LETNO POROČILO FACTOR BANKE dd, LJUBLJANA

Transcription

LETNO POROČILO
FACTOR BANKE d.d., LJUBLJANA
ZA POSLOVNO LETO 2013
Factor banka d.d., Ljubljana
VSEBINA STRANI
I. Kazalniki poslovanja..........................................................................................3 II. Poročilo uprave banke........................................................................................4 III. Poročilo nadzornega sveta .................................................................................6 IV. Dovoljenje za upravljanje finančnih storitev po Zakonu o bančništvu..............9 V. Izjava o upravljanju............................................................................................9 VI. Poročilo o poslovanju banke............................................................................11 VI.1. Splošno gospodarsko okolje ........................................................................11 VI.2. Poslovna politika..........................................................................................12 VI.3. Pregled poslovanja po dejavnostih banke ....................................................14 VI.4. Finančni rezultat banke ................................................................................19 VI.5. Finančni položaj banke ................................................................................19 VI.6. Kapital banke ...............................................................................................23 VI.7. Razvoj banke................................................................................................24 VI.8. Zaposleni......................................................................................................25 VII. Organi upravljanja banke.................................................................................26 VIII. Organizacijska shema ......................................................................................27 IX. Skupina povezanih družb.................................................................................28 Računovodski izkazi ....................................................................................................30 Izkaz finančnega položaja............................................................................................33 Izkaz poslovnega izida.................................................................................................34 Izkaz vseobsegajočega donosa.....................................................................................35 Izkaz sprememb lastniškega kapitala...........................................................................36 Izkaz denarnih tokov....................................................................................................38 Pojasnila k računovodskim izkazom............................................................................40 1. Računovodske usmeritve .............................................................................40 2. Pomembne računovodske ocene in presoje pri uporabi računovodskih
usmeritev......................................................................................................60 3. Upravljanje tveganj......................................................................................61 4. Poslovanje po področjih...............................................................................91 Pojasnila k izkazu poslovnega izida (Pojasnila od 5 do 16) ....................................93 Pojasnila k izkazu finančnega položaja (Pojasnila od 17 do 42) .............................98 Druga pojasnila (Pojasnila od 43 do 48)................................................................119 Revizorjevo poročilo..................................................................................................125 2
I.
Kazalniki poslovanja
(zneski v tisoč EUR)
KAZALNIKI POSLOVANJA BANKE ZA
OBDOBJE JANUAR - DECEMBER
BILANČNA VSOTA
SKUPNI ZNESEK VLOG NEBANČNEGA
SEKTORJA:
a. pravnih in drugih oseb
b. prebivalstva
2013
533.157
2012
1.027.504
2011
1.044.296
112.752
51.939
60.813
396.882
289.242
107.640
394.671
317.496
77.175
SKUPNI ZNESEK KREDITOV NEBANČNEMU
SEKTORJU:
a. pravnih in drugih oseb
b. prebivalstva
CELOTNI KAPITAL
OSLABITVE FINANČNIH SREDSTEV,
MERJENIH PO ODPLAČNI VREDNOSTI IN
REZERVACIJE
OBSEG ZUNAJBILANČNEGA POSLOVANJA
ČISTE OBRESTI
ČISTI NEOBRESTNI PRIHODKI
STROŠKI DELA IN DRUGI ADMIN. STROŠKI
AMORTIZACIJA
OSLABITVE IN REZERVACIJE
390.990
381.482
9.508
12.606
782.140
764.737
17.403
83.644
826.900
808.598
18.302
105.207
390.112
146.067
3.144
27.777
8.228
754
352.854
101.605
226.839
17.293
17.771
8.626
646
51.446
74.704
272.441
22.860
1.647
7.061
417
15.579
POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO IZ
REDNEGA IN USTAVLJENEGA POSLOVANJA
(330.915)
(25.654)
1.450
8.736
77
1
840.625
(4.106)
82
55
1.387.152
192
72
55
1.387.152
15
1,79
60
9,29
76
10,64
43,17%
0,38%
3,69%
(39,49%)
(4.280,84%)
(4.393,85%)
1,07%
8,55%
1,69%
3,46%
(2,51%)
(24,64%)
(20,75%)
0,91%
6,51%
2,11%
2,26%
0,13%
1,38%
1,20%
0,69%
65,47%
15,03%
45,09%
10,12%
44,75%
10,12%
(2.810)
(271)
1.107
-
222
(221)
DAVEK IZ DOHODKA PRAVNIH OSEB IZ
REDNEGA IN USTAVLJENEGA POSLOVANJA
ŠTEVILO ZAPOSLENIH
ŠTEVILO DELNIČARJEV
ŠTEVILO DELNIC
KNJIGOVODSKA VREDNOST DELNICE V
EUR
KAPITALSKA USTREZNOST*
OSLABITVE FINANČNIH SREDSTEV,
MERJENIH PO ODPLAČNI VREDNOSTI, IN
REZERVACIJE ZA PREVZETE OBVEZNOSTI/
RAZVRŠČENE AKTIVNE BILANČNE IN
ZUNAJBILANČNE POSTAVKE
OBRESTNA MARŽA
MARŽA FINANČNEGA POSREDNIŠTVA
DONOS NA AKTIVO PRED OBDAVČITVIJO
DONOS NA KAPITAL PRED OBDAVČITVIJO
DONOS NA KAPITAL PO OBDAVČITVI
OPERATIVNI STROŠKI/POVPREČNA AKTIVA
LIKVIDNA SREDSTVA/KRATKOROČNE
FINANČNE OBVEZNOSTI DO NEBANČNEGA
SEKTORJA
LIKVIDNA SREDSTVA/POVPREČNA AKTIVA
DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOSI PRED
OBDAVČITVIJO
DAVEK IZ DOHODKA PRAVNIH OSEB OD
DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA
*Za banko doseganje predpisanih minimalnih kapitalskih zahtev ni več potrebno.
3
II. Poročilo uprave banke
Poslovanje banke v letu 2013
Leto 2013 je bilo v poslovanju Factor banke prelomno. Poglabljanje finančne krize v
Republiki Sloveniji je imelo pomemben negativen vpliv na poslovanje banke. Zaradi
poslabševanja kvalitete kreditnega portfelja je bila banka prisiljena oblikovati dodatne
oslabitve za finančna sredstva in rezervacije za prevzete obveznosti, kar je imelo za posledico
zniževanje kapitalske ustreznosti ter v nadaljevanju likvidnostne težave.
Banka je v letu 2013 aktivno pristopila k iskanju potencialnih investitorjev, ki bi bili
pripravljeni dokapitalizirati banko. Banka v s strani Banke Slovenije določenem roku ni
uspela zagotoviti ustrezne dokapitalizacije, hkrati pa se je likvidnostni položaj banke
poslabšal v taki meri, da je bilo nadaljnje poslovanje banke onemogočeno.
Zaradi navedenega dejstva je Banka Slovenije dne 6.9.2013 na podlagi Zakona o ukrepih
Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank v soglasju z banko na Medresorsko komisijo
Ministrstva za finance podala pobudo za poroštvo države za obveznosti banke iz naslova
črpanja neposrednega posojila ECB pri Banki Slovenije. Hkrati je Banka Slovenije banki
izrekla ukrep nadzora, s katerim je v banki imenovala izredno upravo, ki je začela svoj
mandat s 6.9.2013.
Vlada Republike Slovenije je dne 6.9.2013 sprejela sklep, s katerim je omogočila postopno
prestrukturiranje banke, s ciljem poplačila vseh navadnih upnikov in posledično ohranjanje
zaupanja v stabilno delovanje finančnega sistema. V ta namen je Vlada Republike Slovenije
Banki Slovenije izdala poroštvo v višini do 540 mio EUR, ki je podlaga za črpanje posojila
pri ECB. Vlada Republike Slovenije bo po prenehanju posojila v skrajni sili zagotovila
banki likvidnost v znesku do 330 milijonov EUR po tržnih pogojih. Hkrati z navedenim
poroštvom, se je Vlada Republike Slovenije zavezala, da bo v celotnem postopku
prestrukturiranja banke z dokapitalizacijo zagotavljala solventnost in likvidnost banke.
Vlada RS je s strani izredne uprave pripravljen program prestrukturiranja prijavila ustreznim
evropskim inštitucijam. Evropska komisija je s svojo odločitvijo dne 18.12.2013 (Objavljena
na
http://ec.europa.eu/competition/state_aid/cases/250530/250530_1507714_138_6.pdf)
odobrila program prestrukturiranja in državno pomoč v obliki zagotavljanja jamstva in
dokapitalizacije banke.
Po odločbi Evropske komisije je Republika Slovenija dokapitalizitala banko z 269 mio EUR,
kar je omogočilo nadaljevanje prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja banke.
Znesek dokapitalizacije banke je nižji od ocenjene izgube, ki bi nastala v primeru začetka
stečajnega postopka in ki je bila ocenjena na približno 420 mio EUR.
Z odločbo Evropske komisije in skladno z zavezami Republike Slovenije bo banka v času
postopnega prenehanja sklepala nove posle v zelo omejenem obsegu, to je le z obstoječimi
strankami in le v obsegu, ki je nujen za doseganje čimvišjega poplačila terjatev banke.
Postopek prestrukturirnaja in postopnega prenehanja poslovanja banke naj bi trajal do konca
leta 2016.
Ocena uprave o nadaljnjem poslovanju banke
Ključne aktivnosti v banki so usmerjene v zmanjšanje obsega poslovanja ob hkratnem
upoštevanju cilja čim nižjih končnih stroškov postopnega prenehanja banke, čim višjega
4
Factor bankad.d.,Ljubljana
izplena pri prestrukluriranju terjatev in njihovi izterjavi in tako dim niZjega kondnega stro5ka
proradunaRepublike Slovenije.Pri tem so kljudna naslednjapodrodja:
T. Zmanjlevanjeobsegastoritev,ki jih opravlja banka
Banka je v letu 2014 prenehala opravljati storitve osebnega bandni5tva, poslovanje na
podrodju investicijskega bandni5wa in borznega posredovanjaje prenesla na BKS banko,
poleg tegaje zadelaz aklivnostmi za prenehanjeopravljanja storitev pladilnegaprometa.
2 . Intenzivna iaerj ava posame znih izp ostavlj enosti
Banka izt,aja intenzivne aktivnosti zairterjavo, prodajo projektov, ki jih je financirala banka,
ter zavnovdevanje zavarovanjv primeru pomanjakanjaalternativnih moZnosti izterjave.
3. Prodajaportfelja banke
Bankaje pridela s postopkompridobivanja ponudb za odkup delov kreditnegaportfelja banke,
pri demer gre predvsem zaportfelj komitentov, ki redno poravnavajosvoje obveznosti,a jim
banka zaradi svojih omejitev pri poslovanju ne more ved zagotavljati celovite finandne
podpore. Poleg tega banka poizku5a prodati tudi dele kreditnega portfelja, ki so vezani na
nepremidninskeprojekte (predvsemv tujini).
Skladno z odlodbo Evropske komisije uprava banke pridakuje, da bo vedina aktivnosti
oziroma vedina potencialnih udinkov aktivnosti za postopno prenehanjeposlovanja banke
realiziranih di konca leta 2016, ko bo banka zakljudila s svojim poslovanjem,pri demer pa
formalni nadin prenehanja5eni doreden.
V Ljubljani, 25.4.2014
CIT uprave
Mateyi..j-Ja.pni1ar
\
-Y,h /
t\l
\'---rl
\\
I
Predsednik
Klaus Schu
III. Poročilo nadzornega sveta
V skladu z 282. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ter Zakonom o bančništvu
(ZBan-1) in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, je Svet Banke Slovenije v zvezi s
poslovanjem Factor banke, ki ji je bil izrečen ukrep izredne uprave, sprejel to poročilo, ki se
nanaša na poslovno leto 2013, na preveritev letnega poročila za poslovno leto 2013 in na
obravnavo revizorjevih poročil.
Banka Slovenije je dne 6. 9. 2013 Factor banki izdala Odločbo o izredni upravi. V skladu z
255.a členom Zban-1 pristojnosti skupščine in nadzornega sveta banke v primeru tega
izrednega ukrepa nadzora izvaja Banka Slovenije, oziroma v skladu z drugim odstavkom
navedenega člena dolžnosti in pristojnosti članov nadzornega sveta banke izvaja Banka
Slovenije. To pomeni, da odločitve pri izvajanju pristojnosti nadzornega sveta Factor banke
(enako kot vse ostale odločitve) Banka Slovenije sprejema v skladu z Zakonom o Banki
Slovenije (ZBS-1), torej na način, da odločitve sprejema Svet Banke Slovenije kot kolektivni
organ, ne pa kot nadzorni svet banke v smislu, da bi člani Sveta Banke Slovenije prevzeli
vloge članov nadzornega sveta banke, s posledicami, kot jih določa ZGD-1.
Delovanje Sveta Banke Slovenije sicer ureja Poslovnik o delovanju Sveta Banke Slovenije, ki
je bil za namene izvajanja pristojnosti skupščine in nadzornega sveta v skladu z Zban-1,
ustrezno dopolnjen. Dopolnitve poslovnika zagotavljajo ločenost zgoraj navedenih področij
odločanja Sveta Banke Slovenije, popolno transparentnost delovanja pa zagotavlja snemanje
sej Sveta Banke Slovenije, tako pri izvajanju rednih pristojnosti v zvezi s poslovanjem Factor
banke, kot regulatorjem, kot tudi pri izvajanju pristojnosti skupščine in nadzornega sveta
Factor banke.
Sodelovanje z izredno upravo in nadzorovanje njenega dela
Z odločbo o izredni upravi je Banka Slovenije za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja
imenovala izredno upravo v naslednji sestavi:
• Klaus Schuster, predsednik uprave,
• Matevž Slapničar, član uprave,
• Vitomir Krašovec, član uprave.
Izredna uprava mora pri svojem delovanju v banki upoštevati veljavne predpise, dobro
poslovno prakso ter najvišja strokovna in etična načela bančnega poslovanja in upravljanja,
interne akte banke in navodila Banke Slovenije.
Svet Banke Slovenije je tekoče spremljal in nadzoroval vodenje poslov banke oziroma delo
njene uprave. V obdobju po 6.9.2013 se je v zvezi s poslovanjem Factor banke sestal na petih
sejah, kjer je bila uprava banke tudi prisotna.
Uprava je Svet Banke Slovenije redno in izčrpno obveščala o poslovanju banke in doseganju
ciljev iz načrta prestrukturiranja, prav tako o posameznih načrtovanih ukrepih.
Poslovanje banke v letu 2013
Factor banka je dne 6. 9. 2013 zaradi imenovanja izredne uprave in začetka postopka
nadzorovane likvidacije sestavila otvoritveno bilanco. Pomembnejši podatki o poslovanju iz
otvoritvene bilance so predstavljeni v nadaljevanju. Skupni obseg poslovanja banke je na dan
6.9.2013 znašal 570 mio EUR in je bil za 458 mio EUR nižji kot na dan 31. 12. 2012, ko je
6
znašal 1.028 mio EUR. Skupni znesek kreditov pravnim in fizičnim osebam je znašal 444 mio
EUR, na dan 31.12.2012 pa 782 mio EUR.
Obseg depozitnega poslovanja je v otvoritveni bilanci malenkost nižji od konca leta 2012, in
sicer so se več znižale vloge pravnih oseb od vlog prebivalstva. Skupen znesek vlog
nebančnega sektorja na dan 6.9.2013 je bil 392 mio EUR.
Factor banka je v otvoritveni bilanci prikazala čiste finančne in poslovne prihodke v višini 8
mio EUR. Čiste obresti so znašale 5 mio EUR. Čisti neobrestni prihodki pa 3 mio EUR.
Banka je oblikovala za 307 mio EUR oslabitev in rezervacij, zato je čista izguba v otvoritveni
bilanci znašala 358 mio EUR. Knjigovodski kapital banke ob otvoritvi je bil negativen v
višini 278 mio EUR kot posledica navedene izgube.
Izredna uprava Factor banke je v zahtevanem roku Banki Slovenije predložila revidirano
poročilo o finančnem stanju banke in predlog ukrepov za prestrukturiranje, ki predvideva
postopno prenehanje poslovanja (Načrt finančnega prestrukturiranja Factor banke). Svet
Banke Slovenije je načrt obravnaval in sprejel dne 5. 11. 2013 ter ga posredoval Ministrstvu
za finance, ki ga je predložilo Evropski komisiji zaradi pridobitve dokončnega mnenja k
ukrepom Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Evropska komisija je odločitev in
potrditev predloženega načrta sprejela 18.12.2013.
Po načrtu, ki temelji na podatkih otvoritvene bilance banke bo proces prestrukturiranja
končan najkasneje do konca leta 2016.
Banka je v obdobju od 6.9.2013 do 31.12.2013 znižala obseg poslovanja za 37 mio EUR na
533 mio EUR. Največji del znižanja se nanaša na dolžniške vrednostne papirje, pri čemer je
prodala in ob zapadlosti vnovčila za 98 mio EUR obveznic in zakladnih menic, z
dokapitalizacijo pa pridobila za 109 mio EUR zakladnih menic.
Banka je unovčila kredite strankam, ki niso banke v višini 41 mio EUR. Banka je v istem
obdobju izplačala za 279 mio EUR vlog strankam, ki niso banke in odplačala 29 mio EUR
kreditov drugim bankam.
Dne 18.12.2013 je Republika Slovenija vpisala in vplačala 840.625 tisoč novih delnic banke v
skupni emisijski vrednosti 269 mio EUR. Kapital banke znaša ob koncu leta 13 mio EUR.
Dne 18.12.2013 so na podlagi odločbe Banke Slovenije v celoti prenehale vse kvalificirane
obveznosti banke. Banka je je v prihodkih izkazala dobiček iz naslova finančnih obveznosti
v višini 23 mio EUR. Banka je s prodajo obveznic realizirala dobiček v višini 1 mio EUR.
Finančni in poslovni prihodki banke v letu 2013 znašajo 31 mio EUR, oslabitve in
rezervacije 353 mio EUR in čista izguba leta 2013 znaša 340 mio EUR.
Zaveza Republike Slovenije glede zagotavljanja solventnosti Factor banke ter izdano
poroštvo za posojilo v skrajni sili omogoča banki postopno prestrukturiranje poslovanja s
ciljem poplačila vseh navadnih upnikov. Ukrepi izrečeni banki so ohranili zaupanje v bančni
oz. finančni sistem, saj ni bilo zaznati negativnih pojavov pri drugih bankah in hranilnicah.
Od uvedbe izredne uprave banka nemoteno posluje in izpolnjuje vse svoje obveznosti,
aktivno pa se vključuje tudi v procese prestrukturiranja posameznih terjatev. Prav tako banka
na področju likvidnosti (črpanje sredstev ELA) in zagotavljanja kapitala dosega boljše
rezultate od predvidenih v načrtu prestrukturiranja.
Prioritetna naloga izredne uprave banke je doseči kar največje poplačilo danih kreditov in
ostalih naložb zaradi minimiziranja višine državne pomoči, ki bo potrebna, da bodo v celoti
poplačane obveznosti do navadnih upnikov.
7
IV. Dovoljenje za upravljanje finančnih storitev po Zakonu o bančništvu
Factor banka lahko opravlja naslednje vzajemno priznane finančne storitve po 10. členu
Zban-1:
1. sprejemanje depozitov;
2. dajanje kreditov, ki vključuje tudi:

