotoviti ohranitev ekosistema somornice.
Zakon o divjadi in lovstvu (Ur.l. RS, št. 16/04, 120/06 - odl. US in 17/08) (v nadaljevanju
ZDLov) obravnava regulacije in osuševanja ter določa, da z regulacijo vodotokov ali
osuševanjem zemljišč ni dovoljeno uničevati močvirij oziroma vlažnih biotopov. Pri
osuševanju zemljišč je potrebno vsaj eno petino površine ohraniti v prvotnem stanju.
Pri posegih v ribiški okoliš Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06) (v
nadaljevanju ZSRib) nalaga, da mora biti vsak poseg v ribiški okoliš načrtovan in izveden
tako, da v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti,
starostne strukture in številčnosti. Za gradnjo objektov na vodnih zemljiščih, ki se izvajajo
po predpisih o graditvi objektov, je potrebno predhodno soglasje Zavoda za ribištvo
Republike Slovenije (ZZRS). Investitor mora zagotoviti ustrezen prehod za ribe, njegovo
funkcionalnost pa zagotavlja lastnik oziroma najemnik objekta. ZZRS v sodelovanju z
izvajalcem ribiškega upravljanja izda mnenje o vplivu posega na stanje rib v postopku
izdaje vodne pravice po predpisih o vodah. Upravljanje rib med drugim obsega tudi
naloge v zvezi z ohranjanjem ugodnega stanja rib in doseganjem dobrega ekološkega
stanja.
ZVO nalaga obvezno izvedbo upravnega postopka presoje vplivov na okolje za vse v
Uredbi o vrstah posegov v okolje predpisanih posegih za katere je obvezna presoja
vplivov na okolje (PU NUV, 2011).
ZON omogoča, da se usmeritve oblikujejo na podlagi obravnavanega problema v sklopu
Naravovarstvenih smernic in niso eksplicitno napisane v posameznih členih zakonodaje.
Predpisani ukrepi za zavarovana in varovana območja, ki se določijo z naravovarstvenimi
smernicami na podlagi ekspertne presoje (PU NUV, 2011), so:
ohranjanje obsega in stanja naravno ohranjenih voda (struge in vodni režim),
ohranjanje obsega poplavnih površin (razen na območjih poselitve in
infrastrukturi) in poplavnih razmer (še posebej na območjih mokrišč v najširšem
pomenu, poplavnih gozdov, rokavov, mrtvic),
ohranjanje ali obnova migracijskih poti (tako v strugi vodotokov kot z obrežno
zarastjo),
prilagajanje časa in velikosti območja izvedbe del življenjskim ciklom (predvsem v
času drsti, gnezdenja in prezimovanja),
54
Seznam dopolnilnih ukrepov sprejetih s PU NUV: Preveritev izvedljivosti obnove in izvedba morebitnih
obnovitvenih ukrepov (DUDDS5.1) in Obnova vodotoka (DUDDS5.2 ). Ele. Dostop:
http://www.izvrs.si/pregledovalnik_vtpv/pregled_ukrepov.php?sklop=vtpv&ukrep=dopolnilni Vpogledano:
30.3.2014
28
-
vzdrževanje voda in brežin na (sonaraven) način, ki omogoča ohranjanje ali
izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov,
odvzem naplavin zgolj na osnovi študije prodne bilance in na mestih, kjer odvzem
ne ogroža stanja vrst in habitatnih tipov,
zagotavljanje pretoka v strugah, ki zagotavlja ohranjanje ugodnega stanja
habitatov vrst in habitatnih tipov (ekološko sprejemljiv pretok, ki upošteva
ohranjanje ugodnega stanja varovanih vrst).
Ukrepi zapisani v koncesijskih pogodbah, ki jih koncesionarji upoštevajo v povezavi z
vodnim režimom in rabo vode, so zagotovitev poplavne varnosti, preprečitev škodljivega
odlaganja gramoza in plavin, izvajanje obstoječih in prihodnjih vodnih pravic. Prav tako
morajo koncesionarji izvajati ukrepe za zagotovitev biološke raznovrstnosti, varovanje
kakovosti voda, varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine ter ukrepe za
zagotavljanje turistične in rekreacijske dejavnosti. Pri izkoriščanju vodnega energetskega
potenciala koncesionarji upoštevajo najvišje in najnižje kote v zajezitvah in hitrosti
sprememb gladin (PU NUV, 2011).
NUV I in prepoved ali omejitev rabe vode
Ukrepi, ki se nanašajo na in so sprejeti z Uredbo o načrtu upravljanja voda za vodni
območji Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 61/11 in 49/12), so:
 Omejitev rabe površinskih voda za namakanje (DUPPS8.1.2)55;
 Prepoved rabe površinskih voda na odsekih vodotokov in na jezerih, pomembnih
za določitev referenčnih razmer (DUPPS8.2.1)56;
 Prepoved rabe površinskih voda na povirjih in vodotokih z malimi specifičnimi
odtoki malih vod (DUPPS8.3.2) 57
V sklopu ukrepov NUV I je uveljavljena tudi prepoved in omejitev rabe termalne in
termomineralne vode v Mursko-Zalskem in Krško-Brežiškem bazenu (SV Slovenija, Čatež),
saj se pravice za rabo termalne vode za izkoriščanje lahko podelijo na podlagi ugotovitve,
da trend gladine podzemne vode v vodonosnikih ni več padajoč.
55
Ukrep omejuje odvzemanje vode. Določen je najnižji pretok, pod katerim ni dovoljeno odvzemati vode niti v
izrednih primerih, ker lahko pride do presušitve vodotoka. Odvzem vode za namakanje se omeji, ko je
dejanski pretok na mestu odvzema vode manjši od ekološko sprejemljivega pretoka.
56
Ukrep določa, da se vodna pravica ne podeli na odsekih vodotokov in na jezerih, ki so pomembni za
določitev referenčnih razmer (v nadaljevanju: odseki). Prepoved ne velja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo
in namakanje, če odvzem ne presega 0,1 % vrednosti srednjega obdobnega pretoka (v nadaljevanju sQs).
Vodna pravica na vodotokih in drugih vodah v zaledju se lahko podeli, če njeno izvajanje ne poslabša stanja
voda na teh odsekih. Ukrep opredeljuje tudi način odvzema tako, da ne prekinja vzdolžne kontinuitete
vodotoka, ne povzroča morfoloških obremenitev - ni jezovne zgradbe oziroma izvedba zajetja, ki ne povzroča
zastajanja vode. Na teh odsekih se prav tako ne podeli vodne pravica za odvzem naplavin.
57
Ukrep prepoveduje podelitev vodne pravice, če je sQnp (srednji mali pretok v obdobju - dnevno povprečje)
v profilu predvidenega odvzema vode manjši ali enak 0,02 m3/s in hkrati sQs v profilu predvidenega odvzema
manj ali enak 0,08 m3/s, podane so tudi izjeme teh omejitev. Ukrep v nadaljevanju omejuje tudi vodno
pravico za rabo voda za proizvodnjo električne energije in poda kriterije, ki omogočajo izjeme.
29
NUV I in drugi dopolnilni ukrepi
V PU NUV so bili predvideni tudi ukrepi za preprečitev poslabšanja stanja in drugi
dopolnilni ukrepi, in sicer:
 Priprava kataloga dobrih praks urejanja voda in usmeritev za izvedbo vodnih
objektov, naprav, ureditev in vodnogospodarske infrastrukture (DDU15)58
 Dopolnitev oblike in načina vodenja vodne knjige (DDU18.1)59
 Zagotovitev preverjanja zbranih podatkov iz obratovalnega monitoringa imetnikov
vodnih pravic (DDU18.3)60
 Dopolnitev oblike in načina vodenja vodnega katastra (DDU18.5)61
Ureditev primarne in sekundarnih rab vode v večnamenskih akumulacijah (DDU19)62
Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda63 določa v Sloveniji 19
vodnih teles, ki so uvrščeni med močno preoblikovana vodna telesa (MPVT). MPVT so
telesa površinskih voda, ki imajo zaradi fizičnih sprememb, povzročenih s človekovo
dejavnostjo (npr. prečni objekti in zajezitve z namenom proizvodnje elektrike ali za
zmanjšanje poplavne ogroženosti), znatno spremenjene značilnosti, ki se odražajo
primarno kot hidrološke in morfološke spremembe ter prekinitev vzdolžne povezanosti.
Ukrepe, določene za MPVT, obravnava naslednje poglavje »« V tem poglavju
izpostavljamo le en ukrep, in sicer »Uravnavanje hitrosti dviga spodnje vode (DUDDS6)«.
Z ukrepom se uravnava nihanje vodnih količin dolvodno od pregrade, zagotavlja se
konstantno ekološko sprejemljiv pretok, poleg tega pa se uravnava hitrost dviga spodnje
vode, da se preprečijo negativni vplivi na morfologijo struge (izpiranje materiala,
poglabljanje) ter odplakovanje vodnih organizmov.
58
Cilj ukrepa je priprava usmeritev za izvedbo vodnih objektov, naprav ureditev in vodne infrastrukture. Pri
pripravi usmeritev je potrebno upoštevati tudi vpliv posameznih ureditev na ekološko stanje oz. potencial
voda. Katalog dobrih praks urejanja voda bo poleg informacij o učinkovitosti posameznih ukrepov, stroških in
časovni zahtevnosti ukrepov, omogočal tudi izmenjavo idej in izkušenj s področja sonaravnega urejanja voda,
predstavljal nove tehnike urejanja, omogočal promocijo projektantskega znanja in pripoomogel k boljšemu
razmevanju pomena sonaravnega urejanja voda.
59
Ukrep zahteva pripravo predpisa o obliki in načinu vodenja vodne knjige v skladu z Zakonom o vodah,
vodenje skupne evidence o vseh podeljenih vodnih pravicah in vodnih soglasjih ter osnovno nadgradnjo
informacijskega sistema in nadgradnjo obstoječih podatkovnih baz, da bodo popirale tudi izvajanje nadzora
nad dejansko rabo vode in plačili ter odločanje o podeljenih vodnih pravicah.
60
Ukrep navaja, da se lahko z vodnim dovoljenjem ali koncesijsko pogodbo določi tudi obveznost in način
izvajanja monitoringa naravnih pojavov, ki so povezani s posebno rabo vodnega ali morskega dobra, ter način
poročanja teh podatkov ministrstvu. V okviru tega ukrepa se določi tudi sistematično zbiranje podatkov
odvzete in druge rabljene vode.
61
Vodni kataster je že operativen, ukrep pa določa, da je potrebno pripraviti, sprejeti in izvajati tudi predpis o
obliki in načinu vodenja vodnega katastra ter zagotoviti operativnost evidence objektov tako, da bo omogočala
poizvedbe.
62
Ukrep zajema določitev primarne in sekundarnih rab vode, vključujoč popise hidromorfoloških obremenitev,
z namenom razvoja metodologije ter posledično določitve ekološkega potenciala v obravnavanih
večnamenskih akumulacijah. Ukrep je podlaga tudi za določitev omilitvenih ukrepov ter tako doseganje ciljev
vodne direktive.
63
Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda63 (Ur.l. 63/05, 26/06, 32/11)
30
Natančno naj bi bila izvedba ukrepa določena v okviru izdelave projektne naloge in
strokovnih podlag ukrepa »Opredelitev načina izvedbe ukrepov na MPVT-jih (DUDDS24)«.
31
MORFOLOŠKE SPREMEMBE VODA
Vodna direktiva zahteva nadzor nad zajezevanjem sladke površinske vode, skupaj z
zahtevo za predhodno dovoljenje za zajezitev. Direktiva določa, da se za potrebe
zmanjševanja škodljivih vplivov na stanje voda izvajajo ukrepi, ki zagotavljajo, da so
hidromorfološke razmere vodnih teles skladne z doseganjem zahtevanega ekološkega
stanja oz. potenciala.
Zahteve ZV-1, ki se v povezavi s hidromorfološkimi obremenitvemi nanašajo na splošno in
posebno rabo voda, urejanje voda in na izvajanje ukrepov za izboljšanje
hidromorfološkega stanja, so podrobneje obravnavane v zgornjem poglavju »Hidrološke
spremembe voda«.
Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja
naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne
pospešuje škodljivega delovanja voda.
Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) določa, da je v času gnezdenja ptic, med 1. marcem
in 1. avgustom, prepovedano sekati zarast ob vodnih bregovih, čistiti odvodne kanale in
prazniti vodna zajetja.
Zahteve ZSRib, ZVO in ZON so podrobneje obravnavane v zgornjem poglavju »Hidrološke
spremembe voda«. V navedenem poglavju so navedeni tudi ukrepi zapisani v koncesijskih
pogodbah in jih koncesionarji upoštevajo v povezavi z vodnim režimom in rabo vode.
Plovba je v ZV-1 opredeljena kot splošna raba voda, za kar ni potrebno pridobiti vodnega
dovoljena. Skladno z zakonom je plovba na motorni pogon na celinskih vodah
prepovedana razen na odsekih, ki jih določi država z uredbami o uporabi plovil na
motorni pogon (zaenkrat je v večini primerov dovoljena plovba za turistična plovila).
NUV I in dopolnilni ukrepi
V PU NUV so bili predvideni tudi ukrepi za preprečitev poslabšanja stanja in drugi
dopolnilni ukrepi:
 Prepoved rabe površinskih voda na odsekih vodotokov in na jezerih, pomembnih
za določitev referenčnih razmer (DUPPS8.2.1)
 Prepoved stalnega sidranja izven območij pristanišč (DUPPS8.3.5)64
 Priprava predpisa o načinu in pogojih odvzema naplavin (DUPPS9.3)65
64
Ukrep določa, da se izven območij pristanišč, opredeljenih z vodno pravico, prepoveduje stalno sidranje.
Ukrep zajema izdelavo predpisa o načinu in pogojih odvzema naplavin pri neposrednem koncesijskem
odvzemu naplavin in pri odvzemu naplavin, ki izhaja kot dodatna obveznost iz koncesijskega razmerja za
proizvodnjo električne energije oz. za vzdrževanje vodotokov
65
32
 Priprava kataloga dobrih praks urejanja voda in usmeritev za izvedbo vodnih
objektov, naprav, ureditev in vodnogospodarske infrastrukture (DDU15)
 Vzpostavitev in izvajanje monitoringa prodonosnosti (DDU16)66
 Dopolnitev oblike in načina vodenja vodne knjige (DDU18.1)
 Zagotovitev preverjanja zbranih podatkov iz obratovalnega monitoringa imetnikov
vodnih pravic (DDU18.3)
 Dopolnitev oblike in načina vodenja vodnega katastra (DDU18.5)
 Ureditev primarne in sekundarnih rab vode v večnamenskih akumulacijah (DDU19)
V PU NUV so bili predvideni naslednji ukrepi za doseganje dobrega stanja
 Preveritev izvedljivosti obnove in izvedba morebitnih obnovitvenih ukrepov
(DUDDS5.1) 67
 Obnova vodotoka (DUDDS5.2) 68
Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda določa v Sloveniji 19
vodnih teles, ki so uvrščeni med močno preoblikovana vodna telesa (MPVT). MPVT so
telesa površinskih voda, ki imajo zaradi fizičnih sprememb, povzročenih s človekovo
dejavnostjo (npr. prečni objekti in zajezitve z namenom proizvodnje elektrike ali za
zmanjšanje poplavne ogroženosti), znatno spremenjene značilnosti, ki se odražajo
primarno kot hidrološke in morfološke spremembe ter prekinitev vzdolžne povezanosti.
NUV I in dopolnilni ukrepi za MPVT
V okviru ukrepa »Opredelitev načina izvedbe ukrepov na MPVT-jih (DUDDS24)« naj bi se
izdelala projektna naloga in strokovne podlage za vse na MPVT predpisane ukrepe v
nadaljevanju:
 Zasaditev in vzdrževanje za ekološki tip značilne obrežne vegetacije (DUDDS4)69
 Uravnavanje hitrosti dviga spodnje vode (DUDDS6)70
66
Ukrep na podlagi preteklih meritev in analiz prodonosnosti ter kontinuiranega spremljanja nalaga
ugotovitev, ali so struge vodotokov v dinamičnem ravnovesju oziroma ali se zaplavljajo, ali poglabljajo. Na
podlagi ugotovitev bo možna opredelitev nadaljnjih ukrepov. Rezultati bodo pomemben podatek tudi pri
presoji vlog za pridobitev vodne pravice za odvzeme naplavin.
67
Ukrep za obstoječe regulacije predvideva analizo namembnosti in upravičenosti njihove umestitve v prostor.
Glede na stanje je potrebno preveriti možnosti za izvedbo obnove in izvedbo morebitnih nadomestnih ukrepov
za ohranjanje namembnosti regulacije. Potrebna je priprava predloga morebitnih obnovitvenih ukrepov, ki se
jih izvede v nadaljevanju
68
Ukrep predvideva posemezne ureditve, ki se podrobneje določijo v okviru priprave projektne
dokumentacije. Vključujejo npr. odpiranje starih rokavov, zasaditev brežin z za tip značilno obrežno
vegetacijo, povečanje pestrosti habitatov v strugi, odstranitev umetnega materiala iz struge (beton) in
ureditev prehodnosti prečnih objektov (ribji prehodi).
69
Ukrep zajema izboljšanje stanja voda zaradi hidromorfoloških obremenitev na podlagi vplivov obrežne
vegetacije na vodni ekosistem (dodatno senčenje ter zmanjšanje temperature vode, omejitev vnosa
suspendiranih snovi iz prispevne površine, oblikovanje obrežnih habitatov).
70
Z ukrepom se uravnava nihanje vodnih količin dolvodno od pregrade, zagotavlja se konstantno ekološko
sprejemljiv pretok, poleg tega pa se uravnava hitrost dviga spodnje vode, da se preprečijo negativni vplivi na
morfologijo struge (izpiranje materiala, poglabljanje) ter odplakovanje vodnih organizmov.
33
 Zagotavljanje premeščanja za ekološki tip reke značilnih rinjenih plavin
(DUDDS7)71
 Gradnja prehoda za vodne organizme ali premeščanje rib (DUDDS9)72
 Namestitev odmrlih dreves (DUDDS10)73
 Strojno čiščenje zamuljenega dna vodnega teles (DUDDS11)74
 Rekonstrukcija nefunkcionalnega prehoda za vodne organizme (DUDDS12)75
 Sonaravna ureditev na območjih togih asfaltnih in betonskih zavarovanj brežin
(DUDDS13)76
71
Ukrep naj bi omogočil izboljšanje stanja voda s premeščanjem rinjenih plavin, ki so osnova za oblikovanje
morfoloških struktur ter s tem habitatov v rekah.
72
Ukrep zajema pripravo strokovnih podlag ter izbiro in gradnjo prehoda za vodne organizme na prečnih
objektih, ki tega kljub Zakonu o sladkovodnem ribištvu še nimajo.
73
Ukrep naj bi vplival na morfologijo struge (tvorijo se lahko npr. tolmuni, prodišča, meandri) in hidravlične
lastnosti ter s tem na kopičenje anorganskih in organskih delcev; tako ima ključno vlogo pri nastajanju
kakovostnih obrežnih habitatov v rekah.
74
Zaradi prečnih objektov se je zmanjšala hitrost vode, povečalo usedanje suspendiranih delcev ter tako
zamuljevanje vodnih teles. S čiščenjem zamuljenega dna naj bi se prispevalo k izboljšanju strukture habitatov
v rekah.
75
Ukrep naj bi vzpostavil pogoje za uspešno delovanje tistih ribjih prehodov, ki so na prečnih objektih že
zgrajeni, vendar ne opravljajo svoje funkcije.
76
Ukrep naj bi pripomogel k doseganju dobrega stanja voda z nadomestitvijo togih zavarovanj brežin s
sonaravnimi, vzpostavitvijo hidromorfoloških obrežnih struktur (npr. obtoki, zapadlo drevje) ter struktur v
strugi (npr. prodišča, peščine, brzice).
34
5.2.4 Biološke obremenitve voda
Na področju bioloških obremenitev se na podlagi NUV I izvajajo nekateri od ukrepov
predpisani v omenjenem dokumentu. Za vzrejne vodne površine se zbira podatke o
konstrukciji samega objekta. Ugotavlja se velikost in invazivnost populacije zebraste
školjke v Blejskem jezeru. Pripravljajo se izhodišča za pripravo kriterijev in metodologije
vrednotenja bioloških obremenitev za celinske vode s področja ribiškega upravljanja,
ribištva, ribogojstva in tujerodnih vrst rib. V sklopu projektnih nalog se ocenjuje tudi
velikost populacij in distribucija tujerodnih vrst rib v Sloveniji.
Ravnanje z balastnimi vodami ureja Mednarodna konvencija za nadzor in ravnanje z
ladijsko balastno vodo in usedlinami (2004), ki jo Slovenija za enkrat še ni ratificirala.
Vzrejo neavtohtonih vrst ureja UREDBA SVETA (ES) št. 708/2007 z dne 11. junija 2007 o
uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu (s spremembami Uredba sveta (ES)
št. 304/2011).
Ribiško upravljanje v Sloveniji se izvaja v skladu z zakonodajo. Vlaganje rib v ribolovne
vode je predpisano v ribiško-gojitvenih načrtih ribiških družin (Pravilnik ribiško-gojitvenih
načrtih ter o evidenci izvrševanja. Ur.l. SRS, št . 7/1978). Izvajanje poribljavanja je
opredeljeno v 16. členu Zakona o sladkovodnem ribištvu (Ur.l. RS, št. 61/2006). Pravila
ravnanja za tehniko ujemi in izpusti so podana v Etičnem kodeksu slovenski ribičev.
35
5.3 Vrzeli v izvajanju zakonodaje
V nadaljevanju besedila so podane vrzeli v izvajanju zakonodaje na področju voda, ki so
bile zaznane v okviru priprave NUV in v okviru preverjanja skladnosti NUV z zahtevami
Vodne direktive77.
Administrativne pomanjkljivosti na področju upravljanja voda
V okviru priprave NUV I so bile ugotovljene številne administrativne pomanjkljivosti na
področju upravljanja voda. Te so bile v nadaljevanju priprave NUV I naslovljene tudi z
dopolnilnimi ukrepi, ki jih je s PU NUV sprejela Vlada RS78. V letu 2012 je bil opravljen prvi
pregled izvajanja ukrepov, ki kaže, da se dopolnilni ukrepi v Sloveniji izvajajo v zelo
majhnem obsegu. Zaradi tega večina pomanjkljivosti zaznanih v procesu priprave NUV I
ostaja problem tudi za izvajanje NUV II. Probleme lahko strnemo v naslednje skupine:
 Neupoštevanje elementov stanja voda v postopkih dovoljevanja
 Neupoštevanje elementov stanja voda pri oblikovanju kazalnikov za
spremljanje izvajanja temeljnih ukrepov79
 Razdrobljenost upravljanja voda in nepovezanost med organi upravljanja
oz. nepovezanost med institucijami80
 Nedostopni in pomanjkljivi ali neobstoječi arhivi, podatkovne baze in sloji, ki
bi omogočili celovito upravljanje81
 Premajhen obseg nadzora oziroma spoštovanja prepovedi, omejitev in
varstvenih režimov82
 Neinformiranost in neosveščenost javnosti o problematikah vodnega okolja
in o dolgoročnih škodljivih vplivih človekovega delovanja na vodne
ekosisteme83
77
Evropska komisija je v maju 2014 preverjala skladnosti NUV z zahtevami Vodne direktive
Sklep vlade Republike Slovenije št. 35500-4/2011/5, z dne 28. 7. 2011.
79
Učinkovitost ukrepov, ki jih država že izvaja za izboljšanje stanja voda (npr. Ukrepi predpisani z nitratno
uredbo, ukrepi predpisani v okviru odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, program razvoja
podeželja idr.) se ne spremlja s kazalniki, ki bi spremljali učinke izvajanja teh ukrepov na stanje voda. Z
ustreznimi kazalniki bi bolj učinkovito usmerjali investicije in subvencije na območja, kjer stanje voda ni dobro
ali ni ustrezno, za kopanje, ribarjenje, ribolov, pitje....
80
Navedena pomanjkljivost je bila v NUV I naslovljena z dopolnilnim ukrepom »Vzpostavitev učinkovitejše
organiziranosti na področju urejanja voda (DDU24)«. Zaznana pomanjkljivost je obravnavana v poglavju 6.3.3
Urejanje voda.
81
Navedena pomanjkljivost je bila v NUV I naslovljena z dopolnilnimi ukrepi, in sicer z ukrepom »Dopolnitev
oblike in načina vodenja vodnega katastra (DDU18.5)«, ukrepom »Dopolnitev oblike in načina vodenja vodne
knjige (DDU18.1)« in ukrepom »Zagotovitev preverjanja zbranih podatkov iz obratovalnega monitoringa
imetnikov vodnih pravic (DDU18.3)«.
82
Navedena pomanjkljivost je bila v NUV I naslovljena z dopolnilnim ukrepom »Okrepitev inšpekcijskih služb
(DUPPS4)
78
36
V nadaljevanju besedila izpostavljamo pomembno zadevo upravljanja »Neupoštevanje
elementov stanja voda v postopkih dovoljevanja«.
Temeljni instrument slovenskega ekološkega prava »presoja vplivov na okolje«, je
upravni postopek preverjanja vpliva posega v okolje, ki zagotavlja da vplivi na
okolje niso bistveni ali uničujoči. V okviru NUv i je bilo ugotovljeno, da se v
postopkih vezanih na dovoljevanje odvzemov vode (vodno dovoljenje, koncesije),
odvajanje odpadnih voda, dovoljevanje fizičnih sprememb vodnih teles (vodno
soglasje, celovita presoja vplivov na okolje (CPVO), presoja vplivov na okolje
(PVO), gradnja vodnih objektov, vzdrževanje vodotokov in vodne infrastrukture),
dovoljevanje izpustov odpadnih voda84 (Okoljevarstvena dovoljenja (OVD))
navedeni instrument ne upošteva ustrezno85. Problem izhaja iz dejstva, da celoten
proces dovoljevanja ne upoštevati načela celovitosti in kumulativnih vplivov na
vode.
Navedena pomanjkljivost je bila v NUV I naslovljena z dopolnilnim ukrepom
»Preveritev pragov in vsebin za CPVO, PVO, metodologije za določitev Qes ter
vodnega soglasja z vidika vpliva na stanje voda (DUPPS2)«86.
83
Navedena pomanjkljivost je bila v NUV I naslovljena z dopolnilnim ukrepom »Informiranje, osveščanje in
izobraževanje strokovne in splošne javnosti o upravljanju voda (DUPPS1)«.
84
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št.
64/12) določa pogoje pri izdaji OVD. Določila uredbe omogočajo, da se lahko za posamezno napravo, ki
odvaja industrijsko odpadno vodo, ali posamezno komunalno ali skupno čistilno napravo ali za posamezen
iztok iz naprave v okoljevarstvenem dovoljenju določi izvajanje obratovalnega monitoringa kakovosti
površinske vode ali podzemne vode
o stanje voda ne upošteva, prav tako ni res, da se vpliv navedenih dejavnosti na stanje voda ne upošteva splošna emisijska uredba velja že več kot leto dni in pogoji za izdajo OVD so glede tega jasni. Prebrati
veljavne predpise in jih upoštevati!
85
Navedena pomakljivost je bila zaznana tudi s strani Evropske Komisije v okviru preverjanja skladnosti NUV z
zahtevami Vodne direktive v maju 2014.
86
Vsebina ukrepa je dostopna na URL naslovu http://www.izvrs.si/pregledovalnik_vtpv/ (vpogledano
22.6.2014)
37
Ugotovitve evropske komisije o skladnosti slovenske
zakonodaje z zahtevami vodne direktive
Evropska komisija je v maju 2014 preverjala skladnosti slovenske zakonodaje in NUV z
zahtevami Vodne direktive. Iz preverjanja sledi, da imamo na tem področju velike vrzeli,
ki jih moramo v čim krajšem času zapolniti. Glavne pomanjkljivosti so:

Neusklajenost vodnih teles z zahtevami vodne direktive (Vodna telesa velikosti
10-100km2)
Evropska komisija ugotavlja, da neustrezno zaznavamo pritiske in vplive obremenitev na
vodno okolje, ker so naša VTPV prevelika87, saj nimamo določenih vodnih teles
površinskih voda katerih prispevna površina je med 10 in 100 km2. Za potrebe zapolnitve
zaznane vrzeli bo potrebno izvesti novo določitev vodnih teles88.
 Male hidroelektrarne niso presojane v skladu z Vodno direktivo
Evropska komisija ugotavlja, da smo od leta 2004 naprej odobrili izgradno skoraj 500
malih hidroelektrarn (v nadaljevanju mHE). Zaradi neuskajenosti vodnih teles z zahtevami
vodne direktive nismo ustrezno zaznavali pritiskov mHE, saj smo spremljali stanje samo
na glavnih vodotokih. Za zapolnitev zaznane vrzeli je potrebno:
- dopolnit bazo podatkov o mHE s podatki o ribjih stezah, lastnostih pregrad,
omilitvenih ukrepih in o drugih okoljsko pomembnih lastnostih,
- ocenit kumulativni vpliv na stanje voda,
- definirat kriterije poslabšanja stanja, ki se upoštevajo pri presoji vplivov mHE na
stanje voda, in
- pripravit strategijo razvoja mHE, ki bo upošteval cilje vodne direktive.

Revizija vodovarstvenih in okoljevarstvenih soglasji kjer stanje zaradi
hidromorfoloških obremenitev ni dobro
Evropska komisija ugotavlja, da se ukrepi za zmanjšanje hidromorfoloških obremenitev
vodnega okolja ne izvajajo v zadostni meri89. V primeru, da se ugotovi da zaradi
87
V skladu s pravilnikom o določitvi in razvrstitivi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS,
št. 63/05, 26/06 in 32/11) se za samostojna vodna telesa površinskih voda se določijo vodotoki s prispevno
površino, večjo od 100 km2. Vodotoki ali njihovi deli, ki ne ustrezajo temu merilu so priključeni vodnim
telesom vodotokov, v katera se stekajo.
88
Zaznana vrzel je bila v NUV I naslovljena z dopolnilnim ukrepov »Druga določitev vodnih teles površinskih
voda (DDU7.4)«
89
Z PU-NUV I je Vlada RS sprejela tudi ukrepe, ki naslavljajo hidromorfološke obremenitve. Opisi ukrepov so
dostopni na spletnem naslovu
http://www.izvrs.si/pregledovalnik_vtpv/pregled_ukrepov.php?sklop=vtpv&ukrep=dopolnilni (vpogledano
22.6.2014)
38
hidromorfoloških obremenitev stanje voda ni dobro predlagajo spremembo na način, da
se zahtevajo ustrezni omilitveni ukrepi.

Vzpostavitev monitoringa in informacijskega sistema za hidromorfološke
elemente
Evropska komisija ugotavlja, da nam za ustrezno obravnavo hidromorfoloških obremenitev
manjka popis obremenitev90, monitoring hidroloških in morfoloških elementov kakovosti
kakor tudi ustrezen informacijski sistem. Slednji mora podpirati pripravo in izvajanje NUV
in PU NUV.

