Več - Genergi

Transcription

Več - Genergi
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO
Gregor Hrovatič
INTEGRACIJA SISTEMOV V
PAMETNO ZGRADBO
DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA
Ljubljana, 2012
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO
Gregor Hrovatič
INTEGRACIJA SISTEMOV V
PAMETNO ZGRADBO
DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA
Mentor: izr. prof. dr. Aleš Belič
Ljubljana, 2012
ZAHVALA
Najprej bi se želel zahvaliti mentorju, izr. prof. dr. Alešu Beliču za vsestransko podporo,
strokovno pomoč ter nasvete pri izdelavi diplomske naloge.
Zahvalil bi se tudi sodelavcema v podjetju ComfortClick d. o. o., Tadeju Saviču in Luki
Peršiču, ki sta mi s strokovnimi nasveti stala ob strani ter mi omogočila vpogled v pametne
sisteme.
Hvala staršem, ki sta mi omogočila študij, me podpirala in verjela vame. Zahvala tudi Petri,
prijateljem in sošolcem za pomoč tekom študijskih let.
KAZALO VSEBINE
1
UVOD................................................................................................................................. 1
2
DELOVANJE SISTEMA ................................................................................................... 2
2.1
Topologija .................................................................................................................... 3
2.2
Komunikacija ............................................................................................................... 5
2.2.1
Komunikacijski protokol EIB/KNX OSI ............................................................. 6
2.2.2
Format sporočila EIB/KNX .................................................................................. 7
2.2.3
Naslavljanje naprav EIB/KNX ............................................................................. 8
2.3
3
Integracija naprav ........................................................................................................ 9
GRADNIKI SISTEMA EIB/KNX ................................................................................... 10
3.1
Osnovni elementi ....................................................................................................... 10
3.1.1
Napajalnik ........................................................................................................... 10
3.1.2
Dušilka ................................................................................................................ 11
3.2
Sistemski elementi ..................................................................................................... 12
3.2.1
BUS vmesnik ...................................................................................................... 12
3.2.2
Linijski povezovalniki ........................................................................................ 13
3.2.3
Vmesnik IP ......................................................................................................... 13
3.3
Vhodne enote ............................................................................................................. 14
3.3.1
Univerzalni I/O modul ........................................................................................ 14
3.3.2
Tipkalni moduli .................................................................................................. 14
3.3.3
Modul z analognim vhodom ............................................................................... 15
3.3.4
Modul z binarnimi vhodi .................................................................................... 15
3.3.5
Senzor za izliv vode............................................................................................ 16
3.3.6
Vremenska postaja .............................................................................................. 16
3.4
Izhodi ......................................................................................................................... 17
3.4.1
Relejski modul EIB/KNX................................................................................... 17
3.4.2
Modul za merjenje porabe EIB/KNX ................................................................. 18
3.5
Rolete in senčila ......................................................................................................... 18
3.5.1
Modul za senčila 230V ....................................................................................... 19
3.5.2
Modul za senčila 24 V ........................................................................................ 19
3.6
Osvetlitev in senzorji gibanja .................................................................................... 20
3.6.1
Univerzalni zatemnjevali modul EIB/KNX ....................................................... 20
i
3.6.2
DALI zatemnjevali modul EIB/KNX ................................................................ 20
3.6.3
Stropni 360 senzor PIR ...................................................................................... 21
3.6.4
Stenski 180 senzor PIR ...................................................................................... 21
3.7
4
3.7.1
Modul za ogrevanje ............................................................................................ 22
3.7.2
Termostati .......................................................................................................... 23
KOMUNIKACIJA Z NAPRAVAMI .............................................................................. 24
4.1
5
Ogrevanje in hlajenje................................................................................................. 22
ComfortClick Manager.............................................................................................. 25
4.1.1
Konfiguracijski program CMConfig .................................................................. 25
4.1.2
Strežnik in CMServer......................................................................................... 26
4.1.3
Vizualni vmesnik CMClient .............................................................................. 27
KONFIGURACIJA PAMETNE ZGRADBE .................................................................. 28
5.1
Konfiguracija sistema EIB/KNX............................................................................... 28
5.1.1
Konfiguracija relejskega modula ....................................................................... 29
5.1.2
Konfiguracija zatemnjevalnega modula............................................................. 30
5.1.3
Konfiguracija modula za krmiljenje senčil ........................................................ 30
5.1.4
Konfiguracija modula za ogrevanje ................................................................... 31
5.1.5
Konfiguracija termostata .................................................................................... 31
5.1.6
Konfiguracija vremenske postaje ....................................................................... 31
5.1.7
Izvoz ETS3 konfiguracije .................................................................................. 32
5.2
Konfiguracija vmesnika CMConfig .......................................................................... 32
5.2.1
Konfiguracija naprav.......................................................................................... 33
5.2.1.1
DSC alarm sistem ....................................................................................... 33
5.2.1.2
Sistem EIB/KNX ........................................................................................ 33
5.2.1.3
Avdio video sistem ..................................................................................... 34
5.2.1.4
SMS vmesnik .............................................................................................. 34
5.2.2
Logika pametne hiše .......................................................................................... 34
5.2.2.1
Avtomatika splošnih senčil ......................................................................... 35
5.2.2.2
Avtomatika pasivnih senčil......................................................................... 35
5.2.2.3
Avtomatika vklop/izklop naprav ................................................................ 36
5.2.2.4
Avtomatika ogrevanja ................................................................................. 36
5.2.2.5
Avtomatika razsvetljave ............................................................................. 37
5.2.2.6
Režim alarm ................................................................................................ 37
ii
5.2.2.7
Režim vremenski podatki ............................................................................ 37
5.2.2.8
Režim dneva ................................................................................................ 38
5.2.2.9
Splošni režim ............................................................................................... 39
5.2.2.10
Scenske tipke ............................................................................................... 39
5.2.2.11
SMS sporočila ............................................................................................. 40
5.2.3
6
Izdelava vizualnega vmesnika ............................................................................ 40
5.2.3.1
Oblikovanje glavne strani............................................................................ 40
5.2.3.2
Vstavljanje tlorisa ........................................................................................ 41
5.2.3.3
Ustavljanje menija za nadzor ...................................................................... 42
5.2.3.4
Meni za avdio-video nadzor ........................................................................ 42
5.2.3.5
Meni video nadzora ..................................................................................... 43
5.2.4
Nalaganje konfiguracije na strežnik ................................................................... 43
5.2.5
Končne ugotovitve .............................................................................................. 44
INTEGRIRANI SISTEMI ................................................................................................ 45
6.1
Integracija razsvetljave .............................................................................................. 45
6.1.1
Razsvetljava v stanovanjski enoti ....................................................................... 45
6.1.2
Razsvetljava v poslovni stavbi ........................................................................... 46
6.1.3
Zunanja razsvetljava ........................................................................................... 47
6.2
Ogrevanje ................................................................................................................... 47
6.2.1
Ogrevanje stanovanjskega objekta ..................................................................... 47
6.2.2
Ogrevanje poslovnih prostorov .......................................................................... 48
6.2.3
Ogrevanje apartmajskih zgradb .......................................................................... 49
6.2.4
Kotlovnice .......................................................................................................... 49
6.3
Hlajenje ...................................................................................................................... 50
6.3.1
Hlajenje stanovanjskih objektov......................................................................... 50
6.3.2
Hlajenje poslovnih prostorov.............................................................................. 50
6.4
Senčila ........................................................................................................................ 51
6.4.1
Senčila na objektu ............................................................................................... 51
6.4.2
Pasivno ogrevanje s pomočjo senčil ................................................................... 52
6.4.3
Pasivno hlajenje s pomočjo senčil ...................................................................... 52
6.4.4
Krmiljenje tende ................................................................................................. 52
6.4.5
Krmiljenje strešnih oken ..................................................................................... 53
6.5
Hišni kino ................................................................................................................... 53
iii
6.5.1
Integracija AV naprav ........................................................................................ 53
6.5.2
Integracija medija centra .................................................................................... 53
6.5.3
Scenske tipke...................................................................................................... 54
6.6
Varovanje .................................................................................................................. 55
6.6.1
Alarm senzorji .................................................................................................... 55
6.6.2
Vodni in požarni senzorji ................................................................................... 55
6.7
Video nadzorni sistem ............................................................................................... 56
6.7.1
Domofonski sistem ............................................................................................ 56
6.8
Zalivalni sistem ......................................................................................................... 57
6.9
Bazenska tehnika ....................................................................................................... 57
7
PREDNOSTI PAMETNEGA DOMA ............................................................................. 58
8
VIZIJA PAMETNE ZGRADBE ..................................................................................... 60
9
SKLEPNE UGOTOVITVE ............................................................................................. 61
10
LITERATURA IN VIRI .................................................................................................. 63
iv
KAZALO SLIK
Slika 1: Povezava med elementi po topologiji vodila ................................................................ 2
Slika 2: Topologija linije EIB/KNX ........................................................................................... 3
Slika 3: Področje linij KNX........................................................................................................ 4
Slika 4: Hrbtenična povezava linij.............................................................................................. 5
Slika 5: Komunikacija med fizičnimi in skupinskimi naslovi.................................................... 5
Slika 6: Model plasti EIB/KNX.................................................................................................. 7
Slika 7: Primer napajalne enote proizvajalca ABB .................................................................. 11
Slika 8: Primer dušilnega člena proizvajalca ABB .................................................................. 11
Slika 9: Primer BUS vmesnika proizvajalca ABB ................................................................... 12
Slika 10: Primer linijskega povezovalnika proizvajalca ABB ................................................. 13
Slika 11: Primer IP vmesnika proizvajalca ABB ..................................................................... 13
Slika 12: Primer univerzalnega modula proizvajalca ABB ...................................................... 14
Slika 13: Primer tipkalnih modulov proizvajalca ABB ............................................................ 15
Slika 14: Primer analognih vhodov proizvajalca ABB ............................................................ 15
Slika 15: Primer binarnih vhodov proizvajalca ABB ............................................................... 16
Slika 16: Primer vodnega senzorja proizvajalca Siemens ........................................................ 16
Slika 17: Primer vremenske postaje proizvajalca ABB............................................................ 17
Slika 18: Primer relejskih izhodov proizvajalca ABB.............................................................. 18
Slika 19: Primer modula za merjenje energije proizvajalca ABB ............................................ 18
Slika 20: Primer 230 V modula za senčila proizvajalca ABB .................................................. 19
Slika 21: Primer 24 V modula za senčila proizvajalca ABB................................................... 19
Slika 22: Primer univerzalnega modula za zatemnjevanje proizvajalca ABB ......................... 20
Slika 23: Primer DALI modula proizvajalca ABB ................................................................... 21
Slika 24: Primer stropnega senzorja proizvajalca ABB ........................................................... 21
Slika 25; Primer stenskega senzorja proizvajalca ABB ........................................................... 22
Slika 26: Primer modula za ogrevanje proizvajalca ABB ........................................................ 22
Slika 27: Primer termostata proizvajalca ABB ........................................................................ 23
Slika 28: Shema povezovanja naprav v pametni zgradbi ......................................................... 24
Slika 29: Uporabniški vmesnik CMClient ............................................................................... 27
Slika 30: Drevesna struktura skupnih naslovov ....................................................................... 28
Slika 31. Integracijska tabela .................................................................................................... 29
Slika 32: Konfiguracija relejskega modula .............................................................................. 29
Slika 33: Konfiguracija zatemnjevalnega modula .................................................................... 30
Slika 34: Konfiguracija modula za krmiljenje senčil ............................................................... 30
Slika 35: Konfiguracija modula za ogrevanje .......................................................................... 31
Slika 36: Konfiguracija termostata ........................................................................................... 31
Slika 37: Konfiguracija vremenske postaje .............................................................................. 32
Slika 38: Izvoz ETS3 konfiguracije.......................................................................................... 32
Slika 39: Konfiguracija vmesnika CMConfig .......................................................................... 32
Slika 40: Konfiguracija DSC alarm sistema ............................................................................. 33
Slika 41: Konfiguracija sistema EIB/KNX .............................................................................. 33
v
Slika 42: Konfiguracija avdio video sistema ........................................................................... 34
Slika 43: Konfiguracija SMS vmesnika ................................................................................... 34
Slika 44: Avtomatika splošnih senčil ....................................................................................... 35
Slika 45: Avtomatika pasivnih senčil....................................................................................... 35
Slika 46: Program pasivnih senčil ............................................................................................ 36
Slika 47: Avtomatika vklop/izklop naprav .............................................................................. 36
Slika 48: Avtomatika ogrevanja ............................................................................................... 36
Slika 49. Avtomatika razsvetljave ........................................................................................... 37
Slika 50: Režim alarm .............................................................................................................. 37
Slika 51: Režim vremenski podatki ......................................................................................... 38
Slika 52: Režim dneva ............................................................................................................. 38
Slika 53: Splošni režim ............................................................................................................ 39
Slika 54: Scenske tipke ............................................................................................................ 40
Slika 55: SMS sporočila ........................................................................................................... 40
Slika 56: Konfiguracija glavnega menija ................................................................................. 41
Slika 57: Oblikovanja tlorisa.................................................................................................... 41
Slika 58: Izgradnja menija za nadzor ....................................................................................... 42
Slika 59: Izgradnja panela za nadzor AV naprav ..................................................................... 42
Slika 60: Izgradnja menija za video nadzor ............................................................................. 43
Slika 61: Konfiguracija na strežniku ........................................................................................ 43
Slika 62: Konfiguracija na prenosnih panelih .......................................................................... 44
Slika 63: Nadzor ogrevanja na pametnem telefonu ................................................................. 48
Slika 64: Nadzor senčil preko zunanjih naprav ....................................................................... 51
Slika 65: Nadzor XBMC medijskega centra ............................................................................ 54
Slika 66: Video nadzor na CMClientu ..................................................................................... 56
Slika 67: Integracija bazenske tehnike ..................................................................................... 57
vi
POVZETEK
Namen naloge je predstaviti strojno in programsko opremo, ki je nameščena v pametnih
zgradbah ter podrobno predstaviti krmilne sisteme. V delu je opisan sistem, ki deluje na
evropskem standardu EIB/KNX ter predstavljena programska oprema, ki nadzoruje zgoraj
omenjeni sistem.
Poudarek na posameznem segmentu je varčevanje z električno energijo, kar opravičuje
začetno investicijo. Uporabnik ima popolni nadzor nad krmilnimi napravami doma in po
svetu, kaj pripomore k večji varnosti in udobju.
Diplomsko delo je razdeljeno na štiri dele. Prvi zajema predstavitev standarda EIB/KNX in
podrobnejši opis komunikacije ter povezovanja z inteligentnimi moduli. V drugem delu je
predstavljena strojna oprema pametne zgradbe. Tretji del zajema programsko opremo za
nadzor in krmiljenje celotnega sistema. Zadnji pa zajema opis posameznega sklopa
integracije. Sklopi so opisani na podlagi že zgrajenih sistemov, ki pri nas in v tujini delujejo
že nekaj let.
Ključne besede:

pametna zgradba,

EIB/KNX standard,

strojna oprema,

programska oprema,

vodenje,

nadzor.
vii
ABSTRACT
viii
UPORABLJENE KRATICE
Bci
BatiBUS Club International
BC
Backbone coupler
CSMA/CA
Carrier Sense Multiple Access with Collision Avoidance
DAF
Destination Adress Flaf
DALI
Digital Addressable Lighting Interface
EIB
European Installation Bus
EIBA
European Installations Bus Association
ETS
Software with KNX- Standard
EHSA
European Home Systems Association
IP
Internet protocol
KNX
Konnex Networks
LC
Line coupler
NO
normally open
NC
normally closed
RFID
Radio Frequency IDentification
TPC
Transport layer Protocol Control information
ix
1
UVOD
Zgradbe vsebujejo vse več tehničnih naprav in sistemov, ki so med seboj povezljivi. Posledica tega
trenda je obsežnost, kompleksnost in nepreglednost elektroinštalacij. Vodilni sistem
EIB/KNX
(angl.
European
Installation
Bus/
Konnex
Networks)
za
inteligentne
elektroinštalacije je osnovni element vsake inteligentne zgradbe (t.i. pametne zgradbe) in
dosega najvišje standarde. Primeren je tako za bivalne kot za industrijske zgradbe.
Po
združitvi EIBA z Bci (angl. BatiBUS Club International) in EHSA (angl. European Home
Systems Association) je nastalo združenje Konnex, KNX pa novi, enotni standard na področju
avtomatizacije zgradb. Vsak element standarda EIB/KNX mora pridobiti ustrezen certifikat o
usklajenosti, kar zagotavlja visoko zanesljivost in kompatibilnost sistema. Danes je že več kot
200 evropskih proizvajalcev elementov EIB/KNX.
Vodilo (”bus kabel”) povezuje naprave in sisteme, ki so prej delovali neodvisno drug od
drugega (npr. razsvetljava, ogrevanje, itd.), v enoten sistem. Pri elektroinštalaciji EIB/KNX se
električna bremena ne prižigajo oz. ugašajo neposredno s stikalom. Vhodne enote (npr. stikala,
detektorji gibanja, itd.) pošiljajo impulze preko medija prenosa do izhodnih enot (t.i.
aktuatorjev). Ti nato izvršijo določen ukaz (npr. sklenejo električni krog). Vhodne enote in
aktuatorji lahko med seboj komunicirajo bodisi preko vodila (24V nizko napetostni kabel “bus kabel”) bodisi preko radio frekvenčne povezave. Enote v mreži EIB/KNX so med seboj
lahko povezane v zaporedno ali zvezno strukturo. Obseg mreže EIB/KNX pa je razdeljen na
linije, območja in področja. Eno linijo predstavlja napajalnik in do 64 vhodno/izhodnih enot.
Do 12 linij skupaj tvori eno območje. Področje predstavlja 15 območij povezanih med seboj.
V enem sistemu EIB/KNX je tako lahko do 14.000 modulov EIB/KNX , kar je dovolj tudi za
najzahtevnejše objekte (celotni hoteli, poslovne zgradbe, itd.). Za stanovanjsko hišo, s
približno 250 m2 površine, je potrebno okoli 40 enot torej zadostuje ena linija. Vsaka enota
EIB/KNX ima svoj naslov, ki jim omogoča sprejemanje ali oddajanje impulzov preko omrežja
EIB/KNX. Enote morajo biti za svoje delovanje programirane, kar pomeni, da mora biti v
njihov pomnilnik shranjena posamezna aplikacija. Programiranje opravimo ob vgradnji
sistema. Nadaljnji posegi v sistem tudi v primeru izpada električnega toka niso potrebni.
1
2
DELOVANJE SISTEMA
Sistemski elementi nimajo centralnega krmilnega sistema pač pa je vsak element opremljen
s svojim procesorjem, sistemskim ter aplikacijskim programom, ki ga programiramo po
svojih zahtevah. Tak decentraliziran sistem je povezan med sabo z enim podatkovnim
vodilom (BUS-om), po katerem komunicirajo vsi elementi sistema kot prikazuje Slika 1.
Podatke si med seboj izmenjujejo v obliki večbitnih telegramov. Po isti povezavi dobijo
elementi tudi enosmerno napajanje 28 V, ki je potrebno za svoje delovanje.
Slika 1: Povezava med elementi po topologiji vodila
V sistemu EIB/KNX inštalacij lahko uporabljamo elemente različnih proizvajalcev, zato ta
protokol ponuja nešteto možnosti povezovanja različnih elementov med seboj. Številni
proizvajalci integrirajo vmesnike EIB/KNX v svoje naprave, katere lahko upravljamo na
daljavo ali pa preko logike, ki poteka v ozadju.
Komuniciranje med napravami lahko poteka po naslednjih poteh [1]:

povezava s sukano parico TP1 (Twisted Pair); hitrost 9600 bitov/s,

po inštalaciji omrežne napetosti; hitrost 1200 bitov/s,

brezžično (RF 868 MHz); hitrost 16.384 kbitov/s,

IP/Ethernet.
2
Sistemske elemente EIB/KNX je potrebno predhodno programirati in vnesti logiko
delovanja. Elemente programiramo s posebnim aplikacijskim programom, s pomočjo
katerega vnesemo parametre v pomnilnik posameznega modula. Tako lahko poljubno
nastavimo kaj naj element stori, ko dobi določen podatek na svoj vhod. To lahko razložimo s
primerom tipkala, ki upravlja s pomočjo tipk različne funkcije, npr. vklop, izklop, preklop ob
vsakem pritisku, regulacijo v odvisnosti od dolžine pritiska. Z izbiro funkcije moramo
določiti tudi medsebojne povezave med vhodnimi in izhodnimi napravami sistema. Vnos
aplikacij, parametrov, naslovov posameznih elementov ter logične povezave med senzorji in
aktuatorji izvedemo z enotnim programom ETS4, ki deluje v okolju Windows na osebnih
računalnikih. Posameznemu modulu s programom določimo naslov ter funkcijo delovanja.
Naslov določimo pri prvem programiranju, vsako nadaljnje programiranje pa se samodejno
izvrši in poišče modul na svoji liniji in tako ni potrebno ponovno iskati kje se modul nahaja.
2.1
Topologija
Linija je najmanjši del v topologiji EIB/KNX. Na eni liniji je lahko največ 64 elementov, kar
je dovolj za večino manjših projektov. Topologija je prikazana na Sliki 2.
Slika 2: Topologija linije EIB/KNX
3
Dejansko število elementov na liniji je odvisno od moči izbrane napajalne enote in porabe
posameznih elementov. Linijo lahko po potrebi podaljšamo na 4 segmente, v vsakem
segmentu pa je lahko 64 elementov (4 x 64 = 255). Vsak segment mora imeti svojo napajalno
enoto. Pri tem potrebujemo tako imenovane linijske repetitorje t.i. ojačevalnike. V primeru, ko
potrebujemo več elementov raje naredimo več linij in jih med seboj povežemo preko linijskih
vmesnikov ter tako naredimo področje. Če potrebujemo še več elementov pa na koncu iz linij z
linijskimi repetitorji naredimo segmente. V kolikor potrebujemo več kot eno linijo ali če so
elementi povezani v drugačno obliko, lahko do 15 linij povežemo v področje, kar prikazuje
Slika 3.
Slika 3: Področje linij KNX
Posamezne linije med sabo povežemo v glavno linijo z linijskimi vmesniki LC. Tudi na
glavni liniji lahko imamo do 64 elementov. Število elementov na glavni liniji se zmanjšuje z
vsakim linijskim vmesnikom oz. linijo. Vsaka, tudi glavna linija, mora imeti svojo napajalno
enoto. EIB/KNX inštalacijo lahko nadalje povečamo tako, da do 15 posameznih področij
povežemo v več področij oziroma v hrbtenico (Slika 4). Posamezna področja med sabo
povežemo s hrbtenično linijo s pomočjo hrbteničnih vmesnikov BC [2, stran 65-74].
4
Slika 4: Hrbtenična povezava linij
2.2
Komunikacija
Komunikacija med sistemsko tipko in aktuatorjem je zaporedje operacij, ki privede to
reakcije, da določena tipka sproži določen izhod na aktuatorju. Z uporabo protokola
EIB/KNX, lahko stikalo, ki je izključno definirano s fizičnim naslovom, komunicira z
aktuatorjem preko skupinskega naslova (Slika 5).
Slika 5: Komunikacija med fizičnimi in skupinskimi naslovi
5
Skupinski naslov temelji na izmenjavi kodiranega podatka med komunikacijskima objektoma
tipko in lučjo. Izbrani komunikacijski objekt lahko pošilja telegrame znotraj enega
skupinskega naslova. Nasprotno pa lahko komunikacijski objekt na aktuatorju sprejema
telegrame več skupinskih naslovov. To pomeni, da vse naprave EIB/KNX znotraj skupnega
naslova sprejmejo ukazna sporočila od stikal, ki so povezana na skupnem naslovu. Tako lahko
z več stikali prožimo določen rele na aktuatorju.
2.2.1
Komunikacijski protokol EIB/KNX OSI
Za nemoteno medsebojno komuniciranje vseh naprav pametnega sistema potrebujemo
določen način sporazumevanja in upravljanja. Komunikacijski sklad protokola EIB/KNX je
strukturiran na podlagi modela OSI.
Fizična plast (angl. Physical Layer) in povezovalna plast (angl. Link Layer) sta odvisna od
karakteristik fizičnega medija. Pri EIB/KNX se uporablja postopek dostopa na vodilo
CSMA/CA. Funkcijo razvrščanja naslovov na skupinske ali fizične opravlja t.i. naslovna
zastavica DAF.
Omrežna plast (angl. Network Layer) ima funkcijo prenosa sporočila znotraj omrežja in
funkcijo dialoga računalnika z omrežjem, v katerem določi naslov prejemnika sporočila in
zahteva določeno ugodnost, kot je na primer prioriteta pri uporabi omrežja.
Transportna plast (angl. Transport Layer) določa logično povezavo dveh komunikacijskih
objektov, ki obsega izgradnjo, nadzor in porušitev njihove povezave in skrbi, da ne pride do
podvojitve ali izgube informacij pri tej povezavi, ureja njihovo pravilno zaporedje in
preprečuje prevelik dotok podatkov do sprejemnika.
Plast seje (angl. Session Layer) določa način, organizacijo in sinhronizacijo dialoga. Vsebuje
vse potrebne funkcije za začetek, urejeno izvedbo in zaključek komunikacije med dvema
napravama.
Predstavitvena plast (angl. Presentation Layer) ima vlogo zagotavljanja skupnih abstraktnih
sintaksnih pravil za odprto povezovanje med napravami.
Uporabniška plast (angl. Application Layer), kjer so zbrane funkcije, ki služijo kot vmesnik
med lokalnimi uporabniškimi programi in procesi ter po omrežju porazdeljenimi
6
informacijskimi viri. Te funkcije določajo storitve, ki jih komunikacijski sistem omogoča
uporabniku. Mednje spadajo npr. prenos in upravljanje dostopa do datotek.
Slika 6: Model plasti EIB/KNX
Poleg teh funkcij uporabniška plast omogoča še:

prepoznavo komunikacijskega partnerja po imenu ali naslovu,

določanje trenutne zmožnosti partnerja, ki želi komunicirati,

vzpostavitev nadzora nad komuniciranjem,

dogovarjanje o enkripcijskih mehanizmih (zaščito pred nepoklicanimi dostopi),

izbiro vrste dialoga vključno s postopki njegove vzpostavitve in prekinitve,

dogovor o odgovornosti za odpravljanje napak in

prepoznavo zahtev pri sintaksi podatkov.
2.2.2 Format sporočila EIB/KNX
Sporočila EIB/KNX pošiljamo v obliki serijsko kodiranih telegramov ali okvirjev, ki jih nato
preko vodila pošiljamo želenim napravam. Odvisno od modulacijske tehnike ali od dostopa
nadzora trkov izbranega medija so lahko definirane nekatere zaporedne ovojnice.
7
Zgradba okvirja je sestavljena iz večih polj. Kontrolno polje (angl. Control Field) določa
prioriteto okvirja in razlikuje med standardnimi in razširjenimi okvirji. V vsakem primeru
obstaja individualni izvorni naslov (angl. Source Address), ter individualni in skupinski ciljni
naslov (angl. Destination Address); tip tega je določen v posebnem polju. TPCI (angl.
Transport Layer PCI) nadzira transportni nivo komunikacijskih povezav (npr. za vzpostavitev
in povezovanje »point-to-point« povezav). APCI (angl. Application layer PCI) lahko
prisluškuje storitvam aplikacijskega nivoja, ki so na voljo naslovni shemi in komunikacijskim
povezavam. Odvisno od naslovne sheme in APCI lahko standarden okvir prenese vse do 14
oktetov podatkov. Segmentacija za masovne prenose (angl. bulk transfer), kot je prenos
celotne aplikacije, je odgovornost nadzornega klienta (angl. Management Client), npr. orodje
ETS (programsko orodje za KNX standard). Standarden okvir zagotavlja direktno nadgrajeno
skladnost nad EIB/KNX. Razširjen okvir pa lahko obvladuje do 248 oktetov podatkov. Na
koncu kontrola okvirja (angl. Frame check) pomaga zagotoviti podatkovno konsekventnost in
zanesljiv prenos podatkov [3, stran 6-14].
2.2.3
Naslavljanje naprav EIB/KNX
Naslavljanje vseh naprav na povezovalni liniji je eden od bistvenih vidikov protokola
EIB/KNX. V telegramu sta za to predvideni dve področji: izvorni naslov (pošiljatelj) in ciljni
naslov (prejemnik). Vsak naslov zajema 16 bitov, s katerimi lahko nedvoumno zagotovimo
dodelitev. Pri tem ločimo dva različna tipa naslovov.
Fizični naslov enoumno označuje povezovalno napravo, ki opisuje, na kateri poziciji v
omrežju EIB/KNX (linija, območje) se nahaja naprava. Fizični naslovi so napravam določeni
in se ne ponavljajo. Dodelitev naslovov se izvaja med samim načrtovanjem. Naslovno polje
fizičnega naslova je sestavljeno iz treh področij:

Območni naslov O3…O0,

Linijski naslov L3…L0,

Naslov naprave N7…N0.
Skupinski naslov je logični naslov. Več naprav, ki se nahajajo na poljubnem mestu znotraj
povezovalnega sistema, lahko povežemo v skupino, npr. skupina luč. Tem napravam se pri
načrtovanju dodeli dodatni naslov t.i. skupinski naslov. Vsak telegram, ki naslavlja to
8
skupino, bodo sprejele in izvršile vse naprave te skupine. Logični naslov se ne vmešava v
dodelitev v območja in linije, ker so lahko znotraj skupine udeleženci poljubno povezani v
linije in območja. Kljub vsemu se pri dodeljevanju skupinskih naslovov ohrani določen red, se
izvaja delitev razpoložljivih naslovov v štirinajstih glavnih skupinah.
Izvorni naslov znotraj telegrama je vedno fizični naslov pošiljatelja. Ciljni naslov znotraj
telegrama pa je lahko fizični naslov, ko naslavljamo samo eno napravo ali pa skupinski
naslov, ko naslavljamo vse naprave skupine. Za označevanje tipa naslova se ciljnemu naslovu
doda 17. bit:

17. bit 0 = ciljni naslov je fizični naslov: naslovljen je samo en udeleženec,

17. bit 1 = ciljni naslov je skupinski naslov: naslovljene so vse naprave s tem skupinskim
naslovom.
2.3
Integracija naprav
Sistem EIB/KNX omogoča napajanje povezovalnih naprav preko komunikacijskega medija,
kot je dvo- ali štirižilna sukana parica (angl. Twisted Pair – TP) ali dvožilni kabel močnostne
inštalacije (230 V~). Nekatere naprave potrebujejo tudi dodatno napajanje glavnega ali
drugega napetostnega izvira. Inštalirana povezovalna napeljava skupaj z napajalnim kablom
združuje naprave in sisteme, ki so prej obratovali ločeno drug od drugega, v bolj ekonomični
sistem, ki je optimalno prilagojen glede na individualne zahteve. Rezultat tega je izboljšano
običajno bivalno življenje, varnost in učinkovitost.
Sistem EIB/KNX omogoča stalni nadzor zgradbe in izmenjevanje podatkov med napravami
priključenih na vodilo. Ta sistem se implementira kot decentraliziran sistem, vendar pa ga je
možno implementirati tudi povsem centralizirano, če je to potrebno. Decentraliziran sistem je
lahko implementiran med naprave ne glede na to ali nekatere sprejemajo druge pa oddajajo
signale. Naprave komunicirajo med seboj brez kakršnekoli hierarhije ali pa dodatne mrežne
nadzorne naprave. Tak način izvedbe omogoča, da je sistem zelo prilagodljiv. V primeru
implementacije centraliziranega sistema je možno nadzorno napravo (angl. Application
Controller – ApC) umestiti kamorkoli v povezovalno linijo [4, stran 37-45].
9
3
GRADNIKI SISTEMA EIB/KNX
Sistem EIB/KNX je decentraliziran modularno grajen sistem, ki ne zahteva centralnega mesta
krmiljenja in ga je možno skladno s kasnejšimi potrebami enostavno nadgrajevati. Deli se na
vhodne (tipkala, senzorji, merilniki vlage, temperature, osvetljenosti, hitrosti vetra) in na
izhodne enote (aktuatorje, regulatorje osvetljenosti, temperature, ventile, regulatorje konice).
Naprave sistema nimajo centralnega krmilnega sistema, pač pa je vsak element opremljen s
svojim procesorjem, sistemskim ter aplikacijskim programom, ki ga programiramo po svojih
zahtevah. Tako lahko enako napravo uporabimo za različne funkcije, npr. tipkalo (navaden
binarni vhod v prosto programabilnih sistemih) lahko uporabimo za vklop, izklop, preklop ob
vsakem pritisku, regulacijo v odvisnosti od dolžine pritiska. Z izbiro funkcije hkrati določimo
tudi medsebojne povezave med vhodnimi in izhodnimi napravami sistema.
Sistem pametne inštalacije je trenutno najbolj razširjen sistem te vrste v Evropi. Več kot 100
največjih proizvajalcev (ABB, Siemens, Schneider Electric, itd.) električne opreme razvija in
izdeluje elemente. S funkcijami, ki jih takšen sistem ponuja, lahko popolnoma
avtomatiziramo zgradbo. Sistem lahko nagradimo s centralno nadzornim sistemom, ki
omogoča popoln pregled ter uporabo vseh funkcij, ki jih inštalacija ponuja in nudi še dodatne
funkcije. V naslednjem poglavju bodo predstavljeni elementi podjetja ABB [5].
3.1
Osnovni elementi
Zagotavljajo napetost na vodilu EIB/KNX, ter nemoteno komunikacijo med napravami
EIB/KNX. So osnovni elementi vsake pametne zgradbe.
3.1.1
Napajalnik
Napajalniki zagotavljajo napetost na vodilu EIB/KNX. Moduli se navadno napajajo kar preko
komunikacijske linije, zato je pomembno izbrati napajalnik, ki bo zagotovil dovolj veliko
napajalno moč. Napetost na vodilu je enosmerna in sicer 29 V. Takšna napetost je izbrana
namensko, da napetost na koncu 350 metrov dolge linije predpisanega kabla ne pade pod
minimalno vrednost 21 V.
10
Slika 7: Primer napajalne enote proizvajalca ABB
Najbolj pogosto uporabljamo napajalnike z izhodnim tokom do 640 mA. Posamezni moduli
EIB/KNX navadno porabijo okoli 10 mA, torej lahko tak napajalnik napaja do 64 modulov.
V primeru večjega števila modulov, pa uporabimo dva napajalnika v kombinaciji z linijskim
povezovalnikom [6].
3.1.2 Dušilka
Vsak enosmerni izvor napetosti 29 V, lahko uporabimo za komunikacijo in napajanje
modulov EIB/KNX. Seveda moramo tak izvor napetosti ustrezno dušiti in očistiti nepotrebnih
šumov, ki nastanejo pri glajenju enosmerne napetosti. Z vezavo zunanje dušilke (npr. ABB
DR/S 4.1) na enosmerni izvor, zagotovimo napajanje in komunikacijo za module EIB/KNX ki
so vezani v sistem.
Slika 8: Primer dušilnega člena proizvajalca ABB
11
Nekateri napajalniki EIB/KNX imajo do dva napajalna izhoda (npr. ABB SV/S 30.640.5), pri
čemer drugi izhod nima vgrajene dušilke. Uporabimo ga takrat, ko hočemo iz enega
napajalnika napajati dve linije, pri čemer na nedušeni izhod vežemo dušilko [7].
3.2
Sistemski elementi
Komunikacija na liniji poteka preko vmesnikov BUS. Potrebujemo jih pri modulih, ki jih
nimajo že sistemsko integriranega. Navadno so to stikala, termostati, senzorji PIR itd. Projekt
je lahko zasnovan z več linijami, ki so med sabo povezane z linijskimi vmesniki. To lahko
razložimo na primeru večstanovanjskega objekta, kjer so posamezna stanovanja povezana na
glavno linijo, tako lahko nadzorujemo vsako stanovanje posebej na eni liniji. Več linij
uporabimo tudi takrat kadar število modulov EIB/KNX presega 255, saj imamo omejitev pri
naslavljanju ene linije.
3.2.1
BUS vmesnik
Vmesnik skrbi za komunikacijo po vodilu EIB/KNX, kar pomeni, da pretvori informacijo iz
tipke, termostata, senzorja itd. v EIB/KNX obliko in pošlje informacijo na linijo. Vgradimo ga
v podometno dozo premera 60mm. Na vmesnik nato namestimo ustrezni modul [8].
Slika 9: Primer BUS vmesnika proizvajalca ABB
12
3.2.2 Linijski povezovalniki
Komunikacijo med dvema linijama omogočimo z uporabo linijskega povezovalnika. V
primeru da imamo dva napajalnika, ki napajata vsak svojo linijo ni potrebno uporabiti
dušilnega člena. Priporočljivo je, da v večstanovanjskem objektu predvidimo vmesnik med
vsakim stanovanjem in glavno linijo. Tako je vsako stanovanje na svoji liniji. Izpad ene linije
tako ne vpliva na ostale [9].
Slika 10: Primer linijskega povezovalnika proizvajalca ABB
3.2.3 Vmesnik IP
Vmesnik omogočata komunikacijo med računalnikom in sistemom EIB/KNX. Za
komunikacijo uporablja IP protokol, tako ga je mogoče priklopiti na vsako mrežno napravo.
Preko vmesnika je mogoče spremljati dogajanje na liniji EIB/KNX, prav tako lahko pošiljamo
ukaze na linijo in tako obojestransko komuniciramo z napravo. Prav tako preko njega
programiramo module, ter jim določimo naslove. Modul za svoje delovanje potrebuje
enosmerno napetost od 10V do 30V, zato lahko uporabimo drugi izhod napajalnika EIB/KNX
[10].
Slika 11: Primer IP vmesnika proizvajalca ABB
13
3.3
Vhodne enote
V primeru, ko želimo neko vrednost poslati preko linije EIB/KNX na modul potrebujemo
vhodne vmesnike. Ti nam pretvarjajo razne oblike vhodnih signalov v ustrezni signal katerega
linija EIB/KNX podpira. Te informacije uporabljamo za varčno in pametno nadzorovanje
našega sistema, oziroma logiko hiše, ki teče v ozadju ampak se uporabnik tega ne zaveda.
3.3.1
Univerzalni I/O modul
Klasične tipke vežemo na univerzalni vhodni modul. Univerzalni vhodni modul se nahaja v
dozi za tipkami. Vsak vhod lahko ustrezno sprogramiramo, tako lahko z tipko prižigamo luči,
krmilimo senčila ali pa ustrezno zatemnjujemo razsvetljavo [11].
Slika 12: Primer univerzalnega modula proizvajalca ABB
3.3.2
Tipkalni moduli
Za nadzorovanje naprav imamo na voljo različne vrste tipkal, ki se razlikujejo po zunanji
obliki in barvi. Vsaki tipki moramo določiti funkcijo katero bo opravljala (prižiganje ali
ugašanje, krmiljenje senčil, upravljanje z razsvetljavo itd.). Ena tipka se lahko pri razsvetljavi
in sceni razdeli na dva dela, in sicer na dva med sabo nepovezana dela, tako lahko na eni tipki
upravljamo z dvema napravama. Posebno je potrebno poudariti, da pri zatemnjevanju in
upravljanju s senčili tipke ne moremo razdeliti na dva dela [12].
14
Slika 13: Primer tipkalnih modulov proizvajalca ABB
3.3.3 Modul z analognim vhodom
Uporabljamo ga kadar želimo neke analogne vrednosti odčitavati na vodilu EIB/KNX. To so
senzorji PT100 ali kakšne linearne vrednosti, ki se preko tega modula pretvorijo v digitalne
[13].
Slika 14: Primer analognih vhodov proizvajalca ABB
3.3.4 Modul z binarnimi vhodi
Deluje na principu brez napetostnega kontakta in nam daje vrednosti 0 ali 1. Uporabljamo ga
lahko na različnih področjih kot so senzorji odprtosti oken, končna stikala, razne prožilne
tipke itd.[14]
15
Slika 15: Primer binarnih vhodov proizvajalca ABB
3.3.5
Senzor za izliv vode
Uporabljamo ga v prostorih, kjer imamo opravka s tekočo vodo. Največkrat je to kuhinja,
kopalnica ter utility. Senzor zazna vodo, pošlje podatek v sistem, ki na podlagi logike reagira
ob alarmu izlitja vode. Uporabimo ga v kombinaciji z vodnim ventilom, ki se zapre ob alarmu
[15].
Slika 16: Primer vodnega senzorja proizvajalca Siemens
3.3.6
Vremenska postaja
Vremensko postajo (Slika 17) namestimo na južno stran objekta, tako da je izpostavljena
največjim vremenskim spremembam. Naprava zazna hitrost vetra, padavine, svetilnost iz treh
smeri, mrak in temperaturo. S pomočjo vremenskih podatkov lahko krmilimo senčila, tende,
prižigamo zunanjo razsvetljavo, izvajamo pasivna ogrevanja in hlajenja zgradbe [16].
16
Slika 17: Primer vremenske postaje proizvajalca ABB
3.4
Izhodi
Vklop in izklop porabnikov krmilimo preko relejskega modula EIB/KNX. Na tak način lahko
med drugim krmilimo razsvetljavo, vtičnice, naprave, pogone itd. Smiselna je priprava
krmiljenja na vsej notranji razsvetljavi, zunanji razsvetljavi, za vtičnice nad kuhinjskim
pultom in vtičnice za likalnik v utilityju. Omenjene vtičnice se izklopijo ob odhodu iz objekta
ali ob proženju scene spanje. Močnejše porabnike in 3-fazne porabnike vežemo na omrežje
preko dodatnega releja.
3.4.1 Relejski modul EIB/KNX
Relejski modul nadomesti klasično stikalo. Omogoča vklop/izklop porabnikov preko
relejskega kontakta. Ti kontakti se lahko programsko pred nastavijo, in sicer tako da imamo
normalno odprt (v nadaljevanju NO) in normalno zaprt (v nadaljevanju NC), odvisno od
namena uporabe. Pri vezavi uporabnikov moramo paziti, da na en relejski izhod ne vežemo
uporabnika, ki ima večjo moč od dovoljene, navadno uporabimo 16 amperske izhodne
module [17].
17
Slika 18: Primer relejskih izhodov proizvajalca ABB
3.4.2
Modul za merjenje porabe EIB/KNX
Modul je namenjen za merjenje porabe na posameznem izhodu. Te podatke primerno
obdelamo in jih grafično prikažemo. Tako imamo popoln nadzor nad porabo po posameznih
dnevih. Ugotovimo lahko kateri porabnik porabi največ energije in ga tako ob višji dnevni
tarifi izklopimo, v nočni tarifi pa vklopimo. Pogost primer tega je električno ogrevanje v
kombinaciji z zalogovnikom tople vode, ki se ponoči polni, podnevi pa z njim ogrevamo
prostore [18].
Slika 19: Primer modula za merjenje energije proizvajalca ABB
3.5
Rolete in senčila
Za avtomatizacijo senčil je potrebno vgraditi primerne motorje. Motorji se krmilijo preko
posebnih relejskih izhodov, ki imajo časovno omejitev delovanja. Čas je odvisen od
posameznega senčila, zato je potrebno izmeriti dinamiko posameznega senčila in ustrezen čas
vnesti v krmiljeni izhod.
18
3.5.1 Modul za senčila 230V
To je najpogostejši modul za krmiljenje senčil in rolet. Na en izhod vežemo določeno senčilo
in mu določimo parametre (npr. ob močnem vetru se samodejno zapre). Krmiljenje je
narejeno s pogonom, ki deluje na napetosti 230 V, pri tem pa moramo paziti, da ne združimo
več motornih pogonov na en relejski izhod razen v primeru, ko je proizvajalec to tehnično
omogočil [19].
Slika 20: Primer 230 V modula za senčila proizvajalca ABB
3.5.2 Modul za senčila 24 V
S tem modulom krmilimo strešna okna in podobne pogone na 24 V napetost. Zgrajen je tako,
da za obračanje smeri vrtenja pogona obrača polariteto na priključenih sponkah. Prav tako za