potrošniške kredite,

hipotekarne kredite,

odkup terjatev z regresom ali brez njega (faktoring),

financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi
odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s
finančnim instrumentom (forfeiting);
4. storitve plačilnega prometa po ZplaP, razen storitev upravljanja plačilnih sistemov;
5. izdajanje in upravljanje plačilnih instrumentov (na primer kreditnih kartic in potovalnih
čekov);
6. izdajanje garancij in drugih jamstev
7. trgovanje za svoj račun ali za račun strank:

z instrumenti denarnega trga,

s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli,

s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami,

z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti,

s prenosljivimi vrednostnimi papirji;
8. sodelovanje pri izdaji vrednostnih papirjev in storitve povezane s tem;
9. svetovanje in storitve v zvezi z združitvami in nakupom podjetij;
10. upravljanje naložb in svetovanje v zvezi s tem;
11. kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni
sposobnosti pravnih oseb;
12. investicijske ter pomožne investicijske storitve in posli.
Prav tako lahko Factor banka opravlja dodatne finančne storitve po 11. členu Zban-1 in sicer
upravljanje pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Skladno z Načrtom restrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja banke, je banka
sprejela zaveze Evropske komisije glede opravljanja storitev, in sicer:
 omejitev novega kreditiranja strank,
 banka ne sme sklepati novih depozitov, razen v primerih, ki izhajajo iz obstoječih
pogodb in depozitov, ki predstavljajo dodatno zavarovanje za kredite,
 omejitev storitev (oz. produktov); banka lahko opravlja storitve za obstoječe
komitente,
 prepoved prevzemov; banka ne sme prevzemati podjetij ali deležev.
V. Izjava o upravljanju
Banka se ni pridružila Kodeksu upravljanja javnih družb, ker kotirajo samo dolžniški
vrednostni papirji, ki nimajo pravice do upravljanja, zato se banka ni zavezala k omenjenemu
kodeksu.
9
Glavne značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v banki v povezavi
s postopkom računovodskega poročanja
Sistem notranjih kontrol in upravljanja tveganj deluje na vseh ključnih področjih tveganj
(kreditno, obrestno, valutno, likvidnostno, tržno in operativno). Za uspešno izvajanje sistema
notranjih kontrol so potrebni kvalitetni kadri, dnevno dosegljive informacije, natančni in
celoviti podatki ter ustrezen razvoj metodologij. Zato pri obvladovanju tveganj sodelujejo vsi
zaposleni.
Namen računovodskih kontrol pri upravljanju tveganj je varovanje banke pred izgubo
podatkov, zmanjševanje in odkrivanje napak, goljufij in nepravilnosti pri poslovanju ter
zagotavljanje skladnosti poslovanja z zakoni, internimi predpisi in navodili uprave banke.
Uprava banke
Uprava predstavlja in zastopa banko in vodi njeno poslovanje samostojno in na svojo
odgovornost ter ima ustrezna pooblastila v skladu s statutom banke in zakonom. Predsednika
in člane uprave imenuje nadzorni svet, ki s tem določa tudi število članov uprave. Upravo
banke imenuje in odpokliče nadzorni svet. Uprava se imenuje za štiri leta.
Do 06.09.2013 sta upravo banke sestavljala:
 Ciril Dragonja, predsednik uprave,
 Dušan Valenčič, član uprave.
Uprava banke ima naslednje pristojnosti:
 pripravlja poslovno politiko banke,
 določa finančni načrt banke,
 določa organizacijo sistema notranjih kontrol in letni program dela notranje revizije,
 organizira poslovanje banke in skrbi za sprejetje predpisov in aktov za poslovanje,
 imenuje in razrešuje delavce banke s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Dne 06.09.2013 je Banka Slovenije banki izrekla enega izmed izrednih ukrepov za
zagotovitev stabilnosti bančnega sistema, in sicer je v skladu z določilom 256. člena ZBan-1
imenovala izredno upravo, ki je prevzela pooblastila, pristojnosti vodenja in zastopanja
banke. Mandat izredne uprave je 1 leto z možnostjo podaljšanja, vsakič največ za eno leto, če
je podaljšanje nujno za dosego ciljev izrednih ukrepov. Skupno trajanje izredne uprave ne
sme biti daljše od treh let od imenovanja izredne uprave.
Izredno upravo banke sestavljajo:
 Klaus Schuster, predsednik uprave,
 Matevž Slapničar, član uprave,
 Vitomir Krašovec, član uprave.
Izredna uprava vodi in zastopa banko ter izvaja aktivnosti za izvajanje izrednih ukrepov v
skladu s pisnimi navodili Banke Slovenije.
Nadzorni svet
Od 06.09.2013 dalje, ko je bila imenovana izredna uprava banke, dolžnosti in pristojnosti
nadzornega sveta banke izvaja Banka Slovenije. Ne glede na določbe ZGD-1 ali določbe
ZBan-1 glede izvajanja pristojnosti nadzornega sveta banke sprejema Banka Slovenije
10
odločitve v zvezi z izvajanjem pristojnosti nadzornega sveta v obliki sklepov v skladu z
zakonom, ki ureja Banko Slovenije.
Revizijska komisija
Od 06.09.2013 dalje, ko je bila imenovana izredna uprava banke, se za banko ne uporabljajo
določbe 75. člena ZBan-1 in določbe 279. člena ZGD-1 glede obveznosti imenovanja
revizijske komisije.
Skupščina delničarjev
skupščine banke izvaja Banka Slovenije. Ne glede na določbe ZGD-1 ali določbe ZBan-1
glede izvajanja pristojnosti skupščine banke, sprejema Banka Slovenije odločitve v zvezi z
izvajanjem pristojnosti skupščine v obliki sklepov v skladu z zakonom, ki ureja Banko
Slovenije.
Glede pristojnosti skupščine, ki jih izvaja Banka, se ne uporabljajo določbe ZGD-1 glede
sklica in odločanja na skupščini ter glede izpodbijanja in uveljavljanja ničnosti sklepov
skupščine.
VI. Poročilo o poslovanju banke
VI.1. Splošno gospodarsko okolje
Finančni trgi so bili tudi v letu 2013 volatilni. Večina razvitih delniških trgov je dosegla
nadpovprečne donose, pri čemer so pomembno vlogo odigrale centrale banke, ki so
nadaljevale z ekspanzivno politiko. Obseg ukrepov centralnih bank razvitih držav je bil že v
začetku leta v zgodovini brez primere, zato so dodatni ukrepi še toliko bolj presenetili.
Delniški trgi držav v razvoju so se odrezali slabše, saj so te države beležile nižjo gospodarsko
rast od pričakovanj. Do večjih premikov je prišlo tudi na obvezniških trgih, kjer so donosi
obveznic varnih držav zrasli.
V evropskem bančnem prostoru so močno odmevali dogodki na Cipru, kjer so večji
depozitarji v dveh največjih bankah izgubili velik delež nezajamčenih depozitov. Posledično
so se pojavile bojazni o poglabljanju gospodarske krize tudi v nekaterih drugih državah evro
območja.
Ocena rasti svetovnega BDP se za leto 2013 giblje okrog 2,5 %, pri čemer je rast BDP
razvitih trgov dosegla okrog 1,1 %, rast evropskega BDP pa je bila po nekaterih ocenah celo
negativna.
Ocene rasti slovenskega gospodarstva za leto 2013 se gibljejo med -0,7 % in -2,1 %.
Zaskrbljujoče je tudi večanje dolga države, vse večja brezposelnost ter kreditni krč, ki ne
popušča. Slovenija je konec leta s sanacijo bančnega sistema uspela znižati zahtevane donose
na slovenske državne obveznice, vendar pozitivni učinki na gospodarstvo zaenkrat še niso
vidni. Zmanjšali so se depoziti gospodinjstev v slovenskih bankah, opaziti je bilo tudi
premike depozitov med bankami glede na lastništvo, del depozitov se je namreč premaknil iz
bank v slovenski lasti v banke v tuji lasti.
11
VI.2. Poslovna politika
VI.2.1. Temeljne smernice poslovne politike
Do izreka ukrepa nadzora, s katerim je bila imenovana izredna uprava banke, je bil glavni
poudarek poslovne politike banke na hitrosti in odzivnosti na povpraševanje strank po
storitvah ob upoštevanju omejitev, ki jih je predstavljala zelo težavna likvidnostna situacija v
banki.
Banka je bila specializirana predvsem za naslednje posle:
celovit bančni in finančni servis za mala in srednja podjetja;
specializirani bančni posli za velika podjetja (kot so: odkupi terjatev, podpora
poslovanju na Hrvaškem, v Bolgariji in na Kosovu, garancijsko poslovanje ipd.);
projektno financiranje (komercialni in investicijski projekti);
izdaja vrednostnih papirjev;
upravljanje naložb komitentov.
Vlada Republike Slovenije je dne 6.9.2013 sprejela sklep, s katerim je omogočeno postopno
zaupanja v stabilno delovanje finančnega sistema. Skladno s sklepom je uprava banke
pripravila Načrt prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja banke, ki ga je Vlada
Republike Slovenije tudi predložila Evropski komisiji. Načrt prestrukturiranja je bil sprejet v
decembru 2013 in vsebuje zaveze, dani Evropski komisiji o:
-
zmanjševanju bilančne vsote,
zmanjševanju števila zaposlenih,
pogojih poslovanja banke do prenehanja,
porazdelitvi bremen,
in drugih obveznostih.
Banka je dolžna o izpolnjevanju danih zavez poročati Evropski komisiji dvakrat letno.
VI.2.2. Poslovna politika pri pridobivanju virov sredstev in plasiranju sredstev
Zaradi zapiranja mednarodnih finančnih trgov slovenskim bankam v zadnjih letih je bila
banka prisiljena spremeniti poslovno politiko pri pridobivanju virov sredstev. Nove emisije
dolgoročnih obveznic, ki so bile tradicionalen stabilen vir financiranja banke, so postale
neizvedljive. Prav tako so postali nedostopni dolgoročni krediti tujih in domačih bank.
Politika pridobivanja virov sredstev banke je tako ostala na treh ključnih stebrih:
- Depoziti pravnih oseb;
- Depoziti prebivalstva;
- Medbančni denarni trg in instrumenti centralne banke:
Banka je bila ob tako skrčenem naboru virov financiranja prisiljena izvajati politiko
zmanjševanja kreditnega portfelja.
Od pričetka izvajanja izrednega ukrepa postopnega prenehanja poslovanja banke banka ne
uporabja več likvidnostnih instrumentov centralne banke, katere je nadomestilo črpanje
neposrednega posojila v skrajni sili.
12
VI.2.3. Poslovna politika pri obvladovanju ključnih tveganj
Obvladovanje tveganj banka prilagaja svoji velikosti in strukturi poslovanja na vseh področjih
tveganj. Pri tem ima opredeljene (kot standard) vse potrebne podatke in informacije, uporabo
in razvoj ustreznih metodologij, potrebne oblike poročil in sistem odločanja, ki mora biti v
banki čim bolj poenostavljen in hkrati pregleden tudi z vidika tveganj.
Politike obvladovanja kreditnega, obrestnega, valutnega, tržnega, likvidnostnega in
operativnega tveganja so podrobneje opisane med računovodskimi izkazi in poročili.
VI.2.3.1 Politika obvladovanja operativnih tveganj
Operativna tveganja so vsa tveganja, ki ne izhajajo iz drugih znanih tveganj, predvsem pa
tveganja subjektivnih napak, prevar, tatvin in drugih mogočih, a nepričakovanih dogodkov.
To so tudi tveganja v informacijski tehnologiji, delovanju informacijskega sistema in tveganje
izgube podatkov.
Banka ima izdelano politiko, metodologijo in navodila za upravljanje operativnih tveganj ter
tudi sistematičen način poročanja o dogodkih pri njih na ravni celotne banke in v posameznih
organizacijskih enotah.
VI.2.3.2 Tveganja v informacijski tehnologiji, delovanju informacijskega sistema in
tveganja izgube podatkov
Tveganja v informacijski tehnologiji, delovanju informacijskega sistema in morebitne izgube
podatkov so bila opredeljena in ocenjena v posebnem dokumentu, ki določa načine in
postopke za njihovo zmanjševanje in odpravljanje. Dokument se vzdržuje in preverja
polletno, da se določijo morebitna tveganja in možnosti za njihovo odpravo.
Glede na trenutni položaj banke, se bo dokument sicer prilagajal še naprej, vendar bodo v
bodoče predlagane rešitve bolj kratkoročne in izbrane na podlagi čim nižjih stroškov za
banko.
VI.2.3.3 Politika obvladovanja drugih tveganj
Po pogodbi o opravljanju izločenih poslov za upravljanje premoženja kritnega sklada
Pokojninske družbe A, d.d. banka jamči za donosnost sklada na letni ravni. V letu 2013 je
jamstvo pomenilo 50 % donosnosti državnih vrednostnih papirjev nad enim letom oziroma
1,875 %. V letu 2014 je banka prekinila pogodbo o upravljanju premoženja kritnega sklada
Pokojninske družbe A, d.d.
VI.2.3.4 Politika kapitalske ustreznosti
Politika kapitalske ustreznosti banke je bila podrejena cilju, da se zagotavlja vrednost
količnika kapitalske ustreznosti Factor banke med 9 in 11 %.
