File

Comments

Transcription

File
MINIMALNI STANDARDI ZNANJA
1. Za pozitivno oceno pri geografiji mora dijak znati rešiti vse naloge, ki se vežejo na
operativne cilje v učnem načrtu opredeljeni kot splošna znanja (SZ). To so cilji, ki
zahtevajo temeljno znanje dijaka in so pogoj za njegov nadaljnji napredek pri pouku
geografije. Prav tako mora dijak za pozitivno oceno pojasniti pojme, ki so navedeni
ob teh ciljih v učnem načrtu (glej prilogo).
2. Dijak mora imeti pozitivno pisno oceno iz vseh obravnavanih učnih tem oz. sklopov
snovi. Če dijak pridobi negativno oceno, ima najmanj eno možnost popravljanja.
3. Dijak mora aktivno sodelovati na geografski ekskurziji po Sloveniji, ki jo
organiziramo. Oddati mora tudi poročilo z ekskurzije ter morebitno pripravo nanjo. V
nasprotnem primeru se mora dijak ob koncu šolskega leta aktivno udeležiti posebej
organizirane ekskurzije.
Priloga: Učni cilji, ki zahtevajo temeljno znanje učenca, ki je pogoj za njegov
nadaljnji napredek pri pouku geografije.
1. letnik: Obča geografija
UČNA TEMA:
MINIMALNI STANDARDI ZNANJA:
- Dijak opiše in razlikuje notranje in
UVOD V
zunanje sile in procese.
GEOGRAFIJO
- Dijak opiše notranjo zgradbo Zemlje.
TER NASTANEK
- Dijak našteje vrste kamnin po
IN ZGRADBA
nastanku in opiše značilnosti
ZEMLJE
magmatskih,
metamorfnih
in
sedimentnih kamnin.
POVRŠJE ZEMLJE
-
-
TEMELJNI POJMI
relief, geografski elementi,
obča
in
regionalna
geografija, fizična in
družbena
geografija,
jedro,
plašč,
skorja
Zemlje,
astenosfera,
litosfera,
litosferska
plošča,
globočnine,
predornine, granit, tonalit,
gnajs, marmor, apnenec,
dolomit, fliš, konglomerat,
breča,
peščenjak,
glinovec
Dijak našteje in opiše zunanje sile in
gravitacija, sončno
preoblikovalne procese na primerih iz sevanje, podor, zemeljski
Slovenije ali iz sveta.
plaz, melišče, mehanično
Dijak opiše preoblikovalne procese v in kemično preperevanje,
domačem okolju in jih ovrednoti z
korozija, siga, biološko
razpadanje, denudacija,
vidika človeka.
Navede in razloži dejavnike v procesu erozija tal, globinska in
razvoja rečnega reliefa.
bočna erozija, rečna
Dijak s pomočjo skic oz slikovnega
erozija, soteska, vintgar,
kanjon, akumulacija,
gradiva opiše reliefne oblike v
zgornjem, srednjem in spodnjem toku meander, mrtvi rokav,
reke in njihov vpliv na življenje ljudi.
vadi, terasa, vršaj, delta,
Dijak imenuje dejavnike za razvoj
snežna meja, klimatska
kolebanja, U-dolina,
ledeniškega reliefa.
Dijak ob ustreznem gradivu prepozna, morena, krnica, ledeniško
imenuje in opiše erozijske in
jezero, površinski in
akumulacijske oblike ledeniškega
podzemni kraški pojavi,
tropski in visokogorski
-
-
VREME IN
PODNEBJE
-
PRST
-
RASTLINSTVO IN
ŽIVALSTVO
-
reliefa.
Dijak razlikuje pojma Kras in kras.
Dijak našteje in opiše značilnosti
kraških pojavov.
Dijak na primerih iz Slovenije pojasni
pomen krasa in njegovega varovanja
za človeka.
Dijak našteje in opiše posebne vrste
krasa in dejavnike za njihov razvoj.
Dijak ob slikah prepozna, imenuje in
opiše posamezne površinske in
podzemeljske kraške oblike in
