en vodja intervencije

GRADIVO ZA TEČAJ »VODJA
ENOT« - GČ
GASILSKA TAKTIKA
“Operativno vodenje enot”
TAKTIKA BREZ TEHNIKE JE BREZ MOČI
TEHNIKA BREZ TAKTIKE JE BREZ SMISLA
Gradivo pripravil
Janez LIPONIK, VKGČ 1. st
Član UO GZS
in regijski poveljnik
NALOGA TEČAJNIKOV ZA PRIDOBITEV ČINA
“GASILSKI ČASTNIK”
1. Izdelati taktično nalogo - vsak posameznik
2. Izdelati operativni načrt PGD, v skladu z navodili GZS
3. Seznanitev z Požarnim načrtom
4. Pridobiti ustrezna teoretična in praktična znanja za vodenje več
enot na terenu
OPERATIVNO VODENJE GASILSKIH ENOT
-
Sestava poveljstva PGD: (Pravila gasilske službe)
1. Poveljnik
2. Podpoveljnik
3. Pomočniki poveljnika za: zaščito dihal, radijske zveze,
in prvo pomoč,
4. Vodnik
5. Desetar
6. Vodja skupine
7. Orodjar
8. Glavni strojnik društva
Naloge poveljstva PGD: (Točka 4.1. Pravil gasilske službe)
-Poveljnik društva:
- Skrbi za zakonito in strokovno delo gasilske enote.
- Odgovoren je za intervencijsko pripravljenost gasilske enote
- Skrbi za strokovno usposobljenost gasilcev
- Skrbi za brezhibnost gasilske zaščitne in reševalne opreme
- Poveljuje enoti pri požarih in drugih intervencijah
- Nadzira delo vseh podrejenih vodij posameznih enot
- Odgovoren je za izdelavo operativnega načrta društva
- Skrbi za varstvo pri delu
POJMI V OPERATIVNI ORGANIZIRANOSTI:
ZMAJNŠANA SKUPINA =
1 +1 gasilec
SKUPINA
=
1 + 2 gasilcev
ZMANJŠANI ODDELEK =
1 + 5 gasilcev
ODDELEK
=
1 + 8 gasilcev
VOD
=
18 gasilcev
ČETA
=
40 gasilcev
Vodenje oddelka na intervenciji, to je 9 ljudi
VRSTE NAPADOV GASILSKEGA VODA
1. Ločeni nastop
Pri ločenem nastopu lahko vod gasi z najmanj dveh
strani hkrati. Vsak oddelek nastopa samostojno na
posameznih odvzemališčih vode. Tak nastop je
nujen pri večjih požarih, ko moramo organizirati
napad tako, da požar obkrožimo
2. Vzporedni nastop
Lahko s kominiranim
vozilom GVC 16/25
razvijemo dva
vzporedna B voda.
Vsak cevovod lahko
z dvema ali termi
napadalnimi
skupinami. Prednost
takega napada je v
izkoriščenosti
zmogljivosti vozila in
hitri taktični napad v
določeni smeri
3. Serijski napad
Gre za delovanje
dveh oddelkov.
Eden prevzema
preskrbo z vodo
in gašenje, drugi
pa prav tako
neposredni napad
na ogroženi
objekt
4. Rele ali veriga
Z verigo ali relejem zagotovimo ustrezne količine
vode na oddaljena požarišča in ustrezni pritisk na
posameznih ročnikih napadalnih skupin. Med sabo
moramo povezati najmanj dve ali več MB, kar je
odvisno od oddaljenosti požarišča od vode.
5. Povezan ali kombinirani nastop
Kadar gre za
povezavo
med dvema
ali večimi
oddelki
hkrati
*Aktivna obramba ( ali neposredna obramba ) pomeni,
da bomo z razpoložljivimi gasilnimi sredstvi, tehniko in
moštvom uspeli pogasiti ogenj. Pri tem moramo
računati, da bomo nekatere enote morali uporabiti tudi
za obrambo ( pasivna obramba )
*Pasivna obramba ( ali neposredna obramba ) pomeni
branjenje objektov, ki jim grozi nevarnost, niso pa še v
plamenih. Za pasivno obrambo se odločimo takrat, kadar že v
naprej vemo, da z razpoložljivimi gasilnimi sredstvi in tehniko,
ne bomo mogli pogasiti ognja, na pomoč pa nam prihajajo še
druge enote.
*Notranji napad pomeni, da bodo napadalne
skupina gasile ogenj v zaprtih ali notranjih
prostorih. V notranje prostore se lahko napadalne
skupine prebijejo po hodnikih, stopniščih ali
lestvah.