delovanje modula veljajo enaki pogoji kot za delovanje modula 230 V [20].
Slika 21: Primer 24 V modula za senčila proizvajalca ABB
19
3.6
Osvetlitev in senzorji gibanja
Za klasično prižiganje luči uporabljamo izhodne module. V primeru, ko želimo zatemnjevati
luči pa imamo na voljo več vrst modulov. Ti se med sabo razlikujejo v odvisnosti od tipov
razsvetljave. Na voljo imamo klasično zatemnjevanje, zatemnjevanje 1-10V ali pa DALI
(angl. Digital Addressable Lighting Interface) zatemnjevanje, ki temelji na naslavljanju
posamezne luči.
3.6.1
Univerzalni zatemnjevali modul EIB/KNX
Modul omogoča zatemnjevanje inkandescentnih in 230 V halogenskih žarnic. Možno je
krmiljenje tudi nekaterih 12 V halogenskih žarnic preko posebnih elektronskih
transformatorjev [21].
Slika 22: Primer univerzalnega modula za zatemnjevanje proizvajalca ABB
3.6.2
DALI zatemnjevali modul EIB/KNX
Modul omogoča vklop/izklop in zatemnjevanje svetil, ki se napajajo preko napajalnika z
vhodom za krmilni signal DALI. Primer vezave modula je na Sliki 23, na katerega lahko
priklopimo do 64 DALI luči [22].
20
Slika 23: Primer DALI modula proizvajalca ABB
3.6.3 Stropni 360 senzor PIR
Ta senzor je namenjen za stropno pritrditev, saj ima 360° kot zaznavanja. Uporabimo ga v
prostorih, kjer hočemo imeti avtomatsko krmiljenje razsvetljave, klimatske naprave in
ogrevanja. Na njem lahko s pomočjo potenciometra nastavimo občutljivost, čas ter svetlost
[23].
Slika 24: Primer stropnega senzorja proizvajalca ABB
3.6.4 Stenski 180 senzor PIR
Senzor je namenjen stenski pritrditvi in ima 180°-ski kot pokritosti. Uporabimo ga na
stopniščih ter hodnikih, kjer prižigamo razsvetljavo. Največkrat ga uporabimo v paru
(gospodar/služabnik), tako delujeta usklajeno in pokrivata večji prostor, da se ne zgodi, da se
sredi spuščanja po stopnišču ugasne luč [24].
21
Slika 25; Primer stenskega senzorja proizvajalca ABB
3.7
Ogrevanje in hlajenje
Za sistemsko vodenje ogrevanja/hlajenja potrebujemo ustrezne module, ki krmilijo ventilne
glave na zankah, ter termostate, ki komunicirajo preko vodila EIB/KNX. V ta sistem je
mogoče povezati različne kotlovnice, split sisteme, prezračevanje, klime itd. Od vseh teh
sistemov je mogoče dobiti razne informacije, kot je na primer zunanja temperatura,
temperatura vode v primarnem/sekundarnem vodu itd. Tako lahko te informacije uporabimo
za varčno in ekonomično ogrevanje objekta in s tem posledično zmanjšamo stroške ogrevanja.
3.7.1
Modul za ogrevanje
Z ogrevalnim modulom EIB/KNX lahko krmilimo sobne temperature, talne zanke, stropno
ogrevanje/hlajenje itd. Podatke o sobni temperaturi dobimo iz termostata, ki pošlje ukaz
modulu, ta pa po potrebi odpre in zapre ventile na zankah [25].
Slika 26: Primer modula za ogrevanje proizvajalca ABB
22
3.7.2 Termostati
Dajejo nam povratno informacijo o stanju temperature v sobi. Te informacije uporabljamo za
krmiljenje ventilov, ki se na podlagi želene vrednosti odpirajo ali zapirajo. Termostat ima tri
režime med katerimi preklapljamo ob različnih dogodkih. Tako režim Udobje vklopimo kadar
smo doma in želimo nekoliko višje temperature, režim Noč je vklopljen ponoči, kjer imamo
običajno nižje temperature ter režim Odsotnost vklopimo ob odhodu od doma [26].
Slika 27: Primer termostata proizvajalca ABB
23
4
KOMUNIKACIJA Z NAPRAVAMI
V nadaljevanju se bomo osredotočili na ustrezno krmiljenje sistema EIB/KNX in ostalih
komponent. To krmiljenje je izvedeno s strani CCManagerja pod blagovno znamko
ComfortClick. Gre za programsko opremo, ki usklajuje delovanje vseh tehničnih sistemov in
naprav inteligentne elektroinštalacije ter predstavlja možgane inteligentne inštalacije. Deluje
kot vmesnik med različnimi napravami (PC, iPhone, iPad, naprave z Android operacijskim
sistemom) ter EIB/KNX inteligentno elektroinštalacijo, DSC alarmnim sistemom, video
nadzorom, hišnim kinom in drugimi sistemi v zgradbi. Programska oprema omogoča
upravljanje objekta na daljavo in skrbi za samodejno izvajanje različnih opravil (časovna
opravila, scene itd.).
Slika 28: Shema povezovanja naprav v pametni zgradbi
Celoten sistem deluje na namenskem strežniku, ki je lahko tudi stacionarni računalnik na
katerem je nameščena CCManager programska oprema. Računalnik je preko mreže povezan z
različnimi napravami, ki podpirajo mrežni protokol. Z nekaterimi napravami pa je
komunikacija direktna preko USB in RS232 vhoda. CCManager vse te podatke obdeluje jih
24
shranjuje in izvaja različna opravila glede na zahteve ki jih predhodno vnesemo, hkrati pa
skrbi za komunikacijo med prenosnimi napravami, na katerih je naložena vizualizacijska
programska oprema.
4.1
ComfortClick Manager
Programska oprema skrbi za nemoteno delovanje celotnega sistema in omogoča komunikacijo
s prenosnimi napravami. Podjetje ComfortClick d.o.o je razvilo lastno programsko opremo, ki
povezuje različne tehnične sisteme in naprave ter tako omogoča centralno upravljanje zgradbe
in samodejno izvajanje različnih opravil. Ponuja napredno platformo samodejnega izvajanja
opravil v pametni hiši, ki se izvajajo glede na zasedenost objekta, aktivnosti uporabnikov in
časa v dnevu. Sistem vključuje odprti standardi EIB/KNX kar zagotavlja veliko izbiro med
različnimi proizvajalci modulov za pametni dom. To omogoča visoko stopnjo prilagodljivosti
vsakemu posameznemu uporabniku. Gre za uporabniku prijazen uporabniški vmesnik, ki
omogoča enostavno upravljanje s pametno hišo, v slovenskem ali angleškem jeziku.
Programska oprema je razdeljena na tri podprograme, ki so podrobneje predstavljeni v
naslednjih poglavjih [27].
4.1.1 Konfiguracijski program CMConfig
CMConfig se uporablja za konfiguracijo in integracijo različnih naprav. Vsaki napravi je
potrebno določiti naslove IP ali pa naslov COM, na katerega je priključena določena naprava.
Prav tako vsaki napravi določimo tipe podatkov, s katerimi kasneje zgradimo programsko
logiko. Po opravljeni konfiguraciji naprav se lotimo pisanja programa, ki bo povezoval
posamezne naprave med sabo. Omogoča izvajanje različnih operacij, tako lahko naredimo
logiko izvajanja opravil ob proženju določenega dogodka. S pomočjo omenjenega program
naredimo logiko, ki spremlja vremenske podatke in ob določeni svetilnosti prižge zunanjo
razsvetljavo.
25
Primer: Spreminjanje režimov v hiši
Ob odhodu od doma vključimo alarm, ta je povezan s strežnikom, ki dobi obvestilo o režimu
odsotnosti. Sprememba režima sproži program, ki poskrbi da se ugasne razsvetljava, izklopijo
vtičnice, spustijo senčila ter se spremenijo nastavitve na termostatih. Tako je skrb, da smo
pustili prižgan likalnik odveč. Ob prihodu domov alarm izklopimo, sprememba režima sproži
program, ki poskrbi da se vklopijo naprave, dvignejo senčila ter se vklopi prezračevanje. Pred
spanjem pa s pomočjo inteligentnih tipk preko strežnika vklopimo alarm v režim spanje,
hkrati pa se bodo izvajala opravila povezana s tem režimom.
CMConfig nam omogoča izgradnjo vizualnega okolja za pametno inštalacijo. Izgradnja
navigacijskega menija omogoča hiter dostop do panelov z določeno funkcijo. Tako naredimo
panel, ki vsebuje tipke za vso razsvetljavo, na naslednjem panelu so vsa senčila in na zadnjem
je tloris z mikrolokacijami razsvetljave, senčil in ostalih naprav. Program omogoča izgradnjo
panela, ki bo iz spleta pridobival vremenske podatke ali pa novice RSS, tako bomo vedno
obveščeni o aktualnih novicah. Zgrajeni konfiguraciji dodelimo uporabnike ter jim določimo
pravice. Tako lahko omejimo določenim uporabnikom kontrolo nad napravami. Celotno
konfiguracijo naložimo na strežnik na katerem je nameščen CMServer [28].
4.1.2
Strežnik in CMServer
Strežnik je namenski računalnik, na katerem je naložena programska oprema CMServer.
Predstavlja jedro pametne inštalacije, ki je nameščen v komunikacijski omari s priključkom
na internet in statičnim IP-jem. Za strežnik ne potrebujemo zmogljive strojne opreme.
Zadostuje že 1 GHz-čni procesor in nekaj GB velik SSD disk, kar se pozna pri porabi
strežnika, ki v povprečju znaša 15 W električne energije. Lokalni računalniki ter prenosne
tablice se povežejo s pomočjo programa CMClient na notranji IP strežnika na katerem je
naložena aplikacija, ki smo jo predhodno s konfigurirali. Če pa želimo priti na strežnik preko
interneta je potrebno nastaviti router, tako da je notranji naslov IP strežnika viden navzven. V
tem primeru se na strežnik povežemo preko IP-ja, ki ga določijo ponudniki internetne storitve.
Za povezavo pa uporabimo spletne brskalnike, kamor vpišemo https://mojnaslovIP. V tem
primeru se v brskalniku odpre konfiguracija, ki je manj odzivna kot pa namenski CMClient
program [29].
26
4.1.3 Vizualni vmesnik CMClient
CMClient je vizualni vmesnik, ki ga vidi končni uporabnik. Namestimo ga na naprave z
Windows okoljem ter tako omogoča upravljanje s pametno instalacijo. Vmesnik nam
omogoča grafični prikaz tipk, tlorisov ter izris aktualnih grafov, ki podatke shranjuje na
strežnik. Grafika se samodejno prilagaja velikosti ekrana, tako ni potrebno izdelati
konfiguracije za vsako ločljivost kar predstavlja bistveno prednost. Za Android naprave pa si
lahko iz GooglePlay-a prenesemo namensko aplikacijo za pametne naprave. Za Apple-ove
izdelke je na voljo iOS aplikacija. Pri ostalih pametnih telefonih se uporabijo spletni
brskalnike, ki delujejo na enakem principu kot CMClient.
Slika 29: Uporabniški vmesnik CMClient
V pametnem domu se priporoča zidni panel, ki je vgrajen v dnevnem prostoru. Služi kot
centralni nadzorni vmesnik, hkrati pa ima funkcijo notranje domofonske enote. Na panelu
nastavimo scenske tipke in opravila, ki se izvajajo samodejno in spremljamo porabo energije
vode ter plina v realnem času ali pa grafično za preteklo obdobje [30].
27
5
KONFIGURACIJA PAMETNE ZGRADBE
V nadaljevanju sledi konfiguracija pametne zgradbe s programsko opremo CCManager.
Zgradba je grajena na sistemu EIB/KNX in ostalih sistemskih komponentah, ki omogočajo
integracijo v pametni dom. Integrirali smo razsvetljavo, senčila, ogrevanje, alarmni sistem,
audio-video sistem, vremensko postajo, video nadzorni sistem itd. Jedro sistema je
CMControler, ki izvaja logična opravila ter nadzor nad vgrajenimi sistemskimi
komponentami. Sistem je bil v celoti izveden in vzpostavljen marca 2012 v enodružinski hiši
v Sloveniji.
5.1
Konfiguracija sistema EIB/KNX
Konfiguracija sistema EIB/KNX je bila izvedena z programom ETS3 (engl. Engineering Tool
Software). S pomočjo programa modulom določimo fizične in skupne naslove preko katerih
se moduli med seboj povezujejo in komuniciraj ter nastavimo parametre posameznemu
modulu in ga povežemo v celotni sistem.
Na začetku je potrebno definirati skupne naslove. Ti naslovi so razdeljeni na različna
področja, katera vsebujejo posamezne sklope za upravljanje. Slika prikazuje drevesno
strukturo, ki vsebuje skupne naslove. Ti se določijo samodejno in jih je mogoče kasneje
spremeniti.
Slika 30: Drevesna struktura skupnih naslovov
Skupni naslovi omogočajo komunikacijo med moduli, katerim določimo fizične naslove.
Fizični naslov se modulu določi ob prvi vstavitvi v ETS projekt kasneje pa lahko ta naslov
28
ročno popravimo. V nadaljevanju je prikazana integracijska tabela, ki je različna za vsako
posamezno napravo.
Slika 31. Integracijska tabela
Tabela nam poda objekte z njihovimi funkcijami. Omenjene objekte povlečemo na posamezni
skupni naslov tako, da se nam v tabeli samodejno izpolni stolpec s skupinskimi naslovi.
Vsakemu modulu je potrebno določiti parametre glede na funkcijo upravljanja, s tem pa se
tudi določijo objekti v integracijski tabeli.
V nadaljevanju sledijo uporabljeni moduli ki so bili vgrajeni na tem objektu. Predstavljeni
bodo le aktorji sistema EIB/KNX, ker konfiguracija tipk ne vpliva na upravljanje pametne
zgradbe preko nadzornih panelov. Statusne lučke na tipkah se spreminjajo zaradi skupnih
naslovov.
5.1.1 Konfiguracija relejskega modula
Relejskemu modulu nastavimo posamezni izhod glede na način delovanja. Na voljo imamo
normalno odprte in normalno zaprte kontakte. Stikalne (angl. Switch) objekte povežemo z
ustreznimi skupnimi naslovi, statusni (angl. Status Switch) pa so v našem primeru ostali
prazni. Modul pošilja preko stikalnih objektov tudi podatke o statusnem objektu. Podatek, ki
nam ga modul pošilja/sprejema je eno bitni.
Slika 32: Konfiguracija relejskega modula
29
5.1.2
Konfiguracija zatemnjevalnega modula
Ta modul se od stikalnega razlikuje po dveh dodatnih objektih, in sicer objektom
zatemnjevanja (angl. Relative dimming), ki se uporablja za kontrolo svetilnosti preko
pametnih tipk ter objektom svetilnosti (angl. Brightness value), ki se uporablja za krmiljenje
svetilnosti preko nadzornega sistema. Podatek, ki nam ga modul pošilja/sprejema je osem