ovrednoti možnosti njihove
gospodarske izrabe v Sloveniji.
Dijak pojasni dejavnike, ki vplivajo na
nastanek eolskega reliefa.
Dijak ob ustreznem slikovnem gradivu
prepozna, imenuje in opiše reliefne
oblike eolskega površja in pojasni
njihov nastanek.
Dijak na primerih iz Slovenije ali sveta
našteje in razloži procese
preoblikovanja obal.
Dijak razlikuje pojma vreme in
podnebje.
Dijak razlikuje in razloži podnebne
elemente in dejavnike.
Dijak razloži vzroke za različno
segrevanje in ohlajanje Zemlje in
ozračja nad njo.
Dijak razlikuje pojme, ki označujejo
različno vlažnost zraka in razloži
vzroke za nastanek treh vrst padavin
glede na nastanek.
Dijak razloži vzroke za nastanek
vetrov in našteje njihove vrste.
Dijak razlikuje toplotni pas od
podnebnega tipa.
Dijak našteje glavne lastnosti prsti in
opiše njihov pomen za rabo tal.
Dijak razloži profil prsti.
Dijak razloži osnovno delitev prsti.
Dijak na primerih iz Slovenije (ali
sveta)ovrednoti vpliv človekove
dejavnosti na izboljšanje in slabšanje
kakovosti prsti.
Dijak našteje dejavnike okolja
(temperatura, voda, prst, relief,
človek) in razloži njihov vpliv na
rastlinstvo v različnih podnebnih
kras, ponor, kraško polje,
presihajoče jezero, vrtača
ali dolina, škraplje, žlebiči,
kraške jame, kraška
brezna, aridna in
semiaridna območja na
Zemlji, vetrna erozija in
akumulacija, skalna,
kamnita in peščena
puščava, puhlica,
abrazija, morska
akumulacija, klif
troposfera, kondenzacija,
podnebni elementi,
vremenska prognostična
karta, podnebni dejavniki,
vpadni kot sončnih
žarkov, planetarno
kroženje zraka, inverzija,
izoterma, absolutna,
relativna in maksimalna
vlažnost zraka,
temperatura rosišča,
izohieta, burja, pasat,
monsun, jugo
zrnavost ali tekstura,
sestava ali struktura prsti,
horizont prsti, erozija prsti,
degradacija prsti
kserofiti, higrofiti, naravno
in kulturno rastlinstvo
-
VODOVJE
-
-
PREBIVALSTVO
-
pasovih.
Ovrednoti pomen rastlinstva za
človeka in vlogo človeka pri ogrožanju
in ohranjanju naravnega rastlinstva v
svetu ali Sloveniji (in v domači
pokrajini).
Dijak na zemljevidu locira območja
velikih vodnih površin v različnih
agregatnih stanjih.
Dijak imenuje vse oceane in jih
pokaže na zemljevidu.
Dijak ovrednoti pomen vodovja za
preživetje človeka.
Dijak imenuje vrste morij in jih
pokaže na karti.
Dijak opiše fizikalne in kemične
lastnosti morske vode ter razloži
vzroke za razlike med posameznimi
morji.
Dijak imenuje vzroke za valovanje in
plimovanje.
Dijak ovrednoti gospodarski pomen
morij.
Dijak razloži glavne pojme o tekočih
vodah.
Dijak ovrednoti pomen rek za človeka
(reke kot vir sladke vode, energije,
prometne poti, namakalni vir,
turizem).
Dijak imenuje glavne vire
onesnaženja rek po svetu (v Sloveniji
in v domači pokrajini).
Dijak pokaže na karti največja jezera
na svetu in Sloveniji ter ovrednoti
njihov pomen za človeka.
Dijak definira pojme v zvezi z
gibanjem števila prebivalcev.
Dijak s pomočjo starostnih piramid
razloži starostno in spolno sestavo
prebivalstva.
Dijak pojasni vzroke za selitve
prebivalstva.