Oblikovanje ustreznih kazalnikov za spremljanje učinkovitosti temeljnih
ukrepov kmetijstva91
Evropska komisija ugotavlja, da za enkrat še nismo določili ustreznih kazalnikov za
spremljanje učinkovitosti izvajanja temelnjih ukrepov. Zaznana vrzel mora biti naslovljena
v NUV II, kjer je potrebno prikazati, kakšen prispevek bo imelo izvajanje ukrepov
predpisanih z Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov in
ukrepov iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014 – 2020, na doseganje dobrega
stanja voda.
90
Hidrološke in morfološke obremenitve vodnega okolja so podrobneje obravnavane v poglavju 6.1.3.
Zaznana vrzel je bila v NUV I naslovljena z dopolnilnim ukrepom »Določitev kriterijev in/ali kazalnikov za
analizo učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov – kmetijstvo (DDU8.2)«
91
39
Podzemne vode
6 Pomembne zadeve upravljanja voda
6.1 POVRŠINSKE VODE
Ocena kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda v obdobju 2006-2008, ki je bila
pripravljena za NUV, kaže dobro kemijsko stanje na 94,8% VTPV in dobro ekološko stanje
na 51,6 % VTPV92. Slabo kemijsko stanje voda je ocenjeno zaradi povečanih koncentracij
tributilkositrovih spojin (6 VTPV) in živega srebra (1 VTPV). Slabo ekološko stanje voda je
največkrat posledica problem prekomerne obremenjenosti z organsko maso (saprobnost),
sledijo hidromorfološke spremembe, ki pa v NUV I še niso bile ocenjene za vsa vodna
telesa, posebna onesnaževala in trofičnost (povečana vsebnost hranil). Dostikrat se tudi
zgodi, da vodno telo ne dosega dobrega stanja zaradi dveh ali celo vseh treh pritiskov.
6.1.1 Raba zemljišč
Razmere v vodnih in obvodnih ekosistemih površinskih in podzemnih voda so odraz
dogajanja v celem prispevnem območju. Človekovo delovanje v prispevnem območju
vpliva na habitate, kakovost vode ter strukturo in funkcijo vodnih ekosistemov preko
različnih poti (Allan, 2004). Raba zemljišča v prispevnem območju skupaj z drugimi
antropogenimi obremenitvami, kot so podnebne spremembe, invazivne vrste ter zajezitve,
sovpliva na doseganje dobrega stanje voda.
OPIS OBRAVNAVANE PROBLEMATIKE
Rabo zemljišč v grobem delimo na umetne površine (sklenjene in nesklenjene urbane
površine, umetno ozelenjene površine, ipd.), kmetijske površine in ostale (naravne)
površine. Tako kmetijske površine kot tudi umetne površine spremenijo količino in
dinamiko odtoka vode iz prispevnega območja, zvišujejo frekvenco in jakost poplavnih
dogodkov ter pogosto znižujejo nizke pretoke. Povezano s tem je tudi povečanje
variabilnosti pretokov in izguba sezonske dinamike pretokov, hitre spremembe razmer v
vodotoku ter zmanjšanje heterogenosti toka (Allan, 2004; Pavlin, 2012). Posebno velik
učinek imajo neprepustne površine ter odtekanje meteorne vode v urbanih okoljih in
izsuševalni sistemi na kmetijskih zemljiščih.
Odstranjevanje obrežne vegetacije zmanjšuje senčenje vodnih in obvodnih habitatov,
spreminja temperaturni režim vodnega okolja, povečuje osvetlitev vodnega okolja ter rast
92
NUV, stran 93, Poglavje 2.3.1 Prikaz programov monitoringov in ocena stanja VTPV
40
Podzemne vode
vodnih rastlin. Poleg tega odstranitev obrežne vegetacije povečuje nestabilnost bregov in
erozijo, zmanjšuje delež odmrlega lesa v strugi in tudi možnost zadrževanja vnosa
sedimentov, hranil in onesnaževal.
Spremenjena raba zemljišč lahko vpliva na:
-
spremembo hidrološkega režima in posledično na morfologijo
vodnega in obvodnega okolja,
na povečan vnos sedimentov, hranil in onesnaževal v
površinskih in podzemnih vodah ter
na strukturo in funkcijo vodnih in obvodnih ekosistemov.
Zaradi spremembe rabe zemljišč v prispevnem območju ter v obrežnem pasu prihaja do
večjega vnosa sedimentov v vodno okolje, kar lahko pomembno vpliva na strukturo
substrata. Večje količine sedimenta povzročijo zamuljevanje, zapolnijo prostore med
večjimi delci, tako zmanjšajo prepustnost med površinskimi in podzemnimi vodami ter
zmanjšajo možnost naselitve vodnim organizmom. Poleg tega vnos sedimenta neposredno
vpliva na vodne organizme s povečanjem kalnosti vode ter fizičnim brušenjem ter tako
zmanjšuje rast in posledično funkcijo vodnega rastlinstva ter poškoduje vodne
nevretenčarje in ribe.
Poleg spremembe hidromorfoloških značilnosti v prispevnem območju in površinskih
vodah se s spremenjeno rabo zemljišč na prispevnih površinah lahko poveča vnos hranil,
fitofarmacevtskih sredstev ter drugih onesnaževal v vodno okolje. Povečanje obremenitve
s hranili lahko vodi v spremembo strukture in funkcije združb vodnih organizmov,
povečanje primarne produkcije, pojav večje količine nitastih alg ter cvetenja; zaradi
hitrejše razgradnje organskih snovi pa do pomanjkanja v vodi raztopljenega kisika.
Povišanje koncentracije strupenih onesnaževal v vodnem okolju vpliva na smrtnost in
deformacije vodnih organizmov ter tako spreminja strukturo in funkcijo združb. Pri ribah
lahko upočasnjuje rast, vpliva na razmnoževanje, fizično stanje ter preživetje.
RABA ZEMLJIŠČ NA VODNIH OBMOČJIH DONAVE IN
JADRANSKEGA MORJA
Spremenjena raba zemljišč ob vodotokih in v zaledju zaradi poselitve, turizma, industrije,
kmetijstva ipd. povzročijo izgubo naravnih vodnih ter priobalnih zemljišč. Intenzivna rabe
zemljišč v obrežnem pasu (na primer osuševanje mokrišč in travnikov za potrebe
41
Podzemne vode
kmetijstva in poselitve) vodi v izgubo ali spremembo strukture vodnih in obvodnih
habitatov. Toge utrditve obale (jezera) povzročajo prekinitev povezave z zaledjem in
posledično tudi razdrobitev habitatov.
Podatki o pokrovnosti tal93 kažejo, da je v Sloveniji 62 % naravnih površin94, 3 % umetnih
površin95 in 35 % površin namenjenih kmetijski dejavnosti od tega 19 % intenzivnemu96
kmetijstvu in 16 % ekstenzivnemu97 kmetijstvu.
Med t.i. naravne površine uvrščamo področja, ki so pokrita z gozdovi in močvirji kakor tudi
vode (Slika 6-1). Več kot 60 % Slovenije pokrivajo gozdovi, kar jo uvršča med najbolj
gozdnate države Evrope (Petek, 2004). Poselitev, gospodarske dejavnosti in kmetijstvo so
skoncentrirane predvsem na ravninske predele Slovenije (Slika 6-1, porečja Drave in
Mure). Raba zemljišč je v veliki meri povezana z značilnostmi reliefa (nadmorska višina,
inklinacija in ekspozicija) ter s klimatskimi in pedološkimi razmerami (Allan, 2004).
93
Baza podatkov CORINE Land Cover (CLC), 2006
Za potrebe analize se med naravne površine uvrščajo CLC kategorije gozd, močvirje in vode
95
Za potrebe analize se med umetne površine uvrščajo CLC kategorije sklenjene in nesklenjene urbane
površine, umetno ozelenjene površine, cestno in želežniško omrežje ipd.
96
Za potrebe analize se med površine, ki se uporabljajo za intenzivno kmetijstvo uvrščajo CLC kategorije
njivske površine, trajni nasadi
97
Za potrebe analize se med površine, ki se uporabljajo za ekstenzivno kmetijstvo uvrščajo CLC kategorije
pašniki, pretežno kmetijske površine z večjimi območji naravne vegetacije, kmetijsko-gozdarske površine
94
42
Podzemne vode
Slika 6-1: Deleži rabe zemljišča na porečjih/povodjih (Vir: Corine land cover, 2006),
Površine, ki so opredeljene kot umetne površine zasedajo od 3 % do 5% površine
porečji/povodij Slovenije (Slika 6-1) in so prostorsko zelo razpšene. Zaradi urbanizacija98
so spremembe rabe večjih površin opazne predvsem na obrobju naselij za potrebe
98
Urbanizacija je proces rasti prebivalstva in preoblikovanje podeželskih naselij v mesta, oziroma širjenje
mestnega načina življenja na podeželju (Geodetski Inštitut Slovenije)
43
Podzemne vode
industrije in trgovine. Do nastajanja umetnih površin pa prihaja tudi ob trasah velikih
infrastrukturnih objektov (avtocest)99.
Prisotnost kmetijskih površin, predvsem tistih, ki se uporabljajo za namene intenzivnega
kmetijstva, poveča možnost onesnaževanja površinskih in podzemnih voda z nitrati in
pesticidi. Zaradi prisotnosti kmetijske dejavnosti so najbolj ogrožene vode v severovzhodni
Sloveniji (Slika 6-1). Največji delež kmetijskih površin je prisoten na porečju Mure (67 %
površine) pri čemer je 2/3 kmetijskih površin namenjenih ekstenzivnemu kmetijstvu in 1/3
intenzivnemu kmetijstvu. Največji delež površin, ki se uporabljajo za intenzivno
kmetijstvo, je prisotnih na porečju Drave (32 %).
Podrobnejši pregled porečja Save (Slika 6-1) nam pokaže, da se na Spodnji Savi največ
površin uporablja za potrebe intenzivnega kmetijstva, da je na Savinji več površin
namenjenih ekstenzivnemu (22 %) kmetijstvu (v primerjavi z 15 % za intenzivno
kmetijstvo), da je največ naravnih površin na zgornji Savi in na Kolpi ter da je umetnh
površin največ na Srednji Savi.
POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA
Obremenitve vodnih in obvodnih ekosistemov zaradi spremenjene rabe
zemljišč
Raba zemljišč je določena z zakonodajo o urejanja prostora (ZPNačrt), vendar se pri
določitvi namenske rabe ne upoštevajo vsi cilji upravljanja z vodami. Glede na to, da na
vodno okolje vpliva raba zemljišč ob vodotokih kakor tudi v celem prispevnem območju, je
določanje rabe prostora in načrtovanje prostorskih ureditev na ravni občin (občinski
prostorski načrti) preveč razdrobljeno. V pristojnosti države je določanje izhodišč in
usmeritev za načrtovanje prostorskih ureditev na vseh ravneh, v okviru česar bi bilo treba
konkretneje upoštevati cilje upravljanja z vodami.
99
Vir: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=460 (vpogledano 22.6.2014)
44
Podzemne vode
6.1.2 Točkovni in razpršeni viri onesnaževanja voda
Točkovni in razpšeni viri onesnaževanja lahko obremenjujejo površinske in podzemne
vode zaradi vnosa hranil, organskih snovi in nevarnih snovi. S prostorskega vidika lahko
različne vire onesnaževanja razdelimo na točkovne in razpršene vire. Kot pove že samo
ime, točkovni viri onesnaževanja predstavljajo tiste vire, kjer se odpadne vode odvajajo
neposredno (točkovno) v vode. Primeri točkovnih virov vključujejo izpuste iz komunalnih
čistilnih naprav, iz industrijskih objektov in onesnaževanje v primeru incidentnih dogodkov
(npr. razlitja v primeru prometnih in drugih nesreč). V nasprotju s tem, razpršeni (netočkovni) viri onesnaževanja voda oziroma "razpršeno" onesnaževanje, izhaja iz širokega
nabora različnih človekovih dejavnosti. Razpršeni viri onesnaževanja pomenijo številne
manjše ali difuzne vire onesnaževanja iz različnih aktivnosti. V primeru razpršenega
onesnaževanja se lahko onesnaževala izpuščajo v tla, zrak ali vodo pri čemer diskretnega
vira onesnaževanja ni mogoče določiti in so posledica prostorsko obsežne rabe zemljišč
(npr. kmetijstvo, naselja, promet, industrija). Primeri razpršenega onesnaževanja so
atmosferska depozicije, spiranje s kmetijskih zemljišč, erozija, drenaža ipd.
Slika 6-2: Izpust odpadne vode – točkovni vir onesnaževanja voda (Foto: Urška Bremec)
6.1.2.1
Hranilne snovi (hranila) so anorganske molekule, ki jih avtotrofni100 organizmi nujno
potrebujejo za rast. Povečane količine fosforjevih in dušikovih spojin v vodi lahko
pospešujejo produktivnost alg in drugih vodnih rastlin ter veljajo za osnovni vzrok
evtrofikacije101 površinskih voda.
100
Alge in ostale rastline
Definicija evtrofikacije: Evtrofikacija je obogatitev vode s hranili, predvsem dušikom in/ali fosforjem ter
organskimi snovmi, zaradi česar pride do povečane produktivnosti (rast) alg in višjih rastlin, to pa povzroči
nesprejemljiv odmik od strukture, funkcije in stabilnosti v vodi prisotnih organizmov v primerjavi z
101
45
Podzemne vode
Vnos hranil, predvsem fosforjevih in dušikovih spojin, predstavljajo eno izmed
pomembnejših obremenitev površinskih voda v Sloveniji. Do obremenjevanja voda prihaja
zaradi vnosov neobdelane komunalne odpadne vode z območij poselitve ali iz komunalnih
čistilnih naprav ali zaradi neustreznega izvajanja kmetijske dejavnosti.
Do obremenjevanja voda s hranili prihaja zaradi neustreznega
izvajanja kmetijske dejavnosti kot tudi zaradi emisij neobdelane
komunalne odpadne vode z območij poselitve ali iz komunalnih
čistilnih naprav, ki niso opremljene s terciarno102 stopnjo čiščenja.
Hranila se v odpadni vodi nahajajo v človekovih in živalskih izločkih. Pomemben vir
fosfatov v odpadni vodi so detergenti za pomivanje perila in strojno pomivanje posode.
Svoj delež k obremenjevanju voda prispeva dejavnost kmetijstvo in industrija, v manjšem
deležu tudi atmosferska depozicija. Do obremenjevanja površinskih voda s hranili, ki
izvirajo iz nezaužite hrane in iz iztrebkov vodnih organizmov, prihaja tudi v primerih
neprimerne ribiške in ribogojske prakse tako v celinskih vodah kot v morju.
Hranila (kot tudi organske snovi, ki so opisane v naslednjem poglavju) se v industrijski
odpadni vodi nahajajo zaradi različnih tehnoloških procesov. Najdemo jih predvsem v
odpadni vodi, ki nastane pri proizvodnji in predelavi živil, predelavi kož, krzna ali kosti kot
tudi pri vzreji živali ali pri dejavnostih zbiranja, odvoz in ravnanja z nenevarnimi odpadki.
Atmosferska depozicija predstavlja vnos različnih plinov in delcev iz zraka v površinsko
vodo, ki med drugim vsebujejo tudi dušik in fosfor. Ti se sproščajo iz različnih virov:
emisije iz motornih vozil, gorenje, emisije iz industrijskih obratov, potujejo po zraku in
imajo lahko oddaljen izvor onesnaženja. Na vodnem območju Jadranskega morja je zelo
pomembna atmosferska depozicija afriškega peska, ki prav tako vsebuje visok delež hranil
(Kovač, 2002) .
Nekaterih hranil je v vodnem okolju, ki še ni spremenjeno zaradi človekove dejavnosti,
veliko (na primer magnezija), ostalih osnovnih hranil, kot na primer dušikovih (N) in
fosforjevih (P) spojin pa manj in zato lahko predstavljajo faktor omejitve za rast rastlin
(Peterlin s sod. 2013).
referenčnimi razmerami (Pavlin, M. in sod. (2008) Razvoj metodologije za vrednotenje trofičnosti rek v
Sloveniji na podlagi bentoških nevretenčarjev. Poročilo o delu IzVRS za leto 2008, Ljubljana, 2008)
102
Tercialna stopnja čiščenja je postopek čiščenja odpadne vode, s katerim se doseže odstranitev dušika in
fosforja iz odpadne vode
46
Podzemne vode
OBREMENJEVANJE VODA ZARADI VNOSA HRANIL NA VODNIH
OBMOČJIH DONAVE IN JADRANSKEGA MORJA
V procesu priprave NUV II je bila posodobljena analiza človekovega vpliva na stanje
površinskih voda103. Izmed obravnavanih dejavnosti je kmetijstvo tisto, ki v največji meri
doprinese k vnosom dušikovih spojin v površinske vode. Zaradi tovrstnih vnosa so najbolj
obremenjene površinske vode v porečjh Mure in Drave, sledijo jima površinske vode v
porečju Save. Onesnaženje zaradi razpršene poselitve, atmosferske depozicijein industrije,
k temu prispeva le manjši delež.
Največji presežki dušika na kmetijskih zemljiščih so evidentirani na porečjih severovzhodne Slovenije. Najvišje vrednosti presežkov dušika na kmetijskih zemljiščih so na
porečjih Mure in Drave.
Slika 6-3: Letne količine dušikovih (N) spojin, ki iz obravnavanih dejavnosti iztekajo ali se izpirajo v
površinske vode po posameznih porečjih. Zaradi različne velikosti prispevnih površin so prikazane
vrednosti na km2 prispevne površine.
103
Dokument bo v skladu z Delovnega programa za pripravo načrta upravljanja voda na vodnem območju
Donave in Jadranskega morja za obdobje od 2015-2021 objavljen na spletni povezavi:
http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/nacrt_upravljanja_voda/#c19405
47
Podzemne vode
Kmetijska dejavnost največ doprinese tudi k obremenjevanju s fosforjevimi (P) snovmi na
porečjih Drave in Mure. Na ostalih porečjih pa k tovrstnemu onesnaženju največ
doprinesejo emisije neobdelane komunalne odpadne vode z območij poselitve ali iz
komunalnih čistilnih naprav, ki niso opremljene s terciarno stopnjo čiščenja. Onesnaženje
zaradi razpršene poselitve in industrije, k temu prispeva le manjši delež. V obravnavanih
analizah niso bile ovrednotene obremenitve s hranili, ki nastajajo zaradi ribištva in
ribogojstva.
Emisije odpadne komunalne vode iz poselitve prispevajo znaten delež k obremenjevanju
voda. Ocena vnosov iz območji poslelitve, ki še nimamo ustrezno urejenega odvajanja in
čiščenja odpadne komunalne vode (Slika 6-4; Vnosi dušika iz poselitve), so ocenjene na
podlagi poročila o izvajanju Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne vode za leto 2008. Največji problem predstavljajo območja poselitve, s katerih se
odpadna voda še ne čisti na komunalnih čistilnih napravah. Vnosi dušika iz območji, ki
ležijo zunaj območji poselitve t.i. iz razpšene poselitve (Slika 6-4) so pogostejši v
severvzhodni Sloveniji (porečje Mure in porečje Drave).
Slika 6-4: Vnosi dušika zaradi neprečiščene komunalne odpadne vode iz gospodinjstev
K zmanjšanju obremenjevanja površinskih voda s hranili iz komunalnih čistilnih naprav
pomembno doprinese izgradnja terciarne stopnje čiščenja na čistilni napravi. Največ
komunalnih čistilnih naprav (KČN) je izgrajenih na porečju Drave (54). Sledita porečji
48
Podzemne vode
srednja in spodnja Sava. Največji delež KČN s terciarno stopnjo čiščenja je na porečju
Soče104 in Savinje. Ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode je še posebej pomembno
na kraškem območju in ustjih rek. Na porečju srednje Save je tako potrebno nadgraditi
sistem odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode na območju Postojne in Logatca.
Slika 6-5: Število komunalnih čistilnih naprav s terciarno stopnjo čiščenja in število komunalnih
čistilnih naprav s sekundarno in/ali primarno stopnjo čiščenja (Vir: ARSO)
Obremenjevanja voda na iztokih iz točkovnih virov onesnaževanja
Do obremenjevanja na iztokih iz točkovnih virov onesnaževanja prihaja zaradi številnih
razlogov, in sicer naprave so glede na projektirano vrednost prekomerno obremenjene z
odpadno vodo, prečiščene odpadne vode se izpuščajo v vodotoke z nizkimi pretoki ipd.
Onesnaževanje zaradi izpustov neprečiščene komunalne odpadne vode
Do onesnaževanje voda iz posameznih stavb na območjih razpršene poselitve lahko
prihaja zaradi neustreznega čiščenja in odvajanja komunalne odpadne vode. Do emisij
odpadne vode v površinske (in podzemne vode) prihaja v individualnih ali skupinskih
gospodinjstvih, ki niso priključena na javni kanalizacijski sistem oziroma v primerih če
104
Na porečju Soče še ni izgrajena KČN za Novo Gorico in okoliška naselja, ki bo doprinesla, k izboljšanju
stanja potoka Koren in posledično stanja reke Soče na italijanski strani.
49
Podzemne vode
uporabljajo neustrezno izvedene nepretočne greznice za zbiranje komunalne odpadne
vode.
Vnos hranil zaradi izvajanja kmetijskih dejavnosti
Med razpšene vire, ki povzročajo onesnaževanja voda s hranil, spada kmetijska dejavnost.
Do onesnaževanje prihaja zaradi izvajanje kmetijskih dejavnosti, to je rabe živniskih gnojil
(gnoj in gnojevka), rabe mineralnih gnojil (dušik in fosfor), rabe gnojilne gošče iz večjih
živinskih obratov ali komunalnih čistilnih naprav. Navedeno je v kombinaciji z neprimernim
urejanjem kmetijskih zemljišč (odstranjevanje obrežne vegetacije, neprimerno namakanje,
ipd) in v kombinaciji z naravnimi danostmi (tla, padavine, itd.) velikokrat vzrok za slabo
stanje voda. Shematski prikaz tokov na prispevnem območju kmetijskega gospodarstva
(Slika 6-6) je prikazan na spodnji sliki. Do onesnaževanja prihaja zaradi spiranja,
zanašanja ob aplikaciji nineralnih gojil in gnojevke105, neposrednega površinsekga odtoka
zaradi odstanjene obrežne vegetacije, ipd.
Naravni tok vode
Tok onesnažene vode
Tok vode ob uporabi dobre
kmetijske prakse
Slika 6-6: Prikaz tokov vode na prispevnem območju kmetijskega gospodarstva 106
Na območjih, kjer je kmetijska dejavnost intevzivna hkrati pa zaradi naravnih danosti
obstaja večja nevarnost za onesnaževanje voda (npr. na območju reke Mure, Drave in
Savinje) bi bilo potrebno ukrepe iz programa razvoja podeželja (PRP), ki prispevajo k
varstvu voda pred onesnaževanjem iz kmetijstva, izvajati v večjem obsegu oz. bi jih bilo
potrebno bolj ciljno usmerjati na ugotovljena problematična območja, kjer dobro stanje
105
V primeru, da se spoštuje 5 m in 15 m varovalni pas ob površinskih vodah, ki je predpisan v ZV-1, se
verjetnost onesnaževanja voda zaradi zanašanja, zmanjša.
106
Slika Poslovenjena po viru http://adlib.everysite.co.uk/adlib/defra/content.aspx?doc=246307&id=246317
50
Podzemne vode
voda ne bo doseženo. Eden od primerov dobre prakse, ki se izvaja v državah EU, je
okoljevarstveni načrt kmetije, ki ga izdelata okoljski svetovalec in kmet. Na ta način se
med drugim zagotovi tudi boljše informiranje in ozaveščanje kmetov o ukrepih kmetijsko
okoljskih plačil in o zahtevah prilagojene kmetijske prakse.
Slika 6-7: Gnojenje travnikov na strmem pobočju –
razpršeni vir onesnaževanja voda (Vir: Žurnal 24h,
http://www.zurnal24.si, pridobljeno 25.4.2014).
Slika 6-8: Paša ob vodotoku - razpršeni vir
onesnaževanja voda (Avtor: neznan)
Ribiška in ribogojska praksa
Vnos hranil, predvsem zaradi ciprinidnega ribogojstva, lahko poslabšajo stanje voda.
Zakonodaja na tem področju za enkrat nezadostno obravnava vpliv na stanje voda in
posledično ni ustreznega nadzora. Manjka predpis, s katerim bi bili natančno določeni
pogoji in omejitve za zmanjšanje obremenjevanja voda zaradi vnosa hranil iz objektov za
gojenje vodnih organizmov.
51
Podzemne vode
6.1.2.2
Obremenjevanje voda zaradi vnosa organskih snovi
Organske snovi v vodnem okolju so ostanki odmrlih živalskih in rastlinskih organizmov in
njihovih iztrebkov. V tem poglavju so s tem izrazom mišljene predvsem biološko
razgradljive organske snovi, ki jih nadalje razgrajujejo v vodi prisotni mikroorganizmi.
Do onesnaževanja z organskimi snovmi prihaja posredno ali neposredno zaradi emisij
snovi pri odvajanju neočiščene komunalne odpadne vode z območij poselitve, industrijske
odpadne vode in odpadne vode, ki nastaja v kmetijstvu. Onesnaževanje z organskimi
snovmi (ostanki hrane, ostanki odmrlih živalskih in rastlinskih organizmov in njihovih
iztrebkov) lahko povzroča tudi neprimerna ribiška in ribogojska praksa tako v celinskih
vodah kot tudi v morju. Stanje površinskih voda se lahko poslabša tudi zaradi nenadnih in
izrednih dogodkov komunalnega onesnaženja.
Stanje površinskih voda se lahko poslabša tudi zaradi komunalnega onesnaženja kot
posledica nenadnih in izrednih dogodkov kot so na primer poplave.
Povečane količine beljakovin, ogljikovih hidratov, olj in maščob, ki se
z neočiščeno odpadno vodo iztekajo v površinsko vodo, začnejo
razgrajevati mikroorganizmi, ki za razgradnjo organskih snovi
porabljajo v vodi raztopljeni kisik. Povečana mikrobna aktivnost
povzroča spremembe kisikovih razmer v površinskih vodah in
posledično lahko vpliva na sestavo in številčnost združb vodnih
organizmov ter s tem na stanje površinskih voda.
Po drugi strani razgrajene organske snovi predstavljajo hranila, ki jih rastline lahko
ponovno porabijo za svojo rast (MKO, 2013a). Če je raztopljenih hranil v vodi preveč,
lahko povzročijo povečano razrast alg in drugih vodnih rastlin. Ko rastline odmrejo, se
začnejo organske snovi, predvsem v stoječih vodah in morju, kopičiti na dnu in
razgrajevati, kar lahko povzroči dodatno zmanjšanje vsebnosti kisika v plasti vode ob dnu
ali celo anoksične107 razmere.
107
razmere, kjer ni prisotnega kisika
52
Podzemne vode
OBREMENITVE VODA ZARADI VNOSA ORGANSKIH SNOVI NA
VODNIH OBMOČJIH DONAVE IN JADRANSKEGA MORJA
Glede na razpoložljive podatke, največji delež k obremenjevanju površinskih voda z
organskimi snovmi prispevajo emisije neustrezno obdelane komunalne odpadne vode z
območij razpšene poselitve108 ali iz komunalnih čistilnih naprav. Izjema pri tem je Spodnja
Sava, kjer največji delež prispevajo odpadne vode iz industrije, iz dejavnosti, ki se ukvarja
s proizvodnjo mesa, predelavo čajev ali kave in proizvodnjo krmil. Z organskim snovmi so
najbolj obremenjene vode porečja reke Save.
V obravnavanih analizah ni bilo ovrednoteno obremenjevanje z organskimi snovmi, ki
nastaja zaradi ribištva ali ribogojstva.
Slika 6-9: Letne količine organskih snovi izražene kot biokemijska potreba po kisiku (BPK 5), ki se iz
obravnavanih dejavnosti iztekajo ali izpirajo v površinske vode po posameznih porečjih. Zaradi
različne velikosti prispevnih površin so prikazane vrednosti na km 2 prispevne površine.
108
Razpršena poselitev - lastnost širšega območja, pri kateri gre za nehierarhičen sistem majhnih naselij.
53
Podzemne vode
Slika 6-10: Iztok iz komunalne čistilne naprave (točkovni vir onesnaževanja) in razpršena poselitev
(Foto: Marija Habinc, Elizabeta Gabrijelčič)
Onesnaževanje zaradi emisije snovi iz točkovnih in razpršenih virov
onesnaževanja
Do obremenjevanja voda z organskimi snovi prihaja zaradi številnih razlogov. Eden od
glavnih vzokov je, da se odpadne vode (točkovni in razpšeni viri) izpuščajo ali izpirajo
(razpšeni viri) v vodotoke katerih samočistilna spodobnost je majhna zaradi predhodne
onesnaženosti ali nizkih pretokov ipd.
54
Podzemne vode
6.1.2.3
Obremenjevanje voda zaradi vnosa nevarnih snovi109
Nevarne snovi so snovi, ki se vnašajo v okolje in ki imajo nezaželene učinke ali negativno
vplivajo na okolje ali človekove dobrine. Nevarne snovi lahko razvrstimo po različnih
kriterijih, in sicer glede na izvor, glede na učinek, ki ga imajo na organizem, vrsto ali
ekosistem, glede na lastnosti ali glede na to, kako jih lahko kontroliramo oziroma
odstranjujemo (MKO, 2013a). Glede na izvor delimo nevarne snovi na sintetična in
nesintetična onesnaževala. Sintetične nevarne snovi so snovi, ki jih je izdelal (sintetiziral)
človek, in so v okolju prisotne samo zaradi človekovih dejavnosti. To so na primer FFS,
tehnične kemikalije, topila, idr. Po drugi strani nesintetične nevarne snovi lahko najdemo v
manjših količinah tudi v naravi (npr. kovine kot so kadmij, svinec, nikelj, živo srebro ali
primesi, ki so prisotne v nafti, premogu in katranu). Na Evropskem nivoju Direktiva o
okoljskih standardih kakovosti110 določa 33 snovi oziroma skupin snovi t.i. prednostne
snovi. Te snovi so izbrane kot relevantne za območje Evropske skupnosti zaradi njihove
razširjene uporabe in zaradi ugotovljenih povišanih koncentracij v površinskih vodah
Glavne dejavnosti, ki prispevajo k obremenjevanju voda zaradi vnosa z nevarnimi snovmi,
tako sintetičnimi kot nesintetičnimi, so industrija (predelovalne dejavnosti in rudarstvo),
javne storitve kot so ravnanje z odpadki, zdravstvena in bolnišnična dejavnost) kmetijska
dejavnost z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, kot tudi druge dejavnosti (dejavnosti v
gradbeništvu, trgovin, vzdrževanja motornih vozil, prometa, pretovarjanja in špedicije,
gostinstva in hotelirstva).
Vodna direktiva za snovi za katere je potrebno prioritetno ukrepati
določa dva cilja, in sicer
-
postopno zmanjšanje onesnaževanja s prednostnimi snovmi
ustavitev ali postopna odprava emisij, odvajanja in uhajanja
prednostnih nevarnih
Padavinska odpadna voda s cestišč in uumetnih površin poleg težkih kovin vsebuje tudi
poliaromatske ogljikovodike (PAH), organska onesnaževala, ki nastajajo pri nepopolnem
109
Izraz »Nevarne snovi« v dokumentu pomeni prednostne snovi in posebna onesnaževala v skladu z Uredbo
o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št 14/09, 98/10, 96/13)
110
Direktiva (2008/105/ES) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih
kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 82/176/EGS, 83/513/EGS,
84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES
55
Podzemne vode
izgorevanju goriv. Zelo neraziskan, čeprav nezanemarljiv je atmosferski vnos snovi v
površinske vode, ki predstavlja depozicijo različnih plinov in delcev iz zraka, poleg težkih
kovin tudi, žvepla, ki povzroča kisel dež in prispeva k zakisanju voda. Ti se sproščajo iz
različnih virov: emisije iz motornih vozil, gorenje, emisije iz industrijskih obratov, potujejo
po zraku in imajo lahko oddaljen izvor onesnaženja. Na vodnem območju Jadranskega
morja je zelo pomembna atmosferska depozicija afriškega peska, ki prav tako vsebuje
visok delež različnih kovin in drugih mineralnih snovi (Kovač, 2002). V primeru mejnih in
prekomejnih rek in morja je onesnaženje lahko tudi čezmejno. Začasno poslabšanje stanja
površinskih voda lahko nastane zaradi incidentnih izlitij naftnih derivatov ali drugih
nevarnih snovi v vode. Vode so namreč izpostavljene tveganju za pojav incidentnega
onesnaženja zaradi nesreč z nevarnimi kemikalijami v industrijskih dejavnostih ter pri
prevozih nevarnih snovi po cestah, železnicah, rekah ali po morju.
Onesnaževanje z nevarnimi snovmi lahko resno škoduje kakovosti vodnih ekosistemov ter
posledično škodljivo vpliva na stanje površinskih voda in zdravje ljudi. Nevarne snovi, kot
že samo ime pove so nevarne za vodne organizme: nekatere so strupene ali obstojne in
se lahko kopičijo v organizmih (kot npr. kovine) ali predstavljajo hormonske motilce za
človeka in/ali živali.
OBREMENITVE VODA ZARADI VNOSA NEVARNIH SNOVI NA
VODNIH OBMOČJIH DONAVE IN JADRANSKEGA MORJA
Nabor nevarnih snovi, predvsem sintetičnih je zelo širok in slednje so specifične za
področje uporabe zato je njihova primerjava med različnimi dejavnostmi neprimerna.
Zaradi dveh ciljev, ki jih določa vodna direktiva111pa je potrebno spremljati trende vnosov
teh snovi skozi daljše časovno obdobje.
Primerjali smo količine nekaterih kovin, ki se zaradi aktivnosti obravnavanih dejavnosti
lahko iztekajo v površinske vode. Največje količine kovin v površinske vode prihajajo iz
industrije. Pomemben delež k onesnaževanju doprinese promet, torej kovine, ki se ob
deževju izpirajo s cestišč in gospodinjstva, ki niso priključena na kanalizacijski sistem.
111
Cilja i) postopno zmanjšanje onesnaževanja s prednostnimi snovmi in ii) ustavitev ali postopna odprava
emisij, odvajanja in uhajanja prednostnih nevarnih snovi
56
Podzemne vode
Slika 6-11:Letne količine kovin (baker, cink, kadmij, nikelj in svinec) ki se iz obravnavanih
dejavnosti iztekajo ali izpirajo v površinske vode po posameznih porečjih. Zaradi različne velikosti
prispevnih površin so prikazane vrednosti na km 2 prispevne površine.
Splošen trend vnosa vseh kovin, ki jih uvrščamo med prednostne snovi ali posebna
onesnaževala, v površinske vode iz industrije je v upadanju na vseh porečjih in povodjih z
izjemo porečja srednje Save, kjer se odvajajo večje količine bora. Navedeno predstavlja
problem, saj v primeru nadalnjega naraščanja vnosov lahko pride do poslabšanja stanja
voda112. V primeru slabega stanja voda pa je potrebno izvesti ustrezne ukrepe za
zmanjševanje obremenjevanja voda.
Slabo kemijsko stanje je bilo v okviru priprave NUV I zaradi prevelikih koncentracij
tributilkositrovih spojin (TBT) ocenjeno za celotno slovensko morje. Te spojine so se v
preteklosti zelo pogosto uporabljale v premazih proti obraščanju plovil in ribjih kletk. Iz
rezultatov analiz je očitno, da se TBT, kot sredstvo proti obraščanju, kljub prepovedi še
vedno uporablja in da še vedno prihaja do novih vnosa snovi (MOP, 2013a).
Tributilkositrove spojine povzročajo napake v razvoju spolnih organov (imposex) pri polžih
(MOP, 2013a). Do sedaj je bila opravljena študija o pogostnosti deformacij spolnih
organov v čokatem voleku (Hexaplex trunculus). Odstotek sterilnih samic se je gibal od
20% (rtič Ronek) do 90% (Piranski zaliv) (Garaventa in sod., 2008).
112
Za nedoseganje dobrega stanja voda je potrebno predpisati dopolnilne ukrepe
57
Podzemne vode
Prodaja FFS
Na porečju Drave je bilo med prednostnimi snovmi, prednostno nevarnimi snovmi in
posebnimi onesnaževali prodanih največ aktivnih snovi, ki vsebujejo različne oblike
herbicida glifosat in fungicida žvepla. Na porečju Savinje po prodaji izstopajo fungicidi
(oblike bakra in žveplo), ter herbicida (oblike glifosata in pendimetalin). Na treh porečjih
Save po prodaji izstopajo že omenjeni fungicidi (oblike bakra in žveplo), herbicidi (oblike
glifosata, klortoluron, S-metolaklor in terbutilazin), ter insekticida (klorpirifos in klorpirifosmetil).
Obremenjevanja voda na iztokih iz točkovnih virov onesnaževanja
Do obremenjevanja voda na iztokih iz točkovnih virov (industrijske naprave, komunalne
čistilne naprave) lahko prihaja zaradi številnih razlogov, in sicer naprave so glede na
projektirano vrednost prekomerno obremenjene, odpadne vode se izpuščajo v vodotoke
katerih samočistilna spodobnost je majhna zaradi predhodne onesnaženosti ali nizkih
pretokov ipd..
Vnos rastlinskih zaščitnih sredstev zaradi izvajanja kmetijske dejavnosti
Zaradi nepravilne ali prekomerne uporabe FFS in dejavnikov okolja (tla, padavine, naklon
ipd.), lahko prihaja do spiranja ostankov sredstev za varstvo rastlin v vodotoke in
zadrževalnike (npr. problem na območju reke Mure; NUV, 2011). Zaradi tega bi bilo
potrebno ukrepe iz programa razvoja podeželja (PRP), ki prispevajo k izboljšanju stanja
voda, izvajati v večjem obsegu oz. bi jih bilo potrebno bolj ciljno usmerjati na ugotovljena
problematična območja, kjer dobro stanje voda ne bo doseženo. Na drugi strani je
potrebno zapolniti vrzeli med seznamom nevarnih snovi, ki predstavljajo večje ali manjše
tveganje za vodno okolje (t.i. prednostne snovi in posebna onesnaževala), in
registriranimi fitofarmacevtskimi sredstvi v uporabi.
Incidentna in namerna onesnaževanja z nevarnimi snovmi
Onesnaževanje z nevarnimi snovmi lahko resno škoduje kakovosti vodnih ekosistemov ter
posledično škodljivo vpliva na stanje površinskih voda in zdravje ljudi. Ob tem
organiziranost za potrebe posredovanja na morju v primeru nesreč z razlitji nevarnih snovi
in za potrebe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja, ni ustrezna. Za reševanje
tovrstnih primerov je nujna prilagoditev načrta zaščite in reševanja ob nesrečah na morju
in okrepitev mednarodnega sodelovanja. V okviru podregionalnega načrta za celotno
Jadransko morje je potrebno jasno določiti pristojnosti in ukrepe za hitro posredovanje v
primeru incidentih dogodkov.
58
Podzemne vode
Neustrezne baze podatkov za oceno vplivov FFS na stanje voda
Glede na podatke o prodaji posamezne aktivne snovi na občino (Uprava Republike
Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Sektor za fitofarmacevtska
sredstva) v letu 2012 na porečjih Kolpe, Mure in na povodju Soče trgovine niso prodale
niti enega kilograma aktivne snovi. Glede na to, da je na navedenih območjih prisotno
intenzivno kmetijstvo, lahko rečemo, da evidence o prodaji FFS niso ustrezen vir za oceno
obremenjevanja voda z rastlinskimi zaščitnimi sredstvi.
59
Podzemne vode
6.1.3 Hidrološke in morfološke obremenitve voda
Zaradi različnih potreb po vodi, posegov v vodna113 in priobalna114 zemljišča ter različnih
sprememb, ki jih je človek povzročil na na prispevnih površinah vodnih teles, je prišlo do
sprememb za tip vodega telesa značilnih hidromorfoloških značilnosti.
6.1.3.1
Hidrološke spremembe voda
Z nekaterimi vrstami rabe vode in drugimi posegi je človek povzročil hidromorfološke
obremenitve115, ki vplivajo na hidrološki režim oz. na količino in dinamiko vodnega toka
ter na povezavo s podzemno vodo. V sklopu hidroloških obremenitev je zajet tudi
spremenjen čas zadrževanja vode v jezerih (NUV, 2011).
Odvzemi vode
Odvzemi vode spadajo med pomembne hidromorfološke obremenitve, saj ne vplivajo
samo na količino in dinamiko vodnega toka ter povezavo s podzemno vodo, ampak
spremenijo tudi morfološke razmere. Pogosto se zaradi odvzemanja vode prekine
kontinuiteta toka oz. vzdolžna povezanost vodotoka. Vzdolžna povezanost vodotoka
pomeni, da voda neovirano teče od izvira do izliva, da je prehod po strugi omogočen za
ribe in ostale vodne organizme ter da je omogočen transport plavin in plavja.
Vodo se odvzema tako za pitno vodo, kot za različne druge namene. Med njimi so npr.
proizvodnja električne energije, pogon mlinov in žag, uporablja se jo v različnih
industrijah, za hlajenje jedrskih in termoelektrarn, zalivanje in namakanje, gojenje rib,
zasneževanje smučišč in podobno. Vodo se lahko odvede iz struge tudi zaradi varovanja
pred poplavami. Tak primer so npr. razbremenilni kanali s katerimi se zaščiti poseljena ali
kmetijska območja. Najbolj poznan primer razbremenilnika pri nas je Gruberjev prekop, ki
je bil zgrajen z namenom zmanjšanja poplavne ogroženosti Ljubljane.Zaradi odvzemanja
vode se zmanjša količina vode v strugi. Spremenijo se naravna dinamika količin in hitrosti
vodnega toka, premeščanje plavja116 in plavin117 ter povezava med površinsko in
podzemno vodo, kar lahko povzroči znižanje gladine podtalnice. Odvzemanje vode lahko
113
Zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke,
geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem, je vodno zemljišče celinskih voda.
114
Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče
115