bitni in nima predznaka.
Slika 33: Konfiguracija zatemnjevalnega modula
5.1.3
Konfiguracija modula za krmiljenje senčil
Modulu smo prilagodili izhode za krmiljenje žaluzij. Razlika je v tem, da pri krmiljenju
žaluzij potrebujemo dva dodatna objekta, ki krmilita naklon lamel. Za centralni nadzor
potrebujemo premik na pozicijo (angl. Move to position heigh) 0…255 in status pozicije
(angl. Status height) 0…255. Modulom je potrebno izmeriti čas spuščanja in čas dvigovanja
posameznega senčila. Ta podatek vnesemo v modul in s pomočjo njega modul preračuna čas
v osem bitno vrednost. Podatek, ki nam ga modul pošilja/sprejema je osem bitni in nima
predznaka.
Slika 34: Konfiguracija modula za krmiljenje senčil
30
5.1.4 Konfiguracija modula za ogrevanje
Modul za ogrevanje krmili elektrotermične ventile na posameznih ogrevalnih conah. Podatek,
ki ga modul dobi od termostata ali nadzornega sistema je osem bitni, to vrednost preračuna v
število impulzov na posamezni časovni interval. Večja kot je vrednost več je teh impulzov in
ventil je posledično bolj odprt.
Slika 35: Konfiguracija modula za ogrevanje
5.1.5 Konfiguracija termostata
Nastavitve na termostatu lahko spreminjamo preko nadzornega sistema, zato je potrebno
aktivirati objekte za kontrolo. Ti objekti so običajno dvo bitno predznačena števila, prav tako
lahko spremljamo temperaturo v prostoru preko centralnega sistema.
Slika 36: Konfiguracija termostata
5.1.6 Konfiguracija vremenske postaje
Vremenski postaji določimo objekte za pošiljanje aktualnih vremenskih podatkov, ki so dvo
bitna števila. Prav tako lahko določimo alarme na pred nastavljeno vrednost. Alarmi so eno
bitna števila, ki jih uporabimo v logiki nadzornega sistema.
31
Slika 37: Konfiguracija vremenske postaje
5.1.7
Izvoz ETS3 konfiguracije
Po končani konfiguraciji izvozimo skupinske naslove preko funkcije za izvoz podatkov (angl.
Extract Data). Skupinski naslovi so shranjeni v datoteki z končnico .efs. To datoteko bomo
kasneje uvozili v CMConfig, tako nam ne bo treba ročno pisati skupinske naslove ter njihova
poimenovanja.
Slika 38: Izvoz ETS3 konfiguracije
5.2
Konfiguracija vmesnika CMConfig
Konfiguracijski program CMComfig povezuje sisteme v celoto hkrati pa omogoča izgradnjo
vizualnega okolja, preko katerega bomo nadzorovali posamezne komponente in jih daljinsko
krmilili. Program namestimo na osebni računalnik in ga zaženemo ter izberemo novo
konfiguracijo. Na desni strani se nam pojavi meni Building, ki vsebuje podmenije Devices,
Tasks in Themes.
Slika 39: Konfiguracija vmesnika CMConfig
32
5.2.1 Konfiguracija naprav
Naprave, ki so predhodno že nastavljene jih dodamo v podmeni Devices. Preko mreže ali
preko vrat COM jih povežemo na strežnik, na katerega kasneje naložimo konfiguracijo. Vsaki
določimo naslov in nastavimo parametre, saj se med seboj razlikujejo.
5.2.1.1 DSC alarm sistem
Alarmna centrala DSC komunicira preko vmesnika PC5401, ki je preko serijske povezave
priključen na vhod COM2 našega strežnika. Te podatke nastavimo v konfiguratorju, hkrati pa
dodamo cone in področja. Številke posameznih con nastavimo pri programiranju DSC
alarmne centrale, zato jih le prepišemo in tako dobimo podatke o senzorjih, ki so se sprožili in
na katerem področju je alarm.
Slika 40: Konfiguracija DSC alarm sistema
5.2.1.2 Sistem EIB/KNX
V prejšnjem poglavju je bila predstavljena konfiguracija z ETS3 programskem orodju v
katerem smo določili skupne in fizične naslove. Skupne naslove smo izvozili, sedaj pa bomo
te naslove uvozili v CMConfig. Pred tem smo nastavili naslov IP vmesnika EIB/KNX preko
katerega strežnik komunicira z sistemom KNX. Pri uvažanju se zgradi enaka drevesna
struktura kot smo jo naredili v ETS3 programu. Skupne naslove lahko ročno spremenimo jih
dodajamo in urejamo.
Slika 41: Konfiguracija sistema EIB/KNX
Sistem bo kasneje pošiljal ukaze na skupne naslove, zato je pomembno, da se dejanski naslovi
ujemajo med seboj.
33
5.2.1.3 Avdio video sistem
Za povezavo smo uporabili GC100 vmesnik IR proizvajalca Global Caché. Ta vmesnik
komunicira preko računalniške mreže s strežnikom. V konfiguratorju smo nastavili naslov IP
in dodali funkcijske tipke. V nadaljevanju na univerzalnem upravljalniku preberemo kode IR
posameznih tipk in jih vnesemo v konfigurator.
Slika 42: Konfiguracija avdio video sistema
Strežnik bo kasneje te kode poslal preko mreže napravi GC100, na katero so priključeni
oddajniki, ki pošiljajo signal AV napravam in jih tako nadzorujejo.
5.2.1.4 SMS vmesnik
Hišo smo opremili z GSM vmesnikom preko katerega bomo sprejemali in pošiljali sporočila
ob alarmu in drugih sproženih dogodkih. GSM komunikacijski vmesnik je vstavljen v USB
vhod, ki ima svoj naslov COM. Nastavimo ga v konfiguraciji, prav tako tudi strežnik za
elektronsko pošto ter naredimo dohodna in odhodna SMS sporočila. Vsakemu sporočilu je
potrebno nastaviti pošiljatelja, ki ima pravice ukazovanja in prejemanja sporočil.
Slika 43: Konfiguracija SMS vmesnika
5.2.2
Logika pametne hiše
Programsko orodje nam omogoča pisanje različnih funkcij pametnih hiš. Na ta način lahko
naredimo logiko hiše, ki bo delovala v ozadju. Zaradi ne zavedanja bo sistem omogočil večjo
prilagodljivost in udobje uporabniku. Logiko pišemo pod meni Tasks.
34
5.2.2.1 Avtomatika splošnih senčil
Senčila so združena v scensko funkcijo, ki nam hkrati zažene več opravil. Tako lahko z enim
pritiskom krmilimo več naprav. Pri senčilih smo naredili sklop scen, ki se bodo krmilile glede
na podatke iz vremenske postaje. Nastavili smo vrednost vsakemu senčilu ob določenemu
dogodku. Na sliki je prikazana scena, ki bo aktivirana podnevi, ko nas ne bo doma. Zvečer se
bo samodejno zamenjala sceno Odsotnost večer, ko bo vremenska postaja poslala podatek, da
je mrak.
Slika 44: Avtomatika splošnih senčil
5.2.2.2 Avtomatika pasivnih senčil
S pomočjo pasivnih senčil ogrevamo ali hladimo stanovanje. Pozimi bomo dvignili senčila na
tisti strani, ko je sonce, spustili pa na senčni strani. S pomočjo sončnih žarkov bomo na ta
način segrevali prostor. V ta namen smo naredili navidezni termostat, ki bo spremljal podatke
iz prostora, ki ga želimo ogrevati. Termostat bo na podlagi pred nastavljenih vrednosti sprožil
Program pasivnih senčil.
Slika 45: Avtomatika pasivnih senčil
Ta bo preveril vremenske podatke, ki jih pošilja vremenska postaja in v primeru, da svetilnost
zadošča pred nastavljenemu pogoju, bo dvignil senčila na sončni strani ter spustil senčila na
senčni strani. Zagnal se bo le v primeru, ko sistem zazna odsotnost, tako bo delovanje
nemoteče za uporabnika.
35
Slika 46: Program pasivnih senčil
5.2.2.3 Avtomatika vklop/izklop naprav
Ustvarili smo dve sceni, katerima želimo dodati naprave, ki se bodo izklopile ob naši
odsotnosti ter vklopile v prisotnosti. To sceno bomo prožili s splošnim režimom, ki bo
predstavljen v nadaljevanju.
Slika 47: Avtomatika vklop/izklop naprav
5.2.2.4 Avtomatika ogrevanja
Pri tej avtomatiki bomo prožili posamezne scene v odvisnosti od splošnega režima. V scene
povežemo temperaturne nastavitve termostatov. Tako se bo ob naši odsotnosti temperatura na
termostatu znižala na nastavljeno vrednost.
Slika 48: Avtomatika ogrevanja
Prav tako imamo na voljo urnik, ki bo samodejno zvečer zagnal sceno Ogrevanje spanje, ki
bo spustila termostate na nižjo vrednost, zjutraj pa zagnal sceno Ogrevanje prisotnost, ki bo
posledično zvišala temperaturo.
36
5.2.2.5 Avtomatika razsvetljave
Na voljo imamo več različnih sklopov prižiganja. Pri sceni Vse OFF se ob vklopu alarma
pogasne vsa razsvetljava. Pri sprožitvi alarm se zažene scena Vse ON, ki prestraši
potencialnega vlomilca. Zunanje luči se prižgejo ob pogoju, da je zunaj noč ter samodejno
ugasnejo ob pogoju, da je zunaj dan.
Slika 49. Avtomatika razsvetljave
Na voljo imamo funkcijo Živa hiša, ki se proži ponoči ob režimu odsotnost, kar pomeni
naključno prižiganje in ugašanje razsvetljave ter posledično dajanje občutka o prisotnosti.
5.2.2.6 Režim alarm
Ta režim je namenjen shranjevanju stanja alarmnega sistema. Vrednost Splošni režim je
nastavljena na 0 v primeru odsotnosti, v prisotnosti na 1 in v spanju na 2. Te vrednosti kasneje
uporabimo pri logiki, ki izvaja različna opravila.
Slika 50: Režim alarm
5.2.2.7 Režim vremenski podatki
Vremenska postaja nam pošilja podatek Noč zunaj in Noč znotraj. Ta podatek uporabimo za
nastavitev Režim dneva. Režim dneva Zora se nastavi na vrednost 0 v primeru, da je Noč
zunaj False in Noč znotraj True. Režim dneva Dan se nastavi na vrednost 1, takrat ko sta obe
vrednosti na False. Režim dneva Mrak se nastavi na vrednost 2, v primeru da je Noč zunaj
False in Noč znotraj True. Režim dneva Noč se nastavi na vrednost 3, takrat ko sta obe
vrednosti na True.
37
Slika 51: Režim vremenski podatki
5.2.2.8 Režim dneva
Program je zasnovan, tako da spremlja spremembe na navideznem naslovu Režim dneva. Ob
spremembi te vrednosti preveri spodnje ukaze in če kateri zadostuje pogoju ga izvrši.
Slika 52: Režim dneva
Na zgornji sliki lahko vidimo, da v primeru, ko je vrednost 0 na spremenljivki Režim dneva,
hkrati pa izpolnjuje dodatnemu pogoju, da je Splošni režim enak 0, se sproži scena
Razsvetljava\Zunanje OFF in scena Senčila\Odsotnost dan ter ustavi Simulacijo spanja.
Program bo naredil enako pri ostalih dodatnih pogojih, če bodo le ta izpolnjena.
38
5.2.2.9 Splošni režim
Splošni režim je povezan s spremenljivko Splošni režim, ko se spremeni vrednost tej
spremenljivki preveri dodatne pogoje ter izpolni zahteve, ki so vpisane v programu.
Slika 53: Splošni režim
Tako v Splošnem režimu 0 (odsotnost) zažene sceno Razsvetljava\Splošne OFF,
Razsvetljava\Dekorativne OFF, Razsvetljava\Nočne OFF, Naprave OFF in ob dodatnem
pogoju, da je Režim dneva enak 0 (zora) zažene sceno Senčila\Odsotnost dan. Enako naredi
pri ostalih dodatnih pogojih, če ustrezajo zahtevam.
5.2.2.10
Scenske tipke
Scenske tipke izvedejo več opravil hkrati, zato jih postavimo v tiste prostore, kjer imamo
veliko število posameznih naprav. V sceno lahko vključimo razsvetljavo, ogrevanje, senčila in
podobne elemente, ki jih želimo krmiliti skupaj.
39
Slika 54: Scenske tipke
Slika prikazuje sceno Branje, ki nastavi sobni termostat na 25 °C, spusti senčilo na 80 %,
prižge desno nočno lučko, ugasne levo nočno lučko, glavno luč pa nastavi na 10 %. Na ta
način si enostavno in hitro ustvarimo ambient za branje
5.2.2.11
SMS sporočila
Sporočila se pošljejo ob dogodkih, ki so nastavljeni v nastavitvah. Na sliki spodaj vidimo
kako pogoj, da je področje v alarmu sproži program, ki pošlje sporočilo Alarm sprožen vsem
naslovnikom, ki so bili predhodno nastavljeni.
Slika 55: SMS sporočila
5.2.3
Izdelava vizualnega vmesnika
Vizualni vmesnik je namenjen daljinskemu nadzoru pametne hiše. Prikazal se bo na vsaki
napravi, ki bo imela nameščen CMClient aplikacijo ali spletni brskalnik. Vsi ti vmesniki se
povežejo na naslov IP našega strežnika.
5.2.3.1 Oblikovanje glavne strani
Pod menijem Themes naslovimo zgradbo. Na glavnem meniju so ključne informacije
upravljanje in nadzor naše pametne hiše.
40
Na prvi strani bo nameščena datum, ura in vremenski podatki, ki jih pridobimo iz Yahoo!
Weather strežnika. Tu je potrebno nastavili lokacijo Ljubljana, ki je SIXX0002, saj se Yahoo
koda razlikuje od geografske lokacije postavitve objekta.
Slika 56: Konfiguracija glavnega menija
Ustvarili bomo splošni okvir, kjer bomo imeli podatek iz alarmnega sistema in splošnega
režima. Na daljavo bomo hitro zamenjali režim v hiši, da bo lahko izvajala samodejna
opravila. Na naslednjem okvirju so podatki iz vremenske postaje, ki se osvežujejo ob
spremembi vrednosti. Na ta način imamo vedno prave informacije o vremenskih razmerah v
okolici hiše.
5.2.3.2 Vstavljanje tlorisa
Tloris služi za hitri nadzor nad napravami v posameznem nadstropju. Tako lahko vidimo
katera razsvetljava je prižgana, katero senčilo je spuščeno in kateri senzor za gibanje se je
sprožil.
Slika 57: Oblikovanja tlorisa
Mikrolokacijo posameznega gumba poljubno nastavimo in s tem dejanjem dobimo dejansko
razporeditev svetil po objektu. Vsakem gumbu lahko nastavimo barvo, zamenjamo ikono ali
spremenimo velikost. Tloris se bo kasneje samodejno prilagodil velikosti zaslona iz katerega
41
bomo upravljali. Prednost takega vmesnika je v tem, da se samodejno prilagaja različnim
resolucijam zaslona.
5.2.3.3 Ustavljanje menija za nadzor
Ta meni je namenjen tipkam, ki bodo upravljale posamezno napravo. Meni je sestavljen po
prostorih,tako da imamo toliko menijev kolikor imamo prostorov v stanovanju. Na meniju se
nahajajo le tiste naprave, ki so dejansko v prostoru.
Slika 58: Izgradnja menija za nadzor
Na zgornji sliki je opisan primer dnevne sobe. Za stropno luč je uporabljena kontrola za