Dijak navede vrste migracij glede na
čas, trajanje in smer , vzrok in
posledice.
Dijak razlikuje biološke in družbene
sestave prebivalstva.
Dijak našteje največje svetovne
religije ter na tematski karti locira
njihovo razprostranjenost.
hidrosfera, robna,
sredozemska morja,
ožine, prekopi, oceani,
temperatura, slanost
morij, valovanje,
plimovanje, morski tokovi,
bibavica, rečje, porečje,
povirje, povodje, razvodje,
razvodnica, vodostaj reke,
rečni pretok
rodnost, smrtnost, naravni
prirastek, migracije,
demografska eksplozija,
teorija demografskega
prehoda, starostna
piramida, mobilnost,
ekonomske, politične,
verske, dnevne, sezonske
migracije, beg možganov
– brain drain, biološka,
ekonomska sestava
prebivalstva, aktivno in
neaktivno prebivalstvo,
verska sestava
prebivalstva, krščanstvo,
NASELJA
-
KMETIJSTVO
-
ENERGETIKA IN
INDUSTRIJA
-
PROMET,
TELEKOMUNIKACI
JSKO OMREŽJE
-
TURIZEM
TRAJNOSTNI
RAZVOJ
-
-
Dijak našteje osnovna merila za
opredelitev naselij.
Dijak našteje in razloži funkcije mest.
Dijak pojasni sodobne procese pri
rasti in preobrazbi sodobnih mest in
posledice za življenje ljudi.
Dijak razlikuje zemljiške kategorije in
kmetijske panoge.
islam, judovstvo,
hinduizem, budizem,
plemenska verstva
podeželska, urbana,
kmečka naselja,
megalopolis, somestje
zemljiške kategorije: njive,
travniki, sadovnjaki,
vinogradi, pašniki,
poljedelstvo, živinoreja,
sadjarstvo, vinogradništvo
Dijak označi pomen energijskih virov težka, lahka industrija
za človeštvo nekoč in danes (premog,
nafta, plin, jedrska energija).
Dijak razloži pomen industrije kot
gospodarske panoge.
Dijak našteje razmestitvene dejavnike
industrije.
Dijak spozna vrste prometnih in
telekomunikacijskih omrežij,
razloži razlike med prometom in
prometnimi tokovi v preteklosti in
sedanjosti,
na podlagi zbranih podatkov analizira
vrste prometa in jih primerja med
seboj,
razčleni vpliv posameznih vrst
prometa na pokrajino.
Dijak našteje, razloži in ovrednoti
pogoje za razvoj turizma.
Navede vrste turizma.
Dijak spozna koncept in bistvo
trajnostnega razvoja in njegovih
sestavin.
Dijak razume pomen in vsebino
prostorskega načrtovanja ter
sodelovanja javnosti v postopkih
sprejemanja odločitev.
Dijak vrednoti različne dejavnosti z
vidika trajnostnega razvoja in se
zaveda kompleksnosti in omejenosti
prostora.
2. letnik: Regionalna geografija sveta
UČNA TEMA:
MINIMALNI STANDARDI ZNANJA:
RAZVITE DRŽAVE
 Dijak razloži kriterije za določanje
IN DRŽAVE V
stopnje gospodarske razvitosti
RAZVOJU
držav.
AZIJA
 Dijak pokaže na karti
najpomembnejše pokrajinske enote
Azije, države, reke, jezera, otočja,
morja in opiše njihove glavne
geografske značilnosti.
 Dijak opiše reliefne značilnosti
Azije.
 S pomočjo ustreznih klimogramov
iz posameznih delov Azije sklepa o
podnebnem tipu in značilnem
rastlinskem pasu.
 Pozna hidrografske značilnosti in
njihov pomen za poselitev in
gospodarstvo (reke, jezera,
areičnost, endoreičnost).
 Razloži osnovno demografsko
sestavo in gibanje azijskega
prebivalstva.
 Označi pomen kmetijstva za Azijo.
AFRIKA