Hidromorfološke obremenitve so tiste obremenitve, ki povzročajo spremenjen hidrološki režim (predvsem
količino in dinamiko vodnega toka ter povezavo s telesi podzemne vode), kontinuiteto toka (vzdolžn o
povezanost struge) in morfološke razmere (spreminjanje širine in globine, strukturo struge in substrata ter
strukturo obrežnega pasu)
116
Plavje so organski in drugi plavajoči predmeti (debla, vejevje, listje, odpadki in podobno).
117
Plavine so trdni mineralni delci, ki jih morje ali celinske tekoče vode plavijo iz izvorov plavin kot rinjene
plavine po dnu strug vodotokov ali kot lebdeče plavine z vodnim tokom.
60
Podzemne vode
privede do nestabilnih brežin, degradacije habitatov in celo do presušitve struge.
Zmanjšana količina vode v strugi vpliva tudi na fizikalno-kemijske razmere (NUV, 2011) lahko pride do povišanja temperature in zmanjšanja vsebnosti v vodi raztopljenega kisika,
kar lahko vodi v pogin rib in drugih vodnih organizmov. Zaradi pomanjkanja vode v strugi,
se ta lahko bolj zarašča. Zarast lahko v času velikih pretokov vpliva na poslabšanje
hidravličnih razmer v strugi s tem, da zmanjša pretočni volumen in spremeni odtočni
koeficient. V času velikih pretokov to lahko povzroči da vodotok prej prestopi bregove
struge. Zmanjšana količina vode v strugi poveča tudi vpliv onesnaženj(a), saj se
onesnaževala razredčijo v manjšem volumnu vode, kar pomeni, da so koncentracije
onesnaževal večje.
Odvzemanje vode lahko povzroči spremembe v fizikalno – kemijskih
parametrih vode, morfoloških značilnosti struge, degradaciji habitatov
kar lahko povzroči spremembo zgradbe in delovanja vodne združbe ter v
skrajnih primerih do pogina rib in drugih vodnih organizmov. Zaradi
pomanjkanja vode v strugi, se ta bolj zarašča, kar lahko v času velikih
pretokov povzroči, da reka prej prestopi bregove.
Odvzemanje vode lahko privede do nestabilnih brežin, degradacije habitatov in celo do
presušitve struge. Zmanjšana količina vode v strugi vpliva tudi na fizikalno-kemijske
razmere (NUV, 2011) - lahko pride do povišanja temperature in zmanjšanja vsebnosti v
vodi raztopljenega kisika, kar lahko vodi v pogin rib in drugih vodnih organizmov. Zaradi
pomanjkanja vode v strugi, se ta lahko bolj zarašča. Zarast lahko v času velikih pretokov
vpliva na poslabšanje hidravličnih razmer v strugi s tem, da zmanjša pretočni volumen in
spremeni odtočni koeficient. V času velikih pretokov to lahko povzroči, da vodotok prej
prestopi bregove struge.
Zaradi zaščite pred poplavami se del vode iz glavne struge včasih odvaja po razbremenilni
strugi oz. kanalu. Takšno prerazporejanje voda je lahko na določenih odsekih in vodotokih
čisto običajen naraven proces. Če se struga razbremenjuje zaradi poseganja človeka, in so
bili zgrajeni razbremenilni kanali lahko pride do naslednjih vplivov obremenitev: spremeni
se količina in dinamika vodnega toka (predvsem visokih konic pretoka), spremenijo se
značilnosti režima premeščanja plavin in plavja ter obnavljanja podzemne vode.
Spremenjeni hidromorfološki procesi vplivajo tudi na združbe vodnih in obvodnih
organizmov (NUV, 2011).
Izvedene ureditve zaradi odvzemanja vode, so v prvi vrsti prečni objekti, ki poleg zajezitve
vode preprečujejo prehajanje vodnih organizmov ter premeščanje plavin. Zakonodaja
61
Podzemne vode
nalaga, da mora investitor grajenega objekta v vodah urediti ustrezen prehod za ribe,
lastnik oz. najemnik pa zagotoviti funkcionalnost le-tega118. Poleg tega, da nadzora nad
prehodnostjo za ribe skorajda ni, le redke ureditve omogočajo prehodnost ribam in tudi
ostalim vodnim organizmom. Sediment se, predvsem v primeru pregrad, običajno v celoti
zadržuje na gorvodni strani. Prekinitev vzdolžne povezanosti podrobneje obravnava
poglavje 6.1.3.3 Prekinitev vzdolžne povezanosti.
Zadrževalniki se gradijo predvsem za potrebe hidroenergetske rabe, varstva pred visokimi
vodami in namakanja. V njih se zadržuje voda ali pa so namenjeni zadrževanju vode ob
poplavnih konicah. Zadrževalniki spreminjajo količino in dinamiko vodnega toka, povezavo
s podzemno vodo in režim gladine podzemne vode, spremeni se zadrževalni čas119,
spremenjeno oziroma prekinjeno je premeščanje plavin in plavja, onemogočena je
migracija rib in drugih organizmov čez neprehodne pregrade, rečni sistem se spremeni v
jezerskega. Spremembe močno vplivajo na fizikalno-kemijske parametre (temperatura,
vsebnost kisika). Navedene spremembe predstavljajo velike hidromorfološke obremenitve,
ki vplivajo med drugim na strukturo združb vodnih organizmov in obvodnih habitatov120.
Izpusti vode so hidrološka obremenitev, saj prav tako vplivajo na količino in dinamiko
vodnega toka (NUV, 2011). Gre predvsem za izpuste odpadne vode, ki v tem primeru niso
obravnavani kot onesnaženje, ampak mestoma nenaravno povečan pretok. Enak tip
obremenitve povzočajo na primer tudi črpalne hidroelektrarne121. Najbolj opazen vpliv
imajo izpusti v času nizkih voda, ker je glede na količino vode v strugi delež izpusta večji.
Poleg spremembe pretoka lahko izpusti vplivajo na spremenjen režim premeščanja
materiala v strugi. Spremenijo se značilnosti substrata in poslabša se stanje habitatov122
(NUV, 2011).
Osuševanje zemljišč zaradi povečanje hitrosti odtoka s prispevne površine spada med
hidrološke obremenitve. Osuševanje zemljišč se primarno izvaja zaradi izboljšanja
primernosti tal za intenzivno kmetijstvo. Tako voda hitreje oddteče in se ne zadrži v
prispevnem območju vodotoka, kar v naslednji fazi povzroča intenzivnemu kmetijstvu
zopet težave zaradi pomanjkanja vode. Hitrost odtekanja vode se poveča tudi zaradi
spremembe pokrovnosti tal (npr. urbanizacija na nekoč gozdnatih površinah, kmetijska
zemljišča na nekoč naravnih površinah) ter regulacij in drugih ureditev. Te obremenitve
povzročajo spremembo hidrološkega režima, povečanje količine in hitrosti odtoka
(padavinske) vode, spreminjanje gladine podzemne vode, spreminjanje režima
118
Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06)
Zaradi spremembe zadrževalnih časov lahko med drugim pride tudi do kopičenja nevarnih snovi, ki so
prisotne v sedimentih, kar posledično lahko povzroči povečane koncentracije nevarnih snovi v vodi in vodi do
poslabša stanje voda.
120
Morfološke spremembe vodnega okolja so podrobneje obravnavane v naslednjem poglavju.
121
Črpalna hidroelektrarna v Sloveniji: ČHE Avče; http://www.seng.si/che_avce/ (Vpogledano 22.6.2014)
122
Habitat vrste pomeni okolje, ki ga opredeljujejo posebni abiotski in biotski dejavniki in v katerem živi vrsta
v katerem koli stadiju svojega razvoja.
119
62
Podzemne vode
premeščanja sedimenta, degradacijo habitatov, spremenjenost rastlinskih in živalskih
združb, uničenje drstišč, prekinitev povezav med strugo in poplavno ravnico ter povečanje
vnosa onesnaževal.
HIDROLOŠKE OBREMENITVE
JADRANSKEGA MORJA
NA
VODNIH
OBMOČJIH
DONAVE
IN
Odvzemi vode
V okviru NUV I so bili obravnavani odvzemi vode iz površinske123 vode in iz izvirov. V
preglednici (Preglednica 6-1) je podana skupna količina odvzete vode po
porečjih/povodjih. Upoštevani so odvzemi, ki presegajo količinski kriterij124 (NUV, 2011).
Preglednica 6-1: Skupna količina odvzete vode po porečjih in povodjih ob upoštevanju odvzemov iz
izvirov in iz vodotokov površinskih voda (NUV, 2011)
Porečje/povodje
Skupna količina odvzete vode (m3/s)*
Zg. Sava
138,9
Sr. Sava
136,4
Sp. Sava
57,6
Savinja
51,0
Kolpa
6,7
Drava
1010,2
Mura
0,5
Jadranske reke z morjem
4,1
Soča
407,2
*upoštevani so povratni in nepovratni odvzemi vode na vodnem telesu površinskih voda in na vodotokih, ki so
priključeni vodnim telesom vodotokov, v katera se stekajo
Odvzemi vodi iz izvirov, ki presegajo količinski kriterij, so v večini primerov namenjeni
oskrbi s pitno vodo. Iz površinskih voda se najpogosteje odvzema vodo za potrebe
obratovanja malih hidroelektrarn. Le na Muri so razlog se v večji meri odvzema vodo za
potrebe industrije (t.i. tehnološke vode). Na povodju jadranskih rek z morjem so v
enakem številu zastopani odvzemi za male hidroelektrarne, tehnološko vodo in mlin oz.
žago (NUV 2011, str. 189).
123
Odvzemi iz površinskih voda so odvzemi iz vodnega telesa površinskih voda in iz vodotokov, ki so
priključeni vodnim telesom vodotokov, v katera se stekajo
124
NUV 2011, stran 188: V analizi obremenitev za NUV sta upoštevana sledeča ekspertno določena količinska
kriterija (Qodv):
- izviri Qodv,i > 0,001 m3/s (1 L/s),
- površinske vode Qodv > 0,1 m3/s (100 L/s).
63
Podzemne vode
HIDROLOGIJA
MORFOLOGIJA
FIZIKALNO-KEMIJSKI PARAMETRI
BIOLOGIJA
Slika 6-12: Hidrološka in morfološka obremenitev zaradi prekomernega odvzema vode - Prikaz
struge, ki je zaradi odvzema vode suha kar negativno vpliva na elemente stanja voda (biološke
elemente kakovsti, podporne fizikalno kemijske parametre). Poleg samega odvzema je struga
obremenjena tudi z utrditvami dna in brežin (morfološka obremenitev) (Foto: N. Smolar-Žvanut).
Slika 6-13: Izpust povratnega odvzema
vode (Foto: M. Habinc)
Slika 6-14: Zaradi spremenjene količine in dinamike
vodnega toka se zaraščajo prodišča (Foto: E.
Gabrijelčič).
Hidrolelektrarne
64
Podzemne vode
V Sloveniji obratuje 20 hidroelektrarn z močjo >10 MW. Največje število takih HE je na
porečju Drave (Preglednica 6-3). Hidroelektrarne močno vplivajo na hidromorfološko
stanje vodnih teles površinskih voda saj povzročajo spremembe hidrološkega režima,
prekinitve vzdolžne povezanosti in morfološke spremembe. Pri velikih zajezitvah se
gorvodno od pregrade rečni sistem spremeni v jezerskega (povečan zadrževalni čas),
spremenijo se fizikalno-kemijski parametri (temperatura, kisik) in struktura ter funkcija
združb vodnih organizmov. Dolvodno od pregrad pride do izpiranja ter pomanjkanja vnosa
sedimenta, poleg tega pa tudi do spreminjanja naravnih značilnosti pretokov. Prečni
objekti predstavljajo oviro za prehajanje vodnih in obvodnih organizmov; tako za
rastlinske vrste, ki se širijo po toku navzdol, kot tudi za selitve živalskih vrst gorvodno in
dolvodno (Jalon in sod., 2013).
Slika 6-15: HE Formin (Foto: E. Gabrijelčič).
Slika 6-16: Akumulacija HE Moste (Foto: M.
Habinc).
Preglednica 6-2: Hidroelektrarne ter prekomejne hidroelektrarne, ki vplivjo na hidromorfološko
stanje vodnih teles površinskih voda
Porečje/povodje
Hidroelektrarne
Zg. Sava
HE Moste, HE Mavčiče, HE Medvode
Sr. Sava
vpliv gorvodnih HE ( HE Mavčiče, HE Medvode)
Sp. Sava
HE Vrhovo, HE Boštanj, HE Blanca, HE Krško
Drava
vpliv gorvodnih avstrijskih HE, He Dravograd, HE Vuzenica, HE
Vuhred, HE Ožbalt, HE Fala, HE Mariborski otok, HE Zlatoličje, HE
Formin, vpliv dolvodne HE Varaždin (Hrvaška)
Mura
vpliv gorvodnih avstrijskih HE
Soča
HE Solkan, HE Plave, HE Doblar
65
Podzemne vode
Slika 6-17: Odvzem vode za hidroenergetsko rabo z derivacijskim kanalom (Foto: E.
Gabrijelčič). Na desni strani slike struga reke iz katere se odvzema vodo.
Odvodni kanal HE Moste (Foto: M.
Habinc).
Pregrada HE Moste (Foto: M. Habinc).
Povečan pretok Save Dolinke dolvodno od
odvodnega kanala (Foto: P. Repnik Mah).
Slika 6-18: Pregrada HE Moste (Foto: M. Habinc). Poleg sprememb v hidrološkem režimu, pregrade
prekinjajo kontinuiteto toka in povzročajo morfološke obremenitve – razvidne spremembe brežin.
66
Podzemne vode
Zadrževalniki
V preglednici 6-4 je podano število zadrževalnikov na vodnih telesih in vodotokih, ki se
prikjučijo vodnemu telesu, s prispevno površino večjo od 10 km2. Največ takih
zadrževalnikov je na porečju Drave, na Srednji Savi pa noben zadrževalnik ne ustreza tem
kriterijem.
Preglednica 6-3: Pregrade in zadrževalniki na glavnem toku in pritokih s prispevno površino večjo
od 10 km2
Porečje/povodje
Zg. Sava
Sr. Sava
Sp. Sava
Savinja
Kolpa
Drava
Št. zadrževalnikov
Zadrževalniki
4
/
6*
5
/
16
* od teh je en suhi zadrževalnik
Slika 6-19: Zadrževalnik Ptujsko jezero (Foto: M. Habinc)
67
Podzemne vode
Razbremenilniki125
V preglednici 6-5 je prikazano število razbremenilnikov na vodnih telesih površinskih voda
in dolžina struge, ki jo razbremenjujejo. Po številu razbremenilnikov in dolžini
razbremenjene struge najbolj izstopata porečji Mure (razbremenilniki Ledave, Ščavnice,
Kobiljskega potoka) in Srednje Save z Gruberjevim prekopom in razbremenilniki Pšate.
Preglednica 6-4: Razbremenilniki na glavnem toku vodnih teles površinskih voda
Porečje/povodje
Št. razbremenilnikov
Dolžina razbremenjene struge (km)
Zg. Sava
Sr. Sava
Sp. Sava
Savinja
Kolpa
Drava
Mura
Soča
/
5
/
/
/
1
4
1
/
/
24
/
/
/
8,1
43,9
4,6
/
Slika 6-20: Razbremenilnik Ledava-Mura (Foto: A.
Bizjak)
Slika 6-21: Razbremenilnik Pšate (Foto: P.
Repnik Mah, 2007)
Izpusti vode
V preglednici 6-2 je podan pregled števila izpustov odpadne vode po porečjih in povodjih.
Upoštevani so izpusti odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, ki presegajo delež 1 %
najmanjšega malega pretoka v obdobju (nQnp) VTPV. Največ takih izpustov, tudi
količinsko, je na območju Srednje Save, najmanj pa na povodju Soče.
Preglednica 6-5: Pregled izpustov vode, ki presegajo količinski kriterij po porečjih in povodjih
(NUV, 2011)
125
Kanal, zgrajen za prevajanje presežnih poplavnih voda (večjih od količin, ki jih struga vodotoka še
lahko varno prevaja)
68
Podzemne vode
Porečje/povodje
Zg. Sava
Sr. Sava
Sp. Sava
Savinja
Kolpa
Drava
Mura
Jadranske reke z
morjem
Soča
Št. izpustov odpadne vode, ki
presegajo delež 1 % nQnp
VTPV
4
8
5
5
2
4
5
Vsota izpustov odpadne
vode, ki presegajo delež 1
% nQnp VTPV (m2/s)
0,3
1,2
0,1
0,3
0,0
0,1
0,1
2
0,1
1
0,1
Osuševanje zemljišč
Pregled podatkov o osuševalnih sistemih kaže, da so deleži površin osuševanih zemljišč126,
največji na porečju Mure in povodju jadranskih rek z morjem. Na porečju Mure je na
prispevni površini MPVT zadrževalnika Gajševsko jezero 45 % prispevne površine
zaznamovane z osuševalnimi sistemi, medtem ko je na vodnem telesu Dragonja Podkaštel
- izliv skoraj polovica prispevne površine osuševane.
Prekomerni odvzemi vode
Vodo se odvzema za pitno vodo in druge namene. Prekomerni odvzemi vode vplivajo na
količino vode in dinamiko vodnega toka. Problem je še bolj izrazit v sušnih obdobjih, ko so
v strugah že naravno nizki pretoki. Ne glede na obdobje v letu pa so problematični tudi
prekomerni odvzemi, ki vplivajo na količinsko stanje lokalno.
Pomembni zadevi upravljanja voda, ki se navezujeta na hidrološke obremenitve voda in
sta podrobneje obravnavana v nadaljevanju besedila sta:
- Regulacije vodnega toka in morfološke spremembe površinske vode
- Prekinjena vzdolžna povezanost vodotoka
126
Določeno na velikost prispevne površine porečja/povodja
69
Podzemne vode
6.1.3.2
Morfološke spremembe voda
Morfološke spremembe voda so fizične spremembe vodnega in obvodnega okolja. Gre
predvsem za spreminjanje globine in širine struge oz. jezera, spremembe v strukturi in
substratu struge vodotoka, jezerskega ali morskega dna ter v strukturi obrežnega pasu
vodotoka, jezera ali morja.
Morfološke značilnosti vodnega in obvodnega okolja površinskih voda so bile že v
preteklosti in so še danes podvržene številnim spremembam zaradi različnih potreb
kmetijstva, urbanizacije ali drugih človekovih dejavnosti. Zaradi poselitve ter zagotavljanja
poplavne varnosti so vodotoke velikokrat regulirali – vodni prostor zožili ter spremenili
naravni potek struge (npr. izvedba izravnave) (Pedersen, 2009). S tem so se struge
skrajšale, zožale, zaradi krajšanja se je povečal padec in posledično se je povečala hitrost
vode. Vse to ima velike posledice za morfološke procese v strugah. Poplavne ravnice so
bile od struge ločene s protipoplavnimi nasipi ali visokovodnimi zidovi oziromanje bila
struga vodotokov poglobljena z namenom preprečitve prelivanja visokih voda. Zaradi
potreb kmetijstva in poselitve se je obrežna vegetacija selektivno ali v celoti odstranila.
Erozija brežin je bila preprečena z različnimi obrežnimi zavarovanji (živa gradiva, kranjska
stena, skalomet, kamen v betonu, kamnite zložbe, beton). Za stabilizacijo dna strug so bili
zgrajeni različni prečni objekti (npr. pragovi, drče, pregrade; Repnik Mah in sod., 2013). V
skrajnih primerih se je bregove in dno struge izravnanih vodotokov zabetoniralo. Vzrok za
morfološke spremembe so tudi odvzemi naplavin (Jalon in sod., 2013).
Morfološke spremembe voda so fizične spremembe vodnega in
obvodnega okolja. Zaradi potreb rabe in urejanja voda so se izvedle
regulacije strug, zgradili so se prečni objekti za različne namene
(stabilizacija struge, odvzemi vode, zadrževanje vode) in visokovodni
nasipi ali zidovi, uredila so se različna obrežna zavarovanja. Vse
morfološke spremembe lahko vodijo v spremembo strukture in funkcije
vodnega in obvodnega ekosistema in v nedoseganje ciljev upravljanja z
vodami.
Posledice naštetih človekovih dejavnosti se kažejo v spremembah hidrološkega režima,
morfoloških značilnosti vodnega in obvodnega območja ter strukture in funkcije vodnega
in obvodnega ekosistema na sledeče načine:
- zaradi izgradnje nasipov in visokovodnih zidov ali poglabljanja struge se je izgubila
povezava med površinsko vodo in poplavnimi ravnicami. Na ta način se je izgubila
70
Podzemne vode
-
-
-
možnost odlaganja materiala iz vodotokov na poplavne ravnice ter vnos snovi iz
poplavnih ravnic v vodotoke, kar je pomembno s stališča kroženja snovi med
vodnim in kopnim ekosistemom.
zaradi izravnave strug, utrditev bregov in struge ter krčenja obrežne vegetacije se
je spremenil hidrološki režim; zmanjšal se je zadrževalni čas vode v strugi,
povečala se je hitrost vodnega toka in zmanjšala se je heterogenost toka. To je
privedlo do zmanjšanja pestrosti habitatov v vodnem okolju, kar vpliva na
prisotnost vodnih organizmov in opravljanje njihove funkcije v vodnem ekosistemu
(Petkovska in Urbanič, 2014).
zaradi odstranitve obrežne vegetacije se je povečala možnost erozije bregov in
vnos drobnega substrata iz prispevnih površin, zmanjšal se je vnos velikih lesenih
plavin. Zaradi manjšega senčenja se je povišala temperatura površinske vode. Na
ta način so izginili nekateri obrežni habitati, ki so nudili substrat in hrano vodnim
organizmom. Poveča se tudi vnos onesnaževal z izpiranjem.
zaradi odvzemov naplavin iz vodotokov se je neposredno povečalo izpiranje finih
delcev in onesnaževal. Povečala se je nestabilnost brežin, spremenil se je režim
premeščanja plavin. Lahko je prišlo do poglabljanja rečne struge, do spremembe
povezave s podzemno vodo in režima gladine podtalnice. Vse našteto lahko vodi v
degradacijo habitatov za vodne organizme, kar onemogoča opravljanje njihove
funkcije v ekosistemu.
V namene rabe vode za proizvodnjo električne energije so bili zgrajeni prečni objekti
(pregrade, jezovi), ki imajo velik vpliv na hidrološke in morfološke značilnosti vodnih
ekosistemov. Prečni objekti so podrobneje obravnavani v poglavju 3.1.2.3 Prekinitev
vzdolžne povezanosti.
Na nekaterih odsekih celinskih voda se izvaja rekreativna plovba na motorni pogon.
Medtem, ko umirjena plovba turističnih plovil lahko predstavlja popestritev turistične
ponudbe in prijetno spoznavanje vodnega okolja, lahko hkrati predstavlja fizično motnjo
za vodne organizme. Tako motnjo lahko predstavlja tudi individualna rekreativna plovba
na motorni pogon. Neprimerno umeščanje in izvedba pristanov in vstopno izstopnih mest
pa morfološko obremenitev in spremembe združb vodnih organizmov.
Spremembe obalnega pasu
Za naravna obalna območja je značilna visoka biodiverziteta. Na teh območjih se nahaja
bogat ekosistem. Primeri možnih vplivov zaradi sprememb obalne linije, ki jih povzročata
predvsem pozidava s trajnimi konstrukcijami in površinska obraba tal, so:
- izguba oz. zmanjšanje obsega habitatov v primeru izgradnje stalnih objektov
vzdolž obalne linije, kar vpliva na rastlinske in živalske vrste, ki živijo na območju
med kopnim in morjem;
71
Podzemne vode
-
-
-
uničenje gnezdišč za ptice v bližini obalne linije, kar povzroča, da se gnezdenje
preneha ali da se ptice preselijo na druga območja;
motenje ali prekinitev selitvenih poti živali zaradi izgradnje velikih objektov, cest,
asfaltiranih območij in drugih posegov, ki omejujejo migracijo posameznih vrst
med morjem, celinskimi vodami in kopnim;
fragmentacija (razdrobitev) življenjskega okolja na območja, ki so premajhna za
preživetje nekaterih vrst;
pogostejše pojavljanje klobučnjaških meduz, tudi zaradi gradnje umetnih
podvodnih struktur ob obali (npr. valobrani, pristanišča, marine). Tovrstne
konstrukcije zagotavljajo pritrjevalno površino za polipe, kar je ključna faza v
razvojnem krogu klobučnjakov;
spremembe transporta sedimentov in mulja ter s tem spremembe naravnega
življenjskega okolja.
V obalnem območju slovenskega morja se prepletajo naravna območja z območji kulturne
dediščine, z umetnih območji, s turističnimi območji, z industrijskimi območji, s trgovskimi
pristanišči, z marinami in s komunalnimi privezi. Posegi v obalnem pasu se razprostirajo
izmenično vzdolž celotne obale.
Stik med morjem in kopnim je zanamovan z grajenimi objekti kot so betonski in kamniti
zidovi, kamnite zložbe in različni tipi pomolov. Le majhen del obale ostaja nezaznamovan
z grajenimi objekti, vendar se tudi tam v določeni meri pojavljajo sezonske obremenitve
zaradi turistične dejavnosti. Poleg navedenih posegov se na manjšem deležu obale
pojavljajo še nekateri drugi posegi, kot so kopališčne ureditve in posamezni objekti na
urbanih območjih. Na osnovi popisa iz leta 2009 je bil pripravljen pregled objektov in
drugih posegov v obalnem pasu (mediolitoral127 in zgornji infralitoral128). Območja brez
celoletnih dejavnosti ljudi so le še na območju Debelega rtiča in Strunjana, čeprav se tudi
na naravnih območjih pojavljajo sezonske obremenitve zaradi turističnih dejavnosti.
127
Bibavični pas ali mediolitoral – pas pod vplivom valovanja. Na vodni nivo poleg valovanja vplivajo še
vetrovi in zračni tlak. Organizmi, ki poseljujejo bibavični pas, so podvrženi periodičnemu menjavanju emerzije
in imerzije.
128
Pravi obalni bas ali infralitoral - pravi potopljeni pas, ki sega do globine, kjer je še prisoten 1% vpadne
svetlobe in sovpada z mejo, kjer še uspevajo morske cvetnice ali zelene alge. V slovenskem morju ta meja
variira med 8 in 12 m globine.
72
Podzemne vode
Slika 6-22: Grajeni objekti v obalnem pasu (vir: Peterlin in sod., 2011 a).
Fizične poškodbe dna morja
Glavne dejavnosti, ki povzročajo fizične poškodbe dna slovenskega morja, so ribištvo (npr.
pridnene vlečne mreže in zaporne plavarice), pomorski promet (sidranje, resuspenzija in
poglabljanje plovnih poti) in urbanizacija ter turizem. Ribolovna orodja vplivajo predvsem
na dno v cirkalitoralu129, deloma tudi v infralitoralu. Pomorski promet velikih tovornih in
potniških ladij ima vpliv predvsem na sedimentno dno pod in v bližini plovnih poti, na
območju sidranja velikih ladij v Koprskem zalivu, v veliko manjšem obsegu tudi v
Piranskem zalivu. Vpliv manjših turističnih ladij in čolnov je moč zaznati predvsem v
infralitoralu, kjer so prizadeti tako morski travniki kot tudi kamnito dno. Na mediolitoral in
zgornji infralitoral močno vpliva urbanizacija, predvsem pozidava obale in urejanje plaž.
129
Cirkalitoral je območje, ki sega od infralitorala do globine, kjer je vsaj še 0,01% vpadne svetlobe in kjer še
uspevajo večcelične alge.
73
Podzemne vode
MORFOLOŠKE OBREMENITVE
JADRANSKEGA MORJA
NA
VODNIH
OBMOČJIH
DONAVE
IN
Odvzemi naplavin po porečjih
Po številu odvzemnih mest močno izstopa povodje Soče, kjer se odvzemi izvajajo na večih
lokacijah na Soči, poleg tega pa tudi na Bači in Tolminki.
Preglednica 6-6: Odvzemi naplavin
Porečje/povodje
Število odvzemnih lokacij
Skupna dolžina odvzemov (km)
Zg. Sava
3
3,3
Sr. Sava
1
4,6
Sp. Sava
/
/
Savinja
Kolpa
Drava
Mura
Soča
/
/
/
/
/
7
/
/
/
/
/
7,4
Slika 6-23: Sava pri Hotiču, kjer je stalno mesto
odvzema naplavin (Foto: P. Repnik Mah)
Slika 6-24: Savske naplavine (Foto: P. Repnik
Mah)
Regulacije in druge ureditve struge
Z regulacijami in drugimi ureditvami strug so najbolj obremenjena vodna telesa, ki so
prikazana v spodnji preglednici 6-7. Prikazani so le glavni tokovi vodnih teles, brez
pritokov. Največ ureditev po številu vodnih teles je tako na porečju Drave, na porečju
Kolpe pa posebno izrazitih regulacij in drugih ureditev ni zabeleženih. Med najbolj z
regulacijami in drugimi ureditvami zaznamovanimi vodnimi telesi so MPVT130 in UVT131.
130
131
Močno preoblikovana vodna telesa
Umetna vodna telesa
74
Podzemne vode
Preglednica 6-7: Vodna telesa z izrazitimi regulacijami in drugimi ureditvami
Porečje/povodje
Z regulacijami in drugimi ureditvami struge najbolj obremenjeni
glavni tokovi vodnih teles
Zg. Sava
MPVT Sava Dolinka HE Moste, MPVT Sava Mavčiče – Medvode
Sr. Sava
MPVT Mestna Ljubljanica, UVT Gruberjev prekop, VT Kamniška Bistrica
Stahovica – Študa, VT Kamniška Bistrica Študa – Dol, VT Logaščica, VT Rača
z Radomljo
Sp. Sava
MPVT Sava Vrhovo – Boštanj, VT Sava Boštanj – Krško
Savinja
MPVT zadrževalnik Slivniško jezero, MPVT zadrževalnik Šmartinsko jezero,
UVT Velenjsko jezero, VT Bolska Kapla – Latkova vas, VT Hudinja Nova
Cerkev - sotočje z Voglajno, VT Paka Velenje – Skorno
Kolpa
/
Drava
MPVT Drava Dravograd – Maribor, MPVT Perniško jezero, MPVT zadrževalnik
Ormoško jezero, MPVT zadrževalnik Ptujsko jezero, UVT Kanal HE Formin,
UVT Kanal HE Zlatoličje, VT Dravinja Zreče – Videm, VT Ložnica Slovenska
Bistrica – Pečke, VT Meža Črna na Koroškem – Dravograd, VT Mislinja
Slovenj Gradec – Otiški vrh, VT Pesnica državna meja – zadrževalnik
Perniško jezero, VT Pesnica zadrževalnik Perniško jezero – Ormož, VT
Polskava Zgornja Polskava – Tržec
Mura
MPVT zadrževalnik Gajševsko jezero, MPVT zadrževalnik Ledavsko jezero, VT
Kobiljanski potok državna meja – Ledava, VT Kučnica, VT Ledava mejni
odsek, VT Ledava zadrževalnik Ledavsko jezero – sotočje z Veliko Krko, VT
Ščavnica zadrževalnik Gajševsko jezero – Gibina
Jadranske reke z
morjem
MPVT zadrževalnik Klivnik, MPVT zadrževalnik Mola, VT Dragonja Podkaštel –
izliv, VT Rižana povirje – izliv
Soča
MPVT Soške elektrarne; MPVT zadrževalnik Vogršček; VT Hubelj; VT Koren
* Podatki o regulacijah in drugih ureditvah struge so privzeti iz Kategorizacije vodotokov po
ekomorfološkem pomenu (EMK) (IzVRS, 2001)
75
Podzemne vode
Slika 6-25: Kamnita drča z ribjo stezo na Mirni
(Foto: M. Habinc)
Slika 6-26: Mehki jez na Savi – morfološka
obremenitev (Foto: P. Repnik Mah)
Slika 6-27: Nasip ob Muri in Ptujskem jezeru – vpliv na obvodni ekosistem (Foto: M. Habinc)
Spremenjenost obrežnega pasu:
Na podlagi rabe zemljišč se ocenjuje spremenjenost obrežnega pasu. Tako najbolj
izstopajo pozidna in sorodna zemljišča, ki jih je največ na Srednji Savi. Med vrste rab, ki
nakazujejo večje spremembe spadajo tudi, rastlinjaki, njive, vrtovi in trajni nasadi.
76
Podzemne vode
Slika 6-28: V celoti odstranjena obrežna vegetacija in odsekoma ohranjena obrežna vegetacija na
Ložnici (Foto: M. Habinc)
Razdrobljenost upravljanja voda in nepovezanost med organi upravljanja
Ministrstvo v poročilu vladi RS o procesu priprave reorganizacije na področju upravljanja
voda vladi132 navaja, da je področje upravljanja z vodami trenutno razpršeno med
različnimi službami znotraj ministrstva, Agencijo RS za okolje in koncesionarji javne službe
urejanja voda, zaradi česar do sedaj ni bilo možno vzpostaviti celovitega reševanja
problematike voda v Sloveniji.
Iz poročila tudi izhaja, da se je zaradi slabe organiziranosti predmetnega področja in
dolgoletnega premajhnega investiranja v vodotoke zelo poslabšalo stanje slovenskih
vodotokov, zaradi česar je po vse pogostejših poplavah potrebno bistveno več denarja
vložiti v sanacije, kot bi ga bilo potrebno vložiti v urejanje, če bi te investicije v urejanje
voda naredili pred poplavami.
Pomanjkljivi ali neobstoječi arhivi in podatkovne baze
Ključna pomanjkljivost upravljanja voda je tudi pomanjkanje podatkovnih baz, ki bi
omogočale integralno upravljanje. Tudi obstoječe parcialne baze npr. vodni kataster,
vodna knjiga, bi bilo treba nadgraditi in povezati, če bi hoteli učinkovito upravljati vode.
Nekateri ključni podatkovni sloji manjkajo, npr. sloj vodnih in priobalnih zemljišč.
132
Poročilo Ministrstva za kmetijstvo in okolje o napredku reorganizacije na področju upravljanja voda s
katerim se je Vlada RS seznanila na 53. redni seji dne 7. 3. 2013 (št. sklepa vlade: 00400-3/2013/5).
77
Podzemne vode
Pomembna zadeva upravljanja je zapolnitev vrzeli pomanjkljivi ali neobstoječi arhivi in
podatkovne baze z vzpostavitev informacijskega sistema upravljanja voda v podporo
načrtovanju, upravljanju in odločanju. Zagotavljati mora tako učinkovito izvajanje nalog
države in lokalnih skupnosti (načrtovanje, odločanje v upravnih postopkih, nadzor…) kot
tudi olajšati delo strankam (investitorji, raba…). V ta namen je treba zagotoviti tudi
aplikacije za pripravo produktov, ki jih potrebuje večje število strank (npr. sloj za
prostorsko načrtovanje, razpoložljivost vodnih količin za rabo…). Prav v tej nalogi je
verjetno možno doseči največje zmanjšanje birokratskih obremenitev, brez škode za
doseganje okoljskih ciljev.
Regulacije vodnega toka in morfološke spremembe površinske vode
Regulacije vodnega toka in morfološke spremembe površinske vode so prisotne večinoma
zaradi hidroenergetske rabe, zagotavljanja poplavne varnosti, odvzemanja voda oziroma
zaradi posegov na vodna in priobalna zemljišča. Ti posegi lahko močno vplivajo na stanje
voda in onemogočajo doseganje okoljskih ciljev, določenih z vodno direktivo in Zakonom o
vodah. Slabe prakse urejanja voda predstavljajo z vidika doseganja okoljskih ciljev velik
problem.
Slika 6-29: Utrditev dna in brežin - morfološka sprememba vodotoka (Foto: M. Habinc)
Gradnja umetnih podvodnih struktur ob obali
Toge utrditve obale povzročajo prekinitev povezave z zaledjem in posledično tudi
razdrobljenost habitatov. Za potrebe prostorskega načrtovanja gradnje umetnih
78
Podzemne vode
podvodnih struktur ob obali (npr. valobrani, pristanišča, marine) se vplivi na morski
ekosistem še ne vrednotijo133.
Fizične spremembe dna morja
Zaradi številnih človeških dejavnosti prihaja do fizičnih poškodb dna morja, ki so posledica
ribolova z zapornimi plavaricami, ribolova s pridnenimi vlečnimi mrežami, ribolova s
pelagičnimi vlečnimi mrežami, nabiranja školjk, sidranja in selektivnih odvzemov snovi. Za
navedene obremenitev je v prvi vrsti potrebno opraviti pregled vplivov in oceno škode na
morskem dnu.
133
Za ta namen je potrebno določit vpliv struktur ter pripravit jasne kriterije za uporabo v okviru prostorskega
načrtovanja.
79
Podzemne vode
6.1.3.3
Prekinitev vzdolžne povezanosti
Vzdolžna povezanost je osnova naravnih rečnih sistemov za neovirano prehajanje plavin
in plavja dolvodno ter širjenje vodnih organizmov gorvodno in dolvodno po vodotokih.
Poleg tega vzdolžna povezanost vpliva na hidrološki režim. V največ primerih je človek
prekinil vzdolžno povezanost z izgradnjo prečnih objektov, katerih potencialni vplivi so
obravnavani v tem poglavju.
V različne namene rabe vodotokov, poplavne varnosti in stabilizacije struge so bili zgrajeni
prečni objekti (npr. pragovi, jezovi, pregrade) (Repnik-Mah in sod., 2013), ki imajo
pomemben vpliv na strukturo in funkcijo vodnih in obvodnih ekosistemov.
Prečni objekti spreminjajo vzdolžno povezanost struge vodotoka ter vplivajo na hidrološki
režim (Jalon in sod., 2013). Velikost vpliva prečnih objektov je odvisna od naravnega
reliefnega poteka struge, naravnega hidrološkega režima ter višine prečnega objekta.
Prečni objekti v večji meri spremenijo režim premeščanja sedimentov ter tako habitate
gorvodno in dolvodno. Pri prečnih objektih, ki povzročijo večje zajezitve gorvodno
(grajenih npr. v namene poplavne varnosti ali hidroenergetske rabe), ima velik pomen
uravnavanje pretokov in vodnih gladin. Gorvodno od takih prečnih objektov zaradi
upočasnitve vodnega toka prihaja do usedanja sedimentov ter zamuljanja rečnega dna ter
tako prekinitve med površinsko in podzemno vodo, zaradi česar lahko pride do
spremembe nivoja gladine podtalnice. Dolvodno od takih prečnih objektov zaradi
izpiranja, ki ga povzročajo pulzirajoči pretoki, ter hkratnega pomanjkanja prenosa plavin
prihaja do poglabljanja rečnega dna in povečane erozije brežin.
S pregradami in zajezitvijo prekinjena vzdolžna povezanost
pomembno vpliva na spremembo hidrološkega režima, premeščanje
plavin ter selitve vodnih organizmov.
Posledice naštetih lastnosti prečnih objektov, ki se kažejo v spremembi hidrološkega
režima in režima premeščanja sedimentov imajo močan vpliv na strukturo in funkcijo
vodnega in obvodnega ekosistema:
- Gorvodno od prečnega objekta se pri velikih zajezitvah rečni sistem spremeni v
jezerskega, posledično se spremenijo fizikalno-kemijski parametri (temperatura, kisik)
in struktura ter funkcija združb vodnih organizmov. Nastala zajezitev spremeni
habitate tudi v bližini vodotokov. V akumulacijah se lahko kopičijo onesnaževala, kar
vpliva na povišanje le-teh v vodi in sedimentih ter posledično v bioti.
80
Podzemne vode
- Dolvodno od pregrad se zaradi izpiranja ter pomanjkanja vnosa sedimenta spremeni
struktura habitatov, kar posledično vpliva na prisotne združbe vodnih organizmov.
Poleg tega izpiranje neposredno odplavlja vodne organizme.
- Prečni objekti ter zajezitve za njimi predstavljajo oviro za širjenje vodnih in obvodnih
organizmov; tako za rastlinske vrste, ki se širijo po toku navzdol, kot tudi za selitve
živalskih vrst gorvodno in dolvodno (Jalon in sod., 2013). Zakonodaja nalaga, da
mora investitor grajenega objekta v vodah urediti ustrezen prehod za ribe, lastnik oz.
najemnik pa zagotoviti funkcionalnost le-tega (ZSRib). Poleg tega, da nadzora nad
prehodnostjo za ribe skorajda ni, le redke ureditve omogočajo prehodnost tudi
ostalim vodnim organizmom.
Slika 6-30: Prečni objekti na vodotokih, zajeti na podlagi DOF posnetkov
134
134
DOF – digitalni ortofoto, vir: GURS, 2006-2011
81
Podzemne vode
Prekinjena vzdolžna povezanost vodotoka
Prečni objekti se gradijo zaradi hidroenergetske rabe, odvzemanja voda, ipd. Posledice so
prekinjena kontinuiteta vodnega toka, premeščanja plavin in plavja ter ob nepravilni
gradnji tudi prekinjene selitvene poti vodnih organizmov. Za zagotovitev dobrega stanja
voda bi moral investitor zagotoviti izvedbo omilitvenih ukrepov (npr. izgradnja ribje steze).
Slika 6-31: Prekinjena kontinuiteta toka in spremenjen hidrološki režim zaradi hidroenergetske rabe
(Foto: M. Habinc in N. Smolar-Žvanut)
Slika 6-32: Pregrada za hidroenergetsko rabo - prekinitev vzdolžne kontinuitete se lahko omili s
prehodom za ribe (Foto: M. Habinc)
82
Podzemne vode
6.1.4 Biološke obremenitve voda
Biološke obremenitve voda so tiste obremenitve, ki imajo lahko direkten vpliv na
kvantiteto ali kvaliteto organizmov. Vplivajo na zgradbo in delovanje vodnega ekosistema
in s tem na njegovo naravno ravnovesje. Spremembe v ekosistemu pa se odražajo na
številnosti in pogostosti posameznih vrst, genskem potencialu, sposobnosti obnavljanja
populacij, pojavljajo se nova obolenja ali paraziti itd. (CIS No. 3, 2003).
Kot potencialno pomembne obremenitve so bile v okviru ribiškega upravljanja v Sloveniji
identificirane ribolov, ribogojstvo ter vnos tujerodnih vrst, ki so v kompeticiji z avtohtonimi
vrstami. Ribiško upravljanje in ribolov obsega tehniko ujemi in izpusti, prekomerno
vlaganje rib, popolni izlov rib iz gojitvenih vodotokov ali odsekov celinskih voda,
odstranjevanje vodnega rastlinja v vodnih telesih površinskih voda in poribljavanje.
Ribogojstvo se nanaša na gojenje ekonomsko/ljubiteljsko pomembnih vrst rib in vzrejo za
prehrano in za poribljavanje. Vnos tujerodnih (neavtohtonih) vrst organizmov posebej
invazivnih vrst v celinske vode, kjer jih prej ni bilo, vključuje preseljevanje domorodnih
vrst rib med geografsko ločenimi porečji, množično pojavljanje rib ob naseljevanju v
izolirane ekosisteme in vnos akvarijskih organizmov v vodne ekosisteme (Smolar-Žvanut
in Blumauer, 2013).
Biološke obremenitve voda zaradi prisotnosti tujerodnih vrst
Med vzroki za naseljevanje tujih vrst rib je na prvem mestu vzreja rib, sledi naseljevanje
za potrebe športnega ribolova, vnos okrasnih rib, rib za nadzor drugih vodnih organizmov
bodisi rastlinja ali vodnih živali. Tudi rekreativna plovba z plovili, ki se prenašajo iz enega
vodnega okolja v drugega lahko predstavlja pomemben vektor prenosa tujerodnih vrst
(npr. Zebraste školjke). Za številne vnose pa razloga sploh ne poznamo (Povž, 2014).
V Sloveniji je bilo do konca leta 2003 neuradno registriranih 16 naselitev tujerodnih vrst
rib iz 6 družin (Salmonidae – 5 vrst, Centrarchidae – 2 vrsti, Ictaluridae – 1 vrsta,
Poeciliidae – 1 vrsta, Cyprinidae – 6 vrst, Clariidae – 1 vrsta), od teh jih 15 še vedno
