POROČILO O KULTURNEM DNEVU

Comments

Transcription

POROČILO O KULTURNEM DNEVU
POROČILO O KULTURNEM DNEVU
8. razred
5. 2. 2014
Učenci so se v Kranj odpeljali ob 8.35. Najprej so si v Prešernovem gledališču
ogledali predstavo Antona Tomaža Linharta »Županova Micka«. Po predstavi so
si učenci ogledali še Prešernovo hišo, nekateri so se odpravili do Prešernovega
gaja, vendar vanj zaradi nevarnosti (žled) niso vstopili in jim je kustosinja vse o
gaju predstavila pred vrati gaja. Zadnja skupina se zato do gaja sploh ni
odpravila in jim je kustosinja gaj predstavila kar v pritličju Prešernove hiše.
Učenci so se vrnili ob 12.45.
Manjkalo je 8 učencev.
Pa še nekaj vtisov učenk:
Kulturni dan v Kranju
1. Ogled gledališke predstave:
Ogledali smo si predstavo »Županova Micka« v Prešernovem gledališču v
Kranju. Predstava je bila smešna, predstavljala je stare čase. Govorila je o
hčeri župana Jake, Micki, ki se je želela poročiti z žlahtnim gospodom
Tulpenheimom, ki pa je že bil zaročen z bogato vdovo. Vdova, ki je prva
uvidela past, je to povedala Micki. Na koncu se je Micka poročila s kmetom
Anžetom, vdova pa se je razšla s Tulpenheimom.
2. Ogled Prešernovega spominskega muzeja:
Ogledali smo si tudi Prešernov spominski muzej v Kranju. Kustosinja je
dobro opisala Prešernovo življenje. Videli smo originalno Prešernovo
pohištvo in izvedeli zanimivo zgodbo, kako so našli vse izgubljeno pohištvo,
ki je bilo po Prešernovi smrti prodano po Kranju. Izvedeli smo, da so bile
»Poezije« prevedene v več jezikov, od najobičajnejših do tropskih jezikov.
Muzej je v resnici bilo Prešernovo najeto stanovanje, v katerem je preživel
zadnja tri leta svojega življenja. V tem stanovanju je imel tudi svojo
odvetniško pisarno. Prešeren je bil radodaren človek, ki je revnim ljudem, ki
si niso mogli privoščiti odvetnika, nudil to delo brez plačila. Prešerna so
klicali tudi »doktor Fig«, ker je otrokom delil fige. Prešernove zadnje besede
so bile: »Pomagajte! Duši me!« Prešeren je umrl 8. februarja 1849.
Ela Zala Juhart, 8. a
3. Prešernov gaj:
V Prešernov gaj sicer nismo šli zaradi slabega vremena, vendar pa nam je
kustosinja v Prešernovem spominskem muzeju povedala o njem. Povedala
nam je, da so v njem najprej Prešerna pokopali ob ograji. Kasneje so
ugotovili, da je bil velik človek in so ga nato prestavili ob glavno potko in mu
postavili tudi spomenik. Na spomeniku je tudi lira, kar nakazuje, da je bil
dober pesnik. Na njegovem pogrebu je bilo veliko ljudi. Zraven so kasneje
pokopali tudi njegovo hčer Ernestino in Simona Jenka, ki ima tam tudi svoj
spomenik.
Žana Andoljšek, 8. a
Kulturni dan v Kranju
1. Ogled gledališke predstave v Prešernovem gledališču v Kranju
Predstava je bila v narečnem jeziku, kar mi je bilo zelo všeč. Tudi igralci so
bili odlični. Edino, kar me je motilo, je bilo vmesno petje.
2. Ogled Prešernovega spominskega muzeja
Izvedela sem veliko stvari o Prešernu in njegovem življenju. Najbolj všeč pri
Prešernu mi je bilo, da je rad dajal, kljub temu, da sam ni imel skoraj nič.
Tudi kustosinja je bila izvrstna, saj ji ni bilo težko prijazno in potrpežljivo
odgovarjati na vprašanja.
3. Prešernov gaj
Prešernovega gaja si sicer nismo ogledali, smo pa o njem vseeno nekaj
izvedeli. Izvedeli smo, da je bil Prešernov pogreb največji tistega časa, a so
ga po smrti najprej pokopali ob zid. Ko so se ljudje zavedli, da je bil odličen
človek in pesnik, pa so zbrali denar in mu postavili lep in velik nagrobni
kamen. Ljudje so torej stopili skupaj, da bi dostojno pokopali velikega
človeka in pesnika.
Lina Mecilošek, 8. a
Sonja Drovenik, vodja kulturnega dne