LATINSKA AMERIKA


Dijak pokaže na karti
najpomembnejše pokrajinske enote
Afrike, države, reke, jezera, otočja,
morja in opiše njihove glavne
geografske značilnosti.
Dijak opiše reliefne značilnosti
Afrike.
Dijak pozna najpomembnejše
afriške reke in pojasni njihov vpliv
na poselitev in kmetijstvo.
Razloži dejavnike, ki vplivajo na
podnebje in rastlinstvo Afrike.
Dijak na karti pokaže
najpomembnejše pokrajinske enote
Afrike in označi njihove temeljne
geografske značilnosti.
Dijak opiše geografske enote
Srednje Amerike.
Dijak pokaže na karti
najpomembnejše pokrajinske enote
Latinske Amerike, države, reke,
jezera, otočja, morja in opiše
njihove glavne geografske
značilnosti.
TEMELJNI POJMI:
BDP-bruto družbeni proizvod
Mezopotamija, Indsko nižavje,
Gangeško nižavje, Bengalsko
nižavje, Kitajsko nižavje,
Malajski polotok, Korejski
polotok, Indonezijsko otočje, Mt.
Everest, Tibet, Sibirija, Kavkaz,
Himalaja, Arabski polotok,
Dekanska planota, Indokitajski
polotok, Arabska plošča, Indijski
ščit, Gobi, Arabska puščava,
Aralsko jezero, Kaspijsko jezero,
Balhaško jezero, Bajkalsko
jezero, Tigris, Evfrat, Lena, Ob,
Jenisej, Ganges, Ind,
Bramaputra, Rumena reka,
Modra reka, Sir Darja, Amu
Darja, Mekong
tropski deževni gozd, mangrove,
listnati gozd, mediteransko
rastlinstvo, savana, stepa,
puščava
Zmajeve gore, Namib, Gvinejski
zaliv, Čadsko jezero, Viktorijino
jezero, Tanganjiško jezero,
Atlas, Etiopsko višavje, Nilova
kotlina, Kilimandžaro, Mt. Kenya,
Sahara, Čadska kotlina,
Kongova kotlina, Kalaharska
kotlina, Nil, Kongo, Niger,
Zambezi, Oranje
Visoka in Nizka Afrika.
Veliki, Mali Antili, Bahami,
Mehika, Medmorska Amerika,
Karibsko otočje, Amazonsko
nižavje, Laplatsko nižavje,
Brazilsko višavje, Andi,
Amazonka, Parana, Atakama,
Pampe, Gran Chaco
črnci, Indijanci, belci, mestici.