naseljuje slovenske stoječe in tekoče vode (NUV, 2011).
V slovenskem morju je bilo ugotovljenih najmanj 17 vrst tujerodnih rastlin in živali, vendar
je to število predvidoma podcenjeno. Na nivoju Jadranskega morja so poročali o 180
tujerodnih vrstah, na nivoju Sredozemlja pa je po podatkih Hellenic centre for marine
research (2009) opaženih 931 vrst (Peterlin s sod., 2013). Glede na zelo skope podatke o
tujerodnih vrstah v slovenskem morju so te trenutno prisotne v takem številu in
83
Podzemne vode
razsežnosti, da ne ogrožajo avtohtonih vrst, ne spreminjajo habitatov in ne slabijo
genetsko avtohtone populacije
Biološke obremenitve voda zaradi gojenje vodnih organizmov135
Gojenje rib, ki poteka v ribogojnicah po Sloveniji, obsega vzrejo domorodnih in tujerodnih
vrst rib. Za dopolnilno vlaganje in za tržno ribo se do stopnje mladic vzreja domorodne
vrste, zlasti soške postrvi, sulca, lipana in potočne postrvi. V športno-ribolovne revirje pa
se vlagajo tudi tujerodne vrste, kakor sta šarenka in potočna zlatovčica (ARSO, 2001;
Jogan in Kos, 2012).
Gojenje tujerodnih vrst rib je po zakonodaji dovoljeno, treba pa je pridobiti dovoljenje. Po
2. členu »Pravilnika o prosto živečih živalskih vrstah, za katere ni treba pridobiti dovoljenja
za gojitev (Ur. l. RS., št 62/07)«, gojitvenega dovoljenja ni treba pridobiti za gojenje
šarenke (Oncorhynchus mykiss), potočne zlatovčice (Salvelinus fontinalis), gojenega krapa
(Cyprinus carpio), belega amurja (Ctenopharyngodon idella) in srebrnega tolstolobika
(Hypophthalmichthys molitrix). Za te vrste pa tako kot za vse ostale tujerodne vrste velja
prepoved naselitve.
Biološke obremenitve voda zaradi ribiškega upravljanja
Na skoraj 12.000 ha vodnih površin v celinskih vodah Slovenije se izvajajo vzreja,
poribljavanje in športni ribolov (MKGP, 2008). Poleg koristi, ki jih prinaša, sladkovodno
ribištvo lahko povzroča različne pritiske na vodne ekosisteme.
Po predhodnih analizah stroškovne učinkovitosti (pCEA, 2007) so morfološke spremembe
eden ključnih pritiskov, ki jih povzročijo ribiške dejavnosti. Kot druge ključne pritiske
ribolovne dejavnosti na okolje pa so v omenjenih analizah opredeljene direktne biološke
obremenite v obliki prelivov, odstranjevanja vodnega rastlinja v vodnih telesih površinskih
voda, spodbujanja ekonomsko/ljubiteljsko pomembnih vrst rib in vnosa tujerodnih vrst rib.
Kot pomembne obremenitve ribiškega upravljanja in ribolova v Sloveniji so problematične
tehnika ujemi in izpusti, prekomerno vlaganje rib, popolni izlov rib iz gojitvenih vodotokov
ali odsekov celinskih voda, odstranjevanje vodnega rastlinja v vodnih telesih površinskih
voda in poribljavanje.
135
Akvakultura = gojenje vodnih organizmov
84
Podzemne vode
BIOLOŠKE OBREMENITVE NA VODNEM OBMOČJU DONAVE IN
JADRANSKEGA MORJA
Po podatkih, zbranih za potrebe priprave prvega NUV, je bilo do konca leta 2003 v
Republiki Sloveniji neuradno registriranih 16 tujerodnih vrst rib, od katerih je bilo na
vodnem območju Donave prisotnih 14 tujerodnih vrst rib in na vodnem območju
Jadransko morje 11 tujerodnih vrst rib (NUV, 2011).
Od vseh neuradno registriranih tujerodnih vrst rib, ki se nahajajo v slovenskih stoječih in
tekočih vodah, je bilo leta 2003 v porečju Drave, Mure, Savinje, Soče, srednje Save in
spodnje Save registriranih po 9 tujerodnih vrst rib, v porečju zgornje Save 6 tujerodnih
vrst rib in v porečju Jadranskih rek 5 tujerodnih vrst rib. Sivi in srebrni tolstobik se v
nobenem od porečij, kjer sta bila prisotna, ne pojavljata v vodotokih, ampak samo v
izoliranih stoječih vodah.
V Republiki Sloveniji je po podatkih Govedič (Neobiota Slovenije 2012) in Povž (2014)
prisotnih 19 tujerodnih ribjih vrst oziroma 20 tujerodnih ribjih vrst z upoštevanjem
vložene potočne postrvi (Smolar-Žvanut in Blumauer, 2013). Večina populacij potočnih
postrvi v Donavskem porečju v Sloveniji namreč ne pripada domorodni donavski postrvi
(Salmo labrax), temveč skoraj vse izvirajo iz potomk vloženih tujerodnih atlantskih postrvi
(Salmo trutta) (Neobiota Slovenije 2012). Po podatkih ZZRS (Podgornik in Jenič, 2014) je
tujerodnih ribjih vrst, ki so v Slovenijo prišle iz drugih držav in trenutno živijo v naravi
(izven ribogojnic) le 17. Po teh podatkih v naravi nista prisotna ameriški veslokljun
(Polyodon spathula), ki je prisoten le v ribogojnici, in afriški som (Clarias gariepinus),
katerega naseljevanje v mrtvice in gramoznice ob Muri, zaradi nizkih zimskih temperatur
ni bilo uspešno.
Slika 6-33: Šarenka (foto: ZZRS).
85
Podzemne vode
Slika 6-34: Srebrni koreselj (foto: ZZRS).
Slika 6-35: Srebrni tolstolobik (foto: ZZRS).
Slika 6-36: Črni ameriški somič (foto: ZZRS).
Od ostalih tujerodnih vrst živali se v vodnem območju Slovenije v naravi pojavljata vsaj 2
tujerodni vrsti rakov (signalni rak ali Pacifastacus leniusculus, rdečeškarjevec ali Cherax
quadricarinatus), 1 vrsta invazivne školjke (zebrasta školjka ali Dreissena polymorpha), 1
tujerodna vrsta želve z 2 podvrstama (želva rdečevratka ali Trachemys scripta elegans,
želva rumenovratka ali Trachemys scripta scripta), vsaj 1 tujerodna vrsta sesalca (nutrija
ali Myocastor coypus) in 1 vrsta dvoživke (Pelophylax kurtmuelleri) (NUV, 2011; MKO,
2013; Thuja 2, 2013; Smolar s sod. 2013).
86
Podzemne vode
Tujerodni in invazivni vrsti rastlin prepoznani v Sloveniji (Neobiota Slovenije, 2012) sta
vodna kuga (Elodea canadensis) in vodna solata (Pistia stratiotes). Poleg vodne kuge se v
Sloveniji pojavlja podobna tujerodna vrsta Elodea nuttallii (Thuja 2, 2013).
UGOTOVLJENE POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA
Prisotnost tujerodnih vrst
Pri bioloških obremenitvah v vodnih ekosistemih so posebej izpostavljene tujerodne vrste
organizmov (NUV, 2011). Nekatere tujerodne vrste so postale »invazivne« pri uspevanju v
tujih habitatih in tako uspešnejše od domorodnih rastlin in živali (NIEA, 2010). Invazivne
tujerodne vrste so prepoznane kot eden izmed pritiskov, ki neposredno vplivajo na izgubo
biotske raznovrstnosti. Tujerodne vodne rastline in živali lahko pridejo k nam z namernim
vnosom, prenosom ali širjenjem. S svojo prisotnostjo povzročajo veliko spremembo v
sestavi, strukturi ali ekosistemskih procesih oziroma povzročijo velike gospodarske izgube
v človeški dejavnosti (ICPDR, 2012; Neobiota Slovenije 2012).
Pri iskanju krivca za upad populacij domorodnih vrst ali celo njihovo izumrtje pogosto
težko določimo primarni vzrok upada oziroma izumrtja. Pogosto namreč ni jasno, ali so
izpodrinjene vrste res posledica ogroženosti zgolj zaradi prisotnosti določene tujerodne
vrste (tekmovanje, plenjenje, prenos bolezni). Izumiranje domorodnih vrst je namreč
velikokrat posledica kombinacije več dejavnikov ter hkratnega slabšega habitata. Za
številne domače vrste se bo vpliv tujerodnih vrst rib pokazal šele v prihodnosti (Govedič,
2012).
Ribiško upravljanje
Kot pomembne obremenitve ribiškega upravljanja in ribolova v Sloveniji so problematične
tehnika ujemi in izpusti, prekomerno vlaganje rib, popolni izlov rib iz gojitvenih vodotokov
ali odsekov celinskih voda, odstranjevanje vodnega rastlinja v vodnih telesih površinskih
voda in poribljavanje.
Tehnika ujemi in izpusti je iz etičnega stališča delno sprejemljiva, saj mora biti postopek
spuščanja ribje vrste izredno hiter, brez prijemanja ribe z rokami in dvigovanja iz vode.
Ribe so ob nepravilnem rokovanju hitro poškodovane, pojavijo se okužbe, ribe postanejo
plen oziroma pogosto poginejo zaradi stresa, ki ga doživijo zaradi utrujanja. Prekomerno
vlaganje tujerodnih vrst rib vpliva na vodni ekosistem in poslabša njegovo stanje.
Posledice so lahko pomanjkanje hrane za druge ribe oziroma organizme in večja količina
nutrientov (predvsem v zaprtih sistemih - ribniki, mlake, gramoznice). Popolni izlov rib iz
gojitvenih vodotokov ali odsekov celinskih voda je neupravičen zaradi direktnega
uničevanja vodnega življa med izlovi rib in zaradi neekonomičnosti (Povž, 2014).
87
Podzemne vode
Odstranjevanje vodnega rastlinja v vodnih telesih površinskih voda ima lahko negativen
vpliv na ekologijo prizadetega vodna telesa (pCEA, 2007). Prizadene tako združbe, kot
tudi habitate živali in rastlin. Problematika poribljavanja v povezavi z biološkimi
obremenitvami pa se nanaša predvsem na množično in po zakonodaji dovoljeno vlaganje
tujerodnih vrst rib, kot sta na primer šarenka in gojeni krap (Povž, 2014).
Gojenje vodnih organizmov
Pomembna biološka obremenitev je predvsem gojenje tujerodnih vrst rib, ki jih je po
zakonodaji dovoljeno gojiti brez dovoljenja – to so šarenka, potočne zlatovčice, gojen
krap, beli amur in srebrni tolstolobik. Posledice rednih vlaganj v športno ribolovne-revirje
niso znane, saj ni monitoringa na genetskem nivoju. Iz obrata pobegle ribe zasedajo
življenjski prostor in konkurirajo z domorodnimi vrstami za hrano, če se razmnožujejo pa
tudi za drstišča. Pobegle ribe se lahko razselijo vzdolž vodotoka in konkurirajo ostalim
vrstam. Zaradi morebitnega specifičnega načina prehranjevanja so lahko ogrožene druge
vodne živali in vodno rastlinje.
88
Podzemne vode
6.2 PODZEMNE VODE
Geološki zavod Slovenije
V prvem Načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja za
obdobje 2009 – 2015 so bili opredeljeni okoljski problemi, za katere smo na podlagi
analize obremenitev in vplivov ugotovili, da nam lahko preprečijo doseči okoljske cilje in
dobro stanje podzemnih voda do leta 2015 (NUV I, str. 234). Največji problem so gotovo
koncentracije nitratov in pesticidov, ki so regionalni okoljski problem, zlasti v
severovzhodni Sloveniji, to je na območjih Dravske, Murske in tudi Savinjske kotline.
Poleg regionalnih problemov smo zaznali tudi vrsto lokalnih okoljskih problemov. Med
lokalnimi okoljskimi problemi so bili, poleg nitratov in pesticidov, posebej izpostavljeni še
organska topila, lahkohlapni halogenirani ogljikovodiki (LHCH) in Poliklorirani bifenili
(PCB). Probleme nam povzročajo:
1.
nedoseganje standardov kakovosti,
2.
neugodni trendi ter
3.
posredni neugodni vplivi podzemnih vod na stanje določenih površinskih voda in
določenih od podzemne vode odvisnih ekosistemov.
Skupna evropska vodna politika opredeljuje okoljske cilje za podzemne vode v
Vodni direktivi (4. člen):
Do leta 2015 (z varovanjem, izboljševanjem, obnavljanjem površinskih in
podzemnih vod ter uravnoteženostjo med odvzemi in obnavljanjem podzemne
vode) doseči:
-
dobro stanje podzemnih vod,
skladnost vod v zavarovanih območjih z vsemi standardi in cilji.
preprečitev poslabševanja stanja katerekoli podzemne vode,
preprečitev vnašanja nevarnih snovi v podzemno vodo in ustrezno
omejitev vnosa vseh ostalih onesnaževal v podzemno vodo,
-
obrat kakršnegakoli pomembnega in trajnega trenda naraščanja
koncentracije kateregakoli onesnaževala, ki je v podzemni vodi kot
posledica vpliva človekove dejavnosti, tako, da se postopno zmanjša
onesnaženost podzemne vode.
Vprašljivo je tudi količinsko stanje globoke podzemne vode Dravske in Murske kotline.
Problem globlje podzemne vode iz 2. vodonosnika Dravske kotline je, da se njeno
izkoriščanje še vedno povečuje za nadomeščanje oskrbe s pitno vodo iz že onesnaženega
plitvega 1. vodonosnika, nekatere analize pa kažejo, da onesnaženje iz 1. vodonosnika že
prodira v 2. vodonosnik. Termalna voda v Murski kotlini je v negotovem stanju zaradi
89
Podzemne vode
pomanjkanja podatkov monitoringa (zlasti iz zajetij termalnih vod), zniževanja
piezometrične gladine, negospodarnega izkoriščanja in hkrati nadaljnjih rastočih potreb po
njeni uporabi za izpolnjevanje energetskih ciljev.
Okoljski cilji Slovenije za podzemne vode so določeni v Uredbi o
stanju podzemnih voda (Ur.l. RS, št. 25/2009, 68/2012). Okoljski cilji
za podzemne vode so doseženi:
-
-
ko ima vodno telo podzemne vode dobro kemijsko in
količinsko stanje in
ko se stanje podzemnih voda ne poslabšuje;
ko je obrnjen vsak pomemben in stalno naraščajoč trend
koncentracije kateregakoli onesnaževala, ki je posledica
človekove dejavnosti in ki ogroža kakovost vodnih ali
kopenskih ekosistemov, zdravje ljudi ter obstoječo ali možno
dopustno rabo vodnega okolja,
ko je preprečen vnos nevarnih onesnaževal in omejen vnos
drugih onesnaževal v podzemno vodo, ki pomenijo obstoječe
ali možno tveganje za podzemno vodo.
90
Podzemne vode
6.2.1 Točkovni in razpršeni viri onesnaževanja
Obstoječi točkovni in razpršeni viri onesnaževanja povzročajo vplive na fizikalno kemijske
značilnosti podzemne vode in posledično na dolgoročnost njene možne uporabe za
najrazličnejše namene, to je za oskrbo s pitno vodo, proizvodnjo hrane in pijač,
stekleničenje naravne mineralne in izvirske vode, različne tehnološke postopke v industriji,
namakanje, ugodno stanje ekosistemov povezanih s podzemno vodo in izkoriščanje
toplotne energije. Če so ti vplivi preveliki, se primernost podzemne vode za najrazličnejše
možne vrste rabe zmanjša. To povzroča naraščanje stroškov, kar pomeni, da slabo
kemijsko stanje podzemne vode povzroča škodo različnim od podzemne vode odvisnim
dejavnostim.
Dobro kemijsko stanje podzemne vode je opredeljeno v Uredbi o
stanju podzemnih voda (Ur.l. RS, št. 25/2009, 68/2012). Podzemna
voda je v dobrem kemijskem stanju:
a) ko letne aritmetične srednje vrednosti parametrov na
nobenem merilnem mestu ne presegajo vrednosti standardov
kakovosti in vrednosti praga,
b) ko koncentracije onesnaževal v podzemni vodi:
6.2.1.1
-
ne izkazujejo vdorov morske vode ali vdorov drugih vod,
-
ne povzročajo pomembnega in značilnega posrednega
poslabšanja ekološkega ali kemijskega stanja površinskih
voda
-
ne povzročajo pomembnih in značilnih poškodb vodnih ter
kopenskih ekosistemov.
Obremenjevanje voda zaradi vnosa dušika
Najbolj razširjeno onesnaževalo v podzemni vodi v Sloveniji je nitrat. Njegova razširjenost
je posledica vnosa dušika iz razpršenih virov onesnaževanja, kot sta gnojenje v kmetijstvu
ter izgube odpadnih vod v tla zaradi neurejene ali poškodovane kanalizacije. Model analize
obremenitev in vplivov iz leta 2004 (iz Načrta upravljanja voda za vodni območji Donave
in Jadranskega morja 2009 – 2015, »NUV I«) je pokazal, da so presežki dušika na ravni
tal ponekod tako veliki, da ob obstoječi kmetijski praksi in predvidenih ureditvah
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ni možno zagotoviti, da bodo okoljski cilji
doseženi do leta 2015. To je bilo ocenjeno za podzemno vodo iz aluvialnih vodonosnikov
91
Podzemne vode
VTPodV Savinjske kotline (porečje Save), Dravske kotline (porečje Drave) in Murske
kotline (porečje Mure)136 .
Za podzemno vodo v aluvialnih vodonosnikih v omenjenih treh kotlinah so bili uvedeni vsi
sprejemljivi dopolnilni ukrepi. Vendar pa je bilo ocenjeno, da kljub temu ne bo možno
doseči dobrega stanja v predvidenem roku do leta 2015. Za tako napoved so bili podani
trije ključni razlogi:
- naravne razmere so take, , da omogočajo nastajanje izredno visokih presežkov
dušika v bilanci na ravni tal in potem zelo hiter prenos teh presežkov v podzemno
vodo, zaradi tanke plasti tal, nizke vsebnosti organske snovi, razmeroma visoke
vsebnosti peščeno-prodne primesi v tleh in s tem nizke sposobnosti zadrževanja
hranil v tleh;
- masa dušika iz ocenjenih presežkov iz kmetijske rabe je bistveno večja kot skupna
obremenitev z dušikom iz drugih virov;
- visoka ranljivost podzemne vode:
o značilna je zelo nizka letna infiltracija, zaradi česar bi morali biti presežki še
bistveno nižji od povprečja za Republiko Slovenijo,
o visoka ranljivost podzemne vode je posledica majhne debeline in dobre
prepustnosti omočenega vodonosnika in nenasičene cone ter odsotnosti
krovnih zaščitnih plasti,
o debelina omočenega dela vodonosnika je majhna, zaradi česar je nitrat
razporejen enotno po globini omočenega dela vodonosnika in z globino ne
prihaja do denitrifikacije,
o vplivi obremenitev so zelo odvisni od letnih meteoroloških razmer, kar
lahko povzroči veliko spremenljivost kemijskega stanja podzemne vode;
Analiza obremenitev in vplivov na podzemne vode je bila za NUV II, nadgrajena s
posodobljenim izračunom bruto presežkov dušika, ki ga je po metodologiji OECD izdelal
Kmetijski inštitut Slovenije (KIS). Na ta način je bila možna bolj podrobnejša, natančnejša
in zanesljivejša analiza. Iz dobljenih rezultatov je bilo možno bolj zanesljivo omejiti ožja
območja prekomernih obremenitev, kot kritična območja, ki jih je potrebno obravnavati
posebej s približevanjem na parcelo natančno.. Z odpravljanjem problemov na teh
kritičnih območjih bo možno dosegati cilje za celotno telo podzemne vode.
KAJ ŽE IZVAJAMO V OKVIRU NACIONALNE ZAKONODAJE
-
136
Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL, št.
113/2009 in 5/13), ki se šteje za program izvajanja ukrepov zmanjšanja vnosa
dušika v tla in na tla zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz
(NUV I, str. 399).
92
Podzemne vode
-
-
kmetijskih virov iz točke (a) in točke (b) četrtega odstavka 5. člena Direktive
91/676/EGS, Program razvoja podeželja 2007–2013 - kmetijsko okoljska plačila,
Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za
obdobje od leta 2005 do leta 2017).
Glej poglavje Obremenjevanje voda zaradi vnosov hranil. V okviru ciljnega
raziskovalnega programa Možnost kmetovanja na vodovarstvenih območjih je bilo
vzpostavljenih 6 mini lizimetrov za spremljanje količin izpiranja dušika s kmetijskih
površin na območju telesa podzemne vode Dravska kotlina. Na ostalih telesih
podzemne vode s slabim kemijskim stanjem tovrstnih objektov še ni.
Izvaja se projekt "Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Soče". Gre za
skupen projekt Mestne občine Nova Gorica, Občine Šempeter – Vrtojba in Občine
Miren – Kostanjevica. Projekt zasleduje cilje, ki jih za področje odvajanja in
čiščenja odpadne vode določa Operativni program razvoja okoljske in prometne
infrastrukture za obdobje 2007 – 2013 (OP ROPI) za razvojno prioriteto Varstvo
okolja – področje voda.
Na osnovi modela obremenitve dušika v podzemni vodi so opazne razlike med Z in V
delom države. Zaradi majhnega obnavljanja vode v vodonosniku (infiltracija) na
severovzhodnem delu prihaja v podzemni vodi do povišanih vsebnosti nitrata, ki ob enaki
kmetijski praksi presegajo 50 mg/l. Na teh območjih morajo biti presežki dušika bistveno
manjši kot na ostalem območju Slovenije, da je možno zagotavljati dobro kakovost
podzemne vode. Pomemben razpršeni vir onesnaženja podzemne vode z nitrati pa
predstavlja tudi neurejeno oziroma staro kanalizacijsko omrežje. Kljub predvidenim
ureditvam odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode pa bodo presežki dušika, ki se
lahko spere v podzemno vodo, ponekod še vedno previsoki. Gre za posamezna ožja
kritična območja, kjer se izrazito kažejo večji vplivi na posameznih merilnih mestih, s
preseganjem standarda kakovosti ali z neugodnimi trendi ter tudi ogroženostjo zajetij za
oskrbo z vodo. Na teh kritičnih območjih je potrebno vzpostaviti podrobnejšo spremljavo
bilance dušika, ugotavljati in vrednotiti učinkovitost sedanjih ukrepov in ugotavljati
dodatne možnosti zmanjšanja presežkov in povečanja učinkovitosti obstoječih ukrepov.
Vpliv dušika na podzemno vodo iz velikih živinorejskih obratov
Veliki živinorejski obrati proizvajajo velike količine dušika, ki se uporabijo večinoma na
kmetijskih površinah, od koder meteorne vode izpirajo dušik v podzemno vodo. Problem
nastane predvsem na občutljivih vodonosnikih, ki so bolj dovzetni za onesnaženje z
dušikom. V Sloveniji so v tem pogledu še posebej problematični medzrnski vodonosniki
Dravskega polja, Prekmurja in Savinjske doline. Dravskega polja se tako nahaja preko 100
govedorejskih hlevov z več kot 50 glavami goveje živine ter 60 hlevov z več kot 100
93
Podzemne vode
prašiči. Hidrogeološke značilnosti omenjenih vodonosnikov v kombinaciji s podnebnimi ter
pedološkimi razmerami ne omogočajo absorpcije tako velikih količin dušika, zato v
podzemni vodi prihaja do prekoračenih najvišjih dovoljenih vrednosti nitrata v podzemni
vodi.
Poslabševanje kakovosti podzemne vode v spodnjem (Pliocenskem)
Dolgoročne časovne serije koncentracij nitratov v plitvih vodnjakih črpališča Skorba
kažejo, da v izčrpani pitni vodi južnega dela vodonosnika Dravskega polja pogosto prihaja
do prekoračitev najvišje dovoljene koncentracije nitratov v podzemni vodi. Plitvi (1.)
vodonosnik Dravskega polja je na tem območju močno onesnažen z nitrati, tako da se
koncentracije večinoma gibljejo med 40 in 60 mg/l.
Kar pa je še bolj zaskrbljujoče, je naraščajoči trend koncentracij nitratov v globokem
vodonosniku Dravskega polja, ki ga opazujemo v zadnjih letih. V podzemni vodi iz
globokih vodnjakov črpališča Skorba, ki zajemajo vodo v spodnjem (2.) vodonosniku,
namreč opazujemo lokalno hitro rastoči trend povečevanja koncentracij nitratov. Ob
nadaljevanju takšnega trenda bi bila na takem mestu že v nekaj letih presežena najvišja
dovoljena koncentracija nitratov v pitni vodi 50 mg/l.
To pomeni, da ptujski vodovod že v obdobju nekaj let ne bo več mogel zagotavljati
dolgoročnosti neoporečne pitne vode iz črpališča Skorba, ki predstavlja glavni vodni vir za
mesto Ptuj in okolico. Voda iz spodnjega (2.) ter zgornjega (1.) vodonosnika bo imela
prekoračene najvišje dovoljene koncentracije nitratov, tako da tudi z mešanjem vod iz
obeh virov ne bo več možno zagotavljati dovolj nizkih koncentracij nitratov.
Pomanjkanje dejanskih (izmerjenih) podatkov o izpiranju nitratov s kmetijskih
površin v podzemno vodo
Pri ocenjevanju vplivov kmetijske dejavnosti na podzemno vodo se v Sloveniji srečujemo s
pomanjkanjem zanesljivih podatkov, ki o izpiranju onesnaževal v podzemno vodo izhajajo
iz terenskih meritev. Zaradi tega se večinoma uporabljajo podatki iz tujih virov, pri katerih
pa je njihova uporabnost močno vprašljiva zaradi različnih geografskih, pedoloških in
hidrogeoloških pogojev. Podatki terenskih meritev predstavljajo tudi nujno osnovo za
računalniško modeliranje vplivov onesnaženja z agropedološkimi ter hidrogeološkimi
modeli.
Vprašljivo kemijsko stanje podzemne vode v vodonosnem sistemu Vrtojbensko
polje
Nitrat je že bil prepoznan kot lokalni okoljski problem tudi v podzemni vodi Vrtojbenskega
polja (NUV I, str. 237). Rezultati novih raziskav v okviru IPA projekta ASTIS pa kažejo, da
je podzemna voda vodonosnega sistema Vrtojbensko polje dejansko zelo onesnažena z
nitrati ter tudi drugimi onesnaževali antropogenega izvora. Vrtojbensko polje je tudi
čezmejni vodonosnik med Slovenijo ter Italijo, podzemna voda se pretaka s slovenske na
94
Podzemne vode
italijansko stran. Vodonosnik Vrtojbenskega polja predstavlja tudi potencialni rezervni
vodni vir za oskrbo Nove Gorice, zato je njegovo dobro kemijsko stanje ključnega
pomena.
6.2.1.2
Obremenjevanje voda zaradi vnosa pesticidov
Raba atrazina je bila v Sloveniji prepovedana z Odlokom o območjih vodonosnikov
in njihovih hidrografskih zaledij, ogroženih zaradi fitofarmacevtskih sredstev
(Uradni list RS 97/2002).
- V najožjih vodovarstvenih območjih je bila odpravljena prepoved uporabe tistih
pesticidov, ki niso dovoljeni v ekološkem načinu kmetovanja, uvedena pa je bila
prepoved uporabe točno določenih aktivnih snovi na najožjih vodovarstvenih
območjih, ki so navedene v obliki Seznama prepovedanih aktivnih snovi. Prav tako
je v predpisih o vodovarstvenih območjih zahtevano, da se zatiranje škodljivih
organizmov na najožjih vodovarstvenih območjih izvaja s FFS, ki ne vsebujejo
aktivnih snovi s Seznama in katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki
urejajo FFS, pod naslednjimi pogoji:
uporaba FFS mora biti dopolnilni ukrep drugim nekemijskim ukrepom varstva
rastlin (mehanski, biološki in biotehnični ukrepi),
prednost ima uporaba tistih kemijskih ukrepov in tistih FFS, ki jih je dovoljeno
uporabljati v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih pridelkov,
med sezonami oziroma v sezoni je treba menjavati FFS (aktivne snovi), ko je za
posamezne škodljive organizme na voljo več razpoložljivih in po učinkovitosti
primerljivih FFS, in
uporaba FFS se mora izvajati na kmetijskih zemljiščih po setvi in po vzniku
kmetijskih rastlin in plevela oziroma po presajanju kmetijskih rastlin in po vzniku
plevela.
-
Dosedanji ukrepi s prepovedjo atrazina imajo značilen učinek na trend upadanja, vendar
pa lahko upadanje do doseženega okoljskega cilja mestoma traja dlje kot do leta 2015.
95
Podzemne vode
V okviru projekta LIFE Income je bil podrobneje opredeljen problem prekomernih
koncentracij desetilatrazina v spodnjem delu vodonosnika Ljubljanskega barja. Podani so
bili nekateri predlogi za omilitev vplivov na črpališče pitne vode Brest v smislu prilagoditve
črpalnega režima.
V sklopu raziskovalnega projekta Agencije RS za raziskovalno dejavnost Datacija
podzemnih vod v globokih vodonosnikih Slovenije je bil na osnovi datacije podzemne vode
s tritijem desetilatrazin v spodnjem vodonosniku Kamniško-Bistriškega polja opredeljen
kot staro okoljsko breme.
Akumulacije atrazina/desetilatrazina v spodnjih delih nekaterih vodonosnikov
V primeru atrazina/desetilatrazina v spodnjih delih nekaterih vodonosnikov gre za stara
ekološka bremena, ki izhajajo še iz časov intenzivne rabe atrazina za zatiranje plevelov na
koruznih poljih. Poleg vodonosnika Dravskega polja se s prekoračenimi koncentracijami
desetilatrazina srečujemo tudi v spodnjih delih vodonosnikov Ljubljanskega Barja ter
Kamniško - Bistriškega polja. V vseh navedenih primerih prekomerne koncentracije
atrazina/desetilatrazina negativno vplivajo na možnost izrabe podzemne vode za namen
oskrbe prebivalcev s pitno vodo.
Drugi pesticidi
Drugi pesticidi se pojavljajo sporadično in mestoma ter občasno ali redno ogrožajo zajetja
in povzročajo motnje v javni oskrbi s pitno vodo.
6.2.1.3
Obremenjevanje voda zaradi vnosa nevarnih in drugih
snovi
Obremenjevanje podzemne vode iz točkovnih virov v Sloveniji ne predstavlja večjih
regionalnih problemov pač pa lokalno omejene probleme.
Širjenje onesnaževal v tleh in s tokom podzemne vode je težko predvidljivo in še težje
izvedljiv je nadzor. Vodna direktiva zato nalaga, poleg cilja doseganje dobrega stanja
voda 2015, tudi vzpostavitev ukrepov za preprečitev vnašanja nevarnih snovi v podzemno
vodo in ustrezno omejitev vnosa vseh ostalih onesnaževal v podzemno vodo. Za
doseganje teh ciljev bo potrebno najprej zapolniti vrzeli oziroma nadomestiti pomanjkanje
informaciji o možnih razpršenih in točkovnih virih emisij prednostnih in prednostno
nevarnih snovi ter v nadaljevanju pripraviti oceno tveganja in podati predloge za nadzor
nad temi viri obremenjevanja137.
137
(NUV I, 4.2.1 povzetek negotovosti in vrzeli v podatkih, informacijah, znanju in stanju tehnike, str. 404.)
96
Podzemne vode
Nekatere obremenitve so bile za NUV I analizirane le delno, saj se zbiranje podatkov in
razvoj metodologije za ocenjevanje še vzpostavljata138.
Velikosti dejanskih vplivov na podzemne vode iz točkovnih virov izpustov odpadnih vod
niso poznane, saj za njih ni posebnega imisijskega monitoringa. Izpusti odpadnih vod v tla
in površinske vode, ki ponikajo, povzročajo vplive na podzemno vodo na mestih izpustov.
Za 62 izpustov odpadnih vod v tla ali reke, ki ponikajo v vodonosnik, je bilo ocenjeno, da
lahko povzročajo najpomembnejše lokalne vplive na podzemno vodo 139.
Posamezna odlagališča odpadkov že izvajajo obratovalni monitoring onesnaževanja
podzemne vode, vendar pa ti rezultati za NUV I še niso bili uporabljeni. Ocena vplivov je
bila zato izvedena le kvalitativno po pričakovani ranljivosti podzemne vode na mestu
objekta (GeoZS, 2007). Za 39 odlagališč je bilo ocenjeno, da lahko povzročajo močne ali
prekomerne lokalne vplive na podzemno vodo 140.
Rudarski objekti niso zavezani k spremljanju obremenitev in vplivov na podzemne vode,
zato neposredno vrednotenje vplivov ni možno. Ocena vplivov je bila v NUV I zato
izvedena le kvalitativno po pričakovani ranljivosti podzemne vode na mestu objekta.
Ocenjeno je bilo, da ima 182 rudarskih objektov lahko močne ali prekomerne lokalne
vplive na podzemno vodo. 141
-
-
138
139
140
141
(NUV
(NUV
(NUV
(NUV
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/2012).
Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09).
Pravilnik o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Uradni list
RS, št. 49/06 in 114/09)
Uredba o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14) Zakon o vodah (116.
člen): Pravna ali fizična oseba, ki pri izvajanju rudarskih del naleti na podzemne
vode, je dolžna takoj, najkasneje pa v roku treh dni od odkritja, o tem obvestiti
ministrstvo pristojno za vode. Obstoj vodnega vira se zabeleži v vodnem katastru.
Pravilnik o vsebini vloge za pridobitev vodnega dovoljenja in o vsebini vloge za
pridobitev dovoljenja za raziskavo podzemnih voda (Uradni list RS, št. 79/07).
Zakon o rudarstvu – uradno prečiščeno besedilo – ZRud-1-UPB3 (Uradni list RS, št.
14/14 z dne 21. 2. 2014).
I,
I,
I,
I,
str.
str.
str.
str.
216)
219, 220)
224)
222)
97
Podzemne vode
Uredba o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih
surovin (Uradni list RS, št. 43/08 in 30/11).
Izpusti odpadnih vod
Na osnovi analize skupnih letnih količin znanih izpustov v tla smo ugotovili sicer generalno
upadanje letnih količin vnosa posameznih snovi. Na osnovi analize trendov letnih količin
izpustov je bilo ugotovljeno, da kažejo 4 parametri nevarnih snovi (Uredba o emisiji snovi
in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št.
47/05, 45/07, 79/09 in 64/12)). (nikelj, svinec, celotni ogljikovodiki (mineralna olja),
triklorometan) naraščajoč trend vnosa.
V dosedanjih analizah še ni bil opravljen celovit pregled lokalnih vplivnih območij, vplivov
in trendov za izpuste odpadnih vod. Zato še ni jasne ocene, kakšen je obseg in
napredovanje lokalnih onesnaženj.
Za 111 nekomunalnih izpustov (to so izpusti, ki ne veljajo za komunalne vode), ki se
odvajajo v kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN, ni točne opredelitve, kam je speljan iztok
iz kanalizacije.
Odlagališča odpadkov
V Sloveniji je danes skupno 83 komunalnih in industrijskih odlagališč odpadkov, na katerih
se izvaja obratovalni monitoring onesnaženosti podzemnih voda. Odlagališča so nastajala
v daljšem zgodovinskem razvoju in s preteklimi standardi, ki so bili bistveno drugačni od
današnjih. Poleg številnih nevarnih snovi vsebujejo izcedne vode še nenevarne snovi, ki so
lahko naravno prisotne v večini vodonosnih sistemov. V obstoječem prvem obdobju (NUV
I) se je na odlagališčih odpadkov izteklo prvo petletno obdobje monitoringa. Na osnovi
pregleda letnih poročil o obratovalnem monitoringu vpliva odlagališč na podzemne vode je
razvidno, da odlagališča lokalno bistveno vplivajo na kakovost podzemne vode. Prav tako
je bilo ugotovljeno, da izcedne vode vsebujejo 31 parametrov nevarnih snovi. Pri tem pa
še nista bila opravljena celovit pregled trendov in ocena tveganja. Zaradi tega obseg
problema in potrebnih ukrepov v naslednjih letih še ni dovolj podrobno znan.
Rudarski objekti
Posegi rudarskih objektov v podzemne vode, dejanske obremenitve na podzemne vode iz
teh objektov in dejanski vplivi so večinoma še vedno nepoznani, oziroma niso pod
nadzorom.
Industrijski objekti in naprave
98
Podzemne vode
Problem je izvajanje zaščitnih ukrepov v poseljenih in obremenjenih območjih. Občine ne
vodijo evidence in tveganja, ki ga povzročajo obstoječi industrijski objekti in naprave (tudi
opuščeni obrati, podzemna skladišča, vojaški objekti, ipd.). Dejanska ogroženost
podzemne vode iz teh objektov in naprav ni ovrednotena. Zato tudi ni posebnih
programov za ureditev, prilagoditev ali odstranitev teh objektov in naprav. To posredno
otežuje izvajanje tudi drugih zaščitnih ukrepov.
Vrtine za plitvo geotermijo
Velika večina vrtin, ki se letno izvrtajo za pridobivanje plitve geotermalne energije s
tehnologijo geotermalnih toplotnih črpalk, ni zabeležena v nobeni evidenci. Zaradi tega
niso znani dejanski energetski podatki o pridobljeni količini energije iz obnovljivih virov,
izgubljajo se podatki o lastnostih geoloških plasti na teh mestih in tudi o vgrajenih snoveh,
ki lahko ogrožajo zajetja podzemne vode. Pregleda nad tem, koliko naprav in kje se
vgrajujejo ni in zato tudi tveganje, ki izhaja iz teh posegov, posebej ob morebitnem
večjem razmahu teh naprav. V primeru opuščanja teh naprav, npr. čez 50 let, ne bo
podatkov o virih tveganja, kakršnikoli ukrepi bodo neizvedljivi, posledice pa nepredvidljive.
Ker ni evidence o napravah in geoloških lastnostih tal, je vključevanje tega vira obnovljive
energije v energetske koncepte zelo omejeno in priložnosti za njegovo izkoriščanje na
najprimernejših mestih in z najučinkovitejšimi načini izvedbe se zamujajo.
Ker ni evidence o teh napravah, bodo lahko bodoči posegi v prostor na ravni občinskih ali
državnih prostorskih načrtov (kot je izgradnja prometnic, akumulacij, zajetij za javno
oskrbo, ipd.) povzročili neugodne vplive na obstoječe naprave in s tem tudi nepredvidljive
vire stroškov.
99
Podzemne vode
6.2.2 Hidrološke obremenitve podzemnih vod
Zaloge podzemne vode so izrednega pomena predvsem za zagotavljanje oskrbe
prebivalstva s pitno vodo, nadalje pa za tehnološke postopke v industriji in drugih
dejavnostih, namakanje, ohranjanje kopenskih in posredno vodnih ekosistemov ter
izkoriščanje termalne energije. Razpoložljive zaloge so tiste, ki jih lahko izkoriščamo brez
pomembnih vplivov na sedanjo rabo in stanje ekosistemov, povezanih podzemnimi
vodami.
Hidrološke obremenitve povzročamo s črpanjem, to je odvzemi podzemnih vod, z zajetji
za različno rabo in s posegi v režim odtoka (gradnja akumulacij, odvodnja cest in drugih
objektov, izboljšave tal z agromelioracijami, odvajanjem odpadnih vod v tla, dreniranjem
tal, tesnjenjem tal ter drugimi spremembami infiltracije kot je spreminjanje rabe tal,
zarasti, ipd.). Tovrstne obremenitve podzemnih vod povzročajo vplive na njeno
piezometrično gladino, smer toka podzemne vode ter zaloge.
Podzemna voda je v dobrem količinskem stanju,
ko povprečna letna stopnja njenega odvzema ali drug človekov poseg:
a. dolgoročno ne zmanjšuje
razpoložljivih zalog,
njene
gladine,
oziroma
b. ne povzroča pomembnega in značilnega poslabšanja stanja
površinskih voda ter ne preprečuje doseganja okoljskih
ciljev za površinske vode,
c. ne povzroča pomembne in značilne poškodbe kopenskih
ekosistemov, neposredno odvisnih od podzemne vode.
Človekove dejavnosti sicer lahko vplivajo na spreminjanje gladine
podzemne vode, tako da se občasno spremeni tok podzemne vode ali pa
stalno spremeni tok na omejenem prostoru, vendar to ne sme povzročiti
vdora slane vode ali drugih vdorov in ne sme povzročiti stalnega in jasno
izraženega trenda v spremembah toka, zaradi katerega bi do takih vdorov
lahko prišlo pozneje.
Spreminjanje gladine podzemne vode ima lahko škodljive posledice tudi za stabilnostne
razmere zemljišč in objektov ali za njihovo poplavno varnost. Umetno dvigovanje gladine
podzemne vode lahko (bolj ali manj začasno) ugodno vpliva na zaloge vode, vendar pa se
s tem lahko poveča ranljivost podzemne vode.
Dobro količinsko stanje podzemne vode je opredeljeno v Uredbi o stanju podzemnih voda
(Ur.l. RS, št. 25/2009, 68/2012).
100
Podzemne vode
6.2.2.1
Obremenitve z odvzemi podzemnih vod
Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12). Program oskrbe s pitno vodo
je dokument, ki ga pripravlja izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo za območje
občine ali več občin v katerih izvaja javno službo. Program se izdela za vsako občino
posebej in vsebuje vsebinske sklope, določene v 25. Členu Uredbe o oskrbi s pitno
vodo.
Direktiva evropskega parlamenta in sveta o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na
področju vodne politike (2000/60/EC), Zakon o vodah (Ur.l. RS, št. 67/2002) in Zakon
o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 41/2004) uvajajo monitoring in ocenjevanje količinskega
stanja voda kot eno temeljnih podlag upravljanja z vodami in priprave ukrepov za
doseganje dobrega stanja voda.
Zakon o vodah ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04, 110/02-ZGO-1 in ZZdrI-A 2/04),
ter predpisi na njegovi podlagi. Drugi odstavek 50. člena ZV-1 določa, da se z vodnim
dovoljenjem ali s koncesijsko pogodbo lahko določi tudi obveznost in način izvajanja
monitoringa naravnih pojavov, povezanih s posebno rabo vodnega ali morskega dobra
in monitoringa vpliva objekta in naprave na vodni režim ter način sporočanja podatkov
ministrstvu.
Evidenca in nadzor: V okviru nacionalne zakonodaje se v skladu z ZV zbirajo podatki v
postopku izdaje dovoljenja za raziskavo podzemnih voda za vse vrtine znotraj VVO in