zatemnjevanje, ki smo ji napisali enoto in nastavili ikono. Prav tako smo izbrali barvo statusni
lučki, ki se bo obarvala le v primeru, da se luč prižge. Enako smo naredili za ostale kontrole.
Vse skupaj smo postavili v tri okvirje za lepši pregled in hitrejši dostop preko mobilnih
telefonov, ki imajo manjšo resolucijo od klasičnega ekrana.
5.2.3.4 Meni za avdio-video nadzor
Meni je namenjen za kontrolo avdio in video naprav, ki so preko vmesnika GC100 povezana
na strežnik. Pri gradnji takega menija smo gumbe razvrstili enako kot jih imamo na
univerzalnem daljinskem upravljalniku.
Slika 59: Izgradnja panela za nadzor AV naprav
42
5.2.3.5 Meni video nadzora
Video nadzorni sistem lahko vključimo v nadzorni panel le v primeru, da uporabljamo kamere
z mrežnim protokolom IP. Tako ustvarimo panel s kontrolo za IP kamere, pod nastavitve
vnesemo mrežni naslov IP kamere. Na ta način bomo lahko imeli živo sliko na našem
CMClientu, kadar se bomo povezali preko spletnega brskalnika pa bomo imeli slike, ki se
osvežujejo na pet sekund, zato je potrebno podati naslov kamere preko katerega kamera
pošilja slike (angl. Snapshot).
Slika 60: Izgradnja menija za video nadzor
5.2.4 Nalaganje konfiguracije na strežnik
Za komunikacijo s sistemi uporabimo namenski strežnik, ki se običajno nahaja v
komunikacijski omari. Na tem strežniku je nameščeno programsko orodje CMServer, ki skrbi
za izvajanje logike in povezavo prenosnih panelov s sistemi. Končano konfiguracijo preko
CMConfiga naložimo na strežnik. Strežniku določimo profil in uporabnike, ki imajo pravico
do nadzora in upravljanja s pametnim sistemom.
Slika 61: Konfiguracija na strežniku
43
Strežniku nastavimo fiksni naslov IP, na rutarju pa ga omogočimo, da je viden na zunanji
naslov IP. Tako se bomo lahko, kjer koli na svetu povezali z našim sistemom. Prav tako pa
nam sistem omogoča daljinsko nudenje pomoči v primeru, da stranka želi spremeniti ali pa
dodati funkcionalnost sistemu. To nam omogoči aktivirana pomoč na daljavo, zahtevek se
pošlje pooblaščenemu podjetju, ki se nato preko oddaljenega namizja poveže na strežnik. Na
strežniku izvede popravke in nadgradnjo sistema. Tako nam ni potrebno čakati kdaj se bo
serviser pojavil na naših vratih. Storitev je hitrejša in prijaznejša do uporabnika.
Slika 62: Konfiguracija na prenosnih panelih
5.2.5 Končne ugotovitve
Pametni sistem je na koncu oživel in še danes deluje brez problema. Med tem časom smo
sistem dvakrat nadgradili s strojno opremo, saj se je uporabnik odločil za integracijo toplotne
črpalke ter integracijo bazenske tehnike, kar nam daje jasno vedeti o zadovoljstvu uporabnika.
Prednost je tudi v prilagodljivosti željam uporabnika, saj lahko sistemu dodajamo manjše
logične funkcije, ki uporabniku olajšajo vsakdanje življenje.
44
6
INTEGRIRANI SISTEMI
V tem poglavju so predstavljene različne konfiguracije na posameznih področjih inteligentne
inštalacije. Integracije sem izvzel iz posameznih projektov pri katerih sem sodeloval skupaj s
podjetjem ComfortClick d.o.o., kjer sem pridobil znanja na področju integracij naprav v
pametnem domu. Izpostavil sem le nekatere konfiguracijske sisteme, ki so ključnega pomena
pri varčevanju, udobju in varnosti vsake pametne zgradbe. Omenjene sisteme smo vgradili v
enodružinske hiše, večstanovanjske objekte, namestitvene objete, poslovne zgradbe in ostale
samostojne projekte, ki so locirani v Sloveniji in tujini. Vsaka pametna zgradba je
individualni projekt, ki je prilagojen željam posameznika, zato je težko napisati univerzalni
recept za konfiguracijo, vendar pa vsi sistemi uporabljajo skupno logiko, ki se dopolni ter
prilagodi napravam, ki so integrirane v sistem.
6.1
Integracija razsvetljave
Razsvetljava stanovanj je izrazito individualna in je najprej namenjena dobremu počutju in
šele nato varčni uporabi. V stanovanjskih prostorih se varčevanja z električno energijo ni
mogoče lotiti z univerzalnim receptom.
Svetila so vezana na relejske izhode EIB/KNX, katere krmilimo s pomočjo inteligentnih tipk,
senzorjev ter s pomočjo programske opreme. S pomočjo CMConfiga lahko izvedemo različne
logike prižiganja luči. Razsvetljavo prižigamo glede na podatke, ki jih dobimo iz vremenske
postaje, ugašamo jo na podlagi podatka iz alarmnega sistema ali pa nastavimo urnik
prižiganja/ugašanja luči.
6.1.1 Razsvetljava v stanovanjski enoti
Ugašanje razsvetljave ob odsotnosti je izvedeno s pomočjo tipke, ki jo imamo pri vhodnih
vratih. Ob pritisku na tipko bo sistem pogasnil razsvetljavo v hiši in prižgal zunanjo
razsvetljavo za čas, ki ga potrebujemo, da zapustimo objekt. Zunanja razsvetljava se bo
prižgala le ob manjši svetilnosti, ki jo zazna vremenska postaja. V primeru integriranega
45
alarmnega sistema ne potrebujemo tipke za odsotnost, zadovoljuje že vklop alarma in s tem
sistemu sporočimo odsotnost.
Ob prihodu domov izklopimo alarm in s tem aktiviramo režim prisotnost, ki prižge
dekorativno razsvetljavo in aktivira senzorje gibanja. Ti pod pogojem manjše svetilnosti
vklapljajo luči na objektu. Za prižiganje luči lahko uporabimo alarmne senzorje, ki so
nameščeni na objektu. Zavedati se je potrebno, da zaradi sestave PIR senzorjev pride do
zamika pri prižiganju, kar je lahko moteče in včasih neuporabno.
Sistem nam omogoča blokado prižiganja razsvetljave preko tipk, ki so nameščene na objektu.
Blokada je izvedena v času ko je svetilnost dovolj velika in prižiganje luči nepotrebno. Tak
sistem nam omogoča nepotrebno prižiganje luči ob dnevni svetlobi.
Funkcija žive hiše se izvaja ponoči ob odsotnosti, tako da se izmenično prižigajo luči v hiši,
ter tako dajejo občutek prisotnosti stanovalcev. V primeru proženja alarma se prižge vsa
razsvetljava in tako nepovabljenega gosta izžene iz hiše ter prepreči nadaljnjo škodo in krajo,
ki bi jo z vlomom lahko povzročil.
6.1.2
Razsvetljava v poslovni stavbi
Zavedamo se, da je svetilnost zelo pomembna v poslovnih stavbah. Vsaka nepotrebno
prižgana luč predstavlja strošek, ki je lahko na kumulativni ravni relativno velik. V tem
primeru s pomočjo pravilne konfiguracije in logike izvajamo različna opravila pri prižiganju
kar pripomore k večjemu izkoristku svetlobe. Najpogosteje se poslužujemo notranjih
senzorjev, ki zaznavajo svetilnost in na podlagi te svetilnosti krmilijo razsvetljavo v prostoru.
Tako imamo vedno enako osvetljenost ne glede na to zunanjo svetilnost.
Razsvetljava v skupnih prostorih se krmili s pomočjo senzorjev prisotnosti, ki imajo vgrajen
senzor za zaznavanje svetilnosti ter tako prižigajo luči ob izpolnjenih pogojih.
46
6.1.3 Zunanja razsvetljava
Pri zunanji razsvetljavi je potrebno upoštevati namembnost posamezne svetilke. Tako lahko
določeni sklop razsvetljave prižgemo ko pade svetilnost pod določeno vrednost in ugasnemo
ob določeni uri ali pa ko svetilnost doseže pred nastavljeno mejo.
Osvetlitev parkirnih prostorov je lahko narejena na več nivojih. Prvi nivo minimalne
osvetlitve je narejen, tako da se ob mraku prižge razsvetljava na določeno minimalno
vrednost. Razsvetljava je vezana na module, ki omogočajo zatemnjevanje. Drugi nivo je
zaznavanje premikov v okolici. Premike zaznamo s pomočjo PIR senzorjev, ki prižgejo
razsvetljavo na maksimalno vrednost in jo po določenem času spustijo na minimalni nivo. Ob
zori se razsvetljava ugasne, PIR senzorji se blokirajo in ne prižigajo luči po nepotrebnem.
Dekorativna zunanja razsvetljava se prižiga ob mraku in gori do določene ure zvečer. Ponoči
se razsvetljava ugasne in tako ne porablja nepotrebne energije. Zjutraj se prižge eno uro pred
sončnim vzhodom, ugasne pa ob sončnem vzhodu.
6.2
Ogrevanje
Za ogrevanje uporabljamo različne energetske vire. Ogrevanje prostorov je t.i. kompenziranje
toplotnih izgub v okolico, ki v naših gospodinjstvih znaša približno 70 % celotne porabe
energije v industrijskih okoljih pa so številke znatno večje.
6.2.1 Ogrevanje stanovanjskega objekta
Pri bivalnih prostorih prihranek energije dosežemo z ustrezno optimizacijo delovanja
toplotnih sistemov. S pomočjo pametne instalacije spremljamo zasedenost objekta ter
ustrezno reguliramo termostatske nastavitve. Pri odsotnosti zmanjšamo termostate iz
optimalne temperature, ki je 21° C na 18° C, prav tako v nočnem času prilagodimo
temperature glede na zasedenost prostorov. Ob sproženju režima spanje se termostati v
spalnih prostorih zmanjšajo na pred nastavljeno vrednost, v ostalih prostorih pa se spustijo na
minimalno vrednost. Prav tako s pomočjo urnikov nastavimo čas, ko se termostati spremenijo
na bivalno temperaturo. Tako nam ni potrebno skrbeti, da se bomo zjutraj zbudili v hladnem
47
okolju, med odsotnostjo se ne bo ogrevalo, ko se pa bomo vrnili iz dela pa bomo prišli v topel
prostor. Sistem nadzorujemo na daljavo tako termostate spremenimo preko pametnega
telefona, kar prikazuje Slika 63. Tak sistem nam pomaga privarčevati od 7 - 17 % ogrevalne
energije [31, stran 12].
Slika 63: Nadzor ogrevanja na pametnem telefonu
6.2.2
Ogrevanje poslovnih prostorov
Poslovni prostori so običajno zasedeni ob delovnikih, tako nam izgube predstavljajo vikendi
in nočni čas. Z ustrezno nastavljenim urnikom krmilimo radiatorske ventile, tako jih ob
nezasedenosti objekta zapremo in jih ponovno vklopimo nekaj ur pred začetkom delovnika.
Sistem nam omogoča spremljanje temperature v prostoru in z ustrezno PI regulacijo poskrbi,
da temperatura ne odstopa od nastavljene temperature. Med delovnikom sistem s pomočjo
detektorjev gibanja izklaplja ogrevanje v prostorih, kjer je sekvenca ljudi manjša. Tako se
čajna kuhinja ogreje le v primeru, da senzor zazna prisotnost, sprejemni prostor pa se segreje
le v primeru, če sistem zazna daljšo prisotnost.
Novejši ogrevalni sistemi so zgrajeni s štiri-cevno instalacijo. Omenjeni sistem omogoča
ogrevanje in hlajenje s pomočjo konverterjev. Ogrevalni režim se samodejno zamenja v
primeru, da se zunanja temperatura spusti pod določeno mejo in vztraja dalj časa. Tako ni
potrebno skrbeti kdaj zamenjati režim in kdaj nastaviti termostate, da delujejo v ogrevalnem
ali ohlajevalnem režimu.
48
6.2.3 Ogrevanje apartmajskih zgradb
Prostori, ki se oddajajo za krajše obdobje predstavljajo velik problem zlorabe energije in
nepotrebnih energetskih stroškov. Zaradi najemnikove zasebnosti ne moremo neposredno
nadzorovati naprave v tem prostoru, zato pa s pomočjo pametne inštalacije nadzor izvajamo
na daljavo ter z ustrezno samodejno regulacijo. V te prostore vgradimo posebne naprave, ki
javljajo zasedenost prostora. Običajno se poslužujemo RFID (angl. Radio Frequency
IDentification) kartic, ki služijo odklepanju vhodnih vrat ter vrat stanovanja. Čitalec kartic
sporoči zasedenost, pri tem aktivira ogrevalni ali hladilni sistem in omogoči vklop
razsvetljave ter naprav instaliranih na pametni sistem. Ta v primeru odsotnosti in odprtega
okna izklopi ogrevanje v prostoru, v primeru puščanja vode samodejno zapre ventil ter
obvesti odgovorno osebo. V primeru požara, detektorji za zaznavanje dima poskrbijo, da se
zaustavi prezračevalni sistem in aktivira potrebne sisteme za gašenje.
Večina takih zgradb ima recepcijo, ki sprejema rezervacije, ki so vnesene neposredno v urnik
pametnega sistema, ki poskrbi za ogrevanje in prezračevanje pred prihodom stanovalcev. Ob
odhodu pa sistem poskrbi, da se ogrevanje/hlajenje spusti na minimalno vrednost, naprave se
izključijo in ugasne razsvetljava. To omogoči popolni nadzor nad celotnim kompleksom, kar
omogoča prihranek časa in denarja.
6.2.4 Kotlovnice
Sodobne kotlovnice vsebujejo kombinacijo ogrevalnih naprav. V tak sistem je lahko vgrajena
toplotna črpalka, ki v prehodnem obdobju skrbi za ogrevanje prostorov in v poletnem času za
ogrevanje sanitarne vode. V zimskem času najpogosteje uporabljamo peči na trda ali tekoča
goriva, zadnji trend pa predstavljajo tako imenovane GEO sonde, ki črpajo toploto iz vrtin v
zemlji. S pametnim sistemom vklapljamo te naprave, spremljamo temperature, obratovalne
ure ter porabo električne energije. Pametni sistem poskrbi, da se poleti ogreva sanitarna voda,
vklaplja/izklaplja obtočno črpalko za sanitarno vodo v odvisnosti od zasedenosti objekta.
Tako nam izključi cirkulacijo vode v času ko ni prisotnosti ter v nočnem režimu ni
nepotrebnih izgub na sistemu.
49
6.3
Hlajenje
Izgube nam predstavljajo tudi sistemi za hlajenje. Za te veljajo enake predpostavke kot pri
ogrevanju, saj jih krmilimo preko termostatov, ki se preklapljajo med režimi v odvisnosti od
zasedenosti objekta. Termostati, ki delujejo v režimu hlajenja so nastavljeni na nekoliko višji
temperaturi, ki se giblje med 23° C in 25° C. Nižanje te meje predstavlja večje energetske
zgube na sistemu.
6.3.1
Hlajenje stanovanjskih objektov
Za hlajenje najpogosteje uporabljamo klimatske naprave. Te s pomočjo pametne instalacije
