zrcalo rez sad rastl ponat 2013.qxd

Franci [tampar
REZ
SADNIH
RASTLIN
Gojenje sadnih rastlin
v doma~em vrtu
in intenzivnih nasadih
Vsebina
4
Spremna beseda
36
Ozko vreteno
7
Sadike sadnih rastlin
39
Ozko vreteno, vzgojeno iz sadike
s pred~asnimi poganjki
40
Izbolj{an navpi~ni kordon
Priprava tal in sajenje
41
Son~na os
Opra{evalni odnosi in sadilni na~rt
47
Razlike med ozkim vretenom in
son~no osjo
48
Vzgoja son~ne osi v novih
nasadih
53
Preoblikovanje ozkega
vretena v son~no os
54
Optimalni rodni volumen
v intenzivnih nasadih
59
Plo{~ate gojitvene oblike
59
Pravilna in nepravilna po{evna
palmeta
61
»Umetni{ke« gojitvene oblike
Vertikalna kordona, povezana
v slavolok
7 Okoljski dejavniki za gojenje
sadnih vrst
11
12
17
Za{~ita sadik pred divjadjo
in voluharjem
61
20
Rast in razvoj sadnih rastlin
63
20
Pomlajevanje starih
dreves — rez pozeblih dreves
@ivljenjski cikel
66
21
Orodje za rez
Fotosinteza je vir energije
67
22
Bakterijski hru{ev o`ig
Temeljne zakonitosti rasti
24
Rodni les sadnih rastlin
28
Osnove rezi
31
Gojitvene oblike in rez sadnih
rastlin
32
Okrogle gojitvene oblike
32
Naravna piramidna kro{nja
33
Izbolj{ana piramida
35
Vretenast grm
36
Kotlasta kro{nja
69 Higienski ukrepi ob sumu
na bakterijski hru{ev o`ig
106
Rez robid
108
Rez tajberija
108
Gojenje in ~i{~enje jagod
109
Rez ameri{kih borovnic
111
Rez oreha
114
Rez leske
118
Rez kostanja
119
Rez oljke
122
Rez mandlja
123
Rez kakija
124
Rez kivija
71 Prerezi rodnih brstov
72 Rez jablane
74 Rez hru{ke
76 Rez ne{plje
76 Rez kutine
78 Rez jerebike
79 Rez skor{a
79 Rez breskve
83 Rez ~e{nje
88 Rez vi{nje
91 Rez slive in ~e{plje
92 Rez marelice
95 Rez bezga
97 Rez ~rnega ribeza
99 Rez rde~ega ribeza
100 Rez kosmulje
102 Rez joste
102 Rez ~rnoplodne aronije
103 Rez malin
129
Rez fige
130
Rez granatnega jabolka
131
Rez mandarine
131
Rez murve
133
Rez ro`i~a
133
Rez drena
133
Rez limone
134
Literatura in viri
Spremna beseda
Stoletja sadjarji in ljubitelji gojijo in re`ejo sadna drevesa, da bi
vsako leto bogato rodila. @e od nabiralnega sadjarstva dalje
ljudje stremijo k temu, da so drevesa ni`ja, veje pravilno razporejene okoli osnovne osi – provodnika in dobro obra{~ene
z rodnim lesom. Veje, ki nosijo najprej rodne brste, pozneje
cvetove in na koncu plodove, morajo biti zelo dobro osvetljene. Osvetljena listna masa je tista, v kateri nastajajo s pomo~jo
fotosinteze asimilacijski produkti (sladkorji), ki slu`ijo za rast in
razvoj drevesa in seveda tudi za razvoj plodov in novih rodnih
brstov za naslednje leto. Drevesa so lahko razli~no velika, odvisno predvsem od bujnosti sadne vrste, sorte, podlage in
Rez v nasadu ameri{kih borovnic
4
tudi samega rasti{~a. Danes pri ve~ini sadnih vrst razlikujemo
bujne, srednje bujne in {ibke podlage. Podlage odlo~ilno vplivajo na samo gojitveno obliko, njeno velikost, na koli~ino in
kakovost plodov ter na vstop v rodnost. [ipke podlage vplivajo na zgodnji vstop v rodnost, vendar nas to naj preve~ ne zavede na vrtu. Tu potrebujemo tudi kak{no veliko drevo, ki bo
zaznamovalo na{ vrt, na{o doma~ijo, dalo senco in seveda
tudi veliko okusnih plodov. V intenzivnih nasadih pa i{~emo
podlage, ki so popolnoma prilagojene sadni vrsti, rasti{~u in
`elenemu rodnemu volumnu.