SEVERNA AMERIKA






AVSTRALIJA IN
OCEANIJA





POLARNA
OBMOČJA


KARTA SVETA


Dijak opiše značilnosti sestave
prebivalstva in razloži vzroke za
pisano rasno sestavo.
Dijak pokaže na karti
najpomembnejše pokrajinske enote
Severne Amerike, države, reke,
jezera, otočja, morja in opiše
njihove glavne geografske
značilnosti.
Dijak analizira vpliv reliefa,
zračnega kroženja in morskih tokov
na podnebje Severne Amerike.
Dijak s pomočjo ustreznega
slikovnega gradiva opiše in določi
na karti najpomembnejše tipe
naravnega rastlinstva v Severni
Ameriki.
Pojasni značilnosti naseljevanja in
sestave ameriškega prebivalstva..
Opiše glavne značilnosti
ameriškega kmetijstva.
Razloži značilnosti urbanizacije v
ZDA.
Dijak pokaže na karti
najpomembnejše pokrajinske enote
Avstralije in Oceanije, države, reke,
jezera, otočja, morja in opiše
njihove glavne geografske
značilnosti.
Ob tematski karti opiše glavne tipe
podnebja v Avstraliji in ih utemelji z
geografskimi dejavniki.
Analizira današnjo etnično sestavo
prebivalstva.
Opiše neenakomerno razporeditev
prebivalstva Avstralije zaradi
naravnih razmer.
Navede naravne pogoje za razvoj
kmetijstva in opiše proizvodni
način.
Opiše naravne pogoje za pojav
ledu na Arktiki in Antarktiki
(klimatska kolebanja)
Opiše probleme življenja Inuitov.
Dijak določi lego vseh celin glede
na zemeljske polute in toplotne
pasove.
Dijak na zemljevidu sveta in celin
Kreoli, mulati
Inki, Azteki, Maji
Kalifornija, Florida, Aljaska,
velika jezera, Mehiški zaliv,
Zalivski tok, Skalno gorovje,
Apalači, Osrednje nižavje,
Kanadski ščit, Kolorado, Misisipi,
Reka sv. Lovrenca, dead line
prerija
amerikanizacija, indijanski
rezervat
Kmetijski pasovi, farme
Megalopolis, down town, geto,
slum
arteška in subarteška voda
Srednjeavstralsko nižavje, Veliko
razvodno gorovje, Veliki koralni
greben, Murray, Darling,
Tasmanija, Avstralska plošča
Aborigini
Oceanija, Polinezija,
Mikronezija, Melanezija
Grenlandija, Severno ledeno
morje
Inuiti
Turčija, Izrael, Saudova Arabija,
pokaže največje in gospodarsko,
demografsko in politično
najpomembnejše države.
3. letnik: REGIONALNA GEOGRAFIJA EVROPE
UČNA TEMA:
MINIMALNI STANDARDI ZNANJA:
UVOD V
Dijak razloži pojem Evropa.
GEOGRAFIJO
Dijak primerja Evropo z drugimi
EVROPE
kontinenti po velikosti, številu
prebivalstva in gostoti poselitve.
Dijak opredeli lego Evrope glede na
toplotne pasove in glede na ostale
kontinente.
Dijak na karti politične razdelitve
Evrope pokaže vse evropske
države in njihova glavna mesta.
Dijak na karti pokaže velike geografske
enote Evrope in našteje države, ki
ležijo v njih.
ZGRADBA IN
POVRŠJE EVROPE
Dijak na karti pokaže in imenuje večje
polotoke, otoke , morja, zalive in
morske ožine Evrope ter ovrednoti
njihov pomen za prebivalstvo.
Dijak opiše značilnosti obal in na karti
pokaže glavna območja visokih in
nizkih obal.
Na karti pokaže in imenuje
pomembnejše gorske sisteme,
nižine in kotline v Evropi ter opiše
njihov nastanek.
Irak, Iran, Indija, Tajska,
Indonezija, Kitajska, Mongolija,
Japonska, Egipt, Sudan,
Nigerija, Kenija, Južnoafriška
republika, Brazilija, Argentina,
Peru, Venezuela, Mehika, ZDA,
Kanada, Avstralija, Nova
Zelandija, Alžirija, Libija,
Panama, Kuba, Tunizija, Čile,
Paragvaj, Urugvaj, Pakistan,
Bangladeš, Vietnam, Filipini
TEMELJNI POJMI:
subtropski, zmerni, subpolarni in
polarni pas
Severna, Srednja, Južna,
Zahodna, Vzhodna in
Jugovzhodna Evropa
Severno morje, Baltsko morje,
Sredozemsko morje, Egejsko
morje, Biskajski zaliv, Bospor,
Dardanele, Ural, Gibraltarska
vrata, Ruska plošča, Baltski ščit,
Nemško sredogorje, Češko
sredogorje, Škotsko višavje,
Pirenejski = Iberski polotok,
Apeninski polotok, Balkanski
polotok, Skandinavski polotok,
Padska nižina, Vlaška nižina,
Pariška kotlina, Panonska
kotlina, Črno morje, Jadransko
morje, Centralni masiv, Pireneji,
Apenini, Dinarsko gorstvo,
Karpati, Balkan, Rodopi,
Nemško-Poljsko nižavje,
Vzhodnoevropsko nižavje,
PODNEBJE
VODOVJE
Dijak opiše dejavnike, ki vplivajo na
podnebje in rastlinstvo Evrope
(morski tokovi, relief,
kontinentalnost).
Imenuje in opiše različne tipe podnebja
v Evropi.
Na nemi karti pokaže najpomembnejše
reke v Evropi.
Na fizični kari pokaže večja evropska
jezera.
SODOBNI
GEOGRAFSKI
POJAVI IN PROCESI
V EVROPI