za vrtine globlje od 30 m, prav tako se podatki o raziskavah zbirajo tudi v okviru
postopka podeljevanja vodnih pravic.
Upadanje gladin podzemne vode
Agencija Republike Slovenije v okviru vodnobilančnega preizkusa142 izvaja analize
trendov gladin podzemne vode v plitvih odprtih vodonosnikih na izbranih
enaindevetdesetih reprezentativnih merilnih mestih na petih aluvijalnih vodnih telesih143.
Vodnobilančni preizkus v celoti podaja dobro količinsko stanje podzemnih voda, vendar
analiza trenda povprečnih letnih vrednosti dnevnih meritev gladin za obdobje 1990-2012
po posameznih vodnih telesih odkriva skupno 32 % merilnih mest s statistično značilnim
142
MOP, ARSO, 2009: Metodologiji za ugotavljanje stanja podzemnih voda.
Andjelov, M., Mikulič, Z., Pavlič, U., Savić, V., Souvent, P., Trišić, N., Uhan, J., 2014, Količinsko stanje
podzemnih voda v Sloveniji – Poročilo o monitoringu v letu 2012, Agencija RS za okolje, 53 str.
143
101
Podzemne vode
upadajočim trendom (25 % v analizi trenda za obdobje 1990-2006), od tega pa se do leta
2021 na skupno 12 % merilnih mest nakazuje znižanje srednje letne gladine podzemne
vode pod obdobne kritične vrednosti (7 % v analizi trenda za obdobje 1990-2006).
Oskrba s pitno vodo
Geološki zavod Slovenije je v okviru nalog NUV II izvedel analizo programov oskrbe s
pitno vodo. Na podlagi pregleda so bile ugotovljene določene pomanjkljivosti:
- Kakovost izdelave vseh programov ni primerljiva.
- Določeni programi niso ločeni po občinah.
- Pogosto manjkajo podatki o rezervnih vodnih virih.
- V programih pogosto ni opisanih težav s kakovostjo in količino vodo, niti
navedeno, da težav ni.
Zaradi teh pomanjkljivosti je celovit pregled dejanskih problemov v oskrbi z vodo težaven
in posledično tudi določitev prednostnih nalog in ukrepov.
Izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo ugotavljajo, da so nekatere naloge, ki izhajajo iz
Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Ur.l. RS, št. 88/2012), zapisane preohlapno, zato si jih
lahko razlagajo po svoje, poenostavijo ali pa po drugi strani obravnavajo preobsežno
glede na prvotni namen pripravljavca uredbe. Kot primer navajajo nekaj določb:
- V 22.čl. se v prvem odstavku pričakuje »monitoring kemijskega in mikrobiološkega
stanja vode iz zajetja za pitno vodo«. V nadaljevanju je v drugem odstavku
omenjen predpis, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode. Ta del uredbe se ne
izvaja oz. je kot kaže napisan za prihodnji čas.
- V 22.čl. se navaja zahteva po »Občasnem hidravličnem modeliranju«. Termin
»občasno« ni ustrezno razložen, zahteva ne upoštevanih razlik v velikosti (številu
uporabnikov) vodovodnih sistemov in ne definira način poročanja (komu, kdaj in
za kakšne namene).
- V 22.čl. se v prvem odstavku navaja »izdelava programa ukrepov v primeru
izrednih dogodkov zaradi onesnaženja«. Ni navodil, ki bi natančneje obrazložila,
kaj spada v program ukrepov in kakšen naj bo njegov obseg.
Ekosistemi odvisni od podzemne vode
Ocena stanja podzemnih vod je še nezanesljiva s stališča vplivov na ekosisteme. V NUV I
so bili že prepoznani možni lokalni posredni neugodni vplivi podzemnih vod na stanje
določenih površinskih voda in določenih odvisnih ekosistemov (NUV I, str. 235, 236). Za
zanesljivo oceno stanja vodnih teles podzemne vode pa še ni bil vpeljan zadosten preizkus
vpliva na ekološko stanje površinske vode in kopenskih ekosistemov, odvisnih od
podzemne vode. Za izvedbo teh testov so razpoložljivi podatki o lokalnih hidrodinamičnih
pogojih in konceptualnih modelih kopenskih in vodnih ekosistemov odvisnih od podzemne
vode še zelo pomanjkljivi.
102
Podzemne vode
Meje teles podzemne vode
Meje vodnih teles podzemne vode so praviloma določene na podlagi razmejitve na
površini, kjer so najbolj izpostavljena obremenitvam zaradi človekovih posegov. V
določenih primerih se podzemna voda odvzema z vrtinami pod vrhnjimi plastmi v globljih
slojih. Napajalna zaledja teh slojev se lahko razlikujejo od zaledij vrhnjih in v določenih
primerih segajo tudi v sosednja vodna telesa. Za zanesljivost bilančnih ocen in ocen
razpoložljivosti podzemne vode v posameznih slojih po globini je potrebna tudi razmejitev
slojev po globini144.
Geotermalna voda
Nadaljevanje enakega letnega odvzema bo nadalje poslabševalo količinsko stanje
geotermalnih vodonosnikov in s tem omejevalo razvoj izrabe geotermalne energije v
regiji, ob tem pa energetskih ciljev predvidenih v ANOVE še ne dosegamo. Gladina
podzemne vode v geotermalnem vodonosniku Murske formacije od leta 2009 do 2014
upada med 0,45 in 1,4 m na leto, v aktivnih vrtinah pa celo nekaj metrov na leto.
Opazovanje stanja geotermalnega vodonosnika v Krško-Brežiškem bazenu se ne izvaja,
zato trendov še ni mogoče opredeliti, vendar je problem zniževanja gladine podzemne
vode tudi tu zaznan.
Vrtine za rabo podzemne vode
Ocena stanja in tveganja zaradi odvzemov vode z vrtinami je nezanesljiva. Največ vrtin za
odvzem podzemne vode se izvrta za fizične osebe (geotermalne toplotne črpalke,
zalivanje in drugo lastno rabo vode). Preveč je obrazcev, preveč naslovov za poročanje, a
premalo podatkov za potrebne analize in ocene stanja ter tveganja.
Po strokovni oceni iz leta 2012 se danes okoli 90% vrtin za rabo podzemne vode izdela
brez dovoljenj. S tem, ko se o izvedbi vrtin ne poroča se izgubljajo podatki o sestavi tal, o
dostopnosti, razpoložljivosti in količini podzemne vode. Zaradi pomanjkljive evidence je
težko tudi ugotoviti dejansko količinsko stanje podzemnih voda in dovolj točno oceniti
dejanski odvzem podzemne vode. Nezanemarljivi pa so tudi bodoči vplivi novih odvzemov
ali klimatskih sprememb na neznana obstoječa zajetja.
144
Ukrep PU NUV:
http://www.izvrs.si/pregledovalnik_vtpv/pregled_ukrepov.php?sklop=vtpodv&ukrep=dopolnilni (vpogledano
28.7.2014)
103
Podzemne vode
Negativni trendi gladin podzemne vode
Potrebna je podrobna obdelava posamičnih primerov ARSO monitoring točk z negativnimi
trendi.Razloge negativnih trendov je potrebno sistematično obdelatiNa vseh merskih
mestih, kjer napovedani trendi v napovedovalnem obdobju 2012-2015 dosegajo obdobno
kritično gladino podzemne vode, je potrebno izdelati ustrezne konceptualne modele, ki
bodo omogočali interdisciplinarno ugotavljanje razlogov negativnih trendov.
Pomanjkljiv pregled ekosistemov povezanih s podzemnimi vodami
Do sedaj konceptualni modeli ekosistemov niso bili vključeni v ocenjevanje stanja
podzemne vode. V okviru NUV II mora biti v letu 2014 vključena ocena stanja po
prednostnih kriterijih najbolj kritičnih ekosistemov (območja Natura 2000 vrst in habitatnih
tipov, ki zahtevajo obnovo) s podrobno analizo povezave in odvisnosti od podzemne vode
in njenega stanja z uporabo konceptualnih modelov. Ostale ekosisteme je potrebno
vključiti v tako analizo po letu 2014. S tem je potrebno odpraviti podatkovne vrzeli,
vključno s konceptualnimi modeli ekosistemov, za izvedbo testa vpliva na ekološko stanje
površinske vode in kopenskih ekosistemov, odvisnih od podzemne vode, ki sta del ocene
količinskega stanja teles podzemne vode.
Slaba natančnost pri razmejitvi vodnih teles podzemne vode in s tem povezani
zapleti pri določanju količin
Z analizo razpoložljivosti količin podzemne vode smo ugotovili, da na določenih VTPodV
izdane vodne pravice presegajo razpoložljive količine. Problem je dosedanja 2D
razmejitev. Dejansko gre lahko ponekod za odvzeme iz slojev podzemnih vod, ki se
nadaljujejo na območje sosednjih vodnih teles, oziroma gre za hidravlično prepustne
meje. Potrebno je opraviti preveritev točnosti poteka sedanjih mej vodnih teles podzemne
vode. Hkrati je potrebno pripraviti konceptualni prikaz sedaj določenih slojev po globini in
opraviti posebno razmejitev globljih slojev podzemnih vod, kjer je to potrebno s stališča
načrtov upravljanja. Pripraviti je potrebno tudi označevanje vodnih teles podzemne vode.
po slojih po globini.
Nedoslednosti pri poročanju glede programov oskrbe s pitno vodo
Odpraviti je potrebno nedoslednosti in pomanjkljivosti pri poročanju, izdelati podrobnejša
in natančnejša navodila za poročevalce.
Izdelati navodila s primeri dobrih praks, ki bi izvajalcem javne službe oskrbe s pitno vodo
bili v pomoč pri izdelavi programov
Vzpostaviti je potrebno državni monitoring geotermalnih vodonosnikov.
104
Podzemne vode
Urediti je potrebno vodne pravice za izrabo geotermalne vode, pri tem je potrebno
uskladiti v koncesijski pogodbi določeno količino odvzete termalne vode z dejansko rabo.
Nadzor nad tem pa je potrebno izvajati z uporabniškim (obratovalnim) monitoringom
geotermalnih vodonosnikov.
Za obrnitev negativnih trendov količinskega stanja je potrebno predpisati uporabo
najboljše dostopne tehnologije s ciljem povečanja termičnega izkoristka rabe termalne
vode in vračanje energetsko izkoriščane termalne vode v peščene geotermalne
vodonosnike.
Pripraviti je potrebno tehnične smernice za vračanje termalne vode s ciljem zmanjšanja
tveganja in povečanje učinkovitosti ukrepov (opredelitev tehnoloških težav, opredelitev
prednostnih mest za vračanje termalne vode glede na namen rabe vode, priprava
finančnih inštrumentov za financiranje investicije, vključevanje deležnikov v ukrepe).
Vzpostaviti je potrebno državni monitoring geotermalnih vodonosnikov.
Urediti je potrebno vodne pravice za izrabo geotermalne vode, pri tem je potrebno
uskladiti v koncesijski pogodbi določeno količino odvzete termalne vode z dejansko rabo.
Nadzor nad tem pa je potrebno izvajati z uporabniškim (obratovalnim) monitoringom
geotermalnih vodonosnikov.
Za obrnitev negativnih trendov količinskega stanja je potrebno predpisati uporabo
najboljše dostopne tehnologije s ciljem povečanja termičnega izkoristka rabe termalne
vode in vračanje energetsko izkoriščane termalne vode v peščene geotermalne
vodonosnike.
Pripraviti je potrebno tehnične smernice za vračanje termalne vode s ciljem zmanjšanja
tveganja in povečanje učinkovitosti ukrepov (opredelitev tehnoloških težav, opredelitev
prednostnih mest za vračanje termalne vode glede na namen rabe vode, priprava
finančnih inštrumentov za financiranje investicije, vključevanje deležnikov v ukrepe).
Neurejene pravice in nadzor za izkoriščanje geotremalne energije
Sprememba 115. člena ZV, tako da se obveznost poročanja naloži vsem, ki vrtajo ne
glede na globino vrtine in ne glede na namen vrtine, skupaj s kazenskimi določbami za
115. člen.
Certificiranje izvajalcev vrtanja in izdelovalcev poročil skupaj z inštrumentom odvzema
certifikatov, če se ne izpolnjujejo zakonske obveznosti.
Ureditev inšpekcijskih služb in njihova medsebojna ter skupne odgovornosti za odpravo
nepravilnosti (okoljska, gradbena, rudarska in finančna (carinska) inšpekcija - pri sivi
ekonomiji sta izvajalec in tudi investitor v večkratnem prekršku).
Pripraviti je potrebno poenostavljene obrazce za enkratno poročanje z utemeljitvijo
potrebe in načina uporabe poročanih podatkov. Pripraviti je potrebno tudi spodbude za
zavezance poročanja (npr. preko Eko sklada).
105
Podzemne vode
6.2.2.2
Obremenitve s posegi urejanja voda
Pri načrtovanju in umeščanju posegov v prostor (kot so pregrade hidroelektrarn, ceste,
železnice, ipd..) lahko pride do negativnega vpliva na podzemno vodo. Projektne rešitve v
podlagah za nosilce urejanja prostora in v javni obravnavi pogosto nimajo opredeljenih
vplivnih območij za podzemne vode, niti še ne upoštevajo položaja vodovarstvenih
območij in prispevnih zaledij vodnih virov v javni in drugi oskrbi. Zaradi tega prihaja do
prepoznega vključevanja te problematike in javnosti v postopke idejnih zasnov in
posledično pomanjkljive smernice nosilcev urejanja prostora ter zapletanja in
dolgotrajnosti priprave načrtov do gradbenega dovoljenja.
Vplivno območje posega in vpliv na podzemne vode pri posegih ni upoštevano.
Investitor, oziroma pripravljalec prostorskega načrta, bi moral v vsakem primeru že v fazi
idejnih zasnov in izbire variant predvideti vplivno območje posega na podzemno vodo,
kakšen bo spremenjen režim podzemne vode v tem vplivnem območju in kako bo ta
sprememba vpliva na sedanje vodne pravice in bodoče podeljevanje vodnih pravic.
Ustrezno s tem mora predvideti omilitvene ukrepe in prilagoditve.
Vzpostaviti je potrebno sistemsko urejen način zbiranja podatkov o incidentnih
onesnaženjih in starih bremenih.
106
6.3 Druge pomembne zadeve upravljanja voda
6.3.1 Ekonomski instrumenti upravljanja voda
Osnovni načeli upravljanja voda sta »plača povzročitelj obremenitve« in povračilo
stroškov, povezanih z obremenjevanjem voda. Upoštevanje teh načel pomeni, da
povzročitelji obremenitev poskrbijo za plačilo finančnih in okoljskih stroškov145 ter stroškov
vira146, ki nastanejo zaradi izvajanja njihovih dejavnosti.
Nepopolno izvajanje načel »plača povzročitelj obremenitve« in
povračilo stroškov, povezanih z obremenjevanjem voda, lahko
posredno vpliva na stanje voda. Povzročitelji obremenitev ne
občutijo posledic svojih dejanj in jih nič ne spodbuja k spremembi
njihovega trenutnega obnašanja in k iskanju novih možnosti
delovanja, s katerimi bi zmanjšali vpliv na stanje voda.
Poleg stroškov, ki nastanejo zaradi obremenjevanja voda, vključuje izvajanje določenih
dejavnosti tudi uporabo vodne infrastrukture. Vodna infrastruktura je namenjena urejanju
voda. V primerih, ko gre za rabo vodne infrastrukture za druge namene, je potrebno
zagotoviti, da izvajalci teh dejavnosti v primernem deležu plačajo stroške obratovanja,
vzdrževanja, amortizacije, upravljanja, potrebnih novih investicij in druge stroške, ki
nastajajo zaradi uporabe vodne infrastrukture.
Pri pripravi NUV I je bilo ugotovljeno, da nekatere dejavnosti, ki vplivajo na stanje voda, k
povračilu okoljskih stroškov in stroškov vira še ne prispevajo. S tem se lahko stroški
prenašajo na vse davkoplačevalce ali celo na prihodnje generacije. Zato je pomembno
opredeliti povzročitelje obremenitev, njihove vplive na stanje voda in oceniti stroške, ki jih
povzročajo ter zagotoviti kritje teh stroškov. Dajatve za obremenjevanje voda so hkrati
tudi vir financiranja ukrepov za zmanjševanje vplivov na stanje voda, ki jih izvaja država.
145
Okoljski stroški so stroški, nastali zaradi škode, ki jo posamezna vrsta storitve, povezane z
obremenjevanjem voda, povzroči okolju in ekosistemom.
146
Stroški vode kot naravnega vira so stroški, povezani z izgubo možnosti, ki jo utrpijo druge storitve,
povezane z obremenjevanjem voda, zaradi storitve, povezane z obremenjevanjem voda, ki je večja, kot jo
omogoča naravna stopnja obnovljivosti vode kot naravnega vira.
107
Seveda je pri tem pomembno zagotoviti namensko porabo sredstev, zbranih z dajatvami
za obremenjevanje voda.
Nekatere dejavnosti, ki niso težavne z vidika vplivov na stanje voda, so zaradi družbenih
okoljskih ali gospodarskih učinkov lahko oproščene plačila dela stroškov obremenjevanja
voda.
Urejene baze podatkov, ki se redno posodabljajo, so osnovni pogoj za učinkovito
upravljanje voda. Samo na podlagi kakovostnih podatkov je možno pripraviti analize, s
katerimi se opredeli težave, išče vzroke in predlaga najboljše načine doseganja ciljev. Za
pripravo takšnih analiz so potrebne baze podatkov, ki omogočajo vzpostavitev povezave
med podatki o stanju voda, obremenitvah, povzročiteljih obremenitev, plačilih za
obremenjevanje voda, družbenih in gospodarskih koristih dejavnosti, ki povzročajo
obremenitve, in podatki o izvajanju ukrepov za doseganje ciljev upravljanja voda ter
financiranju teh ukrepov.
Pri pripravi NUV za obdobje 2009-2015 je bilo ugotovljeno, naslednje:
- Podatkovne baze, povezane z upravljanjem voda, vodijo različni upravljavci (MKO,
ARSO, MF, MO, SURS,…) posledično oblika podatkov in načini zbiranja podatkov
niso enotni.
- Prihaja do neskladnih podatkov za isto vsebino iz različnih baz.
- Pridobivanje podatkov je neustrezno za potrebe priprave ekonomske analize.
- Podatki, potrebni za določene vsebine ekonomske analize, niso na razpolago
oziroma so pomanjkljivi ali zastareli.
- Nekatere pomembne baze med seboj niso povezljive.
Težave pri povezovanju baz podatkov še dodatno poslabšuje različno poimenovanje
storitev, povezanih z obremenjevanjem voda, v različnih predpisih. Posledica tega je tudi
različno poimenovanje storitev v različnih bazah podatkov, kar otežuje povezljivost baz
podatkov.
V Sloveniji se za obremenjevanje voda skladno z Zakonom o vodah plačuje dajatve
za obremenjevanje voda. Te so:
- vodno povračilo,
- plačilo za vodno pravico in
- okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.
Nekateri povzročitelji obremenitev so skladno z načelom »plača povzročitelj
obremenitve« zadolženi za financiranje in izvedbo določenih dopolnilnih ukrepov iz
PU NUV, s čimer prispevajo h kritju stroškov povzročenih obremenitev.
108
Da bi zagotovili ustrezen prispevek k plačilom stroškov, ki zaradi obremenjevanja
voda nastajajo, se izvajajo trije dopolnilni ukrepi iz PU NUV. Ukrep Zagotovitev
popolnega povračila okoljskih stroškov in stroškov vode kot naravnega vira (3ED)
predvideva oceno stroškov in spremembe ter dopolnitve predpisov o dajatvah za
obremenjevanje voda. Z ukrepom Analiza cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja (2ED) bo ocenjeno upoštevanje načela
povračila stroškov storitev gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v RS. Ukrep Ureditev primarne in
sekundarnih rab vode v večnamenskih akumulacijah (DDU 19) pa predvideva
opredelitev nosilcev stroškov uporabe vodne infrastrukture za druge namene in
oceno deležev plačila stroškov.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje skladno z Zakonom o varstvu okolja vodi in
vzdržuje Informacijski sistem okolja. Ta sistem naj bi med drugim vseboval tudi
podatke o stanju okolja, emisijah, rabi naravnih dobrin, povzročiteljih obremenitev
izvajalcih javnih služb varstva okolja ter urejanja voda in podatke o javnih finančnih
sredstvih, porabljenih za varstvo okolja.
ZV-1 opredeljuje, da vodi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje tudi vodno knjigo
(podeljene vodne pravice, izdana vodna soglasja) in vodni kataster (popis voda in
popis vodnih objektov in naprav).
Za odpravo pomanjkljivosti, ki se nanašajo na zbiranje podatkov, sta bila v Program
ukrepov upravljanja voda vključena dva dopolnilna ukrepa, in sicer Analiza cen
storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2ED) in
Prilagoditev zbiranja podatkov in povezovanja baz podatkov o obremenjevanju voda
za namen izdelave ekonomskih analiz (5ED). Ukrep 2ED se je pričel izvajati s
sprejetjem Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja, ko so se začeli zbirati podatki o stroških in
cenah izvajanja gospodarskih javnih služb varstva okolja. Dopolnilni ukrep 5ED
»Prilagoditev zbiranja podatkov in povezovanja baz podatkov o obremenjevanju
voda za namen izdelave ekonomskih analiz« se izvaja od leta 2012. Pripravljen je bil
nabor potrebnih podatkov in baz podatkov ter predlog spremembe načina zbiranja
podatkov. Predlagane spremembe še niso v celoti izvedene. Je bila pa v tem
obdobju že vzpostavljena povezava med podatki o vodnih povračilih in podatki iz
vodne knjige. Poleg tega sta SURS in MKO uskladila zbiranje podatkov o oskrbi s
pitno vodo, tako da se sedaj ti podatki zbirajo v eni bazi.
109
Nepopolno izvajanje načela povračila stroškov
Pomembno je, da se izvajanje načel povračila stroškov ob upoštevanju načela »plača
povzročitelj obremenitve. Primer nepopolnega izvajanja načela: ekonomskega instrumenta
za povračilo stroškov, ki nastajajo zaradi razpršenega onesnaževanja iz kmetijskih virov ni,
kljub temu, da je to pomembna obremenitev, ki vpliva na stanje voda. Potrebno bo
izboljšati izvajanje načela povračila stroškov in s tem zagotoviti, da bodo povzročitelji
obremenitev krili stroške, ki jih povzročajo z obremenjevanjem voda.
Nezadostnost obstoječih podatkov za izdelavo ekonomskih analiz na področju
upravljanja voda
Trenutni način zbiranja podatkov ne omogoča izdelave ekonomskih analiz v celoti. Zaradi
baz podatkov, ki med seboj niso povezljive, je izvedba analiz časovno izredno zahtevna.
Urejene, redno posodobljene in povezljive podatkovne baze, niso ključne le za pripravo
ekonomskih vsebin, ampak so pogoj za uspešno načrtovanje in sprejemanje odločitev ter
predstavljajo temelj za učinkovito upravljanje voda. Združevanje vseh podatkovnih baz s
področja upravljanja voda bi olajšalo pridobivanje podatkov, pospešilo pripravo analiz in
izboljšalo kakovost odločitev.
Eden izmed vzrokov nezadostnosti obstoječih baz podatkov je tudi različno poimenovanje
vrst rabe vode. V Sloveniji imamo več predpisov, ki se nanašajo na posebno rabo voda.
Niti dva izmed teh predpisov nimata enakega poimenovanja vrst rabe vode. Posamezni
predpisi ne zajemajo vseh vrst rabe voda. Povezave med različnimi poimenovanji niso
enoznačne.
Da bi lahko povezali podatke o rabi vode iz vodne knjige s podatki o plačilih za vodno
pravico ter podatki o vodnih povračilih, bo nujno potrebno vzpostaviti enoten seznam vrst
rabe vode. Tako bo združevanje baz podatkov in izdelava analiz podatkov sploh možno.
Enoten seznam je potreben tudi za nadzor nad upoštevanjem predpisov in zaradi
poročevalskih obveznosti, ki jih ima Slovenija do Evropske komisije.
110
6.3.2 Posebna raba voda
Vsakdo lahko rabi vodno ali morsko dobro pod pogojem, da je vpliv takšne rabe na
količino in kakovost voda oziroma splošno stanje voda, vodni režim pa tudi na naravno
ravnovesje vodnih ter obvodnih ekosistemov neznaten. Takšno rabo imenujemo splošna
raba voda. Je brezplačna in zanjo ni potrebna pridobitev posebnega akta (ZV-1). Splošna
raba obsega zlasti rabo vodnega ali morskega dobra za pitje, kopanje, potapljanje,
drsanje ali druge osebne potrebe, če takšna raba ne zahteva uporabe posebnih naprav
(vodne črpalke, natege in podobno) ali zgraditve objekta in naprave, za katero je treba
pridobiti dovoljenje, skladno s predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov.
Vsaka raba vodnega ali morskega dobra, ki presega meje splošne rabe, raba naplavin in
podzemnih voda, je posebna raba voda. Posebna raba voda (v nadaljevanju raba voda) je
mogoča le proti plačilu. Zanjo je potrebno pridobiti vodno pravico, izjemoma je lahko
posebna raba vode le evidentira. Raba voda za oskrbo s pitno vodo ima prednost pred
rabo voda za druge namene.
Cilji na področju rabe vode
Spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob
upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove
kakovosti.
Izboljšanje trenutnega stanja oskrbe s pitno vodo in optimizacija
vodooskrbnih sistemov, zmanjšanje izgub.
Prilagoditev predpisov, da bodo hitreje doseženi okoljski cilji, ki jih
narekuje vodna direktiva.
Voda je naravna dobrina, ki nas spremlja na vsakem koraku našega življenja. Ima
pomembno vlogo v rastlinskem in živalskem svetu. Potrebujemo jo za zadovoljevanje
najosnovnejših potreb, kot so pitje, kuhanje in umivanje. Nepogrešljiva je tudi njena raba
za tehnološke namene, za proizvodnjo električne energije, za namakanje, za gojenje
vodnih organizmov, za rekreacijo in kopališča, za pogon mlinov in žag, za plovbo in
podobno. (Meljo, 2012)
111
Načelo rabe voda je, v skladu z Zakonom o vodah in vodno direktivo, dovoliti rabo voda v
obsegu in na način, ki bo omogočal rabo čiste pitne vode tudi naslednjim rodovom. Rabo
voda je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanja voda.
Ne glede na to, da ima država vzpostavljen nadzor nad rabo vode, se v praksi dogaja, da
prihaja do prekomernih in ilegalnih odvzemov vode. Inšpekcija je pogosto nemočna in
premalo številčna, da bi lahko vzpostavila red na tem področju.
V Sloveniji ni izdelane strategije rabe vode, ki bi vodila k skupnemu cilju trajnostne rabe
vode. Ne znamo odgovoriti na vprašanja: »Koliko vode se v Sloveniji rabi? Kako se
evidence o rabi vode med seboj povezujejo? Koliko denarja se izgubi zaradi
nezaračunavanja vodne pravice za primere, ko je vodna pravica podeljene na podlagi
vodnega dovoljenja? Kje in koliko vode bi še lahko porabili?
Kakovost vode na nekaterih črpališčih se ob padavinah močno spreminja. Ob močnih
padavinah voda postane motna. Motnost ne predstavljajo samo koloidni delci gline,
temveč so v velikem deležu prisotne tudi organske snovi (ca 40%). Zato se vsak motnost
hitro odrazi tudi kot mikrobiološka onesnaženost. Navedeno predstavlja težavo ri oskrbi s
pitno vodo.
RABA VODA NA VODNEM OBMOČJU DONAVE IN JADRANSKEGA
MORJA
Pomembne zadeve upravljanja voda so opredeljene na območjih, za katera se ocenjuje,
da ne bodo dosegla okoljskih ciljev do leta 2021. Delovno področje raba voda zasleduje
poleg okoljskih tudi druge cilje, kot je trajnostna raba voda in podobno. V tem dokumentu
so prepoznani predvsem sistemski problemi s področja rabe voda. Navezujejo se na
zakonodajo, na izvajanje inšpekcijskih nadzorov, na oskrbo s pitno vodo in podobne
probleme, ki pa so opredeljeni na nivoju celotne države. Nekaj najizrazitejših problemov je
v nadaljevanju lociranih na posamezna območja Slovenije.
Na porečju Mure se izvaja raba vode v manjšem obsegu. Povečuje se zanimanje za
hidroenergetsko rabo vode in za namakanje. Vodooskrba Prekmurja še vedno ni celostno
urejena.
Na porečju Mure še ni v celoti usklajeno kakšna bo njena energetska izraba. V energetski
strategiji, ki je sedaj v obravnavi, je predviden precejšni del reke Mure za energetsko
izrabo.
Na porečju Drave je največji delež rabljene vode namenjen proizvodnji električne energije
v velikih hidroelektrarnah. Tudi zanimanje za rabo vode v malih HE je še vedno precej
aktualno.
112
Na porečju Savinje je največji delež rabljene vode namenjen proizvodnji električne
energije v malih hidroelektrarnah (več kot 90 %). Analize so pokazale, da je trend te
vrste rabe vode padajoč. Povečuje se zanimanje za rabo vode za namakanje.
Na Zgornji Savi je največji delež rabljene vode namenjen proizvodnji električne energije v
velikih hidroelektrarnah. Število mHE je nad 100, trend je padajoč.
Na Srednji Savi je največji delež rabljene vode namenjen proizvodnji električne energije v
malih hidroelektrarnah (več kot 90 %). Največ vodnih pravic je podeljenih za lastno
oskrbo s pitno vodo.
Na Spodnji Savi je največji delež rabljene vode namenjen proizvodnji električne energije v
velikih hidroelektrarnah. Izrazit je tudi delež rabe tehnološke vode (hlajenje v jedrski
elektrarni). Povečuje se zanimanje za rabo vode za namakanje in turizem.
Na povodju Soče je največji delež rabljene vode namenjen proizvodnji električne energije
v velikih hidroelektrarnah. Povečuje se zanimanje za hidroenergetsko rabo ter vode za
namakanje.
Na povodju Jadranskih rek z morjem je raba vode v največji meri namenjena gojenju
vodnih organizmov (školjke in ribe). Vodnih pravic na celinskih vodah je podeljenih precej
malo. Povečuje se zanimanje za rabo vode za namakanje. V poletnih mesecih je motena
oskrba s pitno vodo, ki še vedno ni celostno urejena.
Zahteve zakona o vodah, ki se v povezavi s hidromorfološkimi obremenitvami
nanašajo na posebno rabo voda, so podrobneje obravnavane v poglavju 0.
Zagotavljanje nadzora nad odvzemi in zajezitvami voda je pravno urejeno z
Zakonom o vodah. Nadzor nad rabo vode se izvaja na dva načina. Prvi način je
vodenje evidenc in odločanje o rabi voda na ravni države (poglavje 6. Pridobitev
vodne pravice). Drugi je inšpekcijski nadzor, ki je pravno urejen v členih 174-180
Zakona o vodah. Nadzor nad rabo vode preko inšpekcijskih služb se že izvaja,
medtem ko se v okviru rečne in morske službe izvajajo se le izobraževanja za
nadzornike.
ZV-1 pogojuje rabo vode tudi z uveljavitvijo ekološko sprejemljivega pretoka:
ekološko sprejemljivi pretok je tista količina vode, ki ob dovoljeni rabi ne
poslabšuje stanja vode oziroma ne preprečuje njenega izboljšanja ter ohranja
zgradbo in delovanje vodnega in obvodnega ekosistema (Zakonom o vodah).
113
Sprejeta je bila Uredba o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja
ekološko sprejemljivega pretoka (Ur. l. RS, št. 97/09).
ZV-1 omejuje rabo vode na vodovarstvenih območjih. Varovanje vodnih virov z
vodovarstvenimi območji v Sloveniji ni v celoti urejeno le z državnimi uredbami,
kot izhaja iz Zakona o vodah. Le-te bi morale biti sprejete za vsa vodovarstvena
območja do avgusta 2004. Tako še vedno veljata državni in občinski nivo
predpisov, ki določata vodovarstvena območja. Na državnem nivoju je sprejeto le
naslednjih deset uredb, ki definirajo vodovarstvena območja.
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju
občine Jesenice (Uradni list RS, št. 62/13)
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju
občine Jezersko (Uradni list RS, št. 24/12)
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov za območja
občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče (Uradni list RS, št. 98/11)
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane
(Uradni list RS, št. 49/08, 72/12, 69/13)
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega
barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. 115/07, 9/08, 65/12, 65/12)
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravskoptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13)
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Apaškega polja
(Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 22/13)
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš,
Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Uradni list RS, št.
24/07, 32/11, 22/13)
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Selniške
dobrave (Uradni list RS, št. 72/06, 32/11, 22/13).
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega
polja (Uradni list RS, št. 120/04,7/06,1/12,44/12)
Varna oskrba s pitno vodo je zagotovljena z izvajanjem Uredbe o oskrbi s pitno
vodo (ki je nadomestila Pravilnik o oskrbi s pitno vodo) (Ur. l. RS, št. 88/12). V
izvajanju so bila določila Operativnega programa oskrbe s pitno vodo za obdobje
2006 – 2013.
Način in oblika vodenja evidenc o dovoljenih rabah vode sta določena s
Pravilnikom o vodni knjigi (Ur. l. RS št. 10/2012). ki z ažurirano vodno knjigo
omogoča podatkovne poizvedbe na enostaven način. Poizvedbe še niso mogoče za
vodne pravice, ki so podeljene v obliki koncesij.
114
V skladu z načeli Strategije prilagajanja
podnebnim spremembam se tudi raba
prilagaja pogostejšim kmetijskim sušam in
načel strategije bo pripomoglo k zmanjšani
slovenskega kmetijstva in gozdarstva
vode (količine in načini namakanja)
podnebnim spremembam. Upoštevanje
porabi vode v kmetijstvu.
V Uredbi o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja
(Ur. l. RS št.: 61/2011) so določene omejitve in prepovedi rabe vode na
površinskih voda:
– Prepovedi rabe vode vode v povirjih in vodotokih z malimi specifičnimi odtoki
(z izjemami).
– Prepovedi rabe vode vode na odsekih pomembnih za določitev za tip
površinske vode značilnih referenčnih razmer (z izjemami).
– Prepoved podelitve vodne pravice za gojenje sladkovodnih organizmov v
gramoznicah.
– Prepoved stalnega sidranja izven območji pristanišč.
– Omejevanje rabe vode na območjih velikih namakalnih sistemov
Poleg omejite in prepovedi rabe vode, ki so del Uredbe o NUV, so bili s Programom
ukrepov upravljanja voda za obdobje 2011 do 2015 sprejeti tudi drugi ukrepi, in sicer:
- Ukrep Analiza razpoložljivih zalog podzemne in površinske vode ter obstoječe in
predvidene rabe vode za obdobje do 2021, s katerim bodo pogojno opredeljene
razpoložljive zaloge površinske in podzemne vode za nadaljnjo raba ter omejitve
rabe vode. Dokument bo služil kot podlaga za medsektorska usklajevanja za rabo
vode.
- Ukrep Ureditev primarne in sekundarnih rab vode v večnamenskih akumulacijah
bo, z vidika rabe vode, služil kot podlaga za pravnoformalno določitev prioritete
rabe vode v večnamenskih zadrževalnikih.
- Ukrep Vzpostavitev in izvajanje monitoringa prodonosnosti. Na podlagi izvajanja
meritev in analiz prodonosnosti ter kontinuiranega spremljanja je potrebno
ugotoviti, ali so rečne struge v dinamičnem ravnovesju oziroma ali se struge
zaplavljajo ali poglabljajo. Z vidika rabe vode bodo rezultati ukrepa v pomoč pri
presoji vlog za pridobitev vodne pravice za odvzeme naplavin.
- Ukrep Priprava predpisa o načinu in pogojih odvzema naplavin bo nadomestil
predpis Strokovno navodilo o činu odvzemanja mivke, peska, proda in kamna
(Uradni list SRS, št. 27/84), ki je prenehal veljati z Zakonom o vodah leta. Z
ukrepom bodo določeni pogoji, način in omejitve odvzema naplavin, ki se izvaja
kot posebna raba voda ali kot obveza GJS urejanja voda.
- ukrep Vzpostavitev službe vodovarstvenega nadzor predvideva, skladno z
Zakonom o vodah, vzpostavitev vodovarstvenega nadzora s strani
vodovarstvenih nadzornikov (rečnih in morski nadzorniki). Ukrep predvideva
pripravo ustreznih podzakonskih aktov (uredbe in pravilnika) ter izvedbo
izobraževanja nadzornikov.
115
-
-
Ukrep Zagotovitev preverjanja zbranih podatkov iz obratovalnega monitoringa
imetnikov vodnih pravic predvideva izboljšanje nadzora dejanske rabe vode.
Podatki o rabi vode so razvidni le iz poročil imetnikov vodne pravice za obračun
vodnega povračila, ti podatki pa večinoma niso preverjeni s stanjem na terenu
(Porevizijsko poročilo, 2013) in ne odražajo dejanskega stanja o količinah
rabljene vode.
Ukrep Razvoj rabe vode z upoštevanjem podnebnih sprememb, ki predvideva
pripravo predloga prilagoditve razvoja rabe vode podnebnim spremembam ob
upoštevanju zahtev po vpeljavi najboljše razpoložljive tehnologije, preveritev
možnosti ponovne uporabe vode in priprava načrtov za povezovanje
vodooskrbnih sistemov.
Sektorski dokumenti ne upoštevajo ustrezno cilja dobro stanje voda
Iz državnih sektorskih dokumentov izhaja, da je cilj nekaterih dejavnosti povečanje rabe
vode, pri čemer se okoljskih ciljev ne upošteva, zato prihaja do navzkrižja interesov med
doseganjem okoljskih in sektorskih ciljev (npr. Akcijski načrt obnovljivih virov energije,
NUV). Prav tako prihaja do navzkrižij in kompeticije med sektorskimi cilji npr. namakanje,
proizvodnja el. energije, turizem. Do problemov prihaja ker v Sloveniji ni izdelane
natančne strategije o rabi vode.
Nepopolna zakonodaja
Posamezne določbe predpisov, ki urejajo področje voda, ne sledijo zahtevam vodne
direktive. S Pravilnikom o vodni knjigi (Ur. l. RS, št. 10/12) je določen način zbiranja
podatkov o podeljenih vodnih pravicah in izdanih vodnih soglasjih. Vendar v navedenem
pravilniku ni predvidenega zbiranja podatkov z atributi, ki so potrebni za nadaljnje analize
rabe vode ter analize obremenitev in vplivov, ki jih je potrebno izvesti za potrebe priprave
NUV.
Operativni program oskrbe s pitno vode je veljal za obdobje 2006-2013, program za
naslednje obdobje, ki bi moral biti izdelan v letu 2013, še ni pripravljen.
Imetnik vodne pravice še vedno ni dolžan izvajati monitoringa rabljene količin površinske
vode.
Varovanje vodnih virov z vodovarstvenimi območji v Sloveniji še vedno ni v celoti urejeno
z državnimi uredbami, kot narekuje ZV-1. V Republiki Sloveniji še vedno veljata državni in
občinski nivo predpisov, ne glede na to, da bi morali biti vsi občinski odloki že do avgusta
2004 nadomeščeni z državnimi uredbami. Vlada je sprejela le deset uredb, ki
116
opredeljujejo vodovarstvena območja, ostala območja so opredeljena z občinskimi odloki
ali pa niso zavarovana.
Pomanjkljiv inšpekcijski nadzor in neupoštevanje obstoječe zakonodaje
Pogosto se primerijo prekomerni odvzemi vode ali celo ilegalni odvzemi vode. To je
problematično predvsem v sušnih obdobjih. Rečna in morska nadzorna služba še ni
operativna, izvaja se le izobraževanje.
Količine rabljene vode niso znane in jih iz evidenc ni mogoče določiti
Podatek o tem, koliko vode v Sloveniji rabimo, ni znan. Parcialni podatki o rabi vode se
zbirajo v dveh evidencah. To sta evidenca dovoljene rabe vode (vodna knjiga) in evidenca
vodnih povračil. V vodni knjigi se vodijo le podatki o dovoljeni rabi. Iz evidence vodnih
povračil so delno dostopni podatki o dejanskih količinah rabljene vode. Teh podatkov pa
ne moremo neposredno uporabiti za določitev dejanske rabe vode, saj večina manjših
porabnikov vode ni obvezana poročati o teh količinah (Uredba o vodnih povračilih)147.
Slednja evidenca tudi ni namenjena zbiranju podatkov o dejanski rabi voda.
Prioriteta vode na zadrževalnikih ni določena
Določitev prioritete rabe vode v večnamenskih zadrževalnikih je, zaradi uskladitve različnih
interesov, zelo pomembna. Prioriteta rabe vode v zadrževalnikih še ni pravnoformalno
določena, prav tako še niso določeni nosilci stroškov vzdrževanja in investicij pregradnih
objektov in samega zadrževalnika.
Pomanjkljivosti, vezane na oskrbo s pitno vodo