Pred nami je peta dopolnjena izdaja prakti~nega priro~nika,
ki govori o tem, kako izbrati sadno vrsto glede na lego in tla,
na kak{no podlago in razdaljo jo posaditi in kako oblikovati
kro{njo, kak{no gojitveno obliko izbrati, kako to gojitveno
obliko najhitreje vzgojiti ob upo{tevanju naravnih zakonitosti rasti in razvoja sadnih rastlin. Rez in razli~ne gojitvene
oblike so natan~no predstavljene pri jablani, hru{ki, breskvi,
~e{nji, vi{nji, slivi in ~e{plji, marelici, ~rnem in rde~em ribezu, malini, orehu in leski. Nismo pa pozabili na gojitev in rez
manj raz{irjenih sadnih vrst, kot so ne{plja, kutina, jerebika,
skor{, ~rni bezeg, kosmulja, josta, ~rnoplodna aronija, robide, tayberry, ameri{ke borovnice, kostanj, mandelj, kaki, aktinidija, figa, granatno jabolko, mandarina, limona, murva,
ro`i~ in dren.
Naj vam dopolnjena izdaja prinese ideje za nove sadne rastline na va{em vrtu. Delo na vrtu, v sadovnjaku ali profesionalnem nasadu pa naj vam da veliko drobnih u`itkov skozi vse
letne ~ase ob rezi, negi, obiranju in u`ivanju so~nih plodov.
Avtor
5
6
Sadike sadnih rastlin
Z nastankom prvih ~lovekovih naselbin je gojenje sadik sadnih rastlin potekalo izklju~no iz semen (generativno). Danes pa vemo, da ve~ina rastlin, vzgojenih iz semena, nima tak{nih lastnosti, kot jih je imela mati~na rastlina (od
katere smo zbrali seme). Sejanci izredno pozno zarodijo ({ele po nekaj letih),
rastline so bujne, plodovi, ki nas najbolj zanimajo, pa so ponavadi bistveno
slab{e kakovosti (brez okusa ali z divjim priokusom, drobni, neobarvani ali
z izjemno ~vrsto lupino – npr. ko{~aki pri orehih itn.). Vendar je treba poudariti, da na tak na~in (z na~rtnim kri`anjem izbrane materne in o~etovske rastline) prek semena poteka `lahtnjenje novih sort. Da dobimo uspe{no sorto,
potrebujemo nekaj tiso~ oziroma deset tiso~ sejancev, da izmed njih izberemo najbolj{ega in da ima ta bolj{e lastnosti od star{ev. Vrtovi niso tako
veliki, da bi lahko na njih `lahtnili nove sorte in tudi tovrstnega znanja nam
primanjkuje.
Drevesni~arji `e dolga leta razmno`ujejo v drevesnicah sadne rastline za ljubiteljsko gojenje in intenzivno pridelavo sadja (s cepljenjem ali potaknjenci).
Ve~ino sadnih vrst cepimo na razli~ne podlage ({ibke, srednje bujne in bujne), ki jih izberemo glede na okoljske zahteve in tla. Z ukoreninjenimi potaknjenci pa razmno`ujemo razli~ne vrste jagodi~ja, lahko tudi lesko, oljko itn.
Velikost in rast drevesa sta zelo odvisni od podlage in sorte. Posamezne sorte lahko cepimo na generativne podlage (sejance – vzgoja iz semena) ali na
vegetativne podlage (torej vegetativno razmno`ene). Na splo{no je znano,
da so drevesa na sejancih bujne rasti, pozno zarodijo, drevesne kro{nje pa so
velike. Sorte, cepljene na vegetativne podlage, so {ibke do srednje bujne rasti, drevesa zarodijo `e drugo ali tretje leto po sajenju, redno rodijo, plodovi
so bolj izena~ene kakovosti, predvsem pa jih lahko gosteje posadimo, ker so
kro{nje bistveno manj{e. V drevesnicah kupimo enoletne sadike, te so ponavadi neobrasle, lahko so dveletne (obrasle), v dolo~enih primerih pa kupimo
tudi tri- ali ve~letne sadike, predvsem za posamezna drevesa na bujno rasto~ih podlagah.
Okoljski dejavniki za gojenje sadnih vrst
Za uspe{no sajenje sadnih vrst potrebujemo optimalne okoljske dejavnike
(podnebje in tla). V Sloveniji se prepletajo tri klimatska obmo~ja (sredozemsko, celinsko in panonsko). Za sredozemsko podnebno obmo~je so zna~ilne
blage zime, ponavadi z veliko padavinami in dolga vro~a poletja z izrazitim
su{nim obdobjem. Zaradi pomanjkanja vode v rastni dobi je to obmo~je
7