SEVERNA EVROPA



ZAHODNA EVROPA



JUŽNA EVROPA



Na konkretnih primerih opiše
načine povezovanja evropskih
držav.
Opredeli najpomembnejše smeri
prometnih tokov in njihove
spremembe v Evropi in opredeli
mesto Slovenije v njih.
Na karti locira najgosteje in
najredkeje poseljena območja v
Evropi in razloži vzroke za takšno
razporeditev prebivalstva.
Dijak definira pojem Severna
Evropa in na karti pokaže države, ki
jih uvrščamo v to regijo.
Označi procese, ki so povzročili
nastanek specifičnih reliefnih oblik
v Severni Evropi.
Dijak razloži pomen gozdnega
bogastva in predelave lesa.
Definira pojem Zahodna Evropa in
locira na karti države, ki jih
uvrščamo v to regijo.
Razloži dejavnike, ki so vplivali na
oblikovanje površja Zahodne
Evrope.
Dijak definira pojem Beneluks in
locira na karti države Beneluksa.
Dijak definira in locira Južno
Evropo s pripadajočimi
pokrajinskimi enotami in državami.
Dijak primerja razvitost turizma v
Grčiji, Španiji, Italiji in Grčiji..
Dijak na karti locira največje
klifi, fjordi, riasi, estuarji, lagune,
delte
Severnoatlantski tok
Ren, Rona, Pad, Donava, Loara,
Laba, Visla, Odra, Volga,
Dneper, Dnester, Sava, Ebro,
Tajo, Temza, Tibera, Vardar
Ženevsko, Bodensko, Blatno,
Ladoško, Zuidersko,
severnoitalijanska jezera, Inari,
finska in švedska jezera
EU, delovna skupnost AlpeJadran
skandinavske, nordijske in
pribaltske države
fjord, kontinentalna poledenitev,
grbinasti otočki, vulkan, gejzir
zelena Evropa
masovni turizem
Etna, Vezuv, Apenini, Alpe
SREDNJA EVROPA


JUGOVZHODNA
EVROPA



VZHODNA EVROPA


reliefne enote Italije in opiše
posebnosti njenega reliefa.
Definira pojem Srednja Evropa in
locira na karti države, ki jih
uvrščamo vanjo.
S pomočjo karte in slikovnega
gradiva oriše posebne poteze
površja Srednje Evrope ter razloži
notranje in zunanje preoblikovalne
procese, ki so jih ustvarili.
Dijak definira pojem Jugovzhodne
Evrope.
Dijak na karti locira reliefne enote
na Balkanskem polotoku.
Dijak opiše mednacionalna in
medverska trenja v Jugovzhodni
Evropi (BIH, Kosovo).
Dijak opiše bistvene značilnosti
reliefa Vzhodne Evrope in jih zna
povezati z geološko zgradbo.
Označi odnos nekdanje SZ in držav
Vzhodne Evrope do okolja.
4. letnik: GEOGRAFIJA SLOVENIJE
UČNA TEMA:
MINIMALNI STANDARDI ZNANJA:
UVOD V
 Dijak ovrednoti pomen
GEOGRAFIJO
geografskega položaja Slovenije v
SLOVENIJE
Evropi.
RELIEF IN
 Dijak opiše značilnosti reliefa
KAMNINSKA
Slovenije.
ZGRADBA
 Dijak razloži vpliv kamninske
zgradbe na način oskrbovanja z
vodo v različnih delih Slovenije in
v domači pokrajini.
PODNEBJE,
 Dijak razloži vpliv podnebnih
RASTLINSTVO IN
dejavnikov na podnebje Slovenije.
VODE
 Dijak ob analizi klimogramov
opredeli in locira na karti značilne
tipe podnebja in rastlinstva
Slovenije.
 Dijak opiše rečno mrežo Slovenije.