Za RS je značilen poselitveni vzorec razpršene poselitve. Javna oskrba s pitno vodo, mora
biti v skladu z Uredbo o oskrbi s pitno vodo do konca leta 2015 vzpostavljena na vseh
območjih poselitve, kjer prebiva 50 prebivalcev in gostota poselitve dosega 5
prebivalcev/ha. Za druga območja je dovoljena lastna oskrba gospodinjstev s pitno vodo.
Problemi upravljanja voda in vzroki za neurejeno stanje na področju javne službe oskrbe s
pitno vodo so:
- pomanjkanje standardov ter minimalnih pogojev, kdo je lahko izvajalec
javne službe
- velika razdrobljenosti izvajanja dejavnosti, ki onemogoča učinkovito
izvajanje dejavnosti, tako v organizacijskem, tehničnem, stroškovnem in
finančnem smislu,
- stroški izvajanja storitve niso v celoti pokriti.
147
Manjši porabniki se ocenijo na podlagi povprečenja.
117
Vodna direktiva določa povračilo stroškov storitev za rabo vode. Ugotavljamo, da je
problem na področju upravljanja z vodoami, da na podlagi Uredbe o metodologiji za
oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja
(Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), ki dovoljuje subvencioniranje cene storitve z naslova
omrežnine, niso v celoti pokriti stroški izvajanja storitve (Anketiranje občin v RS je še v
teku). Pokrivanje stroškov oziroma sposobnost gospodinjstev za plačevanje polne cene
storitve je odvisna od gostote odjema (kar pomeni število priključenih gospodinjstev oz.
prebivalcev glede na dolžino omrežja).
Vodovodni sistemi so slabo vzdrževani, kar je vzrok tudi za prevelike izgube vode. Eden
od razlogov za nastalo situacijo je neustrezna cenovna politiko, ki ima za posledico
dezinvestiranje na področju gospodarske javne infrastrukture.
Podatki o vododeficitarnih območjih so lokalno dostopni, niso pa združeni v skupni
dokument z georeferenciranimi podatki za ta območja. Problem upravljanja voda je tudi,
da rezervni vodni viri niso povsod določeni148.
148
Pomanjkljivost naslavlja dopolnilni ukrep Analiza razpoložljivih zalog podzemne in površinske vode
(DDU26), ki je dostopen na spletni povezavi http://www.izvrs.si/pregledovalnik_vtpv/maske/DDU/DDU26.pdf
118
6.3.3 Urejanje voda
Urejanje voda obsega skrb za ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, varstvo pred
škodljivim delovanjem voda, vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč in skrb za
hidromorfološko stanje vodnega režima. Zakon o vodah (ZV-1) na področju urejanja voda
določa tudi, da morajo biti posegi zaradi urejanja voda načrtovani in izvedeni tako, da
bistveno ne poslabšajo lastnosti vodnega režima in bistveno ne porušijo naravnega
ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov. Država zagotavlja izvajanje javnih
gospodarskih služb.
Ohranjanje in uravnavanje vodnih količin obsega izvajanje ukrepov, da se zagotovi
količinska, časovna in prostorska razporeditev vode, ki je potrebna za oskrbo prebivalstva
s pitno vodo, obstoj vodnih in obvodnih ekosistemov in za izvajanje vodnih pravic. Ukrepi
obsegajo tudi bogatenje vodnih teles v času nizkih stanj voda.
Varstvo pred škodljivim delovanjem voda obsega izvajanje ukrepov, s katerimi se
zmanjšuje ali preprečuje ogroženost pred škodljivim delovanjem voda in odpravlja
posledice njihovega škodljivega delovanja. Nanaša se na varstvo pred poplavami,
površinsko, globinsko in bočno erozijo celinskih voda, erozijo morja, zemeljskimi in
hribinskimi plazovi, delovanjem snežnih plazov in ledom na celinskih vodah. Varstvo pred
škodljivim delovanjem voda obsega tudi ukrepe v primeru izrednega onesnaženja voda in
ukrepe v zvezi z odpravo njegovih posledic.
Država kot obvezno gospodarsko javno službo zagotavlja vzdrževanje vodnih in priobalnih
zemljišč, naloge pa so zlasti: utrjevanje bregov in dna površinskih voda ter morske obale,
skrb za pretočnost struge tekočih voda in odstranjevanje prekomerno odloženih naplavin,
košnja in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja,
odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz površinskih voda in z
vodnih ter priobalnih zemljišč, čiščenje gladine površinskih voda in preprečevanje
onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč.
Država zagotavlja tudi izvajanje ukrepov za izboljšanje dinamike naravnih procesov voda,
ki obsegajo obnovo in ponovno vzpostavitev strukture in oblike vodnega telesa za
samodejno izboljšanje kemijskega in ekološkega stanja predvsem umetnih in močno
spremenjenih vodnih teles.
119
Cilji urejanja voda
Ohranjanje in uravnavanje vodnih količin (varstvo in raba voda!)
Varstvo pred škodljivim delovanjem voda (urejanje voda!)
Vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč (varstvo in urejanje voda!)
Skrb za hidromorfološko stanje vodnega režima (varstvo voda!)
Poplavna ogroženost se pojavlja predvsem tam, kjer je že v preteklosti prihajalo do
neustreznega načrtovanja širjenja poselitve in infrastrukture (npr. širjenje južnega dela
Ljubljane na poplavno območje ob Gradaščici in Ljubljanici je značilen primer
neuresničevanja načela trajnostnega razvoja v praksi149). Tudi nepopolne vodarske
strokovne podlage so nekoliko prispevale k vnosu škodnega potenciala na poplavna
območja (npr. načrtovanje na zastarelih podatkih, uporaba neustreznih študij, nejasnost
obsega poplavnih območij). Posledično se je zmanjševal prostor, ki bi moral biti namenjen
delovanju naravnih procesov in zato je nastajalo vedno več škodnih dogodkov z vedno
hujšimi posledicami. Če je do leta 2008 še veljalo, da nam »silovitega pritiska na
navidezno primerna zemljišča na poplavnih ravnicah zaenkrat, kljub pozitivni zakonodaji,
ni uspelo zaustaviti150«, sedaj ocenjujemo, da je sprememba zakonodaje bistveno omejila
vnos novega škodnega potenciala na poplavna območja. Danes je na območjih
pomembnega vpliva poplav, ki skupaj obsegajo 50 km2, potencialno ogroženih 130000
prebivalcev, 23000 stavb, 540 kulturnih spomenikov, 17000 poslovnih subjektov, 600 km
javne infrastrukture in 400 občutljivih objektov151. Poplavno nevarnost dodatno povečujejo
različni posegi v prostor, npr. spremembe pokrovnosti tal zaradi upravljanja rabe zemljišč
ali zaradi posledic ujm, poplavno ogroženost zaradi vnosa dodatnega škodnega potenciala
pa so v določenem obdobju povečevali le delno izvedeni načrti vodnogospodarskih
ureditev (npr. ureditev Malega Grabna v 70-ih letih brez izvedbe predvidenega
gorvodnega zadrževanja visokovodnega vala). Pogosto se s ciljem zagotovitve prostora
drugim rabam krči poplavni prostor in uporablja kratkoročno ekonomsko ugodnejše
tehnične rešitve za ureditev vodotokov, zato se toge gradbene ureditve včasih izvedejo
tudi tam, kjer bi se lahko uporabile drugačne, okolju prijaznejše gradbene rešitve.
149
Natek, K. 2002: Ogroženost zaradi naravnih procesov kot strukturni element slovenskih pokrajin. Dela 18.
Ljubljana.
Gašperič, P. 2004: Širitev Ljubljane na Ljubljansko Barje. Acta geographica Slovenica 44-2. Ljubljana.
150
Komac, B., Natek, K., Zorn, M. 2008: Geografski vidiki poplav v Sloveniji. Geografija Slovenije 20.
Ljubljana.
151
Poročilo o določitvi območij pomembnega vpliva poplav v Republiki Sloveniji in spremljanju aktivnosti
obvladovanja poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav (MKO, 2013). Dostopno z:
www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/porocilo_OPVP.pdf
120
Obdobje 1990-2014 se uvršča med obdobja s pogostejšimi poplavnimi dogodki, obenem
pa so škode v obdobju večje v primerjavi s prejšnjimi obdobji zlasti zaradi večjega
škodnega potenciala na poplavnih območjih. Skozi pogostejše poplavne škodne dogodke
se izkazuje pomen naravnih retencijskih območij pri zmanjševanju ogroženosti, kljub temu
pa območja še niso povsod zamejena in ni ovrednoten njihov dolvodni vpliv. Pri
občinskem prostorskem načrtovanju se izven poplavnih območij ne preverja (vrednoti)
vplivov posegov v prostor oz. spremembe rabe tal na odtok, pretoke in velikost poplavnih
območij dolvodno, kar bi omogočilo določitev in izvedbo potrebnih izravnalnih omilitvenih
ukrepov.
Do izdelave državnega strateškega prostorskega načrta predstavlja Strategija
prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, št. 76/04) dokument, s katerim so predvidene
vse ključne prostorske ureditve, za katere se pripravljajo državni prostorski načrti.
Strategija vključuje tudi vsebine varstva okolja in z njo morajo biti usklajeni tudi drugi
razvojni sektorski dokumenti države, kar predstavlja podlago za pričetek priprave državnih
prostorskih načrtov. V praksi pa vsi potencialni uporabniki prostora nimajo izdelanih
lastnih strategij in razvojnih dokumentov v zadostni meri in posledično tudi državni
prostorski načrti vodnih in drugih ureditev niso vedno zasnovani tako, da bi bila določena
prostorska problematika trajnostno rešena ob upoštevanju različnih sektorskih ciljev
(poplavna varnost, prometna povezanost, širjenje poselitve, dobro stanje okolja in voda,
…). Zaradi prilagajanj načrtovanih ukrepov različnim interesom lahko postopki državnih
prostorskih načrtov trajajo tudi več desetletij in posledično so zasnovane rešitve včasih
parcialne in na koncu prilagojene do te mere, da zadostijo le minimalni strokovni presoji
ter družbeni, okoljski in ekonomski sprejemljivosti. Poleg tega je zaradi nezadostnega
vzdrževanja vprašljiva tudi predpostavka o delovanju vodne infrastrukture, zato ukrepi
državnih prostorskih načrtov zastavljenih ciljev ne dosežejo vedno.
Pri določanju pogojev in omejitev za posege v prostor na poplavnih območjih se
uporabljajo tudi hidrološko-hidravlične študije, katerih rezultati so sicer postopkovno
skladni s podzakonskimi akti in smernicami, vendar vsebinsko ne dosegajo standardov
hidrotehnične stroke in prakse ter posledično ne odražajo dejanskega poplavnega stanja v
prostoru. Težave nastajajo bodisi zaradi vsebine naročanja študij in izbire izdelovalcev (ni
predvideno strokovno pogojevanje ali licenciranje), bodisi zaradi neizvajanja sistematične
podrobnejše vsebinske preveritve študij (vhodni podatki, teoretična izhodišča, uporabljeni
modeli, interpretacija rezultatov ipd.). Zato so karte poplavne nevarnosti in karte razredov
poplavne nevarnosti heterogene in parcialne (meje območij veljavnosti rezultatov pogosto
potekajo po občinskih ali drugih administrativnih mejah, infrastrukturnih koridorjih ipd.).
Kart razredov poplavne ogroženosti se praviloma ne izdeluje in posledično se pri
določevanju ciljev, izbiri in načrtovanju ukrepov ter vrednotenju njihovega učinka še ne
uporablja celovitega koncepta obvladovanja poplavnih tveganj, niti na lokalni ravni, niti na
ravni porečij. Poleg tega še ne obstaja sistem zmanjševanja ranljivosti ogrožencev s
pomočjo standardov gradnje na poplavnih območjih, smernic za povečanje poplavne
121
odpornosti obstoječih objektov, programov izvajanja samozaščite, spodbujanja
samozavarovanja in ozaveščanja posameznikov in skupnosti o lokalnih poplavnih
razmerah.
V zadnjih letih je neposredna škoda na vodni infrastrukturi ob posameznem poplavnem
dogodku že presegla polovico celotne škode ob dogodku in s sanacijskimi programi se ta
škoda ne odpravi v celoti, kar povečuje škodo na preostali vodni infrastrukturi ob
naslednjem poplavnem dogodku. Na slab trend vzdrževanja kažejo podatki o deležu škode
na vodni infrastrukturi glede na skupne ocenjene poplavne škode v zadnjih 20 letih (1990,
19%; 1998, 25%; 2007, 38%; 2009, 72%; 2010, 62%)152. Ob boljšem vzdrževanju vodne
infrastrukture, izdelanih šestletnih načrtih vzdrževanja in njihovi prioritetni usmeritvi na
porečja z območji pomembnega vpliva poplav, bi bilo manj škode na sami infrastrukturi in
posledično tudi na drugih vrstah ogrožencev. Izvedba vzdrževalnih del na vodnih in
priobalnih zemljiščih je ponekod otežena zaradi zahtev varstva voda. Veliko vodne
infrastrukture je zgrajeno za določene namene rabe oz. varstva voda (varovanje
kmetijskih zemljišč, namakanje, bogatenje v času nizkih voda zaradi onesnaženosti – npr.
zadrževalnika Mola in Klivnik sta bila zgrajena tudi z namenom redčenja industrijskih
izpustov v Reko, …), težave pa nastopijo pozneje, pri odgovornosti za financiranje
vzdrževanja glede na posamezne namene.
Potrjevanje sanacijskih programov za odpravo posledic poplav ni vedno dovolj hitro in
sredstva za izvedbo del niso vedno zagotovljena, zato se izvedba ne zaključi v celoti (npr.
sanacija po poplavah septembra 2007 se bo zaradi pomanjkanja sredstev izvajala do leta
2016153, v vmesnem času pa so se zgodile poplave decembra 2009, septembra 2010,
novembra 2012 in februarja 2014), zaradi dolgotrajnosti in zapletenosti postopkov
umeščanja v prostor pa se običajno ne izvaja izboljšava obstoječih projektnih rešitev (npr.
sprememba lokacije, dimenzij in tipa mostov, prepustov). Pri odpravi poplavnih škod se le
v majhnem delu uporabljajo instrumenti zavarovalništva, bodisi zaradi slabe ozaveščenosti
prebivalstva o poplavni nevarnosti in kratkega poplavnega spomina (migracije
prebivalstva), bodisi premajhnega interesa zavarovalnic (lokalni značaj nevarnosti) in
prevelikih premij.
Zaradi nezadostnega poznavanja stanja urejenosti vodotokov, poplavnih razmer in
dejanske ogroženosti ter družbenih, ekonomskih in okoljskih potreb na porečjih, pogosto
prihaja do napačnih interpretacij in posledično napačne izbire ciljev in ukrepov. Od
kakovosti strokovnih podlag je neposredno odvisna kakovost odločitev o celovitih,
učinkovitih in trajnih rešitvah urejanja voda, za to pa so potrebne zadostne strokovne
152
Predhodna ocena poplavne ogroženosti Republike Slovenije (MKO, 2011). Dostopno z:
www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/predhodna_ocena_poplavne_ogrozenosti.p
df
153
Koren, S. 2010. Pregled sredstev za izvajanje obvezne gospodarske javne službe na področju urejanja
voda. Zbornik 20. Mišičevega vodarskega dne, 105-107. Maribor.
Sodnik, J., Mikoš, M. 2011. Varstvo pred poplavami v Sloveniji. Neodgovorna odgovornost, Naravne nesreče 2,
51-57. Ljubljana.
122
kapacitete, dobra specialistična in splošna znanja, vzpostavljen sistem zbiranja, obdelave,
kontrole kakovosti, hranjenja, posodabljanja in dopolnjevanja podatkov ter njihove
selektivne objave, kakor tudi strokovno in interdisciplinarno sodelovanje. Kljub sodobnim
informacijskim orodjem se podatki urejanja voda ne zbirajo in urejajo sistemsko, načrtno
in povezano, zato so večkrat nepopolni, raznovrstni in težje dostopni. Poznavanje stanja
objektov vodne infrastrukture (lokacija, vrsta, sestava oz. konstrukcija, namen, projektne
vrednosti dimenzioniranja, kronologija gradnje in vzdrževanja) in stanja urejenosti
odsekov vodotokov je pomanjkljivo, podatki niso prilagojeni v obliko za izvajanje analiz z
orodji geografskih informacijskih sistemov, izvajanje nadzora po obratovalnih pravilnikih ni
dosledno, kvantitativne in kvalitativne značilnosti vodne infrastrukture niso popisane, ni
enotne evidence stacionaž vodotokov, meritve pretočnih količin na majhnih vodotokih se
izvajajo redko in nesistemsko. Ni enotne evidence in dostopnega arhiva študij
vodnogospodarskih ureditev, ki so bile v preteklosti uporabljene pri načrtovanju ukrepov
urejanja voda. Sistemska zabeležba dosega poplav in erozijskih procesov se ne izvaja,
zato je oteženo izboljševanje opozorilne karte poplav, modeliranja pojavov, načrtovanja
ukrepov in črpanja subvencij (npr. za kmetijska zemljišča na območjih pogostih poplav,
čeprav se podatki o njihovem obsegu sistemsko ne zbirajo), poleg tega se ne uporabljajo
vsi razpoložljivi podatki o poplavnih dogodkih iz ostalih javnih podatkovnih baz154.
Stanje po porečjih/povodjih
Največja območja poplavljanja se nahajajo na Srednji Savi (228 km2), Dravi (212 km2) in
Muri (172 km2 in 83 km odsekov, ki poplavljajo), nekoliko manjša poplavna območja so na
Spodnji Savi (137 km2 in 28 km odsekov, ki poplavljajo), Savinji (52 km2), Soči (38 km2),
jadranskih rekah z morjem (24 km2) in Zgornji Savi (19 km2). Največ potencialno
ogroženih prebivalcev na območjih poplavljanja se nahaja na Srednji Savi (34159), Savinji
(21397) in Dravi (8593), manj pa na Spodnji Savi (6500), Soči (2986), Zgornji Savi
(2775), Muri (2147) in jadranskih rekah z morjem (1573)155.
Po karti razvrstitve poplavno ogroženih območij (1200 območij), izdelani na podlagi
posodobljenih podatkov o območjih poplavljanja (1166 km2 in 779 km2 hudourniških
območij156), ima porečje Srednje Save največji indeks potencialne ogroženosti, sledita
Savinja in Drava, nato Zgornja Sava in Spodnja Sava, nekoliko manjši indeks pa imajo
Soča in Mura ter povodje jadranskih rek z morjem, torej se na njihovih območjih
poplavljanja nahaja manj škodnega potenciala (prebivalcev, stavb, kulturnih spomenikov,
154
Strokovna podlaga za pripravo obrazca za popis poplavnega dogodka in za določitev kriterijev, ki bodo
določali kdaj se izvede popis poplavnega dogodka (IzVRS, marec 2013).
155
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2009-2015 (MKO, 2011)
156
Izdelava karte nevarnostnega potenciala za RS (IzVRS, 2012)
123
poslovnih subjektov, industrijskih obratov in naprav, pomembnejše infrastrukture in
drugih občutljivih objektov)157.
Preglednica 6-8: Poplavna ogroženost porečij/povodij in statistika ogrožencev na 61 območjih
pomembnega vpliva poplav158
Indeks potencialne
poplavne
ogroženosti
Število območij
pomembnega
vpliva poplav
Število prebivalcev
na območjih
pomembnega
vpliva poplav
Število stavb na
območjih
pomembnega
vpliva poplav
Mura
Drava
Savinja
Zgornja
Sava
Srednja
Sava
Spodnja
Sava
Soča
7279
21271
32965
15900
55200
15301
10993
jadranske
reke z
morjem
6662
4
5
9
6
19
8
7
3
2100
8500
23000
10500
56000
5000
12000
12000
500
1500
3200
1700
10100
1000
2500
2700
V splošnem predstavlja škoda na vodotokih največji delež popisane škode ob poplavah in
v obdobju 2007-2012 je bilo za odpravo posledic poplav na vodni infrastrukturi, vodnih in
priobalnih zemljiščih največ potrebnih sredstev ocenjeno na Savinji (74 mio EUR), na
Srednji Savi (62 mio EUR) in na Dravi (59 mio EUR).
Preglednica 6-9: Ocena potrebnih sredstev za odpravo posledic poplav na vodni infrastrukturi,
vodnih in priobalnih zemljiščih v obdobju 2007-2012 (v mio EUR)159
Poplavni
dogodek
Mura
Drava
Savinja
Zgornja
Sava
Srednja
Sava
Spodnja
Sava
Soča
jadranske
reke z
morjem
SKUPAJ
19.9.2007
0,0
1,0
16,8
26,8
2,1
0,0
4,0
0,0
50,7
1.12.2008
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
12,3
12,3
9.-10.7.2009
0,0
0,0
3,8
0,0
0,4
0,0
0,0
0,0
4,3
22./26.12.2009
0,0
0,0
0,0
12,9
0,5
0,0
5,1
0,0
18,5
3./6.8.2010
0,0
0,0
2,7
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
2,7
18.-20.9.2010
0,0
16,7
30,7
5,0
49,2
11,6
30,5
1,2
144,9
4.-6.11.2012
3,0
41,6
19,6
11,5
9,7
4,1
10,6
0,1
100,3
SKUPAJ
3,0
59,3
73,6
56,2
62,1
15,7
50,3
13,6
333,7
157
Določitev in razvrstitev poplavno ogroženih območij v Sloveniji (IzVRS, 2012). Dostopno z:
www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/metodologija_dolocanja_obmocij.pdf
158
Poročilo o določitvi območij pomembnega vpliva poplav v Republiki Sloveniji in spremljanju aktivnosti
obvladovanja poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav (MKO, 2013). Dostopno z:
www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/porocilo_OPVP.pdf
159
Programi za odpravo posledic poplav na vodni infrastrukturi, vodnih in priobalnih zemljiščih (MKO)
124
Za sanacijo vodotokov je bilo največ potrebnih sredstev ocenjenih za poplavni dogodek
septembra 2010 (145 mio EUR) in v letu 2011 je bilo izvedenih sanacijskih del le za 17,9
mio EUR, največ na Srednji Savi (6,1 mio EUR), Savinji (3,8 mio EUR) in Soči (3,7 mio
EUR), sledijo Drava (2,0 mio EUR), Spodnja Sava (1,4 mio EUR), Zgornja Sava (0,7 mio
EUR) in jadranske reke z morjem (0,2 mio EUR)160.
Kaj že izvajamo v okviru nacionalne zakonodaje
Vnos novega škodnega potenciala na poplavna območja je od leta 2008 omejen z Uredbo
o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št.
89/2008). Pomembno administrativno orodje za doseganje ciljev urejanja voda je vodno
soglasje, ki se pridobi pred posegi v prostor, tako na ravni posamezne investicije kot tudi
na ravni občinskih ali državnih prostorskih načrtov. Vsebino vlog za pridobitev projektnih
pogojev, pogojev za druge posege v prostor in vodnega soglasja pa določa Pravilnik o
vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o
vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Ur. l. RS, št. 25/2009).
Prostorske ureditve s področja vodne infrastrukture sodijo med prostorske ureditve
državnega pomena in jih načrtuje država na podlagi Zakona o umeščanju prostorskih
ureditev državnega pomena v prostor (Ur. l. RS, št. 80/10, 106/10, 57/12). V Programu
ukrepov upravljanja voda 2011-2015 je bila v sklopu dopolnilnih ukrepov predvidena
vzpostavitev učinkovitejše organiziranosti na področju urejanja voda in v letu 2013 so se
pričele določene aktivnosti na področju reorganizacije urejanja in upravljanja voda.
Okvirni program izvajanja direktive o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti
(direktiva 2007/60/ES) za obdobje 2009-2015 (MOP, 2009) in Uredba o vsebini in načinu
priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami (Ur. l. RS, št.
7/2010) predvidevata celovito načrtovanje zmanjševanja poplavne ogroženosti območij
pomembnega vpliva poplav, upoštevaje vidik stroškov in koristi, obseg poplav ter odtočne
poti poplavnih voda in območja, kjer bi se poplavne vode lahko zadržale, kot so naravna
poplavna območja, okoljske cilje upravljanja voda ter cilje upravljanja tal in voda,
prostorsko načrtovanje, rabo tal, ohranjanje narave ter plovbo in pristaniško
infrastrukturo. Na podlagi določitve in razvrstitve 1200 poplavno ogroženih območij161 in
ugotovitev javne obravnave je bilo prepoznanih 61 območij pomembnega vpliva poplav162,
na katerih se nahaja skoraj polovica celotnega poplavnega škodnega potenciala države.
160
Poročilo o odpravi posledic neposredne škode na vodni infrastrukturi, vodnih in priobalnih zemljiščih zaradi
posledic poplav med 16. in 20. septembrom 2010 za leto 2011 (ARSO, 2011)
161
Določitev in razvrstitev poplavno ogroženih območij v Sloveniji (IzVRS, 2012). Dostopno z:
www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/metodologija_dolocanja_obmocij.pdf
162
Dostopno z: www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/karta_obmocij_OPVP.pdf
125
Do konca leta 2015 bodo na podlagi izdelanih kart poplavne nevarnosti in ogroženosti za
61 območij pomembnega vpliva poplav pripravljeni načrti zmanjševanja poplavne
ogroženosti za 17 porečij, na katerih se omenjena območja nahajajo. V okviru osnutka
Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020
(april, 2014) je v sklopu prilagajanja podnebnim spremembam predvideno financiranje
gradbenih in negradbenih ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti nekaterih
območij pomembnega vpliva poplav.
Po 161. členu Zakona o vodah (Ur. l. RS, št. 67/2002) država zagotavlja izvajanje javnih
gospodarskih služb, ki so: 1. obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, namenjene
ohranjanju in uravnavanju vodnih količin, 2. obratovanje, vzdrževanje in spremljanje
stanja vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda, 3.
izvedba izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega
delovanja voda, 4. vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč. Način in pogoji izvajanja
javnih služb so določeni z Uredbo o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih
javnih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb (Ur. l. RS, št.
109/2010, 98/2011, 102/2012), naloge pa opredeljuje Pravilnik o vrstah in obsegu nalog
obveznih državnih gospodarskih javnih služb urejanja voda (Ur. l. RS, št. 57/2006).
Sredstva za izvajanje gospodarskih javnih služb urejanja voda se zagotavljajo iz Sklada za
vode, tako kot tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje in del sredstev za načrtovanje in
gradnjo nove vodne infrastrukture, kar opredeljuje 162. člen Zakona o vodah.
Sanacije posledic škodljivega delovanja voda se izvajajo na podlagi 97. člena Zakona o
vodah in na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Ur. l. RS, št. 75/03,
98/05, 90/07, 102/07).
Na podlagi Pravilnika o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z
njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede
ogroženosti (Ur. l. RS, št. 60/2007), ki določa vnos podatkov v vodni kataster, so bile
vzpostavljene nekatere ti. javne poplavne evidence v Atlasu okolja, tj. območja
pomembnega vpliva poplav, integralna karta poplavne nevarnosti, integralna karta
razredov poplavne nevarnosti, evidenca hidrološko-hidravličnih študij, opozorilna karta
poplav z obsegom poplavnih dogodkov.
Ni zagotovljenega dovolj poplavnega prostora.
Za poplave in druge naravne pojave, ki jih običajno spremljajo (erozija, plazovi), ni
zagotovljenega dovolj prostora za delovanje naravnih procesov brez znatnih škodljivih
posledic.
126
Ni izdelane strategije in operativnih programov.
Ni državne strategije, ki bi dolgoročno opredelila cilje, organiziranost in delitev sredstev
urejanja voda, ni operativnih programov urejanja voda na ravni porečij in dovolj celovitih
strokovnih podlag za podporo odločanju.
Načrtovanje ukrepov na ravni porečij ni celovito.
Premalo kakovostnih strokovnih podlag v zvezi s poplavno nevarnostjo, ogroženostjo in
tveganji na ravni porečij, otežuje celovito načrtovanje ukrepov zmanjševanja ogroženosti,
kakor tudi izbiro (utemeljitev) ciljev in načrtovanje ukrepov, ki bi vključevalo tudi sistem
zmanjševanja ranljivosti ogrožencev ter spremljanja (vrednotenja) učinka ukrepov.
Vzdrževanje vodotokov je premalo obsežno.
Ne zagotavlja se dovolj sredstev za potreben obseg in intenziteto rednega in
investicijskega vzdrževanja vodne infrastrukture, kar bi ob poplavnih dogodkih zmanjšalo
škode na sami infrastrukturi in posledično tudi druge škode, poleg tega pa je vzdrževanje
ponekod močno omejeno z zahtevami varstva okolja.
Sanacije vodotokov se ne izvedejo v celoti.
Sanacijski programi za odpravo posledic škodljivega delovanja voda na vodni
infrastrukturi, vodnih in priobalnih zemljiščih se kljub verjetnim ponovitvam dogodkov ne
izvedejo v celoti in dovolj hitro.
Ni vodarske informacijske platforme.
Ne obstaja celovit program sistemskega zbiranja in objavljanja informacij urejanja voda,
ni skupne informacijske platforme in zadostnih strokovnih kapacitet za pripravo
kakovostnih strokovnih podlag.
127
6.3.4 Druge obremenitve morja zaznane v okviru izvajanja morske
strategije
Glede na slabo stanje evropskih morij in ker na nivoju Evrope ni bilo ustreznega
institucionalnega okvira za učinkovito in celostno upravljanje z morjem, je bila v letu 2008
sprejeta Direktiva 2008/56/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike
morskega okolja, katere cilj je doseganje dobrega okoljskega stanja morskega okolja do
leta 2020. Morska direktiva se nanaša tako na obalno in teritorialno morje kot na odprta
morja v pristojnosti Držav Članic EU. Morska direktiva nadgrajuje zahteve Vodne direktive
z vsebinami, ki so specifične za morje v smislu obravnave obremenitev in stanja morskega
okolja. V okviru začetne presoje stanja morskega okolja163, določitve dobrega stanja
morskega okolja, ciljnih vrednosti in kazalnikov so bili obravnavani različni pritiski na
morsko okolje med katere spadajo tudi morski odpadki,podvodni hrup in prelov.
Morski odpadki so vsi trdni odpadki, ki prihajajo v okolje zaradi dejavnosti človeka in ki na
kakršen koli način pristanejo v morskem okolju. Raziskave odpadkov na slovenski obali,
na vodni površini in na morskem dnu so pokazale, da je v morskem okolju največ
odpadkov iz plastičnih materialov164, ki se zaradi svojih lastnosti težko razgradijo in
posledično prihaja do njihovega kopičenja v morskem okolju. Množična uporaba plastičnih
materialov in velike količine odpadne plastike v okolju so glavni razlog za kopičenje
mikroplastike165) v morskem okolju.
V morja zaidejo še drugi odpadki, a zaradi svojih lastnosti niso tako pogosti. Ti so iz
stekla, kovin, blaga, papirja in obdelanega lesa. Odpadki pridejo v morje iz dveh glavnih
virov: zaradi dejavnosti na kopnem in dejavnosti na morju. Glavne dejavnosti na kopnem,
ki prispevajo k nastanku odpadkov v morskem okolju, so turizem in rekreacija, izlivi rek,
kanalizacijski izpusti in ostali iztoki v morje, odlagališča odpadkov v bližini morske obale,
nepravilno ravnanje z odpadki v mestih, industrija. Morski viri pa so pomorski promet ter
ribištvo in marikultura.
163
Dokumenti so dostopni na spletni strani
http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/okvirna_direktiva_o_morski_strategiji/zacetna_presoja_stan
ja_morskega_okolja_dolocitev_dobrega_stanja_morskega_okolja_ciljnih_vrednosti_in_kazalnikov/
164
Plastika je umeten material, ki ga naravni sistemi zelo težko razgradijo (na nivoju desetletij in
več), in je v zadnjih desetletjih v množični uporabi. Plastični odpadki predstavljajo na slovenski
obali v povprečju 74% števila kosov vseh zbranih odpadkov. Delež se spreminja glede na lokacijo.
165
Delci mikroplastike nastanejo kot posledica razpadanja večjih kosov plastičnih odpadkov v morju ali pa v
morsko okolje pridejo v takšni velikosti kot posledica uporabe na kopnem (npr. pranje sintetičnih oblačil,
proizvodnja in uporaba industrijskih peletov, ipd.
128
Podvodni hrup ima velik vpliv na morske organizme, saj so nanj izredno občutljivi, zato že
majhno povišanje nad naravno ravnjo hrupa povzroča njihove odzive. Ti odzivi so lahko
spremembe vedenjskih navad, spremembe v zaznavanju166, poškodbe slušnega aparata ali
sistema za ravnotežje167 in nevarne fiziološke poškodbe168. Znanstveniki domnevajo, da so
vzrok številnim nasedanjem kitov na obalah in izgubam potomstva prav prekomerne
izpostavljenosti teh organizmov podvodnemu hrupu.
Podvodni hrup, ki nastaja zaradi dejavnosti človeka, se deli v dve skupini. Kratkotrajen
(impulzni) hrup169 in dolgotrajen (neprekinjen) hrup170. Obe vrsti hrupa imata različne
vplive na morske organizme. Ob prvih meritvah v slovenskem morju je bil zaznan
kontinuirani hrup, ki nastaja v slovenskem morju v največji meri zaradi vožnje s plovili.
Izmerjene ravni hrupa lahko že neposredno vplivajo na vedenjske značilnosti raznih
morskih živali.
V okviru izvajanja Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) smo pripravili
začetno oceno stanja onesnaženosti morske obale z odpadki, prvi pregled
prisotnosti mikroplastike in plavajočih odpadkov na vodni površini morja. Pripravlja
se program spremljanja stanja za odpadke na obali ter ukrepe za izboljšanje
stanja.
Poteka redno čiščenje obale, ki poteka že okoli 20 let, izvaja državna gospodarska
javna služba vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja – Služba varstva
obalnega morja (v nadaljevanju: SVOM). Količine zbranih odpadkov se beležijo od
januarja 2009 dalje.
V veljavi je Regionalni načrt upravljanja z morskimi odpadki v Sredozemlju171,
sprejet decembra 2013.
166
motenost in nesposobnost pri medsebojnem sporazumevanju istih vrst
kratkotrajna ali stalna izguba sluha in izguba ravnotežja
168
hematomi, notranje krvavitve, poškodbe dihalnih organov in ribjih mehurjev, ipd.
169
Nastaja pri seizmičnih raziskavah, eksplozijah, gradbenih delih (zabijanje pilotov v pristaniščih in ostalem
litoralnem pasu) in uporabi sonarjev, s katerim je danes opremljeno že vsako turistično plovilo.
170
Izvajajo ga predvsem manjša motorna plovila in ladijski promet, nastaja pa tudi pri poglabljanju dna.
171
Plan on Marine Litter Management in the Mediterranean in the Framework of Article 15 of the Land Based
Sources Protocol Ele. Dostop: http://www.sweep-net.org/regional-plan-marine-litter-0 Vpogledano: 29.3.2014
167
129
Onesnaženje z odpadki je družbeni problem, ki se na nivoju EU
intenzivno obravnava, saj so raziskave pokazale naraščajoče
onesnaženje rek in morij z mikroplastiko.
Podvodni hrup je vključen kot eden izmed deskriptorjev za vrednotenje okoljskega
stanja morja v skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z
dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike
morskega okolja (Morska direktiva). V skladu z Morsko direktivo mora vsaka
država članica pripraviti strategijo za svoje morske vode. Vsebina Morske direktive
je bila v pravni red Republike Slovenije prenesena z Zakonom o vodah (ZV-1) in
Uredbo o podrobnejši vsebini načrta upravljanja z morskim okoljem (Ur.l. RS, št.
92/10, 20/13). Nacionalna morska strategija bo izdelana z Načrtom upravljanja z
morskim okoljem.
Pomanjkljivi ali neobstoječi viri podatkov za ugotavljanju obremenjevanja
morja z odpadki
Reke so pripoznane kot izredno pomemben vir morskih odpadkov. Nedavna raziskava je
pokazala, da preko reke Donave v Črno morje vsak dan zaide kar 4.2 ton plastičnih
odpadkov (Lechner 2014). Zaradi tega je potrebno vključevanje vsebin upravljanja z
odpadki v obravnavo kopenskih virov na nacionalnem in regionalnem nivoju, razvoj in
vzpostavitev ustreznih monitoring programov za oceno onesnaženja rek in obale z
mikroplastiko, identifikacija glavnih virov onesnaženja na obali in ob rekah.
Pomanjkljivi ali neobstoječi viri podatkov za ugotavljanje obremenjevanja
morja s podvodnim hrupom
Z namenom znižanja ravni hrupa v morskem okolju je potrebno v prvi vrsti določiti raven
obremenitve zaradi podvodnega hrupa, določiti vpliv na vodne organizme in določiti
glavne dejavnosti, ki povzročajo podvodni hrup v slovenskem morju
130
6.3.5 Prilagajanje podnebnim spremembam
Podobno kot ugotavljajo v Evropi in ostalih delih sveta, se tudi v Sloveniji že srečujemo s
podnebnimi spremembami. To nam potrjujejo tudi meritve podnebnih spremenljivk
(Vertačnik 2013). Povprečna temperatura v Sloveniji se je od leta 1961 dvignila za 1,7 °C,
kar je več kot v svetovnem povprečju. Najbolj se je dvignila poleti, jeseni pa porasta ni
zaznati. Spreminja se tudi padavinski režim. Pomladi in poleti je opazen trend
zmanjševanja padavin. Na letni ravni so se padavine opazno zmanjšale v zahodni polovici
države. Zmanjšuje se količina novozapadlega snega, opazno se tanjša tudi debelina
snežne odeje v sredogorju. Močno se je povečalo izhlapevanje, najbolj na Primorskem,
kjer je od leta 1971 večje za 20 %. Vse naštete spremembe podnebja pomembno vplivajo
na vodni krog.
Spremembe so zaznavne tudi v vodni bilanci. V obdobju 1981-2010 je na območju
Slovenije povprečni skupni odtok znašal 867 mm. Z modelom Growa je bilo ugotovljeno
zmanjšanje vodnih količin med dvema tridesetletnima obdobjema: 1971-2000 in 19812010. Skupni povprečni neto letni odtok se je zmanjšal za okoli 30 mm.
Slika 6-37: Trend spreminjanja povprečne poletne temperature zraka v Sloveniji v obdobju 1961–
2011. (vir: ARSO)
131
Slika 6-38: Trend spreminjanja povprečne letne vsote padavin v Sloveniji v obdobju 1961–2011. Z
velikimi krožci so označene postaje s statistično značilnimi trendi pri stopnji značilnosti 5 %. Trendi
označeni z manjšimi krožci niso statistično značilni. (vir: ARSO)
Podnebne spremembe v Sloveniji so realnost, ki že pomembno vpliva
na vodni krog. Podnebni scenariji kažejo, da v bodoče lahko
pričakujemo bolj sušne razmere v topli polovici leta, v hladni polovici
leta pa bolj intenzivne padavine, ki lahko povzročijo tudi poplave.
132
Slika 6-39: Trend srednjih letnih pretokov na vodomernih postajah državnega hidrološkega
monitoringa (vir: ARSO)
O opaženih spremembah pretočnih režimov in spremembah vodne bilance
Podnebni modeli kažejo, da se bo trend globalnega ogrevanja nadaljeval, četudi takoj
povsem zaustavimo izpuste toplogrednih plinov. V kolikor bodo človeški izpusti rasli kot do
sedaj, klimatski modeli za Slovenijo napovedujejo, da bo ozračje v obdobju 2021–2050
toplejše za dodatno stopinjo in pol. Količina padavin se na letni ravni ne bo bistveno
spremenila, zaznaven pa je signal upadanja padavin poleti. Te naj bi se zmanjšale za 5–
15 %. Ker se bo sorazmerno z višanjem temperature povečala evapotranspiracija (najbolj
v topli polovici leta) lahko v prihodnjem podnebju pričakujemo pogoste sušne razmere v
poletnem času. Skupaj z zmanjšano zalogo vode v snežni odeji bodo poletne suše močno
vplivale na rečne pretočne režime in vodne zaloge v poletnem času. Čeprav scenariji ne
kažejo večjih sprememb padavin v ostalih letnih časih, pa je v hladni polovici leta ob višji
temperaturi pričakovati bolj intenzivne padavine, ki imajo za posledico poplave, plazove in
erozijo. Ob takšnih scenarijih lahko pričakujemo da bo povprečni letni odtok v obdobju
2021-2050 med 794 in 924 mm/leto.
Zgoraj navedeni trendi zahtevajo prilagajanje na klimatske spremembe z večanjem
odpornosti vodne in ostale infrastrukture na povečanje poplavnih dogodkov tako v številu
133
kot intenziteti, pospešenim izvajanjem podrobnejših načrtov zmanjšanja ogroženosti pred
poplavami na območjih pomembnega vpliva poplav ter ohranjanjem in uravnavanjem
vodnega režima zaradi sušnih dogodkov. Potrebno je ciljno zmanjševati ogroženost ljudi
in premoženja ter gospodarskih panog in kmetijstva ter kulturne dediščine zaradi poplav,
suše, erozije, in plazov (ukrepanje na vseh ogroženih območjih) z gradbenimi in
negradbenimi ukrepi. Posebno skrb je trebe namenjati podeljevanju vodnih pravic s
prvenstveno nalogo zagotavljanja zdrave pitne vode in zagotoviti prilagajanje pravic
glede na trajne spremembe v vodnem režimu.
ZV-1 definira, da se pri opredelitvi ciljev upravljanja z vodami in z njimi povezanimi
ekosistemi upoštevajo vplivi podnebnih sprememb.
Prav tako je pri podeljevanju vodnih pravic omogočena začasna omejitev in
ustavitev izvajanja vodne pravice zaradi zagotavljanja vodnih količin, kakovosti
voda in ohranjanja naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov v
primeru naravnega pojava, ki povzroči začasno pomanjkanje vode ali zmanjšanja
varnosti pred škodljivim delovanjem voda, kjer lahko ministrstvo z odločbo na
določenem območju začasno omeji ali začasno ustavi izvajanje vodnih pravic.Pri
omejitvah ali ustavitvah rabe voda iz prejšnjih odstavkov je treba najprej zagotoviti
pitno vodo in vodo za varstvo pred požarom. Zaradi začasne omejitve ali začasne
ustavitve izvajanja vodne pravice iz zgoraj navedenih razlogov imetnik vodne
pravice nima pravice do odškodnine. Prav tako je zakonsko omogočena
prilagoditev vodne pravice, če ministrstvo na podlagi monitoringa količinskega in
kakovostnega stanja voda ugotovi, da je prišlo do sprememb v vodnem režimu, ki
bi lahko povzročile trajno pomanjkanje vode, poslabšanje kakovosti voda ali
ogrozile naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov ali naravnih vrednot
ter imetniku vodne pravice določi obveznost, da s tehničnimi ali drugimi ukrepi v
določenem obdobju prilagodi izvajanje vodne pravice novim razmeram. Če imetnik
vodne pravice ne izvede prilagoditve na način in v roku na podlagi prejšnjega
odstavka, se mu vodna pravica pred njenim iztekom delno ali v celoti odvzame. Ne
glede na to, se lahko vodna pravica delno ali v celoti odvzame, če je zaradi
trajnega pomanjkanja vode ogrožena oskrba prebivalstva s pitno vodo.
Definirani so podrobnejši pravni in načrtovalski okviri za poplavno ogroženost,
manjkajo pa za sušo, erozijo in plazljivost in plazovitost. Prav tako za slednje
manjkajo dovolj podrobne strokovne podlage za potrebe odločanja in optimalno
medsektorsko izvajanje ukrepov večanja odpornosti družbe na ekstremne
vremenske pojave.
134
Sprememba temperaturnih, padavinskih in pretočnih režimov ter povečanje
jakosti in pogostosti nastopa poplav, erozije, plazov, suš
Zaradi sprememb se povečuje škoda v celotni družbi in ogroženih je več človeških življenj.
Zaradi dvajsetletnega zanemarjanja področja upravljanja z vodami, v finančnem,
kadrovskem in organizacijskem ter temu primerno zmanjšanje izvedbe ukrepov, je stanje
ob pojavu ekstremnih dogodkov še slabše.
Kadrovsko podhranjena struktura, ki skrbi za upravljanje z vodami na
upravnem in načrtovalskem nivoju ter informacijskem nivoju, spremljanju
stanja voda in vodenju investicijskih projektov ter nadzorom vzdrževanja in
izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe ne more povečevati
odpornosti na dogodke v taki meri, kot bi bilo potrebno
Za doseganje učinkovitih rezultatov bi bilo potrebno kadrovsko strukturo okrepiti ter boljše
organizirati z jasnim ciljem povečanja odpornosti družbe na vremenske ekstreme s
tehničnimi in netehničnimi ukrepi.
Pomanjkanje podrobnih predpisov, metodologij in strokovnih podlag za
erozijo, plazove in plazovitost ter sušo
Definirani so podrobnejši pravni in načrtovalski okviri za poplavno ogroženost, manjkajo
pa za sušo, erozijo in plazljivost in plazovitost. Prav tako za slednje manjkajo dovolj
podrobne strokovne podlage za potrebe odločanja.
Podpora strokovnim službam za sledenje in opozarjanje pred nevarnimi vremenskimi
pojavi. Projekcije trendov zlasti intenzivnih padavinskih dogodkov kažejo, da bo
pravočasno opozarjanje vedno pomembnejše pri zmanjševanju posledic naravinh nesreč.
Poleg primerne kadrovske strukture je pomembno zagotoviti tudi primerno vzdrževanje
merilne in informacijske opreme, ki se sicer dobavlja ob pomoči skladov Evropske unije.
135
6.3.6 Pomanjkanje vode in suše
Suša postaja del ekstremnih vremenskih dogodkov, ki povzročajo težave slovenski
ekonomiji. Slovenija je bogata z vodnimi viri, k čemur pripomore predvsem velika količina
padavin – v Sloveniji pade v povprečju od 800 mm padavin na leto na skrajnem
severovzhodu do več kot 3000 mm na zahodu. Prav dejstvo, da gre s povprečno okoli
8.000 m3 vode letno na prebivalca za eno najbolj vodnatih držav ne samo Evrope, ampak
tudi sveta, je v preteklosti sprožalo razprave o dejanski ogroženosti zaradi suše. Vendar
podatki kažejo, da je zaradi pomanjkanja padavin in njihove neugodne časovne
razporeditve suša problem in predstavlja vse večje tveganje tudi v Sloveniji.
Glede na dolžino trajanja obdobja brez padavin lahko pri suši v splošnem ovrednotimo tri
prevladujoče vidike:
- meteorološki vidik, ki ga opisuje podaljšano obdobje s pomanjkanjem padavin in je
pogosto definiran kot zmanjšanje števila dni s padavinami v primerjavi z
(»normalnim«) referenčnim obdobjem;
- hidrološki vidik, ki opisuje zmanjšanje količine vode v rekah, jezerih in znižanje
gladine podzemne vode;
- kmetijski vidik, ki predstavlja nezadostno količino vode v tleh, ki jo kmetijske
rastline potrebujejo za normalen razvoj. Kadar nastopi v času intenzivne rasti in
razvoja kmetijskih rastlin, je pridelek zmanjšan ali celo popolnoma uničen.
V obdobju po letu 1990 smo na številnih območjih Slovenije doživljali težave z negativno
vodno bilanco, predvsem na področju kmetijstva. Beležili smo daljša sušna obdobja in
močnejše suše, ki so se pojavljale tudi v več zaporednih letih. Časovna in prostorska
razporeditev padavin je ključna za pojav suše v Sloveniji, ki se odraža v kmetijstvu in
razpoložljivih količinah površinskih in podzemnih voda. Posledice suše so bile opazne na
vseh področjih gospodarstva.
Spremenljivost kmetijskih suš
Primanjkljaj vode za kmetijske rastline v poletnem obdobju od junija do konca avgusta v
glavnih devetih kmetijskih regijah Slovenije, ki je bil večji od 100 mm (povprečni 75.
percentil enostavne meteorološke bilance, ki predstavlja razliko med padavinami in
potencialno evapotranspiracijo), je v zadnjih petdesetih letih (1963-2013) povzročil kar
18-krat težave s kmetijsko sušo lokalnih (vsaj v 2 regijah), regionalnih (v 3-5 regijah) ali
izrazitih nacionalnih (v 6-9 regijah) razsežnosti in sicer v letih: 1967, 1971, 1976, 1983,
136
1984, 1988, 1992, 1993, 1994, 2000, 2001, 2003, 2006, 2007, 2010, 2011, 2012 in 2013.
Primanjkljaj vode večji od 100 mm se je največkrat pojavil na Primorskem, 43-krat, 15krat v Prekmurju , po 11-krat v Podravju in na Goriškem, v ostalih regijah pa od 6 do 8krat. Leta 2013 se je pojavil tako visok primanjkljaj tudi na Koroškem, kar v preteklosti ni
bila praksa.
Velika škoda se je pojavila dvanajstkrat po letu 1990, od tega kar
devetkrat po letu 2000.
Suše so v letih 2000, 2001, 2003 in 2006, 2007, 2012 in 2013 dosegle razsežnosti
naravne nesreče. Ocenjena neposredna škoda je presegla 0,3 promile načrtovanih
prihodkov državnega proračuna, kar je dosežen limit za pomoč v skladu z Zakonom o
odpravi posledic naravnih nesreč.
vodna bilanca (padavine - izhlapevanje) (mm)
Med najbolj perečimi je bilo leto 2003, ko je več kot 60 % slovenskega ozemlja prizadela
ekstremno huda suša. Značilnost kmetijskih suš je, da so pogostejše in intenzivnejše v
zadnjih desetih letih. Pojavnost pa je tako časovno kot regijsko od leta do leta raznolika.
Dejstvo je, da prizadene poleg najbolj ranljivih regij severovzhodne in jugozahodne
Slovenije tudi druge dele Slovenije.
200
150
100
50
0
-50
-100
-150
-200
-250
izrazita
regionalna
lokalna
ni suše
1963
1964
1965
1966
1967
1968
1969
1970
1971
1972
1973
1974
1975
1976
1977
1978
1979
1980
1981
1982
1983
1984
1985
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
-300
Slika 6-40: Izrazite, regionalne in lokalne suše v devetih regijah v Sloveniji v obdobju 1963-2013
določene na osnovi povprečnega primanjkljaja vode v poletnem obdobju. (vir: UM/ARSO)
137
Prostorska ocena kmetijske suše
Za klimatološke analize kmetijske suše se uporablja podatke o površinski vodni bilanci,
izračunani za referenčno rastlino172 iz razlike med padavinami in potencialno
evapotranspiracijo173 z uporabo podatkov
klimatoloških in padavinskih postaj v
meteorološki mreži Agencije RS za okolje. Na klimatoloških postajah je, z obstoječim
naborom merjenih spremenljivk, možen izračun evapotranspiracije (izhlapevanja iz tal in
rastline).
Vodna bilanca padavinskih postaj se izračuna na osnovi najbližje referenčne klimatološke
postaje. Pri interpretaciji prostorskih podatkov na kartah je zato nujno potrebno
upoštevati, da je na karti predstavljena le meteorološko določena stopnja suše v obliki
vodne bilance oziroma primanjkljaja vode v tleh. Pri tem ni upoštevan vpliv različne
tehnologije pridelave, posledic sušnega in vročinskega stresa na rastline in njihove
fiziologije, pogostnosti in intenzivnosti padavin, površinskega odtoka vode ob kratkotrajnih
poletnih nevihtah, bližine namakalnih sistemov in številnih drugih dejavnikov, ki lahko
vplivajo na preskrbljenost rastlin z vodo.
Leta 2003 je bil primanjkljaj vode v tleh za kmetijske rastline rekorden v vseh kmetijskopridelovalnih regijah. Škoda zaradi kmetijske suše leta 2003 je nastala v 190 občinah
oziroma v vseh slovenskih občinah, razen Bovca, Kobarida in Jezerskega. Skupna,
ocenjena neposredna škoda po opravljenih verifikacijskih postopkih in medresorskem
usklajevanju je bila ocenjena na 24.6 milijard SIT (128,3 mio EUR). Trajala je od marca
do konca avgusta. Po podatkih Uprave za zaščito in reševanje, ki so bili zbrani na
osnovi zapisnikov o ogledih in ocenah škode na kmetijskih rastlinah po suši, je bila skupna
površina kmetijskih rastlin, ki so utrpele škodo po suši blizu 380.685 ha, od tega največji
delež na trajnih travnikih, koruzi in pšenici. Največji primanjkljaj (ki je ponekod presegel
vrednost 500 mm) je bil zabeležen v obalno-kraški regiji in na skrajnem vzhodu Slovenije.
V osrednji Sloveniji so se vrednosti primanjkljaja v omenjenem obdobju gibale med 200 in
400 mm, v gorskem svetu zahodne in severne Slovenije pa primanjkljaja ni bilo. Na
spodnji sliki je prikazan prostorski prikaz kmetijske suše 2003 (razred 1 so območja z
najhujo sušo).
172
Privzeta referenčna rastlina je aktivno rastoča trava, ki popolnoma prekriva tla, z globino koreninskega
sistema do 15 cm in je zadostno preskrbljena z vodo, ima višino 0,12 m, površinsko upornost 70 s/m in
albedo 0,23.
173
Potencialna evapotranspiracija je modelirana po Penman-Monteithovi metodi, ki upošteva naslednje
meteorološke spremenljivke: temperaturo zraka, relativno zračno vlago, hitrost vetra in sončno sevanje.
138
Slika 6-41: Kmetijska suša od marca do avgusta 2003 - podana je površinska vodna bilanca za
referenčno rastlino, izračunana iz razlike med padavinami in potencialno evapotranspiracijo v mm.
(vir: UM/ARSO)
Leta 2006 je slovensko kmetijstvo ponovno prizadela kmetijska suša. Bila je specifična v
vseh pogledih. Prostorsko je prizadela manj kot 25 % območja Slovenije, trajala je le
slaba dva meseca, od 1. junija do 31. julija, vendar je bila na prizadetih območjih zelo
intenzivna. Suša je po podatkih Programa za odpravo posledic škode v kmetijstvu po
naravnih nesrečah v letu 2006 prizadela okrog 21.000 kmetijskih pridelovalcev v 139
občinah, na okoli 170.000 ha površine. Ocena sredstev za odpravo škode zaradi suše je
bila ocenjena na 49,958.000 EUR.
139
Slika 6-42: Kmetijska suša od 1. junija do 31. julija 2006. Podana je površinska vodna bilanca za
referenčno rastlino, izračunana iz razlike med padavinami in potencialno evapotranspiracijo v mm.
(vir: UM/ARSO)
Na zgornji sliki je prikazan prostorski prikaz kmetijske suše 2006. Največji primanjkljaj je
bil zabeležen v obalno-kraški regiji. Vrednosti primanjkljaja nad 150 mm v omenjenem
obdobju so bile zabeležene v zahodni in osrednji Sloveniji ter na Dolenjskem in Beli
Krajini. V severni in vzhodni Sloveniji so bile razmere ugodnejše.
140
Slika 6-43: Kmetijska suša v obdobju od 20. junija do 20. avgusta 2012 - podana je površinska
vodna bilanca za referenčno rastlino, izračunana iz razlike med padavinami in potencialno
evapotranspiracijo v mm. (vir: UM/ARSO)
Značilnost kmetijske suše 2012 je bilo pomanjkanje padavin, ki je bilo najbolj pereče
na Obali, kjer je trajalo že od oktobra 2011. V obdobju od 20. junija do 20. avgusta
2012, ki je bilo razglašeno za sušno obdobje, je na Obali padlo le 7 % dolgoletnega
povprečja padavin, na Goriškem 33 %, v osrednji Sloveniji 57 %, na Dolenjskem 43 %,
na celjskem 48 %, v Podravju 69 %, v Prekmurju 78 %. Zato je bilo to obdobje tudi
privzeto za prostorski prikaz suše (zgornja slika). Pomanjkanje padavin je bilo ponekod v
avgustu 2012 rekordno, le na severovzhodu in na severu je bilo v preteklih desetletjih še
nekaj podobnih ali bolj sušnih poletnih obdobij. Stopnjevanje suše je bilo regijsko zelo
raznoliko zaradi neenakomerno razporejenega dežja v obravnavanem obdobju. Situacija
je bila najslabša v avgustu. Kljub marsikje ugodni vsoti padavin v vegetacijski sezoni, pa
je bila za sušni stres problematična razporeditev padavin in sovpadanje s fenološkim
razvojem. Slabe učinke sušnega stresa je stopnjeval še močan vročinski stres, ki so mu
bile zaradi visokih temperatur zraka rastline izpostavljene vse od konca druge dekade
junija.
Suša 2012 je prizadela 106.257,65 ha površin, ocenjena škoda pa je
bila 56.165.261,59 eurov.
141
Značilnost kmetijskih suš v zadnjem desetletju je tudi sovpadanje sušnega obdobja z
vročinskimi valovi, ki je lansko leto trajalo od zadnje tretjine junija do konca avgusta,
tudi v letu 2013 smo beležili tri vročinske valove. Število vročih dni se po letu 1990
povečuje (spodnje slika). Povprečna poletna temperatura zraka se je začela občutno
dvigati v osemdesetih letih 20. stoletja. Istočasno je začelo strmo naraščati povprečno
število toplih in vročih dni. Poletne temperaturne razmere analiziramo s pomočjo
temperaturnih indeksov: če maksimalna dnevna temperatura preseže 25 °C, tak dan
označimo za topel dan; v primeru, da preseže 30 °C pa vroč dan. Do 9. avgusta smo
letošnje poletje v Ljubljani zabeležili 29 vročih dni, ko je bila dnevna najvišja temperatura
enaka ali višja od 30 °C. Čeprav se to število ne more meriti s številom vročih dni v letu
2006, ko smo zabeležili kar 51 vročih dni v Ljubljani, pa smo se zelo približali izenačitvi
rekorda v številu zaporednih vročih dni.
80
število dni
LJUBLJANA
59
60
40
32
20
0
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
Slika 6-44: Število vročih (Tmax >=30°C) in toplih (Tmax>=25°C) dni v Ljubljani v obdobju 19512013. (vir: UM/ ARSO)
Trendi hidroloških suš
Hidrološka suša se najbolj odraža v energetiki in vodooskrbi, prav tako sta moteni
industrijska dejavnost in turizem. Neprekinjeno obdobje z večinoma podpovprečno letno
vodnatostjo slovenskih rek traja vse od leta 1980. Obdobja z malimi pretoki so vse daljša,
trendi najmanjših pretokov trajanj nad 30 dni kažejo skoraj povsod po državi upadanje
pretokov. Statistično značilno upadanje pretokov je zlasti na območjih z gorskim zaledjem.
Eden od razlogov je ta, da so zime v zadnjih tridesetih letih manj bogate s snegom, kar
prispeva k manjšim spomladanskim pretokom in posledično daljšim sušnim obdobjem. Je
pa hidrološka suša regionalni pojav in nikoli ne zajame enakomerno cele Slovenije
(spodnja slika). Med hidrološko najbolj suha leta glede na razpoložljiva obdobja podatkov
sodijo leta 1946, 1947, 1949, nato pa leto 1993 in obdobje 2000-2003, med katerimi je
bilo najbolj sušno leto 2003, ter 2012. Upadanje pretokov je predvsem posledica upadanja
142
letne količine padavin in porasta povprečne letne temperature zraka ter z njo povezanega
večjega izhlapevanja vode. Ob napovedanih podnebnih spremembah se bodo trendi
manjšanja pretokov in dolžine hidrološke suše nadaljevali.
Slika 6-45: Leta s podpovprečno vodnatostjo običajno pomenijo sušne razmere na zalednem
območju rek (vir: UH/ARSO).
Z izrazito sušo v vodonosnikih, ko so bila negativna odstopanja od obdobnega
povprečnega napajanja vodonosnikov največja, smo se srečali v letih 1971, 1983, 2003
ter 2011 in 2012 (zgornja slika).
Slika 6-46: Odstopanje letnega obnavljanja podzemne vode v Sloveniji od povprečja 1981-2010.
(vir UH/ARSO)
V letu 2003 so bile v Prekmurju zabeležene najnižje gladine podzemne vode od začetka
sistematičnih meritev. Po podatkih Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, so
v letu 2003 s cisternami po vsej Sloveniji prepeljali okoli 119.180 kubičnih metrov pitne
143
vode. Število prebivalcev, odvisnih od dovozov pitne vode s cisternami, je bilo v letu 2003
okoli 47.400. Slabo desetletje po suši 2003 smo bili v letih 2011 in 2012 priča podobnim
ekstremnem razmeram, ki prostorsko in časovno niso popolnoma sovpadale s tistim iz leta
2003. Suša v vodonosnikih 2012 je imela svoje zametke že leta 2011, za katerega je bilo
značilno izrazito manjše napajanje vodonosnikov od dolgoletnega povprečja. Zaloge
podzemnih voda se je zmanjševale vse do konca avgusta 2012, ko so vodne gladine
marsikje v Dravski in Krški kotlini dosegale rekordno nizke vrednosti. Izdatnost
najpomembnejšega vodnega vira slovenske Istre, kraškega izvira Rižane, v času največje
rabe vode v letu 2012 ni več zadostovala za nemoteno oskrbo s pitno vodo. Največji
primanjkljaj pri obnavljanju podzemne vode je bil v letu 2012 glede na primerjalno
obdobje 1981-2010 na območjih zahodnih Alp in visokih dinarskih planot ter na območjih
ravninskih prodno-peščenih vodonosnikov (spodnja slika).
Slika 6-47: Odstopanje obnavljanja podzemnih voda v letu 2012 glede na povprečje obdobja 19812010 (regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI).
Suša v vodonosnikih se sicer ne odraža enako kot druge oblike tega pojava, velikokrat
celo ne sovpada časovno in prostorsko z njimi, kar se je pokazalo tudi v letu 2013. Ker so
procesi izmenjave vode v vodonosnikih počasnejši kot v drugih delih hidrološkega
krogotoka vode, je začetek suše podzemnih voda običajno zadnji po vrsti za začetkom
meteorološke, kmetijske in suše površinskih voda. Po končani suši se razmere v
vodonosnikih izboljšajo zadnje. Suša v vodonosnikih ima lahko znatne negativne vplive na
oskrbo s pitno vodo, posebno na območjih, ločenih od urejene vodovodne infrastrukture.
Nenazadnje se suša v vodonosnikih negativno odraža tudi v kmetijstvu, odvisnem od
namakanja iz podzemnih voda, v gospodarstvu in turizmu.
144
odstopanje padavin od dolgoletnega povprečja (%)
V letu 2013 se je občutno pomanjkanje vode v tleh začelo v prvi dekadi junija, zlasti na
obalnem območju, nekoliko kasneje tudi v severovzhodni Sloveniji. Do konca druge
dekade avgusta, so ocene sušnost na teh dveh območjih že dosegle ekstremne vrednosti,
sušne razmere pa so razširile tudi v druge dele države.
90
80
2003
2012
2013
70
60
50
40
30
20
10
0
Portorož
Bilje
Ljubljana
Novo mesto
Maribor
Murska Sobota
Šmartno pri
Slovenj Gradcu
Slika 6-48: Delež padavin v obdobju od 1. junija do 15. avgusta glede na dolgoletno povprečje
1971-2000 v sušnih letih 2003, 2012 in 2013 (vir: UM/ARSO)
Od junija do konca druge dekade avgusta je v večjem delu Slovenije padlo manj kot 50
%, ponekod okoli 50 % dolgoletnih padavin, le na severozahodu države nekoliko več
(zgornja slika). Še posebno suh je bil julij, deževalo je večinoma le v obliki ploh in neviht.
Ob prehodu zadnjih dveh front, prve 9. avgusta in druge 13. avgusta, so se razbesnela
neurja z močnimi nalivi, ponekod tudi s točo. Obala, Kras in skrajni južni del Slovenije ter
Bela Krajina so ostali skoraj suhi, v večjem delu osrednje in vzhodne Slovenije je padlo od
20 do 30 mm, največ, okoli 50 mm pa so namerili v delu severovzhodne Slovenije.
Količina padavin je bila premajhna da bi se popravilo stanje vodne bilance. Niti v
severovzhodni Sloveniji, niso obnovile povsem izčrpanega talnega vodnega rezervoarja.
Posledično so bile kmetijske rastline vse do konca druge dekade avgusta v močnem
sušnem stresu. S prekinitvijo vročinskega vala je nekoliko je popustil le vročinski stres. V
obdobju od začetka vegetacijske sezone (od 1. aprila dalje) je kumulativna vodna bilanca,
s katero ocenjujemo razsežnost
vodnega primanjkljaja (padavine minus
evapotranspiracija), že konec julija ponekod pa v začetku avgusta presegla različne
razrede intenzitete sušnosti. V večjem delu države je bila presežena ocena suho (kar je
slabše od dolgoletnega povprečja), v vzhodni in severovzhodni Sloveniji pa so se ocene
povzpele nad zelo suho oziroma so se, zlasti v severovzhodni Sloveniji, razmere približale
sušnim razmeram v letu 2003, ko je državo pestila najhujša suša v zadnjih petdesetih
letih.
Glede na navedeno je potrebno vgraditi v vse mehanizme odločanja in ukrepe na
področju upravljanja z vodami cilj zakona – ohranjanje in uravnavanje vodnih količin.
145
Posebej je to potrebno pri podeljevanju novih vodnih pravic in omejitvah in prilagoditvah
starih in že podeljenih pravic. Prvenstveno ima prednost oskrba s pitno vodo.
Pri podeljevanju vodnih pravic je omogočena začasna omejitev in ustavitev izvajanja
vodne pravice zaradi zagotavljanja vodnih količin, kakovosti voda in ohranjanja naravnega
ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov v primeru naravnega pojava, ki povzroči
začasno pomanjkanje vode ali zmanjšanja varnosti pred škodljivim delovanjem voda, kjer
lahko ministrstvo z odločbo na določenem območju začasno omeji ali začasno ustavi
izvajanje vodnih pravic.Pri omejitvah ali ustavitvah rabe voda iz prejšnjih odstavkov je
treba najprej zagotoviti pitno vodo in vodo za varstvo pred požarom. Zaradi začasne
omejitve ali začasne ustavitve izvajanja vodne pravice iz zgoraj navedenih razlogov
imetnik vodne pravice nima pravice do odškodnine.
Prav tako je zakonsko omogočena prilagoditev vodne pravice, če ministrstvo na podlagi
monitoringa količinskega in kakovostnega stanja voda ugotovi, da je prišlo do sprememb
v vodnem režimu, ki bi lahko povzročile trajno pomanjkanje vode, poslabšanje kakovosti
voda ali ogrozile naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov ali naravnih vrednot
ter imetniku vodne pravice določi obveznost, da s tehničnimi ali drugimi ukrepi v
določenem obdobju prilagodi izvajanje vodne pravice novim razmeram. Če imetnik vodne
pravice ne izvede prilagoditve na način in v roku na podlagi prejšnjega odstavka, se mu
vodna pravica pred njenim iztekom delno ali v celoti odvzame. Ne glede na to, se lahko
vodna pravica delno ali v celoti odvzame, če je zaradi trajnega pomanjkanja vode
ogrožena oskrba prebivalstva s pitno vodo.
Zakonsko se lahko namenja sredstva Sklada za vode tudi za gradnje in posodobitve
vodnih zadrževalnikov namenjenih za namakanje kmetijskih zemljišč, ki so državna vodna
infrastruktura,
Uporablja se Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS št. 114/05).
Ker se suša ne uvršča med naravne nesreče, za katere se je možno zavarovati (3.
člen ZOPNN), so kmetje upravičeni do delnega povračila škode, ki jo je povzročila
suša (34. – 44. člen ZOPNN).
Po Zakonu o vodah se sredstva Sklada za vode porabljajo za financiranje:
1. vodne infrastrukture, vključno z nakupom zemljišč, potrebnih za njeno
gradnjo,
2. gradnje državne in lokalne infrastrukture, ki je potrebna zaradi gradnje
vodne infrastrukture,
146
3. izvajanje javnih gospodarskih služb iz prejšnjega člena,
4. gradnje in posodobitve vodnih zadrževalnikov namenjenih za namakanje
kmetijskih zemljišč, ki so državna vodna infrastruktura,
5. nakupa vodnih in priobalnih zemljišč in sofinanciranja nakupa priobalnih
zemljišč s strani lokalnih skupnosti na podlagi 16. člena tega zakona,
6. strokovnih in razvojnih nalog za izvajanje tega zakona, ki jih opravljajo
pravne osebe javnega prava, ki jih je ustanovila Republika Slovenija v ta
namen,
7. medobčinskih ali regionalnih projektov gradnje objektov za črpanje, filtriranje
in zajem vode ter prenosnih vodovodov za zagotovitev javne oskrbe s pitno
vodo v skladu z operativnimi programi varstva okolja ter
8. drugih posameznih strokovnih in razvojnih nalog za izvajanje tega zakona.
Povečevanje dogodkov pomanjkanja vode in suše
Potrebna je skrb za celovito prognozo dogodkov, ki je lahko podlaga za ukrepanje.
Poudarek naj ne bi bil samo na plačevanju škode v kmetijstvu, ampak v preventivnih
praksah in ukrepih za zagotavljanje uravnavanje in ohranjanja vodnih količin v vodotokih,
vodnonosnikih in tleh. Za potrebe kmetijstva je učinkovit ukrep gradnja zadrževalnikov in
njihovo polnjenje v času, ko je vode dovolj ter namakanje kmetijskih površin v času suše
ter seveda prilagoditev posevkov glede klimatsko stanje. Direktno jemanje vode iz
vodotokov ima preveč omejitev, da bi bilo smotrno zaradi zagotavljanja ekološko
sprejemljivega pretoka.
Zakon o opravi posledic naravnih nesreč je v delu, ki se nanaša oz.
uporablja za sušo, v praksi izkazal določene pomanjkljivosti. Zlasti je
potrebno poenostaviti postopke za oceno škode po suši in bolje
definirati pogoje za razglasitev sušnih razmer.
V vse mehanizme odločanja in ukrepe na področju upravljanja z
vodami je treba vgraditi ohranjanje in uravnavanje vodnih količin.
147
Izvajanje učinkovitih ukrepov za uravnavanje in ohranjanje vodnih količin v
samih vodotokih in podzemnih vodnosnikih
Poleg zagotavljanja potrebnih vodnih količin za namakanje v zadrževalnikih je potrebno
poskrbeti tudi za njeno optimalno uporabo. Uporabnikom namakalnih sistemov je
potrebno zagotoviti vse potrebne informacije o stanju površinske vodne bilance tal,
količini vode v različnih tipih tal in svetovati, koliko vode je potrebno glede na stanje in
srednjeročno vremensko prognozo v posameznih regijah dodati posameznim gojenim
rastlinam za optimalno rast in razvoj.
148
7 Uporabljena zakonodaja in literatura
Evropska zakonodaja:
Direktiva o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (Direktiva
2000/60/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 23. oktobra 2000)
Uredba Sveta (ES), št. 708/2007 z dne 11. junija 2007 o uporabi tujih in lokalno
neprisotnih vrst v ribogojstvu.
Slovenska zakonodaja:
Zakoni:
ZDLov-1: Zakon o divjadi in lovstvu (Ur.l. RS, št. 16/04, 120/06 - odl. US in 17/08)
ZFfS: Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 83/2012 – ZFfS-1).
ZMR-2: Zakon o morskem ribištvu (Uradni list RS, št. 115/06).)
ZON: Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo,
61/06 - ZDru-1 in 8/10 - ZSKZ-B)
ZOPNN: Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 - uradno
prečiščeno besedilo, 90/07, 102/07, 40/12 - ZUJF in 17/14)
ZSRib: Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06)
ZUPUDP: Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni
list RS, št. 80/10, 106/10 - popr. in 57/12).
ZUPUDPP: Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; UL RS, 33/07, 70/08 – ZVO-1B,
108/09, 80/10 – ZUPUDPP).
ZV-1: Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 - ZZdrI-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08,
57/12 in 100/13)
ZVO-1: Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 - ZMetD, 66/06 odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12,
57/12 in 92/13)
Uredbe:
Uredba o podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta upravljanja voda (Uradni list RS,
št. 26/2006, 5/2009, 36/2013)
149
Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih
služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012).
Uredba o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/02, 122/07 in 14/2013)
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo
(Uradni list RS, št. 64/2012
Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 3/02, 17/02,
17/06 )
Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Ur.l. RS, št.
88/2005).
Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (Ur.l.
RS, št. 23/2008).
Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12).
Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št.
89/2008)
Pravilniki:
Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št 63/05,
26/06, 32/11
Pravilnik o prosto živečih živalskih vrstah, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev,
Ur. l. RS., št 62/07.
150
Literatura:
Allan J. D. (2004). Landscapes and riverscapes: The influence of land use on stream
ecosystems. Annual Review of Ecology, Evolution, and Systematics, 35(1): 257–284
ARSO, (2001). 3. del Mehanizmi ohranjanja biotske raznovrstnosti in njene trajnostne
rabe. V: Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji. Ministrstvo
za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana.
Carlton J. T. in Geller J. B., 1993. Ecological roulette: the global transport of nonindigenous marine organisms. Science, 261: 78-82.
CIS No. 3 (2003). Common Implementation Strategy for the Water Framework Directive
(2000/60/EC), Guidance Document No. 3: Analysis of Pressures and Impacts. Working
Group 2.1 – IMPRESS, European Communities, Luxembourg: Office for Official
Publications of the European Communitie, 2003.
De Min, R. in Vio, E. (1998). Molluschi esotici nell'Alto Adriatico. Annales, Ser. hist. nat.,
13, 43-54.
Deželak F., in Jenko J., 2011. Program spremljanja stanja morskih voda glede na nivo
podvodnega hrupa v skladu z Direktivo o morski strategiji – 2. Faza (Informativne meritve
podvodnega hrupa). Poročilo 2011. Zavod za varstvo pri delu d.d., Ljubljana, 49 str.
EIONET (2014). Nomenklatura CLC. Ele. Dostop:
Etični kodeks slovenskih sladkovodnih ribičev. Dostopno na: http://ribiskazveza.si/dejavnosti/pravno-podrocje/zakonodaja-s-podrocja-sladkovodnega-ribistva
Galil, B. S., 1994. Lessepsian migration – Biological invasion of the Mediterranean. V:
Boudouresque, C. F., Briand, F., in Nolan, C. (ur.), Introduced species in European coastal
waters. Report on an International Workshop. EC, Luxemburg, 63-66.
Gollasch, S. in Leppäkoski E. 1999. Risk Assessment of Alien Species in Nordic Coastal
Waters. In: Initial Risk Assessment of Alien Species in Nordic Coastal Waters. Nordic
Council of Ministers; Copenhagen, 124 s.
http://eionet-si.arso.gov.si/Podatki_in_informacije/F1126172740/HTML_Page1126257477
http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/NUMO_pritiski_i
n_vplivi.pdf.
Izvajanje Zakona o vodah. Revizijsko poročilo. 2008. Ljubljana, Računsko sodišče RS: 54
str.
IzVRS (2013). Repnik Mah P., Habinc M., Petkovska V., Urbanič G. 2013. Katalog dobrih
praks urejanja voda. Poročilo o delu za leto 2013. Inštitut za vode Republike Slovenije,
Ljubljana.
151
IzVRS (2013). Repnik Mah P., 2013. Sonaravno urejanje površinskih voda Inštitut za vode
Republike Slovenije, Ljubljana.
IzVRS. (2013). Letno poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije za leto 2013,
Naloga: I/1/1/4.3 Prilagoditev zbiranja podatkov in povezovanja baz podatkov o
obremenjevanju voda za namen izdelave ekonomskih analiz (5ED). Inštitut za vode
Republike Slovenije, Ljubljana, november 2012, 20 str.
IzVRS. (2013). Letno poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije za leto 2013,
Naloga: I/1/1/4.1 Zagotovitev popolnega povračila okoljskih stroškov in stroškov vode kot
naravnega vira (3ED) – 1. in 2. del. Inštitut za vode Republike Slovenije, Ljubljana,
november 2012
Jalón D.G., Alonso C., Tango M.G., Martinez V., Gurnell A., Lorenz S., Wolter C., Rinaldi
M., Belletti B., Mosselman E., Hendriks D., Geerling G. (2013). Review on pressure effects
on hydromorphological variables and ecologically relevant processes. D1.2 Effects of
pressures on hydromorphology. REFORM. FP7
Jogan, N. in I., Kos, (2012). 2. Poti vnosa, prenosa in širjenja tujerodnih Vrst. V: Neobiota
Slovenije: Invazivne tujerodne vrste v Sloveniji ter vpliv na ohranjanje biotske
raznovrstnosti in trajnostno rabo virov (končno poročilo projekta). Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Biotehniška fakulteta, oktober 2012.
MKGP. 2008. Operativni program za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007-2013.
MOP. 2013(a). Načrt upravljanja morskega okolja, Začetna presoja morskih voda v
pristojnosti Republike Slovenije, Prevladujoče obremenitve in vplivi.
MKO, (2013). Invazivne tujerodne vrste rastlin in živali. Dostopno z:
http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/narava/invazivne_tujerodne_vrste_rastlin_in_
zivali/ (september 2013).
Neobiota Slovenije: Invazivne tujerodne vrste v Sloveniji ter vpliv na ohranjanje biotske
raznovrstnosti in trajnostno rabo virov (končno poročilo projekta). Ljubljana, Univerza v
Ljubljani,
Biotehniška
fakulteta,
oktober
2012.
Dostopno
z:
http://www.bioportal.si/neobiota_teme.php (november 2013)
NIEA Northern Ireland Environmental Agency, (2010). River Basin Management Plans
2009 – 2015.
NUV (2011). Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja za
obdobje 2009 – 2015. MOP, 2011
Pavlin M. (2012). Povezava med spremenljivkami evtrofikacije in združbo nevretenčarjev v
celinskih vodah Slovenije. Dokt. disertacija, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012
152
pCEA (preliminary Cost Effectiveness Analysis), (2007). Revised pCEA Chapter on
Fisheries and Alien Species Following Stakeholder Review. Dostopno z:
http://www.coastms.co.uk/resources/5b34c89f-ebf9-4294-874f-9bc01c9c077b.pdf
(november 2013)
Pedersen, M. L. (2009). Effects of channelisation, riparian structure and catchment area
on physical habitats in small lowland streams. Fundamental and Applied Limnology /
Archiv für Hydrobiologie, 174(1), 89-99.
Petek F. (2004). Land use in Slovenia. V Slovenia: a geographical overview. Urbanc M.
(ur.). Ljubljana. ZRC SAZU: 105–108
Peterlin M., Palatinus A., Jež E., Ljubec B., Kržan A., Forte J., Kupec R., Štajnrajh T.,
Ajdnik U., Rauh T., Karakaya B., Birsa T., Karat A., Delić A. Predlog spremljanja stanja in
začetna presoja morskih voda glede na lastnosti in količine morskih odpadkov na obali v
skladu z Direktivo o morski strategiji (Direktiva 2008/56/ES). Poročilo za leto 2012.
Inštitut za vode Republike Slovenije, Ljubljana, str. 60.
Peterlin, M., Gosar, L., Mohorko, T., Urbanič, G., Gabrijelčič, E., Petelin, Š., Palatinus, A.,
Kramar, M., Bremec, U., Centa, M., Bruderman, B., Orlando-Bonaca, M., Lipej, L., Malej,
A., Francé, J., Čermelj, B., Bajt, O., Kovač, N., Mavrič, B., Turk, V., Mozetič, P., Ramšak,
A., Kogovšek, T., Šiško, M., Flander Putrle, V., Grego, M., Tinta, T., Petelin, B., Vodopivec,
M., Jeromel, M., Martinčič, U., Malačič, V., Marčeta, B., PENGAL, P., Deželak, F., Jenko, J.
(2013). Načrt upravljanja z morskim okoljem : začetna presoja morskih voda v pristojnosti
Republike Slovenije: prevladujoče obremenitve in vplivi. Ljubljana: Inštitut za vode
Republike Slovenije, 2013. IX, 75 str., ilustr. Ele. Dostop:
http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/NUMO_pritiski_i
n_vplivi.pdf.
PETERLIN, Monika, GOSAR, Leon, MOHORKO, Tanja, URBANIČ, Gorazd, GABRIJELČIČ,
Elizabeta, PETELIN, Špela, PALATINUS, Andreja, KRAMAR, Marko, BREMEC, Urška,
CENTA, Mitja, BRUDERMAN, Boris, ORLANDO-BONACA, Martina, LIPEJ, Lovrenc, MALEJ,
Alenka, FRANCÉ, Janja, ČERMELJ, Branko, BAJT, Oliver, KOVAČ, Nives, MAVRIČ, Borut,
TURK, Valentina, MOZETIČ, Patricija, RAMŠAK, Andreja, KOGOVŠEK, Tjaša, ŠIŠKO,
Milijan, FLANDER PUTRLE, Vesna, GREGO, Mateja, TINTA, Tinkara, PETELIN, Boris,
VODOPIVEC, Martin, JEROMEL, Maja, MARTINČIČ, Urška, MALAČIČ, Vlado, MARČETA,
Bojan, PENGAL, Polona, DEŽELAK, Ferdinand, JENKO, Jernej. Načrt upravljanja z morskim
okoljem - začetna presoja morskih voda v pristojnosti Republike Slovenije : prevladujoče
obremenitve in vplivi. Ljubljana: Inštitut za vode Republike Slovenije, 2013. IX, 75 str.,
ilustr.
PETERLIN, Monika, GOSAR, Leon, PETELIN, Špela, BRUDERMAN, Boris, CENTA, Mitja,
KRAMAR, Marko, VELKAVRH, Blaž. Načrt upravljanja z morskim okoljem : izhodišča za
pripravo načrta. Ljubljana: Inštitut za vode Republike Slovenije, 2013. II, 34 str.,
153
povezava:
http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/NUMO_strokovn
a_zakonodajna_izhodisca.pdf.
Petkovska V, Urbanič G. Links between morphological parameters and benthic