Zaradi poslabševanja kvalitete kreditnega portfelja je bila banka prisiljena oblikovati dodatne
oslabitve za finančna sredstva in rezervacije za prevzete obveznosti, kar je imelo za posledico
zniževanje kapitalske ustreznosti.
13
Ob pripravi načrta prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja banke, je banka
oblikovala dodatne oslabitve finančnih sredstev in rezervacije za prevzete obveznosti, kar je
posledično pomenilo dodatno znižanje količnika kapitalske ustreznosti. V mesecu decembru
je bila izvedena dokapitalizacija banke s strani Republike Slovenije, ki je banko
dokapitalizirala do nivoja pozitivnega kapitala, ki pa ne omogoča doseganje predpisanega
nivoja kapitalske ustreznosti za delujoče banke.
VI.2.4. Poslovna politika pri kapitalskih naložbah
Factor banka d. d. je relativno majhna banka z relativno majhnim kapitalom. Kot taka s
kapitalskimi naložbami in pripojitvami drugih bank in finančnih organizacij ne more bistveno
večati tržnega deleža ali jih uporabljati za sklepanje strateških zavezništev. Zato se je banka
odločala predvsem za:
 naložbe, ki so banki omogočale izvajanje osnovnih dejavnosti in so vezane na
oblikovanje ponudbe za stranke. Kot take so bile obravnavane kapitalske naložbe v
S.W.I.F.T., v banke na trgih zunaj Republike Slovenije ipd.;
 naložbe, ki so bile predvidene za odprodajo v obdobju praviloma enega do treh let, pri
katerih je banka pričakovala realizacijo dobička;
 za naložbe, pri katerih je banka v okviru prestrukturiranja dolga ali v postopkih
prisilnih poravnav zaradi zmanjšanja svojih izgub privolila v konverzijo terjatev v
lastniški vložek. Motiv teh naložb je bila čim manjša izguba.
VI.3. Pregled poslovanja po dejavnostih banke
Poslovanje v državi
V letu 2013 je banka nadaljevala s poslovno politiko pridobivanja novih komitentov. .Glede
na zaostreno likvidnostno situacijo je bilo odobravanje novih kreditnih poslov oteženo,
nepremičninskih projektov pa z ozirom na stanje nepremičninskega trga banka ni več
financirala.
Zaradi nadaljnjega zaostrovanja razmer v gospodarstvu je banka še naprej namenjala veliko
pozornosti spremljanju poslovanja svojih komitentov, spremljanju in vrednotenju obstoječih
zavarovanj in pridobivanju novih dodatnih zavarovanj ter povečevala aktivnosti pri
prestrukturiranju finančnih obveznosti komitentov. Precej dela je bilo vloženega tudi v
reševanje problematike odplačila obveznosti po veljavnih kreditnih pogodbah. Te aktivnosti
so bile nadgrajene tudi z ustanovitvijo sektorja upravljanja tveganih naložb konec leta 2012.
Od 06.09.2013 dalje banka ni pridobivala novih komitentov in praviloma ni odobravala novih
naložb.
Kreditiranje nebančnega sektorja v državi
Banka je v letu 2013 odobrila za 69,6 mio EUR novih kreditov (leta 2012: za 184,7 mio
EUR), vrnjenih pa je bilo za 121,4 mio EUR kreditov (leta 2012: za 310,6 mio EUR). Konec
leta 2013 so znašali krediti nebančnemu sektorju 242,6 mio EUR, s tem da ta znesek ne
vključuje kreditov nebančnemu sektorju v državi, ki so bili preneseni in se vodijo v sektorju
upravljanja tveganih naložb.
14
Kratkoročni krediti v sektorju v državi so konec leta 2013 znašali 44 %, dolgoročni krediti pa
56 % stanja danih kreditov nebančnemu sektorju v državi.
Pomemben delež poslovanja v državi predstavlja garancijsko poslovanje. Leto 2013 smo
začeli s stanjem izdanih garancij v znesku 93,4 mio EUR, od česar odpade na plačilne
garancije 32,5%, na storitvene garancije pa 67,5%. Leto 2013 smo zaključili s stanjem vseh
izdanih garancij v državi v skupnem znesku 58,6 mio EUR, od tega je bilo za 8,5 mio EUR
plačilnih garancij, kar predstavlja 14,5% in za 50,1 mio EUR storitvenih garancij, kar znaša
85,5%. V primerjavi s stanjem konec leta 2012 se je stanje skupno izdanih garancij v državi
zmanjšalo za 34,8 mio EUR.
Zgoraj omenjeni podatki so v precejšnji meri posledica pričetega postopka nadzorovanega
prenehanja poslovanja banke, zaradi česar so bile aktivnosti po 06.09.2013 usmerjene
predvsem v izterjavo in poplačilo obveznosti komitentov, medtem ko novih poslov praviloma
nismo več sklepali.
Mednarodno poslovanje
V okviru mednarodnega poslovanja smo tudi v letu 2013 opravljali predvsem aktivnosti na
področju kreditnega in dokumentarnega poslovanja. Glede na nadaljevanje zaostrenih
gospodarskih razmer ne samo v Sloveniji, ampak tudi v celotnem mednarodnem okolju, v
katerem je aktivna Factor banka in ob upoštevanju zaostrenih pogojev pridobivanja finančnih
virov je bila logična posledica zmanjšanje obsega kreditiranja obstoječih oziroma novih
komitentov.
Tudi na področju dokumentarnega poslovanja je bil v letu 2013 zabeležen manjši obseg novih
poslov, prav tako pa je bilo tudi stanje teh poslov konec leta 2013 nižje glede na predhodno
leto.
Po 06.09.2013 so bile tudi aktivnosti na področju mednarodega poslovanja usmerjene
predvsem v izterjavo in poplačilo obveznosti komitentov, novih poslov pa praviloma nismo
odobravali.
Kreditno poslovanje v okviru mednarodnega poslovanja je po stanju 31.12.2013
predstavljalo več kot 27 % celotnega kreditnega portfelja banke, kar posledično pomeni, da se
je delež kreditov v mednarodnem poslovanju absolutno in tudi relativno znižal glede na
celotni kreditni portfelj banke. Taka dinamika zmanjševanja obsega kreditiranja nerezidentov
je bila predvidljiva in tudi planirana s sprejetjem plana poslovanja banke za leto 2013,
dodatno pa je na to vplivalo še nadzorovano prenehanje poslovanja banke. Glede na stanje
danih kreditov v okviru mednarodnega poslovanja, ki je konec leta 2012 znašalo 275,6 mio
EUR in načrtovani znesek za leto 2013 v višini 235 mio EUR je bilo ob zaključku leta 2013
dejansko stanje danih kreditov 201,2 mio EUR, kar pomeni znižanje za 27 % glede na stanje
konec leta 2012 ter za 14,4% nižje stanje glede na planirani znesek konec leta 2013. Znižanje
v višini 21,7 mio EUR gre pripisati prenosu terjatev v sektor upravljanja tveganih naložb, zato
znaša dejansko znižanje 19,0% in je nižje za 5,1% glede na planirani znesek konec leta 2013.
V začetku leta 2013 je bilo stanje danih dolgoročnih kreditov v znesku 155,5 mio EUR,
celotni znesek realiziranih črpanj dolgoročnih kreditov v letu 2013 je bil 9,5 mio EUR,
odplačila so znašala 27,2 mio EUR, tako da je bilo stanje dolgoročnih kreditov konec leta
2013 137 mio EUR, stanje kratkoročnih kreditov po je na dan 31.12.2013 znašalo 64,2 mio
EUR, pri čemer odpade na odkupe terjatev 4,9 mio EUR. Ob tem je potrebno upoštevati, da je
bil določen obseg kreditnega portfelja prenešen v sektor upravljanja tveganih naložb in se po
stanju 31.12.2013 vodi v navedenem sektorju.
15
Pri mednarodnem dokumentarnem poslovanju, ki vključuje predvsem akreditivno in
garancijsko poslovanje, medtem ko predstavljajo inkaso posli manjši obseg, v letu 2013
nismo beležili pomembnejših velikih novih posameznih transakcij. Naše aktivnosti so bile
usmerjene v spremljavo tekočih transakcij in odpiranje novih dokumentarnih poslov do
06.09.2013. Pri tem beležimo naslednje rezultate:
-
pri akreditivnem poslovanju smo glede na stanje nostro akreditivov v znesku 14,7 mio
EUR ob začetku leta 2013 tekom leta izdali za 7,8 mio EUR novih akreditivov. Odplačila
po nostro akreditivih so znašala skoraj 21,8 mio EUR, tako je bilo stanje nostro
akreditivov konec leta 2013 0,7 mio EUR.
Pri loro akreditivih je znašal obseg realiziranih transakcij tekom leta 2013 skoraj 7,5 mio
EUR, s tem da so bili tudi vsi posli loro akreditivov pred koncem leta 2013 zaključeni.
-
pri garancijskem poslovanju smo ob obsegu poslov na začetku leta 2013 v višini 25,9
mio EUR beležili tekom leta izdaje nostro garancij v skupnem znesku 16,3 mio EUR ter
odplačila v višini 28,2 mio EUR. Glede na navedeno izhaja, da je bilo stanje nostro
garancij konec leta 2013 skoraj 14 mio EUR.
Pri loro garancijah smo leto 2013 začeli s skupnim zneskom 7,8 mio EUR in ga glede na
novo prejete in zaključene transakcije končali pri 9,7 mio EUR.
Upravljanje tveganih naložb
Na neugodne gospodarske razmere ter s tem povezanim porastom tveganih naložb, se je
banka odzvala s spremembo organiziranosti upravljanja tveganih naložb in sicer je konec leta
2012 ustanovila Sektor upravljanja tveganih naložb, v okviru katerega delujeta Služba za
upravljanje naložb v posebni obravnavi in Služba upravljanja problematičnih naložb.
Služba za upravljanje naložb v posebni obravnavi se ukvarja z obravnavo aktivnih komitentov
banke, ki se srečujejo s težavami v poslovanju. Glavni cilj prenosa komitentov v Službo za
upravljanje naložb v posebni obravnavi je ureditev medsebojnih razmerij z bolj rizičnimi
komitenti, da postanejo primerni za nadaljnje nemoteno poslovanje z banko z uporabo
intenzivnejših pristopov, kot so zaradi narave dela mogoči v komercialnih sektorjih.
Medtem ko v Službi upravljanja problematičnih naložb upravljajo z naložbami komitentov
banke, nad katerimi so uvedeni stečajni postopki in postopki sodne izterjave. Služba tesno
sodeluje s pooblaščenimi zunanjimi odvetniki banke, ki po pooblastilu banke vodijo izvršilne
postopke zoper dolžnike banke ter dnevno spremlja objave v okviru insolvenčnih postopkov
na straneh AJPES, z namenom pravočasne prijave terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic
banke v navedenih postopkih.
V Sektor upravljanja tveganih naložb je bilo po stanju 31.12.2012 prenešeno 26,85%
celotnega kreditnega portfelja banke, oz. 236.710 tisoč EUR kreditov. Na dan 31.12.2013 pa
je v tem sektorju 43,28% kreditnega portfelja banke, oziroma 323.904 tisoč EUR kreditov.
Sektor upravljanja tveganih naložb je v letu 2013 izboljševal procese izterjave, ki jih je banka
implementirala tudi v komercialnih sektorjih. V tesnem sodelovanju s Sektorjem
obvladovanja tveganj se je posodabljal tudi sistem zgodnjega opozarjanja povečanja tveganj
pri posameznem komitentu (EWS).
Viri sredstev in likvidnostni potencial banke
V poslovnem letu 2013 se je z vidika pridobivanja virov financiranja in upravljanja
likvidnosti povečeval vpliv finančne krize, ki je predvsem pomenil zaostrene razmere na trgu
16
dolgoročnega medbančnega zadolževanja ter večjo cenovno konkurenco na trgu depozitnih
obrestnih mer.
V banki smo si prizadevali predvsem krepiti podjetniške depozite in depozite fizičnih oseb.
Pomanjkanje dolgoročnih virov je blažil kratkoročni medbančni trg ter zmanjševanje
kreditnega portfelja. Izredno pomemben depozitni vir so bili depoziti Ministrstva za finance.
Del kratkoročnih presežkov smo z nakupi prvovrstnih dolžniških vrednostnih papirjev
usmerjali v krepitev sekundarne likvidnost, ki je v vsakem trenutku omogočala uporabo
centralnobančnih likvidnostnih operacij. Delovanje v okolju omejene likvidnosti bančnega
sistema nas je prisililo, da se je koriščenja zastavljenega poola premaknilo tudi nad 90 %.
V postopku nadzorovanega prenehanja poslovanja je Banka Slovenije dala zavezo za
zagotavljanje likvidnosti in solventnosti in sicer v okviru odobrenega posojila v skrajni sili,
Republika Slovenija pa je Banki Slovenije izdala poroštvo, ki omogoča nemoteno
zagotavljanje likvidnosti in solventnost ter normalno izpolnjevanje obveznosti banke do
navadnih upnikov.
Vlada Republike Slovenije je dne 6.9.2013 sprejela sklep, s katerim je omogočeno postopno
zaupanja v stabilno delovanje finančnega sistema. V ta namen je Vlada Republike Slovenije
Banki Slovenije izdala poroštvo v višini do 540 mio EUR, ki je podlaga za črpanje posojila v
skrajni sili pri ECB. Vlada Republike Slovenije bo po prenehanju posojila v skrajni sili
zagotovila banki likvidnost v znesku do 330 milijonov EUR po tržnih pogojih. Hkrati
z navedenim poroštvom, se je Vlada Republike Slovenije zavezala, da bo v celotnem
postopku prestrukturiranja banke z dokapitalizacijo zagotavljala solventnost in likvidnost
banke.
Investicijske storitve in posli
Pomemben del poslovanja je bilo v letu 2013 poslovanje s finančnimi instrumenti. V okviru
ponudbe sektorja investicijskega bančništva smo za komitente opravljali storitve:




gospodarjenje s finančnimi instrumenti,
borzno posredovanje,
trženje vzajemnih skladov,
opravljanje storitev v zvezi s prevzemi.
Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je s skupnim prometom 31,7 mio EUR banka
uvrstila na 8. mesto med 22 člani borze, med bankami pa na 3. mesto. V prometu na
Ljubljanski borzi smo dosegli 4,05 - odstotni tržni delež.
Obseg sredstev gospodarjenja s finančnimi instrumenti je na dan 31. 12. 2013 znašal 65,3 mio
EUR, kar glede na predhodno leto pomeni zmanjšanje za 28 %.
Upad obsega sredstev gospodarjenja je posledica izplačil sredstev iz kritnega sklada
Pokojninske družbe A in posledica odpovedi pogodb s strani strank zaradi uvedbe ukrepa
nadzorovanega prenehanja poslovanja Factor banke.
Banka je 28.2.2014 prenehala opravljati storitve investicijskega bančništva in je to dejavnost
prenesla na BKS banko.
17
Plačilni promet
Na področju plačilnega prometa je banka v letu 2013 do konca avgusta realizirala cca. 110%
obsega plačil iz leta 2012, do konca leta 2013 pa se obseg zmanjša za cca. 30%.
Tako je vrednost prilivov na račune v domačem plačilnem prometu v celem letu 2013 znašala
498,8 mio EUR, kar pomeni 87% obsega v letu 2012 (573,6 mio EUR), vrednost nakazil z
računov pa 560,8 mio EUR, kar predstavlja 95% obsega prometa v letu 2012 (591,4 mio
EUR). Obdelano je bilo 133.108 prilivnih nalogov, kar predstavlja 26% zmanjšanje glede na
leto 2012 in 217.137 odlivnih nalogov, kar je 94% obsega v letu 2012. Preko elektronske
banke je bilo izvršenih cca. 99 % vseh nakazil.
Obseg plačilnega prometa s tujino je v letu 2013 znašal 667,0 mio EUR, kar predstavlja 66%
obsega v letu 2012 (997,2 mio EUR). Obseg prilivov iz tujine je znašal 356,2 mio EUR, kar je
70% vrednosti v letu 2012. Obdelano je bilo 20.049 prilivnih nalogov, kar pomeni 3% manj
kot v predhodnem letu. Nakazila v tujino so dosegla 310,8 mio EUR, kar pomeni 37% manj
kot prejšnje leto. Obdelano je bilo 16.285 odlivnih nalogov oz. 7% več kot v letu 2012. Preko
elektronske banke smo prejeli cca. 93% odlivnih nalogov.
Konec leta 2013 je bilo odprtih 1062 transakcijskih računov in sicer:
 pravne osebe
 samostojni podjetniki
 nerezidenti pravne osebe
 tuje banke
Konec leta 2012 je bilo odprtih 1167 transakcijskih računov.
870
112
77
3
V letu 2013 se je obseg plačilnega prometa do 6.9.2013 počasi povečeval, po tem datumu pa
se je na vseh področjih plačilnega prometa zmanjševal. V obdobju od 6.9. do 31.12.2013 so
komitenti zaprli 272 transakcijskih računov, povprečna stanja na omenjenih transakcijskih
računih so se zmanjšala za polovico.
Osebno bančništvo
Factor banka je od novembra 2012 opravljala storitve osebnega bančništva v poslovalnici za
prebivalstvo v pritličju poslovne stavbe.
V okviru osebnega bančništva je banka opravljala naslednje storitve in posle:
 vodenje in poslovanje z osebnimi računi domačih in tujih fizičnih oseb,
 vodenje in poslovanje z varčevalnimi računi,
 kartično poslovanje,
 gotovinsko poslovanje preko transakcijskih računov fizičnih oseb,
 storitve privatnega bančništva,
 storitve osebne obravnave,
 elektronsko bančništvo za fizične osebe.
V poslovalnici je potekalo tudi zbiranje depozitov fizičnih oseb, kreditiranje fizičnih oseb ter
gotovinsko poslovanje preko transakcijskih računov pravnih oseb.
Ob koncu leta 2013 je imela banka aktivnih 190 klasičnih osebnih računov s karticami, 556
osnovnih osebnih računov brez kartic, 333 varčevalnih računov in 90 MasterCard kartic.
Aktivnih je bilo 21 pogodb o opravljanju storitev privatnega bančništva in 21 pogodb o
opravljanju storitev osebne obravnave.
18
Uprava Factor banke d.d. je dne 27.11.2013 s soglasjem nadzornega sveta banke sprejela
sklep o prenehanju opravljanja storitev osebnega bančništva. Banka je 6.12.2013 pisno
odpovedala pogodbe o osebnih računih, MasterCard kartic, pogodbe o dovoljenih
prekoračitvah pozitivnega stanja (limitu) na osebnih računih, pogodbe o varčevalnih računih,
elektronsko banko FB@NET ter pogodbe o opravljanju storitev osebne obravnave in
privatnega bančništva z datumom odpovedi 24.2.2014.
VI.4. Finančni rezultat banke
Banka je v letu 2013 poslovala negativno. Realizirana je bila izguba pred obdavčitvijo v višini
330.915 tisoč EUR (leta 2012: izguba 25.654 tisoč EUR), izguba po obdavčitvi pa 339.651
tisoč EUR (leta 2012: izguba 21.548 tisoč EUR).
Čisti finančni in poslovni prihodki banke, ki so seštevek čistih obresti, čistih opravnin in neto
preostalih neobrestnih prihodkov, znašajo 30.921 tisoč EUR. Od tega je čistih obresti 10,2 %
in čistih provizij 8,7 %. V mesecu decembru je banka skladno z Odločbo o izrednih ukrepih o
prenehanju vseh kvalificiranih obveznosti banke, učinke prenehanja podrejenih obveznic
banke prikazala med čistimi dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjena po
pošteni vrednosti, kar predstavlja kar 92,8 % zgoraj omenjenih prihodkov. Čiste izgube iz
finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju so predstavljale -4 % prihodkov,
prihodki iz dividend 0,2 %, čiste izgube iz prodaje nekratkoročnih sredstev v posesti za
prodajo je -7,3 % ter druge izgube -0,6 %.
Čiste obresti so se glede na leto prej znižale kar za 81,8 %, ker je banka šele v letu 2013
pričela z izključevanjem obrestnih prihodkov. Čiste opravnine so se znižale za 9,7 %.
Prihodki iz dividend so nižji in znašajo 59 tisoč EUR .
Stroški dela so glede na leto prej ostali na enakem nivoju, strošek amortizacije pa se je
povečal in sicer za 16,7 %. Stroški materiala in storitev so se znižali za 9,9 %.
Banka je v letu 2013 oblikovala za 326.051 tisoč EUR slabitev, od tega znaša slabitev
kreditov 292.905 tisoč EUR. Slabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, pa znašajo
15.835 tisoč EUR. Slabitve osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naložbenih
nepremičnin znašajo 3.191 tisoč EUR, oslabitve drugih sredstev 331 tisoč EUR ter oslabitve
naložb v odvisne družbe 13.789 tisoč EUR.
Banka je v letu 2013 oblikovala 26.803 tisoč EUR rezervacij.
Donos na aktivo pred obdavčitvijo je -39,49 %, obrestna marža pa 0,38 %.
Bančni sistem kot celota je posloval z 1,59 - odstotno obrestno maržo in ustvaril -7,47
odstotni donos na aktivo pred obdavčitvijo. Operativni stroški na povprečno aktivo znašajo
1,07 % in so nižji od povprečja bančnega sistema, kjer znašajo 1,61 %.
VI.5. Finančni položaj banke
V letu 2013 se je bilančna vsota banke znižala iz 1.027.504 tisoč EUR na 533.157 tisoč EUR,
kar je 48 % manj kot leta 2012. Bilančna vsota in posledično posamične postavke iz izkaza
finančnega položaja so se najbolj znižale ob pripravi otvoritvene bilance na dan 30.9.2013, ki
je sestavni del Načrta prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja banke.
19
V aktivi so pri primerjavi posameznih postavk glede na predhodno leto 2012 povečanja
oziroma zmanjšanja: denar v blagajni in stanje denarnih vlog pri centralni banki (indeks 102).
Krediti bankam so se glede na leto 2012 znižali na indeks 6, krediti strankam, ki niso banke
pa so padli na indeks 50. Stanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, se je v primerjavi z
letom prej znižalo (indeks 6). Ugotavljamo povečanje stanja finančnih sredstev, razpoložljivih
za prodajo (indeks 161). Stanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti je 0 EUR, ker so
bila vsa sredstva prenešena med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo ali prodana iz
tega portfelja. Stanje opredmentenih osnovnih sredstev se je zmanjšalo na indeks 56, prav
tako sta se zmanjšali stanji naložbenih nepremičnin (indeks 70) in neopredmetenih sredstev
(indeks 10).
Druge postavke v izkazu finančnega položaja so se gibale sledeče: terjatve za davek (indeks
1), druga sredstva (indeks 35). Stanje naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj
obvladovanih družb in stanje nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo je konec leta 2013
znašalo 0 EUR.
Na pasivni strani so se znižale vloge bank, ki so konec leta 2013 znašale 5 tisoč EUR. Vloge
strank, ki niso banke so padle na indeks 28. Stanje najetih kreditov pri bankah je padlo na
indeks 65. Stanje izdanih dolžniških vrednostnih papirjev je padlo na indeks 47. Stanje
podrejenih obveznosti je bilo konec leta 0 EUR .
Banka od septembra 2013 črpa posojilo ECB pri Banki Slovenije. Stanje tega posojila je
konec leta 2013 znašalo 179.789 tisoč EUR.
Rezervacije so se glede na leto prej povečale z 2.330 tisoč EUR na 29.104 tisoč EUR.
Obveznosti za davek od dohodka so 0 EUR, druge obveznosti pa so se prav tako zmanjšale
(indeks 31).
V letu 2013 se je kapital banke zmanjšal na 12.606 tisoč EUR.
Naložbe v kapital
Kapitalske naložbe banke v portfelju konec leta 2013 so:

Factor- in d. o. o., Ljubljana, Slovenija
Ustanovni kapital znaša 2.207 tisoč EUR, dokapitalizacija s stvarnim vložkom v letu
2011 znaša 2.943 tisoč EUR, oslabitev naložbe v višini 5.150 tisoč EUR v letu 2013,
kar predstavlja 100-odstotni delež družbe.

Factor- leasing, Sh. p. k., Prishtina, Kosovo
Ustanovni kapital znaša 19 tisoč EUR, kar predstavlja 19-odstotni delež družbe.

Nova real estate, a. d., Banja Luka, Bosna in Hercegovina
Ustanovni kapital znaša 114 tisoč EUR, kar predstavlja 4,98-odstotni delež družbe.

PV Naložbe, d. o. o., Ljubljana,Slovenija
Ustanovni kapital znaša 100 tisoč EUR, povečanje osnovnega vložka z izročitvijo in
vložitvijo stvarnega vložka znaša 6.600 tisoč EUR v letu 2012, kar predstavlja 100odstotni delež družbe, oslabitev naložbe v višini 6.700 tisoč EUR v letu 2013.

Factor Projekt, d. o. o., Zagreb, Hrvaška
Ustanovni kapital znaša 3 tisoč EUR, kar predstavlja 100-odstotni delež družbe,
oslabitev naložbe v višini 3 tisoč EUR v letu 2013.
20

Constant Leader XXI, Kharkov, Ukrajina

Batris LTD, Kharkov, Ukrajina

Dukagjini-invest, Sh. p. k., Priština, Kosovo
Ustanovni kapital znaša 0,5 tisoč EUR, kar predstavlja 19,9-odstotni delež družbe.

Naložba v družbo Qwest Investments Public Company LTD, Limassol, Ciper
znaša 85 tisoč EUR, kar predstavlja 1,45-odstotno udeležbo v kapitalu družbe,

Naložba v Pokojninsko družbo A, d. d., Ljubljana, Slovenija znaša 327 tisoč EUR,
kar predstavlja 8,17-odstotno udeležbo v kapitalu družbe.

Naložba v družbo MC Medicor, d. d., Ljubljana, Slovenija znaša 42 tisoč EUR, kar
predstavlja 2,78-odstotno udeležbo v kapitalu družbe.

Unifruit d.o.o, Sežana, Slovenija
Naložba v kapital znaša 3.000 tisoč EUR, prodaja naložbe v višini 1.500 tisoč EUR z
realizirano izgubo v višini 750 tisoč EUR v letu 2010, oslabitev naložbe v višini 750
tisoč EUR v letu 2010 ter 100% oslabitev naložbe v višini 750 tisoč EUR v letu 2012,
kar predstavlja 18,23-odstotno udeležbo v kapitalu družbe.

Factor projekt, d. o. o., Ljubljana, Slovenija
Ustanovni kapital znaša 100 tisoč EUR, povečanje osnovnega kapitala z vložitvijo
stvarnega vložka v višini 1.836 tisoč EUR v letu 2013, kar predstavlja 100-odstotni
delež družbe, 100% oslabitev naložbe v višini 1.936 tisoč EUR v letu 2013.

Kreditni biro SISBON, d. o. o., Ljubljana, Slovenija
Ustanovni kapital znaša 0,3 tisoč EUR, vplačilo naknadnih vplačil v nedenarni obliki
in sicer s prenosom terjatev iz naslova udeležbe v dobičku ZBS-GIZ v višini 6 tisoč
EUR v letu 2012, kar predstavlja 2,32-odstotni delež družbe.

Merkur, d. d., Naklo, Slovenija
V postopku prisilne poravnave na dolžnikom Merkur d.d. je bila v letu 2011 izvedena
konverzija terjatev v lastniški delež družbe v višini 8.000 tisoč EUR. V letu 2012 je
bilo z odstopom terjatve izvršeno vplačilo delnic, izdanih na podlagi Sklepa o
povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, v višini 976 tisoč EUR. V istem letu
je bila narejena oslabitev naložbe v višini 6.385 tisoč EUR, v letu 2013 pa še dodatna
slabitev v višini 2.591 tisoč EUR. Udeležba banke v kapitalu družbe Merkur d.d. po
vplačilu novih delnic znaša 4,46 %.