Dijak razloži značilnosti kraških
gubanja, prelamljanja, grudasto
gorstvo, poledenitve, Renska
dolina
Balkanski polotok, krizna žarišča
Dinarsko, Balkansko, ŠarskoPindsko gorstvo; Rodopi,
Kosovska kotlina, MoravskoVardarsko podolje
Ural, Karpati, Krim, Ruska
plošča, Vzhodnoevropsko
nižavje, Kaspijska depresija
černobilska katastrofa
TEMELJNI POJMI:
Alpe, Panonska nižina,
Jadransko morje, Dinarsko
gorstvo, strmine
vodno zajetje, vodovarstveno
območje
celinsko, subpanonsko,
submediteransko, alpsko
(gorsko)
jadransko in črnomorsko
povodje, površinske vode,
kraške reke
PREBIVALSTVO
IN NASELJA




KMETIJSTVO


ENERGETIKA IN
SUROVINE


INDUSTRIJA


PROMET

TURIZEM

REGIONALNA IN
OKOLJSKA
PROTISLOVJA
SLOVENSKE ALPE



rek in utemelji nujnost varovanja
pred onesnaženjem.
Dijak opiše značilnosti razvoja
prebivalstva v Republiki Sloveniji;
gostoto poselitve, naravni
prirastek in ju primerja z izbranimi
državami Evrope.
Opiše najpogostejše vzroke za
priseljevanje in odseljevanje
prebivalstva Slovenije po drugi
svetovni vojni.
Na karti locira območja slovenske
narodnostne manjšine v Italiji,
Avstriji in na Madžarskem.
Prepozna različne tipe
podeželskih naselij v Sloveniji.
Dijak opiše naravne in družbene
razmere za razvoj kmetijstva v
Sloveniji.
S pomočjo podatkov primerja
delež kmečkega prebivalstva pri
nas in v izbrani evropski sosednji
državi.
Na karti pokaže glavne
termoelektrarne in nuklearno
elektrarno.
Ovrednoti uporabo nafte in
zemeljskega plina v primerjavi z
drugimi viri energije z vidika
ekonomičnosti in učinkov na
okolje.
Našteje in karti locira
najpomembnejša industrijska
središča v Sloveniji.
Opredeli glavne industrijske
panoge v Sloveniji
Dijak ovrednoti prometno lego
Slovenije v Evropi.
Dijak našteje in locira na karti
najpomembnejše turistične centre
v Sloveniji.
Dijak razloži vzroke za
ustanavljanje zaščitenih območij.
Na karti določi ozemlje Alp.
Opiše glavne značilnosti
pokrajinske podobe: strmina,
Trbovlje, Šoštanj, Krško
industrijski polmesec,
policentrizem
tradicionalne in nove panoge
industrije
Luka Koper, Južna železnica,
avtocestni križ, Brnik, Zidani
Most, Postojnska vrata,
Divača
Triglavski narodni park
Julijske Alpe, KamniškoSavinjske Alpe, Karavanke,
Triglav, Stol, Grintovec