invertebrate assemblages: general implications for hydromorphological river management.
V tisku.
Podgornik, S. in Jenič, A., (2014). Ocena velikosti populacij in distribucija tujerodnih vrst
rib. Koncno porocilo. Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana.
Povž, M. 2014. Izhodišče za pripravo kriterijev in metodologije vrednotenja bioloških
obremenitev za celinske vode s področja ribiškega upravljanja, ribištva ribogojstva in
tujerodnih vrst rib. Zavod Umbra, Ljubljana.
PRP. Program razvoja podeželja. Ele. Dostop:
http://www.program-podezelja.si/sl/strateski-dokumenti/strateski-dokumenti/slovenija
PU NUV (2011). Program ukrepov upravljanja voda za obdobje od 2011 do 2015. MOP,
2011
Ribera M. A. in Boudouresque C. F., 1995. Introduced marine plants, with special
reference to Macroalgae: mechanisms and impact. Progress in Phycological Research, 11:
187-268.
Smolar-Žvanut, N. in Blumauer, S. (2013). Izhodišče za pripravo kriterijev in metodologije
vrednotenja bioloških obremenitev tujerodnih vrst (DDU28). Inštitut za vode Republike
Slovenije, Ljubljana.
Smolar Žvanut, N., Blumauer, S., Povž, M., (2013). Ukrepi za zmanjšanje bioloških
obremenitev voda. 24. Mišičev vodarski dan 2013 – zbornik referatov, Maribor.
Šumer, S., Povž, M., Seliškar, T. (2003). Analiza bioloških obremenitev in vplivov na vode
− Pregled in posledice vnosa in preseljevanj sladkovodnih ribjih vrst v in po Sloveniji in
vpliv na oceno ekološkega stanja vodnih teles v okviru Direktive o vodah. Končno poročilo.
EBRA d. o. o., Logatec.
Thuja 2, (2013). Projekt: Tujerodne vrste – naša skrb, moja odgovornost. Dostopno z:
http://www.tujerodne-vrste.info/projekt/projekt-thuja-2/ (december 2013)
Zibrowius, H. 1994. Introduced invertebrates: examples of success and nuisance in the
European Atlantic and in the Mediterranean. V: Boudouresque, C. F., Briand, F. in Nolan,
C. (ur.), Introduced species in European coastal waters. Report on an International
Workshop. EC, Luxemburg, 44-49.
154
DODATEK: Pomembne zadeve upravljanja voda na
porečjih in povodjih (avgušt 2014)
V nadaljevanju je podano besedilo pripravljeno v avgustu 2014 za potrebe javne
obravnave. Besedilo v nadaljevanju podaja pomembne zadeve upravljanja voda, ki so že
podane v Poglavju 6 glede na tip obremenitve, glede na porečja in povodja.
Pomembne zadeve upravljanja voda na porečjih
in povodjih
V nadaljevanju so podani zaznani okoljski problemi174 na področju upravljanja voda175, za
katere se ugotovlja, da lahko povzročajo večje vplive na vodno okolje. Pomembnejše
obremenitve glede na onesnaževanje, hidrološke in morfološke obremenitve ter glede na
biološke obremenitve voda določene na osnovi analize človekovega delovanja na stanje
okolja176, kabinetnih analiz, terenskega dela in ekspertnih mnenj.
Pomembnejše obremenitve površinskih in podzemnih voda so določene na podlagi v
nadaljevanju besedila navednih kriterijev.
Točkovni in razpršeni viri onesnaževanja površinskih voda
Obremenitev VTPV je pomembnejša, če znaša vnos nitrata več kot 10 % celotne
obremenitve na porečju/povodju. Za ta vodna telesa predstavljajo bistvene
obremenitve:
točkovni viri onesnaževanje, če predstavljajo ≥ 25% celotne obremenitve
na VTPV
razpršeni viri onesnaževanja, če predstavljajo ≥ 50 % celotne obremenitve
na VTPV
Obremenjevanje voda zaradi vnosa prednostnih snovi in posebnih onesnaževal (t.i.
nevarnih snovi)
174
175
176
in
Prikaz človekovega delovanja na stanje voda iz NUV I in njihova nadgradnja v letih 2013-2014
155
Obremenitev VTPV je pomembnejša, če je na podlagi podatkov monitoringa stanja
voda ugotovljeno, da VTPV ne dosega dobrega stanja zaradi prednostnih snovi
in/ali posebnih onesnaževal (podatki ARSO za obdobje 2010-2012177).
Hidromorfološke obremenitve površinskih voda178
Obremenitev vodotoka je pomemnejša če:
- zaradi odvzema vode delež struge z zmanjšanim pretokom predstavlja ≥ 10
% celotnega VT
- delež odpadne vode, ki se izpušča v vodotok predstavlja ≥ 30 % glede na
nQnp
- znaša dolžina zajezitve mokrega zadrževalnika ≥ 45% dolžine VT
- delež struge z odvzemom naplavin predstavlja > 10 % dolžine vodotoka
- delež osušenih zemljišč predstavlja ≥ 7,2 % prispevne površine vodotoka
Obremenitev obale jezera je pomembnejša, če se na podlagi Modularnega Indeksa
Spremenjenosti Obale Jezera (MISO-J) ugotovijo veliki vplivi
Obremenitev obalnega morja je pomembnejša, če se na podlagi Modularnega Indeksa
Spremenjenosti Obale Morja (MISO-M) ugotovijo veliki vplivi
Biološke obremenitve površinskih voda
Pomembnejše biološke obremenitve voda so podane na podlagi prisotnosti tujerodnih vrst
organizmov v površinskih vodah (NUV I, 2011)
Druge obremenitve morja
Pomembnejše obremenitve morja so podane na podlagi začetne presoje stanja morskega
okolja (MKO, april 2014179).
Točkovni in razpršeni viri onesnaževanja podzemnih voda ter hidrološke
obremenitve podzemnih voda
Pomembne obremenitve podzemnih voda so določene:
177
Kakovost površinskih vodotokov, dostopno na URL povezavi: http://www.arso.gov.si/vode/reke/,
http://www.arso.gov.si/vode/jezera/, http://www.arso.gov.si/vode/morje/ (vpogledano: 11.8.2014)
178
NUV I, str. 208 (Presoja vplivov hidromorfoloških obremenitev na rekah)
179
Dsotopno na :
http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/okvirna_direktiva_o_morski_strategiji/zacetna_presoja_stan
ja_morskega_okolja_dolocitev_dobrega_stanja_morskega_okolja_ciljnih_vrednosti_in_kazalnikov/
(vpogledano: 11.8.2014)
156
-
-
kjer se na podlagi analize obremenitev in vplivov (NUV I, 2011) ugotovi, da
nam okoljski problemi lahko preprečijo doseči okoljske cilje in dobro stanje
podzemnih voda do leta 2015 (NUV I, str. 234)
na osnovi posodobljene analize obremenitev in vplivov za NUV II
na podlagi rezultatov raziskav iz ciljno umerjenih projektov
157
Porečje Mure
Kratek opis porečja reke Mure
Porečje Mure se razteza preko Goričkega,
Ledavskih goric, ravninskega območja
Prekmurja in delno tudi preko Slovenskih
goric. Glavne reke na tem porečju so
Mura (Slika 7-1), Kučnica, Ščavnica,
Velika Krka, Kobiljanski potok in Ledava.
Večjih naravnih jezer, ki bi bila vključena
v pripravo PZUV, na tem porečju ni
identificiranih.
Mrtvica Mure pri Kotu (VIR: http://nfpsi.eionet.europa.eu/sokol/displayimage.php?pid=3
565)
Slika 7-1: Reka Mura (SOkol, ARSO)
Raba zemljišč
Na porečju Mure je največ kmetijskih površin (66 % površine porečja) pri čemer je 4/5
kmetijskih površin namenjenih intenzivnemu kmetijstvu in 1/5 ekstenzivnemu kmetijstvu.
Površine, ki so opredeljene kot naravne površine zasedajo 29 % in površine, ki so
opredeljene kot umetne površine zasedajo 4% površine porečja Mure.
Iz primerjave z ostalimi porečji/povodji180 izhaja, da je delež površin, ki se namenja
intenzivnemu kmetijstvu, največji na porečju Muree. Prisotnost kmetijskih površin,
predvsem tistih, ki se uporabljajo za namene intenzivnega kmetijstva, poveča možnost
onesnaževanja površinskih in podzemnih voda z nitrati in pesticidi.
180
Deleži intenzivnega kmetijstva po porečjih/povodjih: 55 % porečja Mure, 28 % porečje Drave, 18 %
povodje jadranskih rek z morjem, 17 % porečje Save, 8 % povodje Soče.
158
Pomembni točkovni in razpršeni viri onesnaževanja površinskih voda
Do obremenjevanja voda prihaja zaradi emisij odpadne vode iz točkovnih (industrijska
odpadna voda, odpadna voda iz komunalnih čistilnih naprav) in razpršenih virov
onesnaževanja (spiranje s kmetijskih površin, odpadna voda iz gospodinjstev, ki ležijo
zunanj območji poselitve, atmosferska depozicija).
Obremenjevanje voda zaradi vnosov dušika je na porečju Mure najbolj izrazito na Kučnici
(VT Kučnica Mura Petanjci – Gibina), Ledavi (VT Ledava zadrževalnik Ledavsko jezero –
sotočje z Veliko, VT Ledava zadrževalnik Radmožanci - državna meja) in Ščavnici (VT
Ščavnica povirje – zadrževalnik Gajševsko jezero, VT Ščavnica zadrževalnik Gajševsko
jezero – Gibina). Na navedenih vodotokih spiranje s kmetijskih površin predstavlja 80 – 95
% celotne obremenitve na VTPV.
Na porečju Mure je glede na podatke ARSO, prihaja do prekomernega onesnaževanja
vodotokov in zadrževalnikov s fitofarmacevtskimi sredstvi. Najbolj obremenjeni so reka
Ledava in Kobiljanski potok ter Perniško in Gajševsko jezero (ARSO, podatki 2010 do
2012).
Pomembne hidromorfološke obremenitve površinskih voda
Odvzemi vode
Skupna količina odvzete vode, ob upoštevanju odvzemov iz izvirov in iz vodotokov
površinskih voda (NUV, 2011), na porečju Mure znašal 0,5 m3/s in v primerjavi s
porečji/povodji predstavlja najmanjšo vrednost. Voda se v večji meri odvzema za potrebe
industrije (t.i. tehnološke vode)
Hidroelektrarne
Hidroelektrarne močno vplivajo na hidromorfološko stanje vodnih teles površinskih voda
saj povzročajo spremembe hidrološkega režima, prekinitve vzdolžne povezanosti in
morfološke spremembe. Tako na porečju Mure prihaja do vpliva gorvodnih avstrijskih HE.
159
Razbremenilniki181
Po številu razbremenilnikov in dolžini razbremenjene struge najbolj izstopata porečji Mure
in srednje Save. Dolžina razbremenjene struge na porečju Mure (razbremenilnik Ledave,
Ščavnice, Kobiljskega potoka) znaša 43,9 km.
Slika 7-2: Razbremenilnik Ledava-Mura (Foto: A.
Bizjak)
Regulacije in druge ureditve struge183
Z regulacijami in drugimi ureditvami strug so najbolj obremenjena vodna telesa, VT
Kobiljanski potok državna meja – Ledava, VT Kučnica, VT Ledava mejni odsek, VT Ledava
zadrževalnik Ledavsko jezero – sotočje z Veliko Krko, VT Ščavnica zadrževalnik Gajševsko
jezero – Gibina. Med najbolj z regulacijami in drugimi ureditvami zaznamovana vodna
telesa uvrščamo MPVT-je184, in sicer in UVT185.
181
Kanal, zgrajen za prevajanje presežnih poplavnih voda (večjih od količin, ki jih struga vodotoka še
lahko varno prevaja)
182
183
Podatki o regulacijah in drugih ureditvah struge so privzeti iz Kategorizacije vodotokov po ekomorfološkem
pomenu (EMK) (IzVRS, 2001)
184
185
Umetna vodna telesa
160
Slika 7-3: Nasip ob Muri – vpliv na obvodni ekosistem (Foto: M. Habinc)
Biološke obremenitve
tekočih vodah, je bilo leta 2003 v porečju Mure registriranih po 9 tujerodnih vrst rib. Sivi
in srebrni tolstobik se v nobenem od porečij, kjer sta bila prisotna, ne pojavljata v
vodotokih, ampak samo v izoliranih stoječih vodah.
Pomembni točkovni in razpšeni viri onesnaževanja podzemnih voda
Dravskega polja, Prekmurja in Savinjske doline. Hidrogeološke značilnosti omenjenih
vodonosnikov v kombinaciji s podnebnimi ter pedološkimi razmerami ne omogočajo
absorpcije tako velikih količin dušika, zato v podzemni vodi prihaja do prekoračenih
najvišjih dovoljenih vrednosti nitrata v podzemni vodi.
161
Porečje Drave
Kratek opis porečja Drave
Porečje Drave zajema Koroško, dolino Drave, Pohorje, Slovenske gorice, Dravsko ravnino
z obrobji in delno Haloze in Kozjansko. Na porečju Drave so bile obravnavane reke Drava
(Slika 4-2), Mislinja, Meža, Mutska Bistrica, Ložnica, Polskava, Dravinja in Pesnica s
pritoki. Tako kot na porečju Mure, tudi na porečju Drave ni večjih naravnih jezer.
Struga Drave Pod Jezom Pri Markovcih
Reka Drava - Prodišče, Plitvine In Brzice
Slika 7-4: Reka Drava (SOkol, ARSO)
Raba zemljišč
Na porečju Drave predstavljajo naravne površine 49 % povšine porečja, kmetijske
površine 47 % površine porečja in površine, ki so opredeljene kot umetne površine 3 %
površine porečja Drave. Za potrebe ekstenzivnega kmetijstva se uporablja 19 % površin
in za potrebe intenzivnega kmetijstva 28 % površin.
Slika 7-5: Spremenjena raba obrežnega pasu - V celoti odstranjena obrežna vegetacija in
odsekoma ohranjena obrežna vegetacija na Ložnici (Foto: M. Habinc)
162
Pomembni točkovni in razpšeni viri onesnaževanja površinskih voda
Obremenjevanje voda zaradi vnosov dušika je na porečju Drave najbolj izrazito na MPVT
Drava Dravograd – Maribor, VT Dravinja Zreče – Videm, VT Pesnica zadrževalnik Perniško
jezero – Ormož, VT Polskava Zgornja Polskava – Tržec. Na navedenih vodnih telesih
spiranje s kmetijskih površin predstavlja 70 – 90 % celotne obremenitve na VTPV.
Odvzemi vode
Skupna količina odvzete vode, ob upoštevanju odvzemov iz izvirov in iz vodotokov
površinskih voda (NUV, 2011), na porečju Drave znaša 1010,2 m3/s in v primerjavi s
porečji/povodji predstavlja največjo vrednost.
Odvzemi vodi iz izvirov, ki presegajo količinski kriterij, so v večini primerov namenjeni
oskrbi s pitno vodo. Iz površinskih voda se najpogosteje odvzema vodo za potrebe
obratovanja hidroelektrarn.
Hidrolelektrarne
V Sloveniji obratuje 20 hidroelektrarn z močjo >10 MW. Največje število takih HE je na
porečju Drave (HE Dravograd, HE Vuzenica, HE Vuhred, HE Ožbalt, HE Fala, HE
Mariborski otok, HE Zlatoličje, HE Formin). Hidroelektrarne močno vplivajo na
hidromorfološko stanje vodnih teles površinskih voda saj povzročajo spremembe
hidrološkega režima, prekinitve vzdolžne povezanosti in morfološke spremembe. Na
navedene vplivajo tudi gorvodne avstrijske HE in dolvodna HE Varaždin (Hrvaška)
163
HE Formin (Foto: E. Gabrijelčič).
Odvzem vode za hidroenergetsko rabo z
derivacijskim kanalom (Foto: E. Gabrijelčič). Na
desni strani slike struga reke iz katere se odvzema
vodo.
Slika 7-6: Hidroelektrarna in derivacijski kanal
Zadrževalniki
Največ zadrževalnikov186 je na porečju Drave. Med 16 zadrževalnikov, ki so prisotni na
porečju drave uvrščamo Ptujsko jezero, Ormoško jezero, ipd.
Slika 7-7: Zadrževalnik Ptujsko jezero (Foto: M. Habinc)
186
zadrževalniki na vodnih telesih in vodotokih, ki se prikjučijo vodnemu telesu, s prispevno površino večjo od
10 km2
164
Največ ureditev po številu vodnih teles je na porečju Drave. Z regulacijami in drugimi
ureditvami strug so najbolj obremenjena vodna telesa, VT Dravinja Zreče – Videm, VT
Ložnica Slovenska Bistrica – Pečke, VT Meža Črna na Koroškem – Dravograd, VT Mislinja
Slovenj Gradec – Otiški vrh, VT Pesnica državna meja – zadrževalnik Perniško jezero, VT
Pesnica zadrževalnik Perniško jezero – Ormož, VT Polskava Zgornja Polskava – Tržec. Med
najbolj z regulacijami in drugimi ureditvami zaznamovana vodai telesa uvrščamo MPVTje188 in UVT-je189, in sicer MPVT Drava Dravograd – Maribor, MPVT Perniško jezero, MPVT
zadrževalnik Ormoško jezero, MPVT zadrževalnik Ptujsko jezero, UVT Kanal HE Formin,
UVT Kanal HE Zlatoličje.
Biološke obremenitve
tekočih vodah, je bilo leta 2003 v porečju Drave registriranih po 9 tujerodnih vrst rib. Sivi
Dravskega polja, Prekmurja in Savinjske doline. Dravskega polja se tako nahaja preko 100
govedorejskih hlevov z več kot 50 glavami goveje živine ter 60 hlevov z več kot 100
prašiči. Hidrogeološke značilnosti omenjenih vodonosnikov v kombinaciji s podnebnimi ter
pedološkimi razmerami ne omogočajo absorpcije tako velikih količin dušika, zato v
podzemni vodi prihaja do prekoračenih najvišjih dovoljenih vrednosti nitrata v podzemni
vodi
187
188
189
Umetna vodna telesa
165
Poslabševanje kakovosti podzemne
vode
v
spodnjem
(Pliocenskem)
Dolgoročne časovne serije koncentracij nitratov v plitvih vodnjakih črpališča Skorba
kažejo, da v izčrpani pitni vodi južnega dela vodonosnika Dravskega polja pogosto prihaja
do prekoračitev najvišje dovoljene koncentracije nitratov v podzemni vodi. Plitvi (1.)
vodonosnik Dravskega polja je na tem območju močno onesnažen z nitrati, tako da se
koncentracije večinoma gibljejo med 40 in 60 mg/l.
Kar pa je še bolj zaskrbljujoče, je naraščajoči trend koncentracij nitratov v globokem
vodonosniku Dravskega polja, ki ga opazujemo v zadnjih letih. V podzemni vodi iz
globokih vodnjakov črpališča Skorba, ki zajemajo vodo v spodnjem (2.) vodonosniku,
namreč opazujemo lokalno hitro rastoči trend povečevanja koncentracij nitratov. Ob
nadaljevanju takšnega trenda bi bila na takem mestu že v nekaj letih presežena najvišja
dovoljena koncentracija nitratov v pitni vodi 50 mg/l.
To pomeni, da ptujski vodovod že v obdobju nekaj let ne bo več mogel zagotavljati
dolgoročnosti neoporečne pitne vode iz črpališča Skorba, ki predstavlja glavni vodni vir za
mesto Ptuj in okolico. Voda iz spodnjega (2.) ter zgornjega (1.) vodonosnika bo imela
prekoračene najvišje dovoljene koncentracije nitratov, tako da tudi z mešanjem vod iz
obeh virov ne bo več možno zagotavljati dovolj nizkih koncentracij nitratov.
166
Porečje Save
Kratek opis porečja Save
Največji delež na VO Donave ima porečje Save, ki je razdeljeno na Zgornjo, Srednjo in
Spodnjo Savo, Savinjo in Kolpo. Zgornja Sava zajema Zgornjesavsko dolino, osrednje
območje Julijskih Alp, Triglavsko predgorje, Jelovico, greben Karavank, BlejskoRadovljiško kotlino z obrobji, del Kamniško-Savinjskih Alp, Škofjeloško hribovje,
Brezjansko ravnino, Kranjsko in Sorško polje.
Srednja Save obsega Polhograjsko hribovje, Ljubljansko kotlino z Ljubljanskim barjem,
Kamniško kotlino, Kamniško in Zasavsko hribovje, del Kamniško-Savinjskih Alp, planoto
med Črnim vrhom in Logatcem, Pivško kotlino, Cerkniško polje, Veliko notranjsko planoto,
Bloke in območje Javornikov do Snežnika.
Spodnja Save obsega Grosupeljsko kotlino, Dolenjsko hribovje ob Savi, delno Haloze in
Kozjansko, Posavsko in Obsotelsko gričevje, Krško-Brežiško polje, Krško gričevje, dolino
srednje Krke z obrobji, Suho krajino, Kočevski Rog, Krakovski gozd in Gorjance z Radoho.
Porečje Savinje se razprostira na območju dela Kamniško-Savinjskih Alp, Logarske doline,
Spodnje Savinjske doline, Šaleško-Konjiškega hribovja, predgorja vzhodno od Savinje ter
celjske in velenjske kotline.
Porečje Kolpe obsega Ribiško-Kočevsko dolino, Kočevsko goro z Moravsko planoto, dolino
Zgornje Kolpe, Kočevsko-Roško hribovje in Belo krajino.
Cerkniško jezero
Bohinjsko jezero s Komne (VIR: http://nfpsi.eionet.europa.eu/sokol/displayimage.php?pid=5752)
Slika 7-8: Cerkniško in Bohinjsko jezero (SOkol, ARSO)
Na porečju Save so tri naravna (Slika 4-3; Cerkniško, Bohinjsko in Blejsko jezero) in eno
umetno jezero (Velenjsko jezero), ki so bila vključena v analizo. Glavne reke na tem
porečju so Sava, Radovna, Tržiška Bistrica, Kokra, Sora (Poljanska in Selška Sora), Rača,
167
Pšata, Kamniška Bistrica, Cerkniščica, Jezerski Obrh, Rak, Pivka, Unica, Logaščica, Iščica,
Gradaščica, Mali Graben, Mirna, Črmošnjičica, Radeščica, Temenica, Prečna, Radulja,
Krka, Mestinjščica, Bistrica, Sotla, Čabranka, Rinža, Krupa, Lahinja in Kolpa.
Raba zemljišč
Podrobnejši pregled porečja Save (Slika 7-9) nam pokaže, da se največ površin za
namene kmetijstva uporablja na Spodnji Savi, in sicer 42 % površine pri čemer se za
potrebe intenzivnega kmetijstva uporablja 26 % površine in za potrebe ekstenzivnega
kmetijstva 16 % površine Spodnje Save. Največji delež naravnih površin je na zgornji Savi
in na Kolpi.
Slika 7-9: Deleži rabe zemljišč na porečju Save (Vir: Corine land cover, 2006)
Površine, ki so opredeljene kot umetne površine, zasedajo 5 % površine Srednje Save.
Zaradi urbanizacije190 so spremembe rabe večjih površin opazne predvsem na obrobju
naselij za potrebe industrije in trgovine. Do nastajanja umetnih površin pa prihaja tudi ob
trasah velikih infrastrukturnih objektov (avtocest)191.
190
Urbanizacija je proces rasti prebivalstva in preoblikovanje podeželskih naselij v mesta, oziroma širjenje
mestnega načina življenja na podeželju (Geodetski Inštitut Slovenije)
191
Vir: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=460 (vpogledano 22.6.2014)
168
Obremenjevanje voda zaradi vnosov dušika je na porečju Save najbolj izrazito na vodnih
telesih navedenih v preglednici (Preglednica 7-1). Na zgornji, srednji in spodnji Savi so
najpogostejši viri obremenjevanja voda izpusti odpadne vode iz komunalnih čistilnih
naprav, medtem ko je na Kolpi in Savinji najpogostejši vzrok spiranje s kmetijskih površin.
Preglednica 7-1: Vodna telesa na katerih je delež vnosa dušika ≥ 10 % celotne obremenitve na
porečju
Porečje/povodje
Vodna telesa
Zg. Sava
MPVT Sava Dolinka HE Moste, MPVT Sava Mavčiče – Medvode, VT Poljanska
Sora, VT Sora
Sr. Sava
VT Kamniška Bistrica Študa – Dol, VT Ljubljanica Moste – Podgrad, VT
Ljubljanica povirje – Ljubljana
Sp. Sava
VT Krka Otočec – Brežice, VT Krka povirje – Soteska, VT Krka Soteska –
Otočec, VT Sava Krško – Vrbina
Savinja
VT Paka Velenje – Skorno, VT Savinja Celje – Zidani Most, VT Savinja Letuš –
Celje, VT Savinja povirje – Letuš, VT Voglajna zadrževalnik Slivniško jezero –
Celje
Kolpa
VT Kolpa Petrina – Primostek, VT Kolpa Primostek – Kamanje, VT Lahinja
Na porečju Save glede na podatke ARSO, prihaja do prekomernega onesnaževanja
vodotokov in zadrževalnikov s fitofarmacevtskimi sredstvi in kovinami. Najbolj
obremenjena so vodna telesa VT Mirna, VT Sotla Podčetrtek – Ključ, VT Mestlnjščica, VT
Paka Velenje – Skorno, VT Voglajna zadrževalnik Slivniško jezero – Celje, VT Hudinja
Nova Cerkev - sotočje z Voglajno, VT Temenica I ter Velenjsko jezero (ARSO, podatki za l.
2010 – 2012).
169
Hidroelektrarne
V Sloveniji obratuje 20 hidroelektrarn z močjo >10 MW. Na porečju Save obratuje 7
hidroelektrarn, in sicer HE Moste, HE Mavčiče, HE Medvode na zgornji Savi, in HE Vrhovo,
HE Boštanj, HE Blanca, HE Krško na spodnji Savi. Hidroelektrarne močno vplivajo na
hidromorfološko stanje vodnih teles površinskih voda saj povzročajo spremembe
hidrološkega režima, prekinitve vzdolžne povezanosti in morfološke spremembe. Tako na
srednji Savi prihaja do vpliv gorvodnih HE ( HE Mavčiče, HE Medvode)
Odvodni kanal HE Moste (Foto: M.
Habinc).
Pregrada HE Moste (Foto: M. Habinc).
Povečan pretok Save Dolinke dolvodno od
odvodnega kanala (Foto: P. Repnik Mah).
Slika 7-10: Pregrada HE Moste (Foto: M. Habinc). Poleg sprememb v hidrološkem režimu, pregrade
prekinjajo kontinuiteto toka in povzročajo morfološke obremenitve – razvidne spremembe brežin.
170
Razbremenilniki
Po številu razbremenilnikov in dolžini razbremenjene struge najbolj izstopata porečji Mure
in srednje Save. Dolžina razbremenjene struge na srednji Savi z Gruberjevim prekopom
in razbremenilniki Pšate znaša 24 km.
Slika 7-11: Razbremenilnik Pšate (Foto: P. Repnik Mah, 2007)
Izpusti vode
Izpusti odpadne vode predstavjajo hidrološko obremenitev vodotoka. Največ izpustov
odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, ki presegajo delež 1 % najmanjšega malega
pretoka v obdobju (nQnp) VTPV je na območju Srednje Save (NUV, 2011), najmanj pa na
povodju Soče.
Odvzem naplavin
Odvzemi naplavin so priostni na zgornji in srednji Savi192. Skupna dolžina odvzemov znaša
7,9 km.
Slika 7-12: Sava pri Hotiču, kjer je stalno mesto
odvzema naplavin (Foto: P. Repnik Mah)
192
Slika 7-13: Savske naplavine (Foto: P. Repnik
Mah)
Št. odvzemnih mest: Soča -7, Zg. Sava – 3, Sr. Sava - 1
171
193
Z regulacijami in drugimi ureditvami strug so najbolj obremenjena vodna telesa navedena
v preglednici (Preglednica 7-2). Na porečju Kolpe posebno izrazitih regulacij in drugih
ureditev ni zabeleženih.
Preglednica 7-2: Vodna telesa z izrazitimi regulacijami in drugimi ureditvami
Porečje/povodje
Z regulacijami in drugimi ureditvami struge najbolj obremenjeni
glavni tokovi vodnih teles
Zg. Sava
MPVT Sava Dolinka HE Moste, MPVT Sava Mavčiče – Medvode
Sr. Sava
MPVT Mestna Ljubljanica, UVT Gruberjev prekop, VT Kamniška Bistrica
Stahovica – Študa, VT Kamniška Bistrica Študa – Dol, VT Logaščica, VT Rača
z Radomljo
Sp. Sava
MPVT Sava Vrhovo – Boštanj, VT Sava Boštanj – Krško
Savinja
MPVT zadrževalnik Slivniško jezero, MPVT zadrževalnik Šmartinsko jezero,
UVT Velenjsko jezero, VT Bolska Kapla – Latkova vas, VT Hudinja Nova
Cerkev - sotočje z Voglajno, VT Paka Velenje – Skorno
Kolpa
/
* Podatki o regulacijah in drugih ureditvah struge so privzeti iz Kategorizacije vodotokov po
ekomorfološkem pomenu (EMK) (IzVRS, 2001)
tekočih vodah, je bilo leta 2003 v porečju Savinje, srednje Save in spodnje Save
registriranih po 9 tujerodnih vrst rib. Sivi in srebrni tolstobik se v nobenem od porečij, kjer
sta bila prisotna, ne pojavljata v vodotokih, ampak samo v izoliranih stoječih vodah.
Dravskega polja, Prekmurja in Savinjske doline. Hidrogeološke značilnosti omenjenih
vodonosnikov v kombinaciji s podnebnimi ter pedološkimi razmerami ne omogočajo
absorpcije tako velikih količin dušika, zato v podzemni vodi prihaja do prekoračenih
najvišjih dovoljenih vrednosti nitrata v podzemni vodi.
193
172
Obremenjevanje voda zaradi vnosa pesticidov
Dosedanji ukrepi s prepovedjo atrazina imajo značilen učinek na trend upadanja, vendar
pa lahko upadanje do doseženega okoljskega cilja mestoma traja dlje kot do leta 2015.
V okviru projekta LIFE Income je bil podrobneje opredeljen problem prekomernih
koncentracij desetilatrazina v spodnjem delu vodonosnika Ljubljanskega barja. Podani so
bili nekateri predlogi za omilitev vplivov na črpališče pitne vode Brest v smislu prilagoditve
črpalnega režima.
V sklopu raziskovalnega projekta Agencije RS za raziskovalno dejavnost Datacija
podzemnih vod v globokih vodonosnikih Slovenije je bil na osnovi datacije podzemne vode
s tritijem desetilatrazin v spodnjem vodonosniku Kamniško-Bistriškega polja opredeljen
kot staro okoljsko breme.
173
Povodje Soče
Kratek opis povodja reke Soče
Povodje Soče sega vse od Julijskih Alp,
Cerkljanskega in Idrijskega hribovja,
Banjščic, Trnovskega gozda, Vipavske
doline do Nanosa. Glavne reke na tem
povodju so Soča, Nadiža, Idrija, Bača,
Idrijca, Trebuščica, Koren, Vipava in
Hubelj, večja ojezeritev na tem povodju
pa je zadrževalnik Vogršček.
Soča severno od mosta pri Kobaridu
Slika 7-14: Reka Soča (SOkol, ARSO)
174
Raba zemljišč
Na povodju Soče največji delež prestavljajo naravne površine (78 % površine povodja).
Kmetijski dejavnosti je namenjenih 21 % površine (8 % za intenzivno kmetijstvo in 13 %
za ekstenzivno kmetijstvo) medtem ko površine, ki so opredeljene kot umetne površine
zasedajo 1% površine povodja Soče.
Obremenjevanje voda zaradi vnosov dušika je na povodju Soče najbolj izrazito MPVT
Soške elektrarne, VT Idrijca Podroteja – sotočje z Bačo, VT Soča Bovec – Tolmin. Na
navedenih vodnih telesih sta prisotni spiranje s kmetijskih površin in izpusti iz točkovnih
virov onesnaževanja
Hidrolelektrarne
V Sloveniji obratuje 20 hidroelektrarn z močjo >10 MW. Na porečju Soče obratujejo tri
hidroelektrarne, in sicer HE Solkan, HE Plave, HE Doblar. Hidroelektrarne močno vplivajo
na hidromorfološko stanje vodnih teles površinskih voda saj povzročajo spremembe
hidrološkega režima, prekinitve vzdolžne povezanosti in morfološke spremembe.
Odvzem naplavin
Po številu odvzemnih mest močno izstopa povodje Soče194, kjer se odvzemi izvajajo na
večih lokacijah na Soči, poleg tega pa tudi na Bači in Tolminki.
194
Št. odvzemnih mest: Soča -7, Zg. Sava – 3, Sr. Sava - 1
175
Z regulacijami in drugimi ureditvami strug so najbolj obremenjena vodna telesa VT
Hubelj, VT Koren. Med najbolj z regulacijami in drugimi ureditvami zaznamovana vodna
telesa uvrščamo MPVT-je196 in sicer MPVT Soške elektrarne, MPVT zadrževalnik Vogršček.
tekočih vodah, je bilo leta 2003 v povodju Soče registriranih po 9 tujerodnih vrst rib. Sivi
Vprašljivo kemijsko stanje podzemne vode v vodonosnem sistemu Vrtojbensko polje:
Nitrat je že bil prepoznan kot lokalni okoljski problem tudi v podzemni vodi Vrtojbenskega
polja (NUV I, str. 237). Rezultati novih raziskav v okviru IPA projekta ASTIS pa kažejo, da
je podzemna voda vodonosnega sistema Vrtojbensko polje dejansko zelo onesnažena z
nitrati ter tudi drugimi onesnaževali antropogenega izvora. Vrtojbensko polje je tudi
čezmejni vodonosnik med Slovenijo ter Italijo, podzemna voda se pretaka s slovenske na
italijansko stran. Vodonosnik Vrtojbenskega polja predstavlja tudi potencialni rezervni
vodni vir za oskrbo Nove Gorice, zato je njegovo dobro kemijsko stanje ključnega
pomena.
195
196
176
Povodje jadranskih rek z morjem
Kratek opis povodja jadranskih rek z morjem
povodja Soče nadaljuje preko Krasa in Brkinov vse do Koprskega primorja.
Mejna
reka
Dragonja
(VIR:http://nfpeuropa.eu/sokol/displayimage.php?pid=5929)
si.eionet.
Slika 7-15: Reka Dragonja
Raba zemljišč
Na povodju jadranskih rek z morjem znaša delež naravnih površin 69 % površine povodja,
delež površin namenjenih kmetijstvu 29 % površine povodja ter delež površin, ki so
opredeljene kot umetne površine 3 % površine povodja.
Pomembni točkovni in razpršeni viri onesnaževanja površinskih voda
zunaj območji poselitve, atmosferska depozicija).
Obremenjevanje voda zaradi vnosov dušika je na povodju jadranskih rek z morjem najbolj
izrazito na VT Reka Koseze – Bridovec in VT Rižana povirje – izliv. V obeh primerih prihaja
do obremenjevanja voda zaradi izpustov iz točkovnih virov onesnaževanja.
177
Slika 7-16: Pregled obremenitev površinskih voda s prednostnimi (PS) in prednostno nevarnimi
snovmi (PNS) ter s posebnimi onesnaževali (PO) (vir: Peterlin in sod., 2011 d) (vir podatkov: ARSO
2010, IZVRS 2010, Društvo Ekologi brez meja 2011).
Slabo kemijsko stanje je bilo v okviru priprave NUV I zaradi prevelikih koncentracij
tributilkositrovih spojin (TBT) ocenjeno za celotno slovensko morje. Te spojine so se v
preteklosti zelo pogosto uporabljale v premazih proti obraščanju plovil in ribjih kletk. Iz
rezultatov analiz je očitno, da se TBT, kot sredstvo proti obraščanju, kljub prepovedi še
vedno uporablja in da še vedno prihaja do novih vnosa snovi (MOP, 2013a).
178
Slika 7-17: Ocena stanja glede na tributilkositrove (TBT) spojine v vodi in ocena trendov
dibutilkositrovih spojin (DBT) v sedimentu (vir podatkov: NIB-MBP, 2011).
Slika 6-24: Potencialna ogroženost voda za nastanek nesreč z nevarnimi kemikalijami v
179
industrijskih obratih in pri prevozih nevarnih snovi po cestah, železnicah ali po morju (vir:
Peterlin in sod., 2011 d).
Biološke obremenitve površinskih voda (morja)
tekočih vodah, je bilo leta 2003 v povodju Jadranskih rek registriranih po 5 tujerodnih vrst
rib. Sivi in srebrni tolstobik se v nobenem od porečij, kjer sta bila prisotna, ne pojavljata v
Mikrobiološko onesnaženje izven območij kopalnih voda
Najbolj je z mikrobiološkim onesnaženjem obremenjeno območje notranjega dela
Koprskega zaliva, kamor se izlivajo komunalne in tehnološke odpadne vode koprske
čistilne naprave, komunalno in industrijsko obremenjeni pritoki rek Rižane in Badaševice
ter območje v okolici podvodnega izpusta iz komunalne čistilne naprave Piran (op. študije
vpliva širjenja odpadne vode v okolici podvodnega izpusta čistilne naprave Piran v vodnem
stolpcu so pokazale, da se izpuščene snovi večinoma zadržujejo v globini). Visoke
koncentracije mikroorganizmov lahko v poletnem času predstavljajo nevarnost za
poslabšanje razmer na kopalnih vodah, posebno ob visokih vodah in velikih neurjih.
Glavni sektorji, ki povzročajo mikrobiološko onesnaženje, so poselitev, turizem in
kmetijstvo. Vnos patogenih mikroorganizmov je povezan z vnosi fekalno onesnaženih
voda iz točkovnih virov – predvsem komunalnih čistilnih naprav. Količina vnosa je
proporcionalna s številom prebivalcev in se znatno poveča v času turistične sezone.
Mikrobiološko onesnaženje iz razpršenih virov nastaja zaradi spiranja onesnaženja iz
kmetijskih območij ter iz komunalno neurejenih naselij. Za vse razpršene vire
onesnaževanja obalnega morja je značilno, da med letoma močno nihajo glede na
prevladujoče meteorološke pogoje.
197
180
198
Z regulacijami in drugimi ureditvami strug so najbolj obremenjena vodna telesa, VT
Dragonja Podkaštel – izliv in VT Rižana povirje – izliv. Med najbolj z regulacijami in
drugimi ureditvami zaznamovana vodna telesa uvrščamo MPVT-je199, in sicer MPVT
zadrževalnik Klivnik, MPVT zadrževalnik Mola.
Fizične spremembe obale, morskega dna in posledična izguba morskih
habitatov
Obalna linija
Območje obalnega morja je v povprečju močno spremenjeno. Na stiku med morjem in
kopnim je le še cca 34% nespremenjenih območij brez grajenih objektov. Največji delež
obalnega območja (29%) je pregrajen z betonskimi in s kamnitimi zidovi, na 22% so
evidentirane kamnite zložbe, na 8% območja pa so grajeni pomoli različnih tipov. Poleg
navedenih posegov se na manjšem deležu obale pojavljajo še nekateri drugi posegi, kot
so kopališčne ureditve in posamezni objekti na urbanih območjih.
198
199
181
Slika 7-18: Grajeni objekti v obalnem pasu (vir: Peterlin in sod., 2011 a).
Najpomembnejši sektor, ki povzroča spremembe hidromorfoloških lastnosti obalnega
območja, je urbanizacija, ki vključuje turizem, drugi najpomembnejši sektor pa je
pomorski promet.
Morsko dno
Glavne dejavnosti, ki povzročajo fizične poškodbe dna slovenskega morja, so ribištvo (npr.
pridnene vlečne mreže in zaporne plavarice), pomorski promet (sidranje, resuspenzija in
poglabljanje plovnih poti) in urbanizacija ter turizem. Ribolovna orodja vplivajo predvsem
na dno v cirkalitoralu, deloma tudi v infralitoralu. Pomorski promet velikih tovornih in
potniških ladij ima vpliv predvsem na sedimentno dno pod in v bližini plovnih poti, na
območju sidranja velikih ladij v Koprskem zalivu, v veliko manjšem obsegu tudi v
Piranskem zalivu. Vpliv manjših turističnih ladij in čolnov je moč zaznati predvsem v
infralitoralu, kjer so prizadeti tako morski travniki kot tudi kamnito dno (npr. Jernejev
zaliv, Debeli rtič, območje med Belvederjem in Strunjanom ter med Pacugom in Fieso). Na
mediolitoral in zgornji infralitoral močno vpliva urbanizacija, predvsem pozidava obale in
urejanje plaž.
Na območju slovenskega morja zaenkrat ni selektivnih odvzemov snovi iz morskega dna.
Občasno pride do odvzemov sedimenta za potrebe raziskovanja, vendar so zelo redki in
prostorsko zelo omejeni.
182
Morski ekosistem
Zaradi posegov človeka, ki se razprostirajo izmenično vzdolž celotne obale, prihaja v
slovenskem obalnem morju do fizične izgube habitatov. Naravni habitati v slovenskem
obalnem morju so izjemno pestri, vendar vplivi človekovega delovanja povzročajo slabo
stanje habitatov predvsem na območju bibavičnega pasu ali mediolitorala, to je pas med
najnižjo oseko in najvišjo plimo.
O obsegu, stopnji invzroku površinske obrabe morskega dna je zelo malo podatkov, glede
na obseg naštetih dejavnosti v morju sklepamo, da ti dejavniki fizično vplivajo na večji del
dna v slovenskem morju.
Druge obremenitve morja zaznane v okviru izvajanja morske strategije
Odpadki
Odpadki pridejo v morje iz dveh glavnih virov: zaradi dejavnosti na kopnem in dejavnosti
na morju. Glavne dejavnosti na kopnem, ki prispevajo k nastanku odpadkov v morskem
okolju, so turizem in rekreacija, izlivi rek, kanalizacijski izpusti in ostali iztoki v morje,
odlagališča odpadkov v bližini morske obale, nepravilno ravnanje z odpadki v mestih,
industrija. Morski viri odpadkov pa so pomorski promet ter ribištvo in marikultura.
Odpadki na obali
Celotno slovensko obalo onesnažujejo trdni odpadki, ki prihajajo s kopnega in iz morja. Po
podatkih Službe varstva obalnega morja je glede na skupno težo zbranih odpadkov na
dolžinsko enoto (km) najbolj onesnažen predel Valdoltre v območju Ankarana. Odpadki se
pojavljajo po vsej slovenski obali v različnih količinah in sestavi (Slika 7-20).
183
Slika 7-19: Ocena onesnaženosti odsekov slovenske obale po podatkov SVOM, glede na težo
odpadkov na osnovno enoto (kg/km) za obdobje 2009-2011. (vir: IZVRS, 2012).
Slika 7-20: Struktura odpadkov na obali
Odpadki na morski gladini in na morskem dnu
184
Po nekaterih ocenah okrog 70% odpadkov v morskem okolju pristane na morskem dnu
(OSPAR 2009). Ostali odpadki se predvidoma nahajajo v vodnem stolpcu in na morski
gladini (15%) ali pa jih morje odvrže na obalo (15%). Analiza plavajočih odpadkov v
slovenskem morju je pokazala, da se odpadki na površini morja nahajajo po celotnem
raziskovalnem območju. Po številu vseh odpadkov predstavljajo plavajoči plastični
materiali. več kot 90% odpadkov, prisotni pa so tudi odpadki iz kovine, lesa ali stekla.
Podvodni hrup
V slovenskem morju so vir hrupa predvsem manjša motorna plovila in ladijski promet, ki
proizvajajo hrup zaradi delovanja strojev in pogonskih ter ostalih naprav, pri višjih
hitrostih tudi plovila zaradi vodnih vrtincev in kavitacij ter sonarnih sistemov za globinsko
soniranje.
Podvodni hrup se poveča v času gradenj v litoralnem pasu, kar je najbolj pogosto v Luki
Koper. Tudi Slovenska vojska izvaja nekatere dejavnosti, ki proizvajajo podvodni hrup.
185

Poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije

Transcription

Similar documents

priprava načrta upravljanja voda za vodni območji donave in

Dinamika priprave NUV za obdobje 2015-2021

ekspertni sistem za podporo odločanju na aluvialnih telesih

Uporabnost u~nega modela medzrnskega vodonosnika

Ocena koli~inskega stanja podzemnih voda v Sloveniji

Postopek pridobitve vodnega dovoljenja za pridobivanje toplote

Referat - Šolski center Kranj

odstranjevanje vodnega kamna

Polno besedilo - Univerza v Mariboru

Sonaravno urejanje površinskih voda

Učne poti po Ponikvi