*Zunanji napad pride v praksi izvedemo takrat, kadar objekta
ni mogoče gasiti drugače kot z zunanje strani ( kozolci,
skladišča, ostrešja ), ali pa takrat kadar obstaja nevarnost
rušenja stropov, sten in ostrešja. Ogenj je že zajel vse
notranje prostore.
*Sestavljeni napad pomeni da bomo hkrati
gasili z skupinami od znotraj in od zunaj.
Pripravi se več napadalnih skupin.
*Čelni napad pomeni gašenje samo iz ene strani.
Takrat ne sme obstajati možnost širjenja požara na
drugo stran. Obstaja umetna ali naravna ovira z
druge strani.
*Napad z obkroženjem pomeni, da moramo požar zaradi
širjenja napasti vsaj iz dveh strani hkrati, ob enem pa še
moramo ščititi ne goreče objekte. Na voljo moramo imeti
vsaj tri oddelke.
*Osredotočeni napad: pride v poštev pri velikih požarih (
požari blokov, ali skupine hiš ), kjer je začetni položaj tak, da
drugih vrst napadov ni mogoče izvesti. Napadati začnemo z
vseh strani hkrati.
Notranji požar: se razvija pod drugačnimi pogoji kot zunaj.
Gašenje je uspešnejše, ker je požar zaprt v notranje prostore,
je pa nevarnejši od zunanjega požara. Pri notranjih požarih je
zelo pomembno odkrivanje jedra požara. Pomeben je vstop v
notranji prostor
Položaj napadalcev gasilcev pri notranjem požaru:
ker se dim in temperatura dvigata, sta tudi največja
pod stropom. Zato se morajo napadalci približati
leglu požara čim nižjem položaju.
Oblike vodenja intervencije:
- Posamično ali individualno (en vodja intervencije)
- Kolektivno ali štabno vodenje
- Vodenje velikih intervencij
Individualno
vodenje
intervencije
Individualno vodenje intervencije
Kolektivno ali štabno vodenje intervencije
Začetek štabnega vodenja
Ob širitvi intervencije mora vodja pričeti z osnovnim
prenosom pristojnosti:
-Imenovanje (častnikov) za:
•Stike z javnostjo
•Za varnost
•Za koordinacijo
-Sektorizacija štaba (vključevanje še drugih pomočnikov)
-Področje načrtovanja
-Področje načrtovanja
-Področje logistike
-Področje administracije/finance
Vodja
sektorja 1
Vodja intervencije
Vodja
sektorja 2
Vodenje velikih intervencij:
Po pojmom vodenje velikih intervencij razumemo
dogodek, ko število sodelujočih enot preseže
število dogovorjenih enot oz. ko je prisotnih več kot
7 enot, lahko pa tudi prej, če je sestava enot zelo
raznolika.
- Požar na obratu svečarstva Kostanjevec 2003
- Gozdni požari na Primorskem 2006,2007
- Požar gum v Lovrencu 2007 in 2008
- Vodna ujma v Železnikih 2007
- Ujma s točo na Ptuju 2008
Vodenje velikih intervencij
Intervencijsko – Poveljniški – Sistem (IPS)
5. temeljev
Vodja intervencije in njegove naloge:
1) Vodja intervencije iz prejšnjega člena ima pravico in dolžnost, da:
1. prepove dostop nepoklicanim osebam na kraj intervencije in promet mimo tega kraja;
1.a odredi vstop v stanovanje oziroma drug zaprt prostor, če je neposredno ogroženo
življenje ljudi in premoženje v takem prostoru;
2. odredi evakuacijo ljudi, živali in premoženja iz ogroženih objektov in območij;
3. odredi prekinitev električnega toka, dovajanje plina ali drugih vnetljivih tekočin;
4. odvzame ali omeji uporabnikom dotok vode na območju, kjer je požar;
5. odredi uporabo vode iz bližnjih vodnjakov, cistern in rezervoarjev;
6. odredi uporabo določenih sredstev zvez oziroma njihovo vzpostavitev;
7. odredi odstranitev vozil in drugih ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo oziroma
odvzem vode za gašenje;
8. odredi sežig nevarne snovi, če je ni mogoče drugače odstraniti;
9. odredi uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb oziroma
potrebne gasilske zaščitne in reševalne opreme;
10. odredi, da vse sposobne osebe, ki so v neposredni bližini požarišča ali druge nesreče,
pomagajo pri gašenju in reševanju v skladu z njihovimi sposobnostmi, z vozili, orodjem in
drugimi sredstvi, ki so primerna za gašenje in reševanje;
11. odredi delno ali popolno rušitev objekta, po katerem bi se utegnil požar razširiti in tega
ni mogoče drugače preprečiti;
12. odredi posek gozdnega drevja za preprečitev širjenja gozdnega požara.