"FACTOR BG"EOOD, Sofija, Bolgarija
Ustanovni kapital znaša 2 EUR, kar predstavlja 100-odstotni delež družbe, oslabitev
naložbe v višini 2 EUR v letu 2013.
Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je tveganje, da komitenti banke ne poravnajo svojih obveznosti do banke
banke. Na tveganje neporavnave vplivajo dejavniki na ravni samega kreditojemalca (poslovne
odločitve kreditojemalca v danih razmerah, stroškovna učinkovitost) in dejavniki okolja, na
katere kreditojemalec malo vpliva (sprememba zakonodaje, trg surovin itd.).
21
Kreditno tveganje se v bančnem poslovanju pojavi pri:
- tveganih aktivnih bilančnih postavkah (dospeli in nedospeli krediti vseh ročnosti,
naložbe v vrednostne papirje in dolgoročne naložbe v kapital, eskontirane menice,
terjatve iz finančnih najemov, terjatve iz izvedenih (izpeljanih) finančnih
instrumentov, naložbe v naložbene nepremičnine, obračunane obresti, nadomestila in
opravnine (provizije) ter terjatve za plačane garancije, avale in druge prevzete
obveznosti, vloge pri bankah ter druge postavke, ki jih je mogoče razporediti na
posameznega dolžnika in so merjene po metodi odplačne vrednosti, po nabavni
vrednosti ali po pošteni vrednosti) in
- tveganih zunajbilančnih postavkah banke (izdane finančne garancije, avali, nekriti
akreditivi ter posli s podobnim tveganjem, na podlagi katerih lahko za banko nastane
obveznost plačila).
Pri ocenjevanju kreditnega tveganja banka izhaja iz preteklega poslovanja, ocene prihodnjega
ustvarjenega denarnega toka poslovanja komitenta ali posla za poravnavo obveznosti do
banke in vrednosti zavarovanja ter preteklega poravnavanja obveznosti do banke.
Na podlagi izdelane ocene kreditne sposobnosti se finančne naložbe in/ali prevzete obveznosti
po zunajbilančnih postavkah razvrstijo v posamezne skupine - A, B, C, D in E.
Razvrstitev v posamezne skupine je poleg zavarovanja finančne naložbe oziroma prevzete
obveznosti po zunajbilančnih postavkah osnova za določitev oslabitev oziroma rezervacij.
Ponovno se ocenjujejo kreditno tveganje oziroma kreditna sposobnost komitenta ter oslabitev
ali rezervacije ob vsakem zahtevku o povečanju ali podaljšanju naložb ter periodično kot del
politike nadzora kreditnega tveganja.
Razpršenost naložb po vrstah poslov, dejavnostih, komitentih in omejitev velikosti naložb
glede na zmožnost komitentov zmanjšujejo kreditno tveganje.
Obrestno tveganje
Banka je v letu 2013 vodila aktivno politiko upravljanja obrestnega tveganja tako, da je
naložbe čim bolj prilagajala strukturi virov sredstev ter s tem zagotavljala čim manjši učinek
na donosnost ob spremembi obrestnih mer.
Valutno tveganje
Banka ima politiko čim bolj zaprte devizne pozicije, predvsem za bolj volatilne valute.
Tržno tveganje
Banka je tržnemu tveganju izpostavljena pri naložbah v lastniške vrednostne papirje (delnice,
kapitalski deleži in podobno) in pri naložbah v dolžniške vrednostne papirje (obveznice).
Zaradi spremembe statusa je Factor banka odprodala veliko večino svojih naložb v vrednostne
papirje in posledično se je tržno tveganje močno znižalo.
Operativno tveganje
Factor banka ima izdelano metodologijo za upravljanje operativnih tveganj ter uveljavljeno
sistematično poročanje o dogodkih, povezanih z operativnimi tveganji. Definicija
22
operativnega tveganja se osredotoča na vzroke operativnih tveganj, ki jih razdeli na ljudi,
procese, sisteme in zunanje dejavnike.
Pretežno se to tveganje v banki kaže kot tveganje informacijskega sistema in tveganje
človeškega dejavnika. Obe tveganji banka obvladuje tako, da ves čas preverja postopke,
pravila in pooblastila za izvajanje poslov.
Informacijska tehnologija
V prvem polletju letu 2013 je banka na področju informacijske tehnologije uspešno
nadgradila bančni informacijski sistem na trinivojsko arhitekturo. Ravno tako so bili vpeljani
dodatni produkti na področju poslovanja z občani na področju kartičnega poslovanja. V
okviru elektronske banke so omogočeni tudi vpogledi v depozitne račune in stanje
vrednostnih papirjev, za fizične osebe pa tudi sklepanje depozitnih pogodb.
Programska oprema je tekoče prilagojena poslovnim zahtevam in zahtevam, ki jih postavlja
okolje, predvsem zahtevam na področju poročanja.
V okolju Oracle VM, ki je bilo vpeljano, se je začelo testiranje novih verzij Oracla, kot
pripravo na prenos bančne aplikacije na Oracle 11g. Na področju strojne opreme se je začelo
s pripravo na prenovo rezervnega centra in menjavo diskovnega sistema.
Od 6.9.2013 dalje so bile vse razvojne naloge, nadgradnje in testiranja ustavljene, aplikacije
pa se samo prilagajajo zakonskim zahtevam. Informacijska tehnologija se vzdržuje v okviru
omejenega poslovanja banke z minimalnimi stroški.
VI.6. Kapital banke
Z Odločbo o izrednih ukrepih z dne 18.12.2013 je bil banki izrečen ukrep prenehanja
kvalificiranih obveznosti banke, med katere spada tudi osnovni kapital banke. Delnice banke
so bile izbrisane iz registra vrednostnih papirjev pri KDD, osnovni kapital banke pa zmanjšan
na 0 EUR. Za znesek zmanjšanega osnovnega kapitala v znesku 12.246.536,46 EUR so bile
povečane kapitalske rezerve banke.
Dne 18.12.2013 je bila izvedena dokapitalizacija banke s strani Ministrstva za finance, in
sicer 160.001.061,76 EUR na račun banke kot denarni vložek ter 108.998.938,24 EUR v
obliki zakladnih menic, ki predstavljajo stvarni vložek. Osnovni kapital banke tako znaša
8.406.250 EUR, kar predstavlja 840.625 delnic, razliko 260.593.750 EUR pa predstavljajo
kapitalske rezerve banke.
Do 17.10.2013 je osnovni kapital banke v vrednosti 11.576.965,44 EUR sestavljalo 1.387.152
rednih kosovnih delnic. Dne 17.10.2013 je bila izvedena konverzija podrejenih obveznic
FB23 v osnovni kapital banke, ki je tako znašal 12.246.536,46 EUR, in 1.467.370 rednih
kosovnih delnic. Vse delnice so imele pravico upravljanja in glasovanja na skupščini
delničarjev.
Kapital banke 31. 12. 2013 sestavljajo:
v tisoč EUR
Kapital
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
12.606
8.406
23
Presežek iz prevrednotenja
Rezerve iz dobička
Čista izguba poslovnega leta
381
3.819
-
Izgubo v znesku 339.651 tisoč EUR je banka skladno z Odločbo o izrednih ukrepih z dne
18.12.2013 pokrila v v breme kapitalskih rezerv in rezerv iz dobička.
Lastniki delnic so:
Domači delničarji – država
Število delnic
840.625
Odstotek lastništva
100
Največji delničarji po številu delnic so:
Republika Slovenija
SKUPAJ
ACH, d. d., Ljubljana
CG Invest, d. d.
NOVA KBM d. d.
Sivra, d. o. o.
Publikum Pdu , d. o. o.
Promos Holding Aktiengesellscaft
Hiram Holding & Finanz AG
BSD Nepremičnine, d. o. o.
Gregor Škapin
PUBLIKUM FIN, d. o. o.
Drugi
SKUPAJ
31. 12. 2013
Število delnic
840.625
%
100
840.625
100
31. 12. 2012
Število delnic
565.291
138.700
137.351
92.522
58.501
58.161
57.434
54.387
47.623
35.295
%
40,8
10,0
9,9
6,7
4,3
4,2
4,1
3,9
3,4
2,5
141.887
10,2
1.387.152
100
Kapitalska ustreznost Factor banke, d.d., Ljubljana je konec leta 2013 znašala 1,79 %, med
letom pa se je gibala od -46,95 % do 9,32 %.
Po metodologiji Banke Slovenije višino kapitala sestavljata temeljni kapital in dodatni kapital
I, zmanjšana za določene odbitne postavke, ter dodatni kapital II.
Temeljni kapital je 31. 12. 2013 znašal 6.919 tisoč EUR in dodatni kapital I 2.633 tisoč EUR.
Po stanju 31. 12. 2013 banka ni imela izdanih obveznic za pokrivanje tržnega tveganja, da bi
jih lahko vključila v dodatni kapital II. Celotni regulatorni kapital je znašal 9.552 tisoč EUR.
VI.7. Razvoj banke
Banka je od septembra 2013 dalje v postopku nadzorovanega prenehanja poslovanja, katerega
namen je postopno prestrukturiranje banke in poplačilo navadnih upnikov. Skladno z načrtom
24
prestukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja banke, naj bi banka delovala še do
konca leta 2016.
V tem obdobju bo poudarek na zapiranju posameznih segmentov poslovanja, kot so osebno
bančništvo, investicijsko bančništvo in plačilni promet ob hkratni likvidaciji kreditnega
portfelja.
VI.8. Zaposleni
Konec leta 2013 je bilo v banki 77 zaposlenih. Družba je v letu 2013 zaposlila 6 novih
zaposlenih in z 11 zaposlenimi prekinila pogodbo o zaposlitvi. Poleg tega je družba v letu
2013 odpovedala pogodbo o zaposlitvi še 6 zaposlenim, katerim bo delovno razmerje
prenehalo v letu 2014.
25
VII. Organi upravljanja banke
Vodstvo banke :
Uprava
Predsednik:
Člana:
Klaus Schuster
Matevž Slapničar
Vitomir Krašovec
Vodje sektorjev in služb
Investicijsko bančništvo:
Sektor poslovanja v državi in mednarodnega
poslovanja:
Sektor integralne podpore poslovanju:
Sektor obvladovanja tveganj in upravljanja
tveganih naložb:
Sektor osebnega bančništva in upravljanja
nepremičnin:
Notranjerevizijska služba:
Informacijska tehnologija:
Polona Čeč
Elvira Žvipelj
Breda Kuželj – Perme
Mojca Peternelj
Neja Orelj
Rade Krajnović
Jure Vehovec
nadzornega sveta banke izvaja Banka Slovenije.
26
VIII.
Organizacijska shema
27
IX. Skupina povezanih družb
Skupino povezanih družb sestavljajo družbe PV Naložbe, d. o. o., Factor Projekt, d. o. o.
Zagreb, Factor Projekt, d. o. o. Ljubljana, Factor-in, d. o. o. in Factor BG Eood, Sofia.
PV Naložbe, d.o.o.
Predstavitev podjetja
Matična številka: 2305887
Davčna številka: SI 45374597
Sedež podjetja: Tivolska cesta 48, Ljubljana
Vrsta dejavnosti: dejavnosti finančnih storitev
Bilančna vsota 31. 12. 2013: 7.406 tisoč EUR
Osnovni kapital: 6.700 tisoč EUR
Lastništvo: 100 % v lasti banke
Direktorica: Breda Kuželj Perme
Poslovanje družbe PV Naložbe, d.o.o., v letu 2013
Družba je bila ustanovljena v začetku junija 2007. Konec leta 2013 je imela 15.009 tisoč EUR
izgube.
Factor Projekt , d. o. o., Zagreb
Davčna številka: 82479486929
Sedež podjetja: Draškovićeva 82, Zagreb
Vrsta dejavnosti: drugo kreditno posredovanje
Bilančna vsota 31. 12. 2013: 869 tisoč EUR
Osnovni kapital: 3 tisoč EUR
Direktorica: Elvira Žvipelj
Poslovanje družbe Factor Projekt, d.o.o., v letu 2013
Družba je v letu 2013 ustvarila 688 tisoč EUR izgube.
Factor Projekt , d. o. o., Ljubljana
Vrsta dejavnosti: trgovanje z lastnimi nepremičninami
Direktor: Gašper Svoljšak
28
Poslovanje družbe Factor Projekt, d. o. o., v letu 2013
Družba je v letu 2013 ustvarila 5.759 tisoč EUR izgube.
Factor-in, d.o.o.
Vrsta dejavnosti: oddajanje nepremičnin v najem
Direktor: Gašper Svoljšak
Poslovanje družbe Factor-in, d. o. o., v letu 2013
Banka je kupila družbo v aprilu 2008. Glavna dejavnost družbe je oddajanje nepremičnin v
najem. Konec leta 2013 je imela 5.406 tisoč EUR izgube.
Factor BG Eood, Sofia
Matična številka:
Davčna številka: BG 201204901
Sedež podjetja: Akad. Stefan Mladenov 80, 1700 Sofia
Vrsta dejavnosti: trgovanje z lastnimi nepremičninami
Osnovni kapital: 0 EUR
Direktor: Vesela Georgieva Dimitrova
Poslovanje družbe Factor BG Eood, Sofia v letu 2013
Družba je v letu 2013 ustvarila 171 tisoč EUR dobička.
Poslovne usmeritve družb PV Naložbe, d. o. o., Factor Projekt d. o. o. Zagreb, Factor
Projekt d. o. o, Ljubljana, Factor-in, d. o. o. in Factor BG Eood, Sofia, v letu 2013
Odvisne družbe bodo tudi v prihodnje opravljale dejavnosti, za katere so bile ustanovljene.
29
Računovodski izkazi za leto 2013, sestavljeni skladno z
mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela EU
30
Splošne informacije
Factor banka d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: banka) je registrirana in ima sedež v Republiki
Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1993 kot zasebna delniška družba po slovenskem pravu.
Ima 77 zaposlenih. Banka posluje kot specializirana banka, ki se ukvarja s financiranjem
podjetij, mednarodnimi plačili, faktoringom, zasebnim bančništvom in trgovanjem na borzi.
Sedež uprave je v Ljubljani. Banka nima poslovalnic.
Banko zastopa uprava v sestavi predsednik uprave Klaus Schuster in člana uprave Vitomir
Krašovec in Matevž Slapničar.
Računovodski izkazi so izraženi v evrih (EUR). Banka Slovenije v funkciji nadzornega sveta
banke je dne 29.4. 2014 potrdila računovodske izkaze za objavo.
Naslov sedeža banke je:
Tivolska cesta 48
1000 Ljubljana
Slovenija
Delnice banke ne kotirajo na domači ali mednarodni borzi, so pa izdane obveznice banke
uvrščene na trg Ljubljanske borze ter Luksemburške borze.
31
lzjava o odgovornosti uprave
Uprava potrjuje, da je odgovornazapripravo radunovodskihizkazov zaleto do 31. decembra
2013 ter priloZeneradunovodskeusmeritvein pojasnilak radunovodskimusmeritvam.
Upravaje odgovorna zapripravo in po5tenopredstavitevteh radunovodskihizkazov v skladu
z Mednarodnimi standardiradunovodskegaporodanja,ki jih je sprejela Evropska unija, ter
slovenskima zakonoma o gospodarskih druZbah in bandniStvu,da verodostojno prikaLe
finandnostanjein radunovodskeizkazebanke 31. 12.2013.
Uprava nadalje pofiuje, da so bile doslednouporabljeneustrezneradunovodskeusmeritve in
da so bile radunovodskeocene pripravljene po nadelih preudarnosti in dobrega vodenja.
Razentega upravapotrjuje, da so radunovodskiizkazi banke skupaj s pojasnili pripravljeni ob
domnevi delujodegapodjetja,vendar bo banka skladnoz odlodbo Banke Slovenije in odlodbo
Evropske komisije o dovoljeni drLavni pomodi, postopoma zmanj5evala obseg svojega
poslovanja in prenehala s poslovanjem v lefi 2016, ter v skladu z veljavnimi predpisi in
Mednarodnimi standardiradunovodskegaporodanja,ki jih je sprejelaEvropskaunija.
Uprava je tudi odgovorna za ustrezne radunovodske postopke, sprejemanje ustreznih
varnostnih ukrepov ter prepredevanjein odkrivanje goljufij in drugih nepravilnosti ali
nezakonitihdejanj.
Davdni organi lahko revidirajo poslovanje banke kadarkoli v petih letih po izdaji davdne
odlodbe,kar ima lahko za posledico dodatno davdno obveznost,zamudneobresti in globe v
zvezi z davkom od dohodka ali drugimi davki ali dajatvami. Uprava ne ve za kakr5nekoli
okoli5dine,ki bi v nezi s tem lahko povzrodile morebitno materialnoodgovornost.
prave
Klaus Sch
2014
V Ljubljani,25.4.
JZ
Izkaz finančnega položaja
(vsi zneski so v tisoč EUR)
Sredstva
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni
banki
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Krediti:
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
- druga finančna sredstva
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Opredmetena osnovna sredstva
Naložbene nepremičnine
Neopredmetena sredstva
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in
skupaj obvladovanih družb
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb:
- terjatve za davek
- odložene terjatve za davek
Druga sredstva
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in
ustavljeno poslovanje
Obveznosti
Finančne obveznosti do centralne banke
Finančne obveznosti merjene po pošteni vrednosti
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti:
- vloge bank
- vloge strank, ki niso banke
- krediti bank
- dolžniški vrednostni papirji
- podrejene obveznosti
- druge finančne obveznosti
Rezervacije
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb:
-odložene obveznosti za davek
Druge obveznosti
Kapital
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Presežek iz prevrednotenja
Rezerve iz dobička
Zadržani dobiček
Čisti dobiček/izguba poslovnega leta
Pojasnila
Stanje 31. decembra
2013
2012
533.157
1.027.504
17
18
19
17.928
455
116.077
392.547
762
390.990
795
4.471
348
193
17.505
7.274
72.246
795.925
12.587
782.140
1.198
89.039
7.991
1.064
1.909
26
27
66
66
1.072
11.953
9.327
467
8.860
3.051
28
-
10.220
520.551
179.789
311.451
5
112.752
129.124
68.278
1.292
29.104
207
12.606
8.406
381
3.819
-
943.860
136.362
2.603
801.191
32.826
396.882
199.237
145.359
25.613
1.274
2.330
713
713
661
83.644
11.577
40.749
3.192
43.563
6.111
(21.548)
533.157
1.027.504
20
21
27
22
23
24
23
25
29
33
30
31
32
34
35
38
36
37
38
39
39
40
41
41
41
Skupaj obveznosti in kapital
Pojasnila na 40 do 124 strani so sestavni del teh računovodskih izkazov.
33
Izkaz poslovnega izida
Pojasnila
Stanje 31. decembra
2013
2012
Prihodki iz obresti in podobni prihodki
Odhodki za obresti in podobni odhodki
5
5
29.690
(26.546)
50.032
(32.739)
Čiste obresti
Prihodki iz dividend
Prihodki iz opravnin (provizij)
Odhodki za opravnine (provizije)
5
7
6
6
3.144
59
3.450
(765)
17.293
481
3.482
(509)
Čiste opravnine (provizije)
Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in
obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti
skozi izkaz poslovnega izida
Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in
obveznosti, namenjenih trgovanju
Dobički /izgube iz finančnih sredstev in (obveznosti),
pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida
Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik
Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev
brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo
Drugi poslovni dobički
Druge poslovne izgube
Administrativni stroški
Amortizacija
Rezervacije
Oslabitve
Slabo ime
Čisti dobiček/izgube iz nekratkoročnih sredstev v
posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi
DOBIČEK/ IZGUBA IZ REDNEGA
POSLOVANJA
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega
poslovanja
ČISTI DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA
POSLOVANJA
ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA
LETA
6
2.685
2.973
8
28.694
1.471
9
(1.296)
(912)
197
(8)
32
(7)
(6)
256
(535)
(8.228)
(754)
(26.803)
(326.051)
-
(350)
547
(331)
(8.626)
(646)
(523)
(50.923)
4.061
(2.269)
9.806
(330.915)
(25.654)
(8.736)
4.106
(339.651)
(21.548)
(339.651)
(21.548)
10
10
11
13
14
15
16
34
Izkaz vseobsegajočega donosa
ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA PO
OBDAVČITVI
DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOSI PO OBDAVČITVI
Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz
preverednotenja v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi
Čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz
prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi razpoložljivimi
za prodajo
Dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja
Prenos dobičkov/izgub iz presežka prevrednotenja v poslovni izid
Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega
donosa
VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO
OBDAVČITVI
Stanje 31. decembra
2013
2012
(339.651)
(2.810)
(21.548)
(49)
(2.207)
(39)
(1.192)
72
(232)
2.510
(1.264)
(2.742)
589
222
(342.461)
(21.597)
35
Izkaz sprememb lastniškega kapitala v letu 2013
VSEBINA
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Presežek iz
prevredn.
Rezerve
iz
dobička
Zadržani dobiček oz.
izguba (vključno s
čistim
dobičkom/izgubo
poslovnega leta)
2
3
4
5
6
7
ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi
Vpis (ali vplačilo) novega kapitala
Vračilo kapitala - izbris delnic
Poravnava izgube prejšnjih let
Poravnava izgube tekočega leta
Drugo (Pojasnilo 41)
KONČNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU
11.577
9.076
(12.247)
8.406
40.749
262.331
12.247
(315.327)
-
3.191
(2.810)
381
43.561
(21.548)
(18.194)
3.819
(15.435)
(339.651)
21.548
333.520
18
-
Skupaj
kapital
8
83.643
(342.461)
271.407
(1)
18
12.606
Analiza gibanja rezerv je predstavljena v pojasnilu 41.
36
Izkaz sprememb lastniškega kapitala v letu 2012
Vsi zneski so v tisoč EUR
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi
11.577
-
40.749
-
3.240
(49)
42.303
-
7.338
(21.548)
105.207
(21.597)
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička (Pojasnilo 41)
Drugo (Pojasnilo 41)
KONČNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU
11.577
40.749
3.191
1.258
43.561
(1.258)
33
(15.435)
33
83.643
VSEBINA
Presežek iz
prevredn.
Zadržani dobiček oz.
izguba (vključno s čistim
Rezerve iz
dobičkom/izgubo
dobička
poslovnega leta)
Skupaj
kapital
Analiza gibanja rezerv je predstavljena v pojasnilu 41.
37
Izkaz denarnih tokov v obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013
(po neposredni metodi oziroma različici I)
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Prejete obresti
Plačane obresti
Prejete dividende
Prejete opravnine (provizije)
Plačane opravnine (provizije)
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni
po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Realizirane izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni
po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Čisti dobički/izgube iz trgovanja
Plačila zaposlencem in dobaviteljem
Drugi prejemki
Drugi izdatki
Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih
sredstev in obveznosti
(Povečanja) / zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih
ekvivalentov)
Čisto (povečanje)/zmanjšanje sredstev pri centralni banki
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za
prodajo
Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov
Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev
Povečanja / (zmanjšanja) poslovnih obveznosti
Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti do centralne banke
Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih
trgovanju
Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po
odplačni vrednosti
Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev,
merjenih po odplačni vrednosti
Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti
Denarni tokovi pri poslovanju
(Plačani) / vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb
Neto denarni tokovi pri poslovanju
DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
Prejemki pri naložbenju
Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih
nepremičnin
Prejemki iz nekratkoročnih sredstev ali obveznosti v posesti za prodajo
Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
Stanje 31. decembra
2013
2012
26.889
(31.770)
51
3.342
(688)
37.711
(33.895)
455
3.250
(485)
4.602
3.250
(813)
314
(8.052)
369
(470)
(1.862)
(60)
(8.914)
549
(331)
(6.226)
(332)
203.033
48.114
(9.254)
(56)
5.142
3.392
105.722
101.446
(23)
(415.342)
243
45.107
(572)
(44.059)
43.191
42.275
-
(175)
(382.391)
(71.056)
(76.170)
28
(218.535)
227
(218.308)
(14.003)
(1.100)
3.723
1.135
4.858
43.572
20.089
7
41
7.914
35.651
700
15.287
38
Drugi prejemki iz naložbenja
Izdatki pri naložbenju
(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih
nepremičnin)
(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev)
(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti)
Neto denarni tokovi pri naložbenju
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Prejemki pri financiranju
Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti
Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov
Izdatki pri financiranju
(Odplačila podrejenih obveznosti)
Neto denarni tokovi pri financiranju
Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove
ustreznike
Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov
(4.899)
4.061
(13.708)
(166)
(29)
(4.704)
38.673
(650)
(241)
(12.817)
6.381
162.001
2.000
2.458
2.458
160.001
(2.981)
(2.981)
159.020
(9.000)
(9.000)
(6.542)
(41)
(20.615)
(96)
4.697
29.775
25.174
9.119
29.775
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja
(Pojasnilo 44)
39
Pojasnila k računovodskim izkazom
(v pojasnilih so vsi zneski prikazani v tisoč EUR)
1. Računovodske usmeritve
V nadaljevanju so navedene temeljne računovodske usmeritve, sprejete za izdelavo teh
računovodskih izkazov. Če ni posebej drugače navedeno, so bile te usmeritve dosledno
uporabljene za vsa predstavljena računovodska obdobja.
1.1. Podlaga za sestavo računovodskih izkazov
Računovodski izkazi so bili sestavljeni skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja (v nadaljevanju MSRP), ki jih je sprejela EU.
V nadaljevanju navedene usmeritve so bile dosledno uporabljene za vsa predstavljena
računovodska obdobja.
Računovodski izkazi so bili izdelani ob upoštevanju izvirnih vrednosti, spremenjenih s
prevrednotenjem finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, zgradb in zemljišč, naložbenih
nepremičnin ter finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
Izdelava računovodskih izkazov skladno z MSRP zahteva uporabo nekaterih pomembnih
računovodskih ocen. Poleg tega mora pri uporabi računovodskih usmeritev družbe tudi uprava
dati svojo presojo. Področja, ki so zahtevnejša ali vključujejo več presoje, oziroma področja,
na katerih so predpostavke in ocene pomembne za računovodske izkaze, so razkriti v
pojasnilu 2.
Predpostavka delujočega podjetja
Dne 18.12.2013 je bil z odločbo o izrednih ukrepih banki izrečen ukrep prenehanja
kvalificiranih obveznosti banke, med katere spada tudi osnovni kapital banke. Izvedena je bila
dokapitalizacija banke s strani Ministrstva za finance, in sicer 160.001.061,76 EUR na račun
banke kot denarni vložek ter 108.998.938,24 EUR v obliki zakladnih menic. Banka je bila
dokapitalizirana do nivoja pozitivnega kapitala, ki pa ne omogoča doseganje predpisanega
nivoja kapitalske ustreznosti za delujoče banke, zagotavlja zgolj kapital v višini, ki je
potrebna za zagotavljanje solventnosti. Banki v procesi nadzorovane likvidacije ni potrebno
izpolnjevati kapitalskih zahtev po ZBan-1. Poleg tega banka v postopku nadzorovane
likvidacije ni dolžna poročati količnika kapitalske ustreznosti, količnika likvidnostnega kritja,
količnika neto stabilnih virov financiranja, količnika stopnje finančnega vzvoda, ali
zagotavljati ustreznega kritja obveznosti z naložbami.
Banka je od septembra 2013 dalje v postopku nadzorovanega prenehanja poslovanja, katerega
namen je postopno prestrukturiranje banke in poplačilo navadnih upnikov. Skladno z načrtom
prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja banke, naj bi banka delovala še do
konca leta 2016. Vlada RS je s strani izredne uprave pripravljen program prestrukturiranja
prijavila ustreznim evropskim inštitucijam. Evropska komisija je s svojo odločitvijo dne
18.12.2013 odobrila program prestrukturiranja in državno pomoč v obliki zagotavljanja
jamstva.
40
Do leta 2016 bo poudarek na zapiranju posameznih segmentov poslovanja, kot so osebno
bančništvo, investicijsko bančništvo in plačilni promet ob hkratni likvidaciji kreditnega
portfelja. Banka bo do konca 2016 sklepala nove posle v zelo omejenem obsegu, to je le z
obstoječimi strankami in le v obsegu, ki je nujen za doseganje čim višjega poplačila terjatev
banke.
Vlada Republike Slovenije je izdala likvidnostno zavezo podpore v višini do 330 mio EUR, ki
velja za obdobje po 30.6.2014, ko bo banka morala vrniti posojilo pri ECB. Hkrati z navedeno
izdano podporo, se je Vlada Republike Slovenije zavezala, da bo v celotnem postopku
prestrukturiranja banke z dokapitalizacijo zagotavljala solventnost in likvidnost banke.
Dolžnosti in pristojnosti nadzornega sveta banke izvaja Banka Slovenije. Ne glede na določbe
ZGD-1 ali določbe ZBan-1 glede izvajanja pristojnosti nadzornega sveta banke sprejema
Banka Slovenije odločitve v zvezi z izvajanjem pristojnosti nadzornega sveta v obliki sklepov
v skladu z zakonom, ki ureja Banko Slovenije.
Spremembe standardov in pojasnil
Računovodske usmeritve, uporabljene pri pripravi računovodskih izkazov, so enake kot pri
pripravi računovodskih izkazov za poslovno leto, končano na 31.12.2012, z izjemo novo
sprejetih ali spremenjenih standardov in pojasnil, ki so stopili v veljavo s 1.1.2013 in so
navedeni v nadaljevanju.
Novo sprejeti standardi in pojasnila
MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov – Predstavitev postavk v drugem
vseobsegajočem donosu
Sprememba se začne uporabljati za letna obdobja z začetkom 1. julija 2012 ali kasneje.
Sprememba standarda spreminja združevanje postavk, predstavljenih v drugem
vseobsegajočem donosu. Postavke drugega vseobsegajočega donosa, ki bi jih lahko podjetje v
prihodnjih obdobjih »preneslo« v izkaz poslovnega izida (na primer ob prenehanju
pripoznanja ali poravnavi), mora prikazati ločeno od tistih, ki nikoli ne bodo pripoznane v
izkazu poslovnega izida. Sprememba ne spreminja naravo postavk, ki so pripoznane v drugem
vseobsegajočem donosu, niti ne vpliva na odločitev, ali bodo postavke drugega
vseobsegajočega donosa v prihodnosti “prenesene” v izkaz poslovnega izida ali ne.
Sprememba vpliva le na predstavitev postavk, nima pa nikakršnega vpliva na finančni položaj
ali poslovanje Banke .
MRS 19 Zaslužki zaposlencev (prenova)
Prenovljeni standard prinaša številna dopolnila, ki zajemajo temeljne spremembe, pojasnila,
ki poenostavljajo uporabo standarda, in spremembe besedila. Pomembnejše spremembe so
naslednje: ukinitev mehanizma koridorja (»corridor mechanism«) pri odloženem pripoznanju
aktuarskih dobičkov in izgub iz programa z določenimi zaslužki. Obenem prenovljeni
standard uvaja nove ali prenovljene zahteve v zvezi z razkritji, vključno z razkritjem
kvantitativnih informacij občutljivosti obveznosti programa določenih zaslužkov na razumno
možne spremembe v posamezni aktuarski predpostavki; odpravnine podjetje pripozna na dan,
ko ponudbe za prekinitev ni več možno umakniti ali, na dan pripoznanja s tem povezanih
stroškov prestrukturiranja po MRS 37, in sicer na tisti datum, ki nastopi prej; razlikovanje
41
med kratkoročnimi in drugimi dolgoročnimi zaslužki zaposlencev zavisi od pričakovanega
datuma poravnave in ne od upravičenosti zaposlenca do zaslužka. Standard se začne
uporabljati za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2013 ali kasneje. Prenovljeni standard ne
vpliva na finančni položaj ali poslovanje Banke.
.
MSRP 7 Finančni instrumenti: Razkritja (pobotanje finančnih sredstev in finančnih
obveznosti)
Sprememba velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje. Sprememba
zahteva razkritje informacij v zvezi s pravicami do pobotanja in s tem povezanimi dogovori
(npr. dogovori o zavarovanju). Razkritja naj bi uporabnikom nudila informacije, ki so koristne
za oceno neto učinka ali morebitnega učinka pobotanj na finančni položaj podjetja. Zahteva
po novih razkritjih velja za vse pripoznane finančne instrumente, ki jih podjetje pobota po
MRS 32 Finančni instrumenti: Predstavljanje. Razkritja veljajo tudi za pripoznane finančne
instrumente, ki so predmet izvirnega izvršljivega dogovora o pobotanju ali podobnega
dogovora ne glede na to, ali so finančni instrumenti pobotani v skladu z MRS 32 ali ne.
Prenovljeni standard ne vpliva na finančni položaj ali poslovanje Banke.
MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti
MSRP 13 uvaja enoten vir navodil za merjenje poštene vrednosti vseh postavk. Novi standard
ne spreminja zahteve, kdaj mora podjetje svoje postavke izmeriti po pošteni vrednosti, temveč
pojasnjuje, kako naj podjetje izmeri pošteno vrednost v skladu z MSRP-ji, kadar standardi to
zahtevajo ali dovoljujejo.
MSRP 13 opredeljuje pošteno vrednost kot “ceno, ki bi jo prodajalec prejel pri prodaji
sredstva, ali kupec plačal za prenos obveznosti v nadzorovanem poslu med udeleženci na trgu
na datum merjenja” (na primer “izhodna cena”). “Poštena cena” kot jo uporabljata MSRP 2
Plačilo na podlagi delnic in MRS 17 Najemi, ne spada v okvir tega standarda.
Standard pojasnjuje številna področja, med drugim:
 da se koncepta “najvišje in najboljše uporabe” in “osnove vrednotenja” uporabljata le
pri nefinančnih sredstvih;
 da je popravek za skupinske dejavnike (skupinske popuste) prepovedan pri vseh
merjenjih poštene vrednosti, in
 opisuje način, kako izmeriti pošteno vrednost na manj dejavnem trgu.
Standard uvaja nova razkritja v zvezi z merjenjem poštene vrednosti tudi zaradi lažjega
razumevanja metod vrednotenja in vhodnih podatkov pri merjenju postavk po pošteni
vrednosti, kakor tudi vpliva postavk izmerjenih po pošteni vrednosti na izkaz poslovnega
izida.
Standard nima pomembnega vpliva na računovodske izkaze Banke.
Novi Standardi in pojasnila, ki še niso veljavna ali jih EU še ni potrdila.
Skladno z zahtevami MSRP in EU bo morala banka za prihodnja obdobja upoštevati sledeče
nove, prenovljene ali dopolnjene standarde in pojasnila. Banka pregleduje vpliv še
42
neobveznih standardov in pojasnil, ki stopijo v veljavo ali, ki jih bo EU potrdila s 1.
Januarjem 2014 ali kasneje.
MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige (prenova)
Standard je bil dopolnjen kot posledica uvedbe novih standardov MSRP 11, MSRP 12 in
MRS 28 in pojasnjuje uporabo kapitalske metode pri pripoznanju finančnih naložb v
pridružena podjetja in skupne podvige.
MRS 32 Finančni instrumenti: Predstavljanje (pobotanje finančnih sredstev s finančnimi
obveznostmi)
Decembra 2011 je Upravni odbor za mednarodne računovodske standard (UOMRS) objavil
spremembe MRS 32, ki pojasnjujejo obstoječa vprašanja v zvezi z uporabo pravil standarda
pri pobotanju, da bi zagotovil bolj enotno uporabo v praksi. Standard velja za letna obdobja,
ki se začnejo 1 januarja 2014 ali kasneje. Dopolnilo pojasnjuje, da pravnomočna pravica do
pobotanja pri rednem poslovanju ne zadostuje in, da mora imeti podjetje pravnomočno
pravico do pobotanja tudi v primeru neizpolnjevanja obveznosti, stečaja ali plačilne
nesposobnosti vseh nasprotnih pogodbenih strank, vključno s podjetjem, ki poroča. Skladno s
sodili MRS 32 za pobotanje mora imeti podjetje, ki poroča, namen ali sredstvo poravnati na
neto osnovi ali ga unovčiti z istočasno poravnavo obveznost. Dopolnilo pojasnjuje, da je le
bruto mehanizem poravnave, ki ali izloči ali ima za posledico nepomembno kreditno in
likvidnostno tveganje in, ki z enim samim postopkom ali ciklom omogoča poravnavo terjatev
in obveznosti, enak neto poravnavi in tako izpolnjuje sodila za neto poravnavo. Banka ne
pričakuje, da bo sprememba vplivala na računovodske izkaze.
MRS 36 Oslabitev sredstev (Razkritje nadomestljive vrednosti nefinančnih sredstev)
Sprememba standarda podrobneje pojasnjuje zahteve po razkritju poštene vrednosti
zmanjšane za stroške odsvojitve. S prvotno spremembo standarda MRS 36 Oslabitev sredstev,
ki je bila posledica objave standarda MSR 13, je Odbor nameraval uvesti zahtevo po razkritju
informacij o nadomestljivi vrednosti oslabljenih sredstev v primeru, da je podjetje
nadomestljivo vrednost izračunalo na podlagi poštene vrednosti, ki je zmanjšana za stroške
prodaje. Zaradi nepričakovane posledice spremembe standarda, bi moralo podjetje razkriti
nadomestljivo vednost vsake denar ustvarjajoče enote, katere neodpisana vrednost dobrega
imena ali nedolgoročnega sredstva z nedoločeno življenjsko dobo je pomembna glede na
celotno neodpisano vrednostjo dobrega imena ali nedolgoročnega sredstva z nedoločeno dobo
uporabnosti. Posledično je Odbor to zahtevo umaknil iz standarda.
Poleg tega je Odbor objavil tudi dve drugi zahtevi po razkritju in sicer:


razkritje dodatnih informacij o izmeri poštene vrednosti oslabljenih sredstev, kadar je
osnova nadomestljive vrednosti poštena vrednost zmanjšana za stroške odtujitve;
razkritje diskontne stopnje, ki jo je podjetje uporabilo pri določitvi poštene vrednosti
upoštevajoč pošteno vrednost zmanjšano za stroške odtujitve, z uporabo metode
sedanje vrednosti. Sprememba usklajuje zahteve po razkritju vrednosti pri uporabi in
poštene vrednosti, ki je znižana za stroške odtujitve.
Sprememba standarda velja za obdobja z začetkom 1. januarja 2014 ali kasneje. Banka meni,
da sprememba ne bo imela vpliva na skupinske računovodske izkaze Banke.
43
MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznanje in merjenje (Prenova izvedenih finančnih
inštrumentov in nadaljevanje obračunavanja varovanja pred tveganjem)
Sprememba standarda uvaja izjemo od zahteve po prekinitvi obračunavanja varovanja pred
tveganjem v določenih okoliščinah, v katerih pride ob obračunu tega instrumenta, do
spremembe pri nasprotni stranki tega instrumenta.
Izjema velja v primerih, ko so spremembe:
 posledica zakonov, predpisov, ali uvedbe zakonov in predpisov
 kadar se stranki instrumenta varovanja pred tveganjem dogovorita o nadomestitvi
druga druge stranke z eno ali več kliring strankami, pri čemer postane vsaka
posamezna nova kliring stranka nasprotna stranka originalne stranke; in
 ko spremembe niso posledica sprememb pogojev izvirnega izvedenega instrumenta
razen tistih, ki jih lahko neposredno pripišemo spremembi nasprotne stranke zaradi
zagotovitve poravnave.
Po tej izjemi morajo biti za nadaljevanje obračunavanja varovanja pred tveganjem izpolnjena
vsa zgoraj navedena sodila. Novi standard se nanaša na spremembe glavnih nasprotnih strank
ter posrednikov, kot so na primer klirinške stranke, ali njihove stranke, ki so sami po sebi
posredniki. Za spremembe, ki ne izpolnjujejo sodil, ki veljajo za izjemo, morajo podjetja
oceniti spremembe instrumenta varovanja pred tveganjem z upoštevanjem sodil za odpravo
pripoznanja finančnih inštrumentov in splošnih pogojev za nadaljevanje obračunavanja
varovanja pred tveganjem.
Sprememba standarda velja za poslovna obdobja z začetkom 1. januarja 2014 ali kasneje.
Banka meni, da sprememba ne bo imela vpliva na skupinske računovodske izkaze Banke.
MSRP 9 Finančni instrumenti – Razvrstitev in merjenje
MSRP 9 je bil prvotno objavljen novembra 2009. Objavljeni standard nadomešča MRS 39
Finančni instrumenti: Pripoznanje in Merjenje. Novi standard uvaja nove zahteve glede
razvrščanja in merjenja finančnih sredstev in obveznosti. Oktobra 2010 je Odbor objavil
dodatek k MRSP 9 – in sicer zahteve pri razvrščanju in merjenju finančnih obveznosti ter
odpravi pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti, pri čemer ostajajo zahteve pri
razvrščanju in merjenju finančnih obveznosti ter odpravi pripoznanja finančnih sredstev in
obveznosti iz MRS 39, nespremenjene. Standard odpravlja dve skupini finančnih
inštrumentov, ki sta trenutno v okviru MRS 39 in sicer: finančna sredstva razpoložljiva za
prodajo in finančna sredstva v posesti do dospelosti. Po MSRP 9 se vsa finančna sredstva in
obveznosti prvotno pripoznajo po pošteni vrednosti, povečani za stroške nakupa.
Finančna sredstva
Če podjetje ne uveljavlja opcije za uporabo poštene vrednosti, lahko po prvotnem pripoznanju
dolžniške inštrumente izmeri po odplačni vrednosti pod pogojem, da so izpolnjene naslednje
zahteve:
- podjetje ima sredstvo v posesti z namenom iztrženja pogodbenega denarnega toka;
in
44
-
na določeni datum pogodbeni pogoji v zvezi s finančnim sredstvom zagotavljajo
pritok denarnega toka, ki predstavlja izključno plačila glavnice in obresti na zapadlo
glavnico.
Vse ostale dolžniške inštrumente, ki ne izpolnjujejo navedenih pogojev, podjetje po prvotnem
pripoznanju izmeri po pošteni vrednosti.
Vse naložbe v lastniške inštrumente se izmerijo po pošteni vrednosti ali v
vseobsegajočega donosa ali v izkazu uspeha. Lastniški inštrumenti, ki jih
posesti za namene trgovanja mora pripoznati po pošteni vrednosti v izkazu
druge naložbe v lastniške inštrumente imajo podjetja nepreklicno izbiro,
poštene vrednosti posameznega lastniškega inštrumenta pripoznajo
vseobsegajočega donosa ali v izkazu uspeha.
izkazu drugega
ima podjetje v
uspeha. Za vse
da spremembe
ali v izkazu
Finančne obveznosti
Pri finančnih obveznosti po pošteni vrednosti, mora podjetje spremembo poštene vrednosti
obveznosti, ki jo lahko pripišemo spremembam v kreditnem tveganju, pripoznati v izkazu
vseobsegajočega donosa. Preostale spremembe poštene vrednosti podjetje pripozna v izkazu
poslovnega izida razen, če bi pripoznanje spremembe poštene vrednosti z obveznostjo
povezanega kreditnega tveganja v izkazu vseobsegajočega donosa, ali povzročilo ali povečalo
računovodsko neusklajenost v izkazu poslovnega izida.
Obračunavanje varovanja pred tveganjem
Odbor je v okviru MSRP 9 objavil novo poglavje, ki obravnava obračunavanje varovanja pred
tveganjem in pomeni njegovo pomembno prenovo. S tem je uveden nov model, ki prinaša
pomembne izboljšave predvsem z vidika tesnejše usklajenosti med obračunavanjem pred
tveganjem varovanih postavk in upravljanjem s tveganji ter dodatne izboljšave pri razkrivanju
informacij o obračunavanju varovanja pred tveganjem in upravljanja s tveganji.
Odbor za enkrat še ni določil datuma začetka uporabe novega standarda oziroma, je svojo
odločitev določitev odložil do objave končne različice MSRP 9. Navedenega standarda še ni
potrdila EU.
Sprejem MSRP 9 bo vplival na razvrstitev in merjenje finančnih sredstev in obveznosti
Banke. Banka bo ta vpliv ovrednotila skupaj z vplivom drugih sprememb standarda, ko bodo
objavljene, kar bo zagotovilo bolj izčrpno sliko vpliva teh sprememb na skupinske
računovodske izkaze Banke.
MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi
Ta standard nadomešča standard MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi v delu,
ki se nanaša na skupinske računovodske izkaze. Obenem obravnava vprašanja, ki so povzeta
v SOP-12 Konsolidacija – podjetja za posebne namene in posledičnega umika SOP-12.
Prenovljeni MRS 27 je tako omejen na računovodsko obravnavo naložb v odvisne družbe,
skupne podvige in pridružene družbe v ločenih računovodskih izkazih.
MSRP 10 uvaja enoten model obvladovanja za vsa podjetja, tudi za podjetja za posebne
namene. Spremembe, ki jih uvaja MSRP 10 bodo od poslovodstva zahtevale pomembne
presoje pri določitvi obvladovanih podjetij, ki jih mora obvladujoče podjetje vključiti v
45
konsolidacijo. Standard tudi spreminja opredelitev obvladovanja, pri čemer eno podjetje
obvladuje drugo, če :
 ima naložbenik premoč nad podjetjem v katerega investira (po MSRP 10 je to takrat,
ko ima investitor obstoječe pravice, po katerih lahko usmerja tekoče poslovanje
podjetja);
 je investitor izpostavljen ali ima pravico do različnih donosov zaradi svojega vložka v
podjetju v katerega investira;
in
 lahko naložbenik uveljavlja premoč nad podjetjem v katerega investira in s tem vpliva
na višino donosa od investiranega vložka.
Navedeni standard začne veljati za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2013 ali kasneje. EU
je v postopku presoje standarda standard potrdila in določila kot najkasnejši datum začetka
uveljavitve standarda letna obdobja z začetkom 1. januarja 2014 ali kasneje.
MSRP 11 Skupni dogovori
Novi standard nadomesti MRS 31: Deleži v skupnih vlaganjih in SOP 13 Skupaj obvladovana
podjetja – Nedenarni prispevki podvižnikov.
Novi standard opredeljuje skupno obvladovanje kot pogodbeni dogovor o delitvi
obvladovanja skupnega dogovora, ki obstaja le, kadar je za sprejem odločitev o določenih
dejanjih potrebno soglasje vseh strank. Pri tem upošteva opredelitev »obvladovanje« v izrazu
»skupno obvladovanje« iz MSRP 10. Obenem MSRP 11 spreminja obračunavanje skupnih
dogovorov in za razliko od MSRP 31, ki obravnava tri skupine naložb, opredeljuje samo še
dve skupini vlaganj pri katerih je možno obvladovanje, in sicer:
 novi standard opredeljuje skupno delovanje kot dogovor, pri katerem imajo stranke
pravico do sredstev in so odgovorne za obveznosti, ki se nanašajo na ta dogovor. V
zvezi z deleži v skupnem delovanju, mora stranka pripoznati vsa svoja sredstva,
obveznosti, prihodke in odhodke, vključno z njenim relativnim deležem v skupaj
obvladovanih sredstvih, obveznostih, prihodkih in odhodkih; in
 novi standard opredeljuje skupaj obvladovano podjetje kot dogovor, pri katerem
imajo stranke pravico do čistih sredstev dogovora. Naložbe v skupaj obvladovano
podjetje podjetja pripoznajo po kapitalski metodi. Ravno tako standard ukinja
možnost proporcionalnega uskupinjevanja za skupaj obvladovana podjetja po MRS
31, s čimer je možna samo še kapitalska metoda uskupinjevanja.
Skladno z opredelitvijo novih skupin vlaganj, mora podjetje pri razporeditvi skupnega
dogovora na skupno delovanje ali skupaj obvladovano podjetje, poleg strukture samega
skupnega dogovora upoštevati tudi druga dejstva, kar predstavlja spremembo v primerjavi z
MRS 31. Po MSRP 11 morajo stranke določiti, ali obstaja ločeno podjetje in v primeru
njegovega obstoja upoštevati pravno obliko ločenega podjetja, pogodbene pogoje in druga
dejstva in okoliščine.
Novi standard začne veljati za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2013 ali kasneje. EU je v
postopku presoje standarda standard potrdila, pri čemer je kot najkasnejši datum začetka
veljavnosti novega standarda določila letna obdobja z začetkom 1. januarja 2014 ali kasneje.
46
MSRP 12 Razkrivanje deležev v drugih družbah
Ta standard vključuje vsa razkritja v zvezi s skupinskimi računovodskimi izkazi, vsebovanimi
v MRS 27, kakor tudi razkritja, vsebovana v MRS 28 in MRS 31. Ta razkritja se nanašajo na
deleže podjetja v odvisnih družbah, skupnih podvigih, pridruženih družbah in strukturiranih
podjetjih. Nekatera bolj obsežna kvalitativna in kvantitativna razkritja po MSRP 12
vključujejo: pripravo povzetka finančnih informacij za posamezno odvisno družbo v kateri
ima podjetje pomemben neobvladujoči delež; opis pomembnih presoj poslovodstva pri
določanju ali gre za obvladovanje, skupno obvladovanje ali pomemben vpliv, in vrsto
skupnega dogovora (skupno delovanje ali skupaj obvladovano podjetje); povzetek finančnih
informacij za posamezen pomemben skupen podvig in pridruženo družbo; in opis vrste
tveganja, ki je povezano z deleži podjetja v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih.
Standard velja za obdobja z začetkom 1. januarja 2013 ali kasneje, z možnim vplivom na
razkritja v pojasnilih k računovodskim izkazom. EU je v postopku presoje standarda standard
sprejela, pri čemer je kot najkasnejši datum začetka veljavnosti novega standarda določila
letna obdobja z začetkom 1. januarja 2014 ali kasneje.
Investicijske družbe (Spremembe standardov MSRP 10, MSRP 12, MRS 27 in MRS 28)
Oktobra 2012 je Odbor izdal spremembe standardov, ki veljajo za obdobja z začetkom 1.
januarja 2014 ali kasneje. Spremembe se nanašajo na naložbe, ki jih ima podjetje, ki poroča
in, ki izpolnjuje sodila za investicijsko družbo, v odvisnih družbah, skupnih podvigih in
pridruženih podjetjih. Investicijska družba mora svoje naložbe v odvisne družbe, pridružene
družbe in skupne podvige pripoznati po pošteni vrednosti v izkazu uspeha po MSRP 9 (ali
MRS 39), razen naložb v odvisne družbe, pridružena podjetja in skupne podvige, ki opravljajo
storitve, ki so povezane edinole z investicijsko družbo, ki bi bila uskupinjena ali obračunana
po kapitalski metodi. Investicijska družba mora naložbe v drugo obvladovano investicijsko
družbo pripoznati po pošteni vrednosti. Matična družba, ki ni investicijska družba, naložb v
odvisne investicijske družbe sedaj ne sme obračunati po pošteni vrednosti, po kateri njene
odvisne investicijske družbe pripoznajo obvladovane družbe v katerih imajo svoje naložbe.
Ne-investicijske družbe imajo še vedno možnost izmeriti svoje naložbe v pridružena podjetja
in skupne podvige po pošteni vrednosti v izkazu uspeha, kot predvideva MRS 28. Banka
pregleduje vpliv tega standarda na finančni položaj in poslovanje Banke.
OPMSRP 21 Dajatve
Pojasnilo se nanaša na vse tiste dajatve, ki jih drugi standardi (npr. MRS 12) ne obravnavajo,
kakor tudi denarne kazni ali druge kazni povezane s kršitvijo zakonodaje. Pojasnilo
opredeljuje kazni kot zmanjšanje sredstev zaradi dajatev, ki jih država v skladu z zakonodajo
naloži podjetjem. Pojasnilo podrobneje določa, da mora podjetje pripoznati obveznosti iz
naslova dajatev ob nastanku dejanja, ki ima za posledico plačilo dajatve v skladu z ustrezno
zakonodajo. Obenem tudi pojasnjuje, da lahko podjetje obveznosti za dajatev pripozna
postopoma le, če dejanje, ki ima za posledico plačilo, nastane v določenem obdobju v skladu
z ustrezno zakonodajo. Pojasnilo navaja, da pri dajatvi, katere obveznost za plačilo nastane,
ko je dosežen minimalni prag, podjetje ne sme pripoznati nikakršne obveznosti vse dokler ne
doseže tega praga. Pojasnilo ne obravnava obračunavanja obveznosti, ki so posledica
pripoznanja obveznosti za plačilo dajatve. Rešitev morajo podjetja iskati v drugih standardih
47
in se na podlagi ustreznega standarda odločiti, ali je posledica pripoznanja obveznosti za
plačilo dajatve sredstvo ali odhodek. Pojasnilo velja za letna obdobja z začetkom 1. januarja
2014 ali kasneje. Novo pojasnilo ne vpliva na finančni položaj ali poslovanje Banke.
1.2. Poročanje po področjih
Poročanje po poslovnih področjih poteka v skladu s pravili notranjega poročanja glavni
odgovorni osebi za sprejemanje poslovnih odločitev, ki je uprava banke. Glavna odgovorna
oseba za sprejemanje odločitev je oseba (uprava), ki namenja sredstva in ocenjuje uspešnost
poslovnih področij posameznega subjekta.
Vsi posli med poslovnimi področij so strogo poslovni, brez prihodkov in stroškov. Določanje
uspešnosti poslovnega področja temelji na prihodkih in odhodkih v neposredni zvezi s
posameznim segmentom.
V skladu z MSRP 8 ima banka naslednja področja: podjetniški in finančni trg ter osebno
bančništvo.
1.3. Prevedba tuje valute
Funkcionalna in predstavitvena valuta
Postavke, vključene v računovodske izkaze, so izmerjene v valuti izvirnega gospodarskega
okolja, v katerem posluje banka.
Računovodski izkazi so predstavljeni v tisoč evrih, kar je valuta banke za predstavljanje in
uporabo.
Posli in stanja na računih
Posli v tuji valuti se prevedejo v funkcionalno valuto po tečaju z dnem poslovnega dogodka.
Pozitivne in negativne tečajne razlike iz poravnave takih poslov in prevedbe denarnih sredstev
in obveznosti, izraženih v tujih valutah, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški vrednostni papirji, so pripoznane po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida in izkazane kot del dobička ali izgube iz vrednotenja
po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški vrednostni
papirji, razvrščeni med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se kot rezerve pripoznajo
neposredno v kapitalu.
Uspešnost in finančni položaj vsake pravne osebe v skupini sta prevedena v predstavitveno
valuto:
(i) sredstva in obveznosti v posamezni bilanci stanja so prevedeni po končnem tečaju z dnem
take bilance stanja;