PREDALPSKA
SLOVENIJA








kamninska sestava, nadmorska
višina, visokogorski kras,
visokogorska jezera, ledeniški
relief.
Določi različno razporeditev
padavin in različnost vegetacije,
prisojnih in osojnih pobočij,
privetrnih in zavetrnih leg.
Ovrednoti pomen glavnih planot in
jezer v Alpah.
Definira, katera so sosednja
alpska območja Julijskih Alp in
katere so njihove značilnosti in
pomen.
Razlikuje med najbolj znanimi deli
Kamniško-Savinjskih Alp.
Razloži rekreacijski in
okoljevarstveni pomen
pomembnejših dolin in gorskih
območij
Na karti določi obseg in dele
Karavank.
Dijak opiše skupne značilnosti in
razlike v predalpski Sloveniji
(relief, geološka zgradba,
poselitev).
Dijak definira naselbinski in
gospodarski pomen Predalpske
Slovenije.
Opiše, iz kakšnih pokrajinskih enot
sestoji Zahodno predalpsko
hribovje in kakšen pomen imajo
večji kraji.
Pozna glavne značilnosti
Severovzhodnega predalpskega
hribovja (pestrost geološke
sestave, magmatske in
metamorfne kamnine, gozdnatost,
živinoreja, kmečki turizem).
Ovrednoti pomen glavnih dolin in
kotlin za naselitev in
gospodarstvo.
Na karti pokaže glavna hribovja in
planote SV predalpskega hribovja.
Razlikuje med glavnimi deli
Ljubljanske kotline.
Na kratko označi lego in pomen
pomembnejših naselij Ljubljanske
kotline.
Bohinjsko jezero, Triglavska
sedmera jezera, Pokljuka,
Jelovica, Mežakla, Komna
Grintovci, Velika Planina,
Krvavški greben,
Zgornjesavska dolina, Soška
dolina, Bohinj, Logarska
dolina
Velenjska, Slovenjegraška
kotlina, Mežiška, Dravska
dolina
Menina, Golte, Pohorje,
Dravski Kozjak, Strojna
Blejski kot, Dežela, Dobrave.
Kranjsko-Sorško polje,
Kamniško-Bistriško polje,
Ljubljansko barje

SLOVENSKO
PRIMORJE




DINARSKE
PLANOTE IN
PODOLJA






SUBPANONSKA
SLOVENIJA



Opiše skupne značilnosti
Ljubljanske kotline (sklenjena
ravnina, odprtost, središčnost,
gravitacijska moč, visoka stopnja
urbanizacije in industrializacije,
suburbanizacija, prometna
infrastruktura).
Dijak razlikuje pojme Slovensko
primorje, Primorska in
Submediteranska Slovenija.
Opiše glavne naravne značilnosti
flišnih in kraških pokrajin.
Označi pomembnejša naselja in
reke.
Opiše domovino krasa.
Slovensko primorje,
Primorska in
Submediteranska Slovenija
Kras
Opiše skupne značilnosti dinarskih Visoke in Nizke Dinarske
planote
planot (prevlada apnenca,
površinski in podzemni vodni
tokovi, gozdnatost, redka
poselitev).
Našteje in opiše glavne skupne
značilnosti visokih dinarskih planot
(visoke planote, visoka količina
padavin, rezervar pitne vode,
prevlada gozda, redka poselitev).
Označi glavne pokrajinske enote,
fluviokras
pomembnejša naselja in reke.
Našteje in opiše skupne
značilnosti nizkih dinarskih planot.
Suha krajina, Dolenjsko
Na karti pokaže glavne
pokrajinske enote Nizkih dinarskih podolje, Novomeška kotlina,
Bela krajina
planot.
Označi pomembnejša naselja
Nizkih dinarskih planot in njihovo
gospodarsko usmeritev ter
pomembnejše reke in njihov
pomen.
Vzhodna Krška kotlina,
Razloži skupne značilnosti
Mirnska dolina, Kozjansko
Subpanonske Slovenije.
hribovje, Celjska kotlina,
Na karti pokaže glavne
Spodnja Savinjska dolina,
pokrajinske enote.
Haloze, Dravsko Ptujsko
Označi najpomembnejša naselja
polje, Slovenske gorice,
in reke.
Mursko polje, Prekmurje,
Ravensko, Dolinsko, Goričko,
Lendavske gorice
SLOVENCI V
ZAMEJSTVU





Označi območja v Italiji, kjer živijo
Slovenci.
Označi pomembnejša naselja v
Italiji, kjer živijo Slovenci.
Na karti pokaže območja v Avstriji,
kjer živijo koroški Slovenci.
Označi pomembnejša naselja,
reke in jezera na Koroškem.
Razloži navzočnost Slovencev na
Madžarskem
Trbiž, Čedad, Gorica, Trst
Podjuna, Rož, Zilja, Gure,
Celovec
Gornji Senik, Monošter