(2) Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko vodja intervencije odredi le, če ne more na drug
način zagotoviti zaščite in reševanja ljudi in premoženja, trajati pa smejo le toliko časa,
kolikor je to nujno potrebno.
(3) Vodja intervencije mora najkasneje v petih dneh po intervenciji izdelati in predložiti
poročilo o intervenciji organu, pristojnemu za varstvo pred požarom. Vsebino in način
poročanja predpiše minister.
Komandno mesto
Je prostor označen z rdečo lučjo oz. rdečo
zastavico, s katerega vodja intervencije nadzoruje
potek reševanja in gašenja.
Postavljeno mora biti tako, da ga je moč takoj
opaziti.
Komandna mesta so različna, glede na obseg
intervencije
Sprejemno mesto
Je mesto, na katerem se morajo pri prihodu na
intervencijo javiti vse enote.
Sprejemno mesto: sprejem, evidentiranje
opreme in odpust enot
POROČANJE in ANALIZA GASILSKE
INTREVENCIJE
Uspeh gasilske intervencije je v osnovi
odvisen od razmer na mestu dogodka in
stanja intervencijskih sil
Razmere na mestu dogodka so odvisne:
- uporabljenih preventivnih ukrepov
- vrste in načina obsega nevarnosti
- operativne sposobnosti gasilcev
- usposobljenosti gasilskih vodij
POROČANJE O INTREVENCIJI
Poročanje o intervenciji je odvisno od obsežnosti,
nevarnosti in nadaljnjem odvijanju dogodkov na
intervenciji
Sprotno poročanje:
-Vodja intervencije ali njegov pomočnik sproti (po
potrebi) sporočata podatke o intervenciji:
- Centru za obveščanje (ReCO)
- Javnosti
Začasno poročilo ob koncu intervencije:
-Vodja intervencije ali njegov pomočnik ob koncu
intervencije izdelata začasno poročilo o
intervenciji
Končno poročilo o intervenciji:
-Vodja intervencije ali njegov pomočnik po
intervenciji izdata končno poročilo v elektronski
obliki preko programa SPIN
(Glej navodila o delovanju programa SPIN)
SPIN
Informacijski sistem Uprave RS za zaščito in
reševanje o nesrečah in intervencijah
METODOLOGIJA IZDELAVE ANALIZE
GASILSKE INTREVENCIJE
Vsebina:
- Informacija o dogodku
- Opis objektov
- Vzrok nastanka dogodka
- Alarmiranje
- Nastop gasilskih enot
- Taktična razvrstitev gasilskih enot
- Uporabljena gasilska zaščitna in reševalna oprema
- Uporabljena gasilna in druga sredstva
- Vodenje gasilske intervencije
- Ocenitev škode
- Taktična skica
OPERATIVNI NAČRT DRUŠTVA
1. UTEMELJITEV
Načrt je izdelan na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami (Ur. l. RS, št. 51/2006) in usklajen z Uredbo o vsebini in
izdelavi
načrtov zaščite in reševanja (Ur. l. RS, št. 17/2006), Zakonom o
gasilstvu (Ur.l.
RS, št. 113/2005), Zakonom o društvih (Ur.l. RS, št. 61/2006), Pravili
gasilske
službe, Načrti zaščite in reševanja na ravni lokalne skupnosti ter
drugimi
predpisi.
Načrt je izdelan z namenom, da se zagotovi pravočasno in
organizirano
ukrepanje ob nesrečah ter s tem učinkovita zaščita, reševanje in
pomoč
prebivalcem na območju Občine ____________________.
VSEBINA NAČRTA:
1. Predstavitev operativnega območja društva
1.1. Seznam ulic in zaselkov, ki jih pokriva PGD
1.2. Seznam pomembnih javnih objektov s točno lokacijo
1.3. Seznam industrijskih objektov in važnejših delavnic
1.4. Seznam sakralnih in zgodovinskih objektov
2. Seznam komunalne in druge infrastrukture
2.1. Oskrba z vodo – vodovodno omrežje
2.2. Oskrba z električno energijo
2.3. Oskrba s plinom
2.4. Druga infrastruktura
3. Seznam hidrantov na območju požarnega rajona
4. Seznam ribnikov, jezer in drugih zajetij požarne vode
5. Operativna organiziranost in seznam operativnih vodij
5.1. Seznam poveljnikov in vodij enot
6. Seznam gasilske opreme društva
7. Seznam operativnih članov z evidencami
8. Seznam ostalih operativnih enot v občini in njihova oprema
9. Opis sistema radijskih zvez in sistema za obveščanje
11. Zaključek
( Pri posameznih poglavjih se uporabljajo skice in tabele)
HVALA ZA POZORNOST
Gradivo pripravil
Janez LIPONIK, VKGČ 1. st
Član UO GZS
in regijski poveljnik