(ii) prihodki in izdatki v posameznem izkazu uspeha so prevedeni po povprečnem tečaju;
(iii) vse posledične tečajne razlike so pripoznane kot ločena sestavina lastnega kapitala: ob
odtujitvi odvisne družbe s prodajo, likvidacijo, poplačilom osnovnega kapitala ali z
likvidacijo take pravne osebe ali dela se tečajne razlike, vključene v kapital, prerazporedijo v
dobiček ali izgubo.
Pri odprodaji odvisne družbe v tujini, pri kateri banka izgubi upravljavske pravice, se valutne
spremembe, ki so bile prej prikazane v vseobsegajočem donosu, prenesejo v izkaz poslovnega
izida kot del dobička ali izgube iz naslova odsvojitve. Pri delni prodaji odvisne družbe, pri
kateri banka obdrži upravljavske pravice, se valutne spremembe prenesejo v kapital pod
manjšinske deleže.
48
1.4. Izvedeni finančni instrumenti
Izvedeni finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti z dnem sklenitve
pogodbe, pozneje pa se ponovno izmerijo po njihovi pošteni vrednosti. Poštene vrednosti se
dobijo iz kotirane tržne cene na delujočih trgih, vključno z zadnjimi posli na trgu in z uporabo
metod vrednotenja, med katerimi so modeli diskontiranega denarnega toka in modeli za
določanje cen opcij, kar od tega je ustreznejše. Vsi izvedeni finančni instrumenti se izkazujejo
kot sredstva, če je njihova poštena vrednost pozitivna, in kot obveznosti, če je njihova poštena
vrednost negativna. Najboljši dokaz poštene vrednosti izvedenega finančnega instrumenta pri
začetnem pripoznanju je v poslu dosežena cena (to je poštena vrednost danega ali prejetega
nadomestila).
Spremembe pri pošteni vrednosti izvedenih finančnih instrumentov so pripoznane neposredno
v izkazu poslovnega izida, skupaj z dobički ali izgubami iz finančnih sredstev, namenjenih
trgovanju.
1.5. Pobotanje finančnih instrumentov
Finančna sredstva in obveznosti se med seboj pobotajo in v bilanci stanja prikažejo čisti
zneski, če je pravica pobotanja pripoznanih zneskov zakonsko uveljavljena in če namerava
družba poravnati čiste zneske ali hkrati unovčiti sredstvo in poravnati obveznost.
1.6. Prihodki in odhodki iz obresti
Prihodki in odhodki iz obresti se v izkazu poslovnega izida pripoznajo za vse dolžniške
instrumente, ki jih ima banka v posesti z uporabo metode efektivnih obresti. Metoda
efektivnih obresti je metoda izračunavanja odplačne vrednosti finančnega sredstva ali
finančne obveznosti in prihodkov iz obresti ali odhodkov za obresti v ustreznem obdobju.
Efektivna obrestna mera je obrestna mera, ki natančno diskontira ocenjeni tok prihodnjih
denarnih plačil ali prejemkov v pričakovanem obdobju finančnega instrumenta ali, če je
ustrezno, v krajšem obdobju na čisto knjigovodsko vrednost finančnega sredstva ali finančne
obveznosti. Pri izračunavanju efektivne obrestne mere banka oceni denarne tokove ob
upoštevanju vseh pogodbenih pogojev finančnega instrumenta (npr. opcije predplačila), ne
upošteva pa prihodnjih kreditnih izgub. Izračun vključuje vsa plačana ali prejeta nadomestila
in točke, ki so sestavni del efektivne obrestne mere, stroške posla in vse druge premije ali
popuste.
Ko se finančno sredstvo ali skupina podobnih finančnih sredstev delno odpiše kot posledica
izgube zaradi oslabitve, se prihodki iz obresti pripoznajo na podlagi obrestne mere, ki je bila
uporabljena pri diskontiranju prihodnjih denarnih tokov za merjenje izgube zaradi oslabitve.
1.7. Prihodki iz opravnin
Opravnine se praviloma pripoznajo po nastanku poslovnega dogodka, torej ko je storitev
opravljena. Opravnine za kredite, ki bodo verjetno izkoriščeni, se razmejijo skupaj z
neposrednimi stroški, ki so z njimi povezani, in pripoznajo kot popravek efektivne obrestne
mere na kreditu. Opravnine kreditnim posrednikom za sklepanje kreditnih poslov in poslov z
vrednostnimi papirji, kot je npr. dogovor o nakupu delnic ali drugih vrednostnih papirjev ali o
nakupu ali prodaji podjetij, se pripoznajo, ko je osnovni posel končan. Opravnine za
upravljanje portfelja in premoženja ali drugo svetovanje in zaračunane storitve se pripoznajo
na podlagi ustreznih pogodb o opravljanju storitev, navadno glede na porabljeni čas.
49
Opravnine, prejete za posle plačilnega prometa, se pripoznajo, ko so ustrezne storitve
opravljene.
1.8. Merjenje in pripoznavanje finančnih sredstev
Glede na razvrstitev finančnih sredstev so pripoznana po pošteni ali odplačni vrednosti.
Poštena vrednost je znesek, za katerega se lahko zamenja sredstvo ali poravna obveznost med
dobro obveščenimi strankami, ki so pripravljene sodelovati v strogo poslovnem poslu.
Poštena vrednost je obstoječa ponudbena cena za finančne instrumente in trenutna ponudbena
cena za finančne obveznosti, ki kotirajo na aktivnem trgu. Za sredstva in obveznosti z
izravnalnimi tržnimi tveganji banka lahko uporablja srednje tržne cene kot podlago za
določanje poštenih vrednosti za izravnavanje tveganj, ponudbeno ceno pa glede na primer za
odprto neto pozicijo. Finančni instrument kotira na aktivnem trgu, če so ponujene cene
nemudoma in redno na voljo na borzi ali pri drugi ustanovi, navedene cene pa pomenijo
dejanske in redne tržne posle na strogo poslovni podlagi.
Če delujočega trga za finančno sredstvo ni, banka določi njegovo pošteno vrednost po
metodah za vrednotenje. Med temi so primerjava z zadnjimi posli med nepovezanimi
osebami, analiza diskontiranega denarnega toka in druge metode vrednotenja, ki jih običajno
uporabljajo udeleženci na trgu.
Stroški transakcije so mejni stroški, ki so neposredno povezani z nakupom, izdajo ali
odtujitvijo finančnega instrumenta. Mejni strošek je strošek, ki ne bi nastal, če ne bi bilo tega
posla. Stroški transakcije obsegajo honorarje in provizije agentom (vključno z zaposlenimi v
vlogi prodajnih agentov), svetovalcem, borznim posrednikom in borznim trgovcem, dajatve
pristojnim organom in borzam vrednostnih papirjev ter davke in prispevke za prenos. Stroški
transakcije ne obsegajo dolžniških premij ali popustov, stroškov financiranja, niti notranjih
upravnih stroškov ali stroškov posredovanja.
Prihodki in odhodki iz obresti ter opravnine so prikazani skupaj s finančnim instrumentom.
Amortizirani strošek je znesek, pri katerem je bil finančni instrument prvotno pripoznan,
zmanjšan za kakršnakoli odplačila glavnice, povečan za zapadle obresti, in pri finančnih
instrumentih zmanjšan za kakršenkoli odpis zaradi izgub pri slabljenju. Zapadle obresti
vključujejo amortizacijo stroškov transakcije, odloženih ob prvotnem pripoznanju, in
katerekoli premije ali popuste do zneska zapadlosti ob uporabi metode dejanskih obresti.
1.9. Finančna sredstva
Banka razvršča svoja finančna sredstva v te skupine: finančna sredstva, pripoznana po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida, krediti in terjatve, finančna sredstva v posesti do zapadlosti
in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Banka opredeli vrste svojih naložb ob
začetnem pripoznavanju.
a)
Ta skupina ima dve podvrsti: finančna sredstva, namenjena trgovanju in tista, ki so
bila že na začetku pripoznana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Finančno
sredstvo je uvrščeno kot sredstvo, namenjeno trgovanju, če je pridobljeno ali prevzeto
v glavnem zaradi prodaje in ustvarjanja dobička. Banka razvrsti finančna sredstva v
to skupino, če jih namerava obdržati v svojem porfelju le kratek čas. Tržni vrednostni
50
papirji se vodijo po pošteni vrednosti. Obresti od tržnih vrednostnih papirjev,
izračunane po metodi dejanske obrestne mere, so v izkazu poslovnega izida prikazane
kot dohodek od obresti. Dividende so vključene v dohodek od dividend v okviru
preostalega dohodka iz poslovanja, kadar je banka upravičena do izplačila dividend in
kadar obstaja verjetnost za izterjavo dividend. Vse druge sestavine sprememb poštene
vrednosti ter dobičkov ali izgub pri nepripoznavanju so v izkazu poslovnega izida
prikazane kot dobički zmanjšani za izgube iz tržnih vrednostnih papirjev v obdobju, v
katerem so nastale.
Banka v svojem portfelju nima finančnih instrumentov, določenih po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida ob začetnem pripoznanju.
b)
Krediti in terjatve
Krediti in terjatve so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi
plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu, razen; (a) tistih, ki jih banka namerava
prodati takoj ali kratkoročno, ki se uvrstijo kot sredstva, namenjena trgovanju in
tistih, ki jih podjetje po začetnem pripoznanju označi kot sredstva, pripoznana po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida; (b) tistih, ki jih banka po začetnem
pripoznanju označi kot razpoložljiva za prodajo; ali (c) tistih, za katera imetnik morda
ne dobi povrnjene skoraj celotne pripoznane začetne naložbe, vendar ne zaradi
poslabšanja kreditne sposobnosti.
c)
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo so neizvedena finančna sredstva z
določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo v plačilo, ki jih uprava
banke nedvoumno namerava in zmore posedovati do zapadlosti. Če bi banka prodala
več kot le majhen del sredstev v posesti do zapadlosti, bi se celotna skupina
prerazporedila v sredstva, razpoložljiva za prodajo, razen:
(a) tistih, ki jih banka po začetnem pripoznanju označi kot finančna sredstva
namenjena trgovanju,
(b) tistih, ki jih banka označi kot razpoložljive za prodajo in
(c) tistih, ki ustrezajo opredelitvi posojil in terjatev.
So začetno pripoznana po pošteni vrednosti, ki vključuje neposredne in mejne stroške
poslovanja in merjene pozneje po amortizirani vrednosti z uporabo metode efektivne
obrestne mere. Obresti so vključene v izkaz poslovnega izida in so prikazane kot
prihodki iz obresti in podobni prihodki. V primeru oslabitve je izguba zaradi oslabitve
prikazana kot odbitek od knjigovodske vrednosti naložbe in je v izkazu poslovnega
izida pripoznana kot realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev, ki niso merjeni
po pošteni vrednosti. Sem spadajo podjetniške obveznice.
Če bi banka prodala več kot le majhen del sredstev v posesti do zapadlosti, bi se
celotna skupina prerazporedila v sredstva, razpoložljiva za prodajo.
d)
Sem spadajo naložbeni vrednostni papirji, ki jih banka namerava imeti nedoločen čas
in se lahko po potrebi prodajo zaradi likvidnosti ali spremenjenih obrestnih mer,
menjalnih tečajev ali cen kapitala. Banka razporedi finančna sredstva kot
razpoložljiva za prodajo ob nakupu.
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se vodijo po pošteni vrednosti. Dohodek
od obresti iz dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, se izračuna z
51
uporabo metode dejanskih obresti in se pripozna v izkazu poslovnega izida.
Dividende iz lastniških instrumentov, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo v
izkazu poslovnega izida, kadar je banka upravičena do izplačila dividend in kadar
obstaja verjetnost za izterjavo dividend.
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo se merijo pozneje po pošteni vrednosti,
pri čemer sta dobiček in izguba pripoznana v poslovnem izidu, razen izgub zaradi
oslabitve ter tečajnih razlik, do odprave pripoznanja finančnega sredstva. Tečajne
razlike pri denarnih sredstvih, označenih kot razpoložljiva za prodajo, so pripoznane v
poslovnem izidu.
Izgube zaradi slabitev se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, če nastanejo zaradi
enega ali več dogodkov ("nastale izgube"), ki nastopijo po prvotnem pripoznavanju
naložbenih vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo. Močno ali daljše znižanje
poštene vrednosti lastniškega vrednostnega papirja pod njegovo nabavno vrednost
pomeni, da je tak vrednostni papir oslabljen. Kumulativna izguba zaradi slabitev –
merjena kot razlika med nabavno ceno in sedanjo pošteno vrednostjo, minus
kakršnakoli izguba zaradi slabitve tega sredstva, predhodno pripoznanega v izkazu
poslovnega izida je izločena iz presežka iz prevrednotenja in pripoznana v izkazu
poslovnega izida. Odprava slabitev lastniških instrumentov ni dovoljena, in vsi
morebitni dobički so pripoznani v izkazu drugega vseobsegajočega donosa. Če se
pozneje poštena vrednost dolžniškega instrumenta, razporejenega kot razpoložljivega
za prodajo, zviša in se tako zvišanje objektivno pripisuje dogodku po pripoznavanju
izgube zaradi slabljenja v izkazu poslovnega izida, banka odpravi nastalo slabitev.
e)
Začetno pripoznanje finančnih sredstev
Finančna sredstva, ki so izkazana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se na
začetku pripoznajo po pošteni vrednosti.. Druga finančna sredstva se na začetku
pripoznajo po pošteni vrednosti. Poštene vrednosti naložb, ki kotirajo na delujočih
trgih, temeljijo na zadnjih znanih tržnih cenah. Dobiček ali izguba ob začetnem
pripoznanju se prikaže v izkazu poslovnega izida samo, če je razlika med pošteno
vrednostjo in transakcijsko ceno, ki je lahko dokazana s primerljivimi tržnimi
transakcijami pri enakih instrumentih ali z modeli vrednotenja.
Redni nakupi in prodaje finančnih sredstev po pošteni vrednosti, v posesti do
zapadlosti in razpoložljivih za prodajo so pripoznani z dnem trgovanja – na datum, ko
banka sklene sredstvo kupiti ali prodati. Posojila se pripoznajo ob prenosu denarnih
sredstev posojilojemalcem. Vsi drugi nakupi in prodaje se pripoznajo z dnem plačila.
1.10. Pogodbe o prodaji in povratnem nakupu
Pogodbe o prodaji in povratnem nakupu (repo pogodbe), ki učinkovito zagotavljajo
posojilodajalčevo vračilo nasprotni stranki, se obravnavajo kot zavarovano financiranje.
Pripoznanje vrednostnih papirjev, prodanih po takih pogodbah o prodaji in povratnem
nakupu, se ne odpravi. Vrednostni papirji se v bilanci stanja ne prerazporedijo, če prevzemnik
ni po pogodbi ali po ustaljeni praksi upravičen do prodaje vrednostnih papirjev, ki so v tem
primeru prerazporejeni kot terjatve za povraten nakup. Ustrezna obveznost je izkazana v
zneskih, dolgovanih drugim bankam, ali v drugih izposojenih sredstvih.
Vrednostni papirji, pridobljeni po pogodbah o odprodaji (povratne repo pogodbe), ki
dejansko zagotavljajo posojilodajalčevo vračilo, so izkazani kot prejeti krediti drugih bank ali
52
strank. Razlika med prodajno ceno in ceno povratnega nakupa se obravnava kot dohodek iz
obresti in se ves čas trajanja repo pogodb obračunava po metodi dejanskih obresti.
Vrednostni papirji, posojeni nasprotnim strankam za fiksno opravnino, v računovodskih
izkazih ostanejo v izvirni bilančni kategoriji, če nasprotna pogodbena stranka ni po pogodbi
ali kako drugače upravičena take vrednostne papirje prodati ali ponovno zastaviti. V tem
primeru se prerazporedijo in prikažejo ločeno. Vrednostni papirji, izposojeni za fiksno
opravnino, v računovodskih izkazih niso prikazani, razen pri prodaji tretjim osebam. V tem
primeru sta nakup in prodaja v izkazu poslonega izida izkazana kot dobiček, zmanjšan za
izgubo iz tržnih vrednostnih papirjev. Obveznost vračila vrednostnih papirjev je izkazana kot
poštena vrednost drugih izposojenih sredstev.
1.11. Oslabitev kreditov in terjatev
Vsak dan bilance stanja banka oceni, ali obstaja kakšen nepristranski dokaz o oslabljenosti
finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev. Finančno sredstvo ali skupina finančnih
sredstev je oslabljena in so nastale izgube zaradi oslabitve samo takrat, ko obstajajo objektivni
dokazi o oslabitvi zaradi