nadzorujemo, jih daljinsko vklapljamo ter spremljamo porabo. Napravo priključimo preko
ustreznega vmesnika EIB/KNX v pametni sistem, ki za samodejno vklapljanje hlajenja na
podlagi zasedenosti ter skrbi za optimalno uporabo hlajenja. V primeru odprtosti okna se
sistem samodejno zaustavi in počaka da se okno zapre. V nasprotnem pa uporabnik
onemogoči funkcijo preko kontrole nadzora v našem primeru CMClient-a.
6.3.2
Hlajenje poslovnih prostorov
Pri industrijskih zgradbah se uporabljajo t.i. klimati, ki prostor hladijo ali ogrevajo s pomočjo
kroženja zraka. S pomočjo ustreznih filtrov se prefiltrira, izmeri kvaliteto zraka ter po potrebi
doda svež zrak, nato se ohladi/ogreje ter vrne v prostor. Preko pametnega sistema je mogoče
spremljati vse temperature na klimatu, ter ga ustrezno vklapljati glede na potrebo v prostoru.
S pomočjo termostatov je mogoče krmiliti pretok zraka v prostoru. Tako lahko nastavimo
odprtost loput v prezračevalnem kanalu s pomočjo katerih reguliramo temperaturo prostora. S
pomočjo prenosnih naprav daljinsko nastavimo vrednost na termostatu, kar pripomore k
večjemu udobju v prostoru.
50
6.4
Senčila
Senčila so nujni dodatek v vsaki hiši, ki skrbijo za regulacijo svetlobe ali pa preprečujejo
nezaželene poglede. Senčila na motorni pogon je mogoče nadzorovati s pomočjo pametnih
sistemov. Olajšajo nam bivanje v prostoru, saj lahko preko prenosnih naprav krmilimo senčila
in jih prilagajamo dejanskim potrebam. Senčila se regulirajo tudi samodejno v odvisnosti od
zasedenosti ter namembnosti objekta. Tako je mogoče samodejno regulirati svetlobo na pred
nastavljeno vrednost s pomočjo dvigovanja ali spuščanja senčila.
Slika 64: Nadzor senčil preko zunanjih naprav
6.4.1 Senčila na objektu
Na voljo imamo žaluzije ali rolete, ki jih krmilimo preko prenosnih naprav. Sistem samodejno
poskrbi, da zaspimo v temnem prostoru zjutraj pa se zbudimo ob naravni svetlobi. To naredi s
pomočjo podatkov, ki jih pridobi iz vremenske postaje. Zjutraj samodejno dvigne senčila ob
mraku pa jih samodejno spusti na pred nastavljeno vrednost. Prav tako nam ob odhodu senčila
spusti ter dvigne, ko se vrnemo domov. Če nas dalj časa ni doma nam sistem ponoči dvigne
senčila ter prižiga naključno razsvetljavo pri hiši, tako daje občutek zasedenosti objekta.
Uporabnik ima popolni nadzor nad senčili, saj jih lahko preko prenosnih naprav nastavi na
želene vrednosti. Tako lahko onemogoči premikanje določenih senčil ter nastavi na kakšno
vrednost se spustijo ob določenem režimu v dnevu.
51
6.4.2
Pasivno ogrevanje s pomočjo senčil
Pozimi s pomočjo senčil dodatno segrejemo prostor. Pametni sistem spremlja svetlobo ter z
njeno pomočjo preračuna katero okno more odpreti in katero zapreti. Podatek dobi iz
vremenske postaje, ki meri svetilnost iz treh strani neba. Ob sončnem vzhodu dvigne senčila
na vzhodni strani objekta, ostala senčila pa spusti. Prostori se na vzhodu segrevajo s pomočjo
sonca ostali prostori pa nimajo velikih toplotnih izgub na oknih, ker spuščeno senčilo
predstavlja dodatno izolacijo. Ob menjavi položaja sonca se spreminjajo posledično tudi
položaji senčil glede na trenutne vrednosti. Gre za sistem, ki deluje le v primeru odsotnosti,
saj bi tako dejanje lahko motilo vsakdanja opravila.
6.4.3
Pasivno hlajenje s pomočjo senčil
Enako kot za ogrevanje velja za hlajenje, le da se uporablja poleti in deluje v obratni smeri kot
ogrevanje. Sistem samodejno zazna poletni čas in spusti senčila na tisti strani, kjer se nahaja
sonce. Tako prepreči dodatno ogrevanje prostora, na nasprotni strani pa senčila dvigne in
omogoči hlajenje prostora. Sistem nam omogoča samodejno dviganje senčil v primerih ko
imamo zelo vetrovno vreme. Podatke, ki jih dobi iz vremenske postaje ustrezno obdela ter
preveri ali je hitrost vetra večja od nastavljene. V primeru, ko je hitrost vetra večja od
nastavljene se senčila samodejno zaprejo ter tako sistem prepreči poškodbe na senčilih.
6.4.4
Krmiljenje tende
Tenda je neke vrste senčilo, le da je veliko bolj občutljiva na vremenske razmere. V primeru
vetra, ki presega hitrost 15m/s jo je potrebno zložiti. Prav tako je potrebno tendo pospraviti v
primeru dežja, saj se napije vlage posledično, poveča se ji masa in pride do poškodb. Tenda se
krmili preko pametne inštalacije glede na podatke iz vremenske postaje. Ob jutranji rosi
oziroma megli se tenda pospravi in počaka na ugodnejše vreme. Sistem je mogoče popolnoma
nadzorovati preko prenosnih naprav in onemogočiti samodejno delovanje.
52
6.4.5 Krmiljenje strešnih oken
Strešna okna predstavljajo posebno področje krmiljenja senčil. Okno se samodejno zapre ob
dežju ali pa ob proženju režima odsotnost. Pametni sistem v primeru požara zapre okna, da ne
pride do nepotrebnega dotoka svežega zraka, kar bi posledično privedlo do hitrejšega
razširjenja požara. Prav tako se strešna okna poznajo pri ogrevanju in hlajenju prostora. Z
ustrezno regulacijo prezračimo in ohladimo/ogrejemo prostor glede na podatke iz termostatov
in zunanje temperature.
6.5
Hišni kino
Pametna inštalacija povezuje avdio in video naprave v celoto. Tako lahko s pomočjo
tabličnega računalnika nadzorujemo različne AV naprave. Za upravljanje ne potrebujemo
daljinskih upravljalnikov, tako z enim pritiskom nastavimo želeno vzdušje v prostoru. Pritisk
scenske tipke nam nastavi predhodne položaje senči, svetilnost se zniža na minimalno
vrednost, prižgejo se vse potrebne avdio in video naprave.
6.5.1 Integracija AV naprav
Avdio naprave med sabo povežemo preko IR vmesnika (primer vmesnika Global Caché’
GC100). Preko mreže je povezan v sistem pametne inštalacije. Daljinskim upravljalnikom
poberemo IR kode za vsako tipko na daljincu in jih s pomočjo programske opreme CMConfig
vnesemo v sistem pametne instalacije. V konfiguratorju ustvarimo teme za vsak posamezni
daljinec. To nam omogoča, da se na strežnik povežemo z različnimi prenosnimi napravami s
katerimi upravljamo AV naprave.
6.5.2 Integracija medija centra
Medijski strežniki so vse pogostejše naprave v našem domu. Na njem imamo knjižnico
določenih multimedijskih vsebin, ki jih preko mreže predvajamo v prostoru. Z integracijo teh
53
predvajalnikov v pametno inštalacijo omogočimo nadzor nad vsebino. ki se predvaja. S
pomočjo CMClienta lahko integriramo XBMC, ter tako preko prenosnih naprav ukazujemo
medijskem strežniku katero vsebino naj predvaja.
Slika 65: Nadzor XBMC medijskega centra
6.5.3
Scenske tipke
Tipke služijo za proženje pred nastavljenih scen, tako je mogoče z enim pritiskom krmiliti
senčila, nastaviti ogrevanje na želeno vrednost, nastaviti ambientalno razsvetljavo ter prižgati
vse potrebne avdio in video naprave. Scenskih tipk je lahko več in vsaka lahko služi svojemu
namenu, tako je mogoče naučiti tipko da nastavi program na TV sprejemniku, ter pripravi
prostor za gledanje TV oddaje. Scenska tipka je lahko virtualna na tabličnih računalnikih,
hkrati pa lahko pametno tipko spremenimo v scensko in upravlja enako funkcijo kot virtualna.
54
6.6
Varovanje
Alarmni sistem nam omogoča varovanje doma, hkrati pa lahko s pomočjo pametne instalacije
krmilimo različne naprave. S pomočjo alarma sistem ugotavlja zasedenost objekta. Ob
vklopitvi alarma sistem zazna odsotnost in proži vse scene, ki so vezane na ta dogodek, enako
velja za prisotnost ter režim spanja. Pametni sistem nam omogoča, da se ob alarmu izvedejo
različna opravila, ki pripomorejo k zmanjšanju materialne škode na objektu.
6.6.1 Alarm senzorji
Senzorji, ki zaznavajo premike v prostoru, pošiljajo podatke alarmni centrali, ta pa jih preko
vmesnika posreduje centralnemu nadzornemu sistemu. Omogoči nam, da s pomočjo
alarmnega senzorja prižgemo razsvetljavo v prostoru pod pogojem, da je v vremenski postaji
svetilnost padla pod določeno mejo. Alarmna centrala pošilja podatke v zamiku, tako da
prihaja od nekaj sekundnega zamika in s tem posledično kasnejšega prižiganja svetil. S
pomočjo vizualnega panela spremljamo kateri senzorji se trenutno prožijo in imamo popolni
nadzor nad domom.
6.6.2 Vodni in požarni senzorji
Vodni senzorji so nameščeni v prostorih, kjer se nahaja tekoča voda. Najpogosteje se nahaja v
kuhinji ter pralnici. Ob proženju alarma se izvedejo različna opravila. Zaprtje glavnega dotoka
vode je najpogostejše opravilo, hkrati pa nas sistem preko kratkega sporočila ali elektronske
pošte obvesti o dogodku.
Požarni senzorji se nahajajo v kurilnicah, kuhinji ter mansardi. Ob proženju alarma pametni
sistem zapre vsa strešna ter tako prepreči dotok svežega zraka v prostor. Prav tako lahko
izklopi elektriko v hiši ter nas obvesti o požaru.
55
6.7
Video nadzorni sistem
Integracija video nadzornega sistema nam omogoča lažji nadzor pametne zgradbe. Za
integracijo uporabljamo ustrezne IP kamere, ki se preko mreže komunicirajo s pametnim
sistemom. Ta nam omogoča spremljanje kamer v živo ne glede to kje se nahajamo. Potreben
je le internetni dostop preko katerega se povežemo na domači strežnik in že lahko spremljamo
dogajanje okoli doma.
Slika 66: Video nadzor na CMClientu
6.7.1
Domofonski sistem
Novejši domofoni uporabljajo za svojo komunikacijo računalniško mrežo ter VoIP telefonsko
centralo. Centrala poskrbi, da ob pritisku tipke na domofonu vzpostavi video klic na določen
SIP račun. Tako za notranje enote ne potrebujemo klasične domofonske slušalke ampak
uporabimo pametne telefone ali ostale prenosne naprave. V primeru zgrešenega klica se klic
posreduje preko operaterja na določeno telefonsko številko. Pametni sistem z integriranim IP
domofonom nam omogoča prikaz žive slike iz domofona, odpiranje vhodnih vrat ter
samodejno prižiganje razsvetljave pred vhodom.
56
6.8
Zalivalni sistem
Zalivanje zelenic je odvisno od podatkov iz vremenske postaje. Ti se s pomočjo pametne
inštalacije beležijo na strežniku in se na podlagi ustrezne formule pretvorijo v časovne
operacije zalivanja. Pametni strežnik preračunava povprečno temperaturo zadnjih nekaj dni,
spremlja padavine v določenem obdobju in na podlagi teh podatkov izračuna koeficient, ki se
pomnoži z pred nastavljenim časom za določeno zalivalno zanko. Ti časi so odvisni od
rastline katere zaliva namakalni sistem, hkrati pa omogoča spremljanje porabe vode ter
zaznava napako na zalivalnem omrežju ter ustrezno ukrepa.
6.9
Bazenska tehnika
Integriranje bazenskega sistema v pametno instalacijo pripomore k optimizaciji porabe.
Bazeni se običajno ogrevajo s pomočjo toplotnih konvertorjev, tako je mogoče s pomočjo
temperaturnih senzorjev zaznati kdaj so konvertorji segreti. Sistem omogoči kroženje vode
preko konvertorjev in posledično segreva bazen. V poletnem času nastane problem
pregrevanja konvertorjev, zato se s pomočjo pametnega sistema izvede samodejno ogrevanje
bazena, kar posledično ohladi strešne konvertorje. Samodejno se konvertorji ohladijo ob
določeni temperaturi Tak sistem nam omogoča tudi nadzorovanje koncentracije klora ter
redoksa. Vsi ti podatki se shranjujejo na strežnik. S pomočjo urnikov nastavimo čas kdaj naj
se voda začne pripravljati za uporabo.
Slika 67: Integracija bazenske tehnike
57
7
PREDNOSTI PAMETNEGA DOMA
Pametna zgradba nudi uporabniku večje udobje, boljši nadzor in enostavnejše upravljanje ter
varčevanje, ki je v teh časih ključnega pomena. Pri sistemih pametne zgradbe skrbi za
vsakodnevna opravila tehnologija, ki samodejno izpolnjuje zahtevane naloge (prilagajanje
senčil, nastavitev svetilnosti razsvetljave, toplotno regulacijo, nadzor kurilnih naprav,
krmiljenje avdio in video naprav in drugih električnih predmetov itd.) Tak nadzor je zelo
enostaven za uporabo saj preko računalnika, prenosnega ali zidnega panela na dotik,
pametnega telefona in internetnega omrežja izvajamo poljubne zahteve nad napravami.
Sistem je prilagodljiv željam posameznika, kar pripomore kvečjemu zaupanju uporabnikov v
take integracije.
Naslednja prednost pametnih inštalacij ter pametnega doma sta varnost in predvsem nadzor
funkcij, kot so protivlomna in protipožarna zaščita, simulacija prisotnosti, pasivno ogrevanje
ali hlajenje ter izklop naprav ob odsotnosti. Naprave nadzorujemo tudi na daljavo, tako ni
pogoj da smo fizično prisotni na objektu, potrebujemo le internetno povezavo in že lahko
preverimo če smo ugasnili vse luči, izklopili naprave ter preverili trenutno porabo vode in
elektrike. Sistem poskrbi za samodejno obveščanje o pomembnih dogodkih v obliki SMS-a ali
sporočila v elektronski obliki.
Ne smemo pa pozabiti na glavno prednost pametne zgradbe, ki je varčnost, prihranek pri
naložbi zaradi lažjega projektiranja in enostavnejše izvedbe. Pametna zgradba privarčuje do
30 % energije letno in s tem zniža stroške bivanja.
Potencialni prihranki glede na znanstvene študije znašajo [31, stran 12]:

konfiguracija ogrevanja 14 % do 25 %,

pasivno ogrevanje/hlajenje 7 % do 17 %,

konfiguracija senčil 9 % do 32 %,

konfiguracija razsvetljave 25 % do 58 %,

konfiguracija klima naprav 20 % do 45 %.
V celoti so bili povprečni prihranki energije, ki so posledica optimizacije in konfiguracije
pametnega sistema v razponu od 11 do 31 %. Če vzamemo enodružinsko hišo z površino 120
58
m2, ki se ogreva s pomočjo toplotne črpalke in porabi letno za 1050 € električne energije.
Lahko kmalu ugotovimo da pri 24 % prihranku privarčuje 255 € zgolj na električni energiji.
59
8
VIZIJA PAMETNE ZGRADBE
Pametna zgradba spremlja vsa dogajanja okrog sebe, tako bi lahko preko GPS sistem zaznal
lokacijo avtomobila in na določeni razdalji od zgradbe bi se sprožila scena, ki bi odprla
garažna vrata, prižgala bi se zunanja razsvetljava, izklopil bi se alarm ter prižgala glasba.
Druga smernica razvoja je možna v smeri prstnih odtisov. Tu bi lahko sistem na vhodnih
vratih prebral prstni odtis in prepoznal osebo in njej prilagodil stanje zgradbe z vsemi
vključenimi režimi v povezavi z svetili, senčili, temperaturo, AV naprav itd. To lahko
razložimo na primeru družine z otroci, kjer starši ob prihodu iz dela želijo svoje nastavitve na
senčilih in glasbo, ki se predvaja v ozadju. Otroci pa imajo popolnoma različne zahteve in bi
se sistem z prstnim odtisom prilagodi pred nastavljenim režimom. Sistem se bo v prihodnosti
najverjetneje nadgradil z glasovnim ukazovanjem tako bi lahko z govorjenjem upravljali
celotno zgradbo. To bi predvsem olajšalo bivanje starejših oseb in invalidov, ki potrebujejo
posebno prilagojene prostore. S pomočjo senzorjev prisotnosti in premika bi sistem
samodejno zaznal premikanje in prilagodil razsvetljavo, gledanje televizije bi samodejno
sprožilo sceno za hišni kino. Z nadgradnjo sistema v prihodnosti, ki bo omogočala samo
učenje vsakdanjih opravil in navad bo možna prilagoditev in navidezno sledenje
posamezniku. S tem bo možna večja varnost, varčnost in udobje.
60
9
SKLEPNE UGOTOVITVE
Trendi vgrajevanja pametne instalacije v zgradbe počasi naraščajo. Dejstvo je, da so ti sistemi
še vedno cenovno prevelik zalogaj za večino investitorjev novih gradenj. Predvsem je treba
izpostaviti stanovanjske objekte, ki so v Sloveniji pod evropskim povprečjem. Vse večji trend
pa predstavljajo večstanovanjski objekti ter poslovne zgradbe, ki se zadnje čase hitreje
avtomatizirajo. Iz tega lahko ugotovimo, da se k avtomatizaciji nagiba višji sloj prebivalcev,
ki imajo svoje zahteve glede integracij naprav. Običajno so to ljudje, ki so nekoliko bolj
tehnično podkovani in imajo nekaj znanja in zaupanja v take sisteme. Manj računalniško in
tehnično podkovano ljudstvo pa nima zaupanja in noče biti odvisna od računalnika, ter je tako
prepričana v klasično izvedbo inštalacij. Taki investitorji so težko zaupljivi in ne zaupajo v
inteligentno rešitev doma pa čeprav vedo, da bi privarčevali na inštalaciji ter porabi.
Drugi problem pa predstavljajo elektroinštalaterji, ki z nepoučenim znanjem o pametni
inštalaciji prepričajo investitorja v klasično inštalacijo, namesto izvedbe pametne inštalacije.
Inštalaterji so običajno prvi stik z investitorjem in tako je vse odvisno od pristopa, večina
strank pri katerih sem delal je potožila o nepristranskosti elektroinštalaterja do pametne
instalacije. Tako je električar postavil kar desetkratno večji vložek od dejanske pametne
inštalacije. Srečeval pa sem se z ljudmi, ki so imeli klasično inštalacijo že izvedeno in niso
vedeli ničesar o obstoju pametne inštalacije.
Iz teh dveh primerov lahko rečem, da bi z dobro ozaveščenost ljudi pridobili dodatno
zaupanje v te sisteme, ki olajšajo in povečajo kakovost bivanja v prostoru. Elektroinštalaterje
bi bilo potrebno ustrezno izobraziti in predstaviti na kakšen način sistem deluje. S tem bi v
prihodnje bodočim investitorjem pravilno razložili kakšne možnosti imajo ob vgraditvi
pametnega sistema. Pri tem pa je treba opozoriti, da je ključnega pomen pri integraciji
pametne zgradbe izdelava projekta, ki je pokazatelj koliko in kakšne tipe stikal bomo
uporabili. V projektu se določijo tudi mikrolokacije inteligentnih tipk ter ostali mrežni
razvodi. Tako nas investicija v izgradnjo inteligentne grobe inštalacije ne stane več kot
klasična groba inštalacija. Razlika nastane le pri montaži stikal, ki za enkrat še držijo ceno pri
proizvajalcih.
Predvidevam da se bo trend integracij pametne inštalacije v prihodnosti povečeval, saj bo na
trgu prisotnih vedno več ponudnikov sistemov in opreme za hišno avtomatizacijo. Več
ponudnikov pomeni večjo konkurenco, kar posledično lahko privede do nižjih cen na tem
61
področju. Zavedati pa se moramo, da investitorji v prihodnosti ne bodo izbirali med klasično
in pametno instalacijo, ampak bodo postajali vse bolj zahtevni in osveščeni na tem področju.
Vse to bo privedlo do napredka v razvoju tovrstne tehnologije in na trgu bodo preživela le
podjetja, ki bodo pospešeno vlagali v razvoj tovrstnih sistemov. Vse to rivalstvo na trgu pa bo
posledično spodbudilo javnost, da bo na take sisteme gledalo drugače in bo taka integracija
dobila na zaupanju. Investitorji se ne bodo več zgledovali na udobje in prestiž ampak na
varčnost in varnost, ki bodo ključnega pomena pri gradnji zgradb v naslednjih letih.
62
10 LITERATURA IN VIRI
[1]
Comunication media, Pridobljeno 23. septembra 2012 na spletnem naslovu
http://www.knx.org/knx-standard/communication-media/
[2]
H. Merz, T. Hansemann, C. Hübner, Building Automation Communication systems
with EIB/KNX, LON und BACnet, Springer, Berlin, 2009.
[3]
D. Maleš, Pregled standardov na podrocju inteligentnih sistemov v zgradbah,
Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana
[4]
G. W. Schneider, Handbook for Home and Building Control, ZVEH, Frankfurt, 2006
[5]
Smart Home and Intelligent Building Control, Pridobljeno 25. septembra 2012 na
spletnem
naslovu
http://www.knxgebaeudesysteme.de/sto_g/English/_HTML/product_tree.htm
[6]
Power Supply, 640 mA, Pridobljeno 23. septembra 2012 na spletnem naslovu
http://www.knxgebaeudesysteme.de/sto_g/English/_HTML/product_GHQ6310048R0111.htm
[7]
Choke, Pridobljeno 24. septembra 2012 na spletnem naslovu http://www.knxgebaeudesysteme.de/sto_g/English/_HTML/product_2CDG110029R0011.htm
[8]
Flush-mounted bus coupler 6120 U-102, Pridobljeno 24. septembra 2012 na spletnem
naslovu,
http://www.knxgebaeudesysteme.de/sto_g/English/_HTML/product_9AAC132213.htm
[9]
Line Coupler, Pridobljeno 24. septembra 2012 na spletnem naslovu, http://www.knxgebaeudesysteme.de/sto_g/English/_HTML/product_2CDG110027R0011.htm
[10] IP Interface, Pridobljeno 27. septembra 2012 na spletnem naslovu, http://www.knxgebaeudesysteme.de/sto_g/English/_HTML/product_2CDG110098R0011.htm
[11] Universal Interface, Pridobljeno 27. septembra 2012 na spletnem naslovu,
http://www.knxgebaeudesysteme.de/sto_g/English/_HTML/product_GHQ6310070R0111.htm
[12] Touch sensor, Pridobljeno 3. oktobra 2012 na spletnem naslovu, http://www.knxgebaeudesysteme.de/sto_g/English/_HTML/product_9AAC168802.htm
[13] Analogue Input, Pridobljeno 3. oktobra 2012 na spletnem naslovu, http://www.knxgebaeudesysteme.de/sto_g/English/_HTML/product_2CDG110030R0011.htm
[14]
Binary Input, Pridobljeno 3. oktobra 2012 na spletnem naslovu, http://www.knxgebaeudesysteme.de/sto_g/English/_HTML/product_2CDG110092R0011.htm
63
[15] Water sensor, Pridobljeno 3. oktobra 2012 na spletnem naslovu,
http://www.relkocz.com/dt/siemens/instabus-eib-delta-profil-anthracite-water-sensor-fm272/5wg1272-2ab21.html
[16] Weather Station, Pridobljeno 3. oktobra 2012 na spletnem naslovu, http://www.knxgebaeudesysteme.de/sto_g/English/_HTML/product_2CDG110032R0011.htm
[17] Switch Actuator, Pridobljeno 3. oktobra 2012 na spletnem naslovu, http://www.knxgebaeudesysteme.de/sto_g/English/_HTML/product_2CDG110082R0011.htm
[18] Blind / Roller Shutter Actuator with Manual Operation, Pridobljeno 3. oktobra 2012
na
spletnem
naslovu,
http://www.knxgebaeudesysteme.de/sto_g/English/_HTML/product_2CDG110122R0011.htm
[19] Energy Actuator, Pridobljeno 3. oktobra 2012 na spletnem naslovu, http://www.knxgebaeudesysteme.de/sto_g/English/_HTML/product_2CDG110136R0011.htm
[20] Blind / Roller Shutter Actuator with Travel Detection and Manual Operation,
Pridobljeno
3.
oktobra
2012
na
spletnem
naslovu,
http://www.knxgebaeudesysteme.de/sto_g/English/_HTML/product_2CDG110128R0011.htm
[21] Universal Dim Actuator, Pridobljeno 7. oktobra 2012 na spletnem naslovu,
http://www.knxgebaeudesysteme.de/sto_g/English/_HTML/product_2CDG110074R0011.htm
[22] DALI Gateway, Pridobljeno 7. oktobra 2012 na spletnem naslovu, http://www.knxgebaeudesysteme.de/sto_g/English/_HTML/product_2CDG110026R0011.htm
[23] Busch-Watchdog Presence, Pridobljeno 7. oktobra 2012 na spletnem naslovu,
http://www.knx-gebaeudesysteme.de/sto_g/English/_HTML/product_9AAC132182.htm
[24] Busch-Watchdog(R) sensor, Pridobljeno 11. oktobra 2012 na spletnem naslovu,
http://www.knx-gebaeudesysteme.de/sto_g/English/_HTML/product_9AAC168774.htm
[25] Electronic Switch Actuator, Pridobljeno 11. oktobra 2012 na spletnem naslovu,
http://www.knxgebaeudesysteme.de/sto_g/English/_HTML/product_2CDG110058R0011.htm
[26] Touch sensor with 2/4gang with thermosta, Pridobljeno 11. oktobra 2012 na spletnem
naslovu,
http://www.knxgebaeudesysteme.de/sto_g/English/_HTML/product_9AAC168753.htm
[27] ComfortClick Manager, Pridobljeno 13. oktobra 2012 na spletnem naslovu,
http://www.comfortclick.com/en/comfort-products/comfortclick-manager.html
[28] CMConfig,
Pridobljeno
13.
oktobra
2012
na
spletnem
naslovu,
http://www.comfortclick.com/comfort-products/comfortclick-manager.html#CMConfig
64
[29] CMServer,
Pridobljeno
13.
oktobra
2012
na
spletnem
naslovu,
http://www.comfortclick.com/comfort-products/comfortclick-manager.html#CMServer
[30] CMClient,
Pridobljeno
13.
oktobra
2012
na
spletnem
naslovu,
http://www.comfortclick.com/comfort-products/comfortclick-manager.html#CMClient
[31]
KNX-Flash ABB i-bus® KNX, ABB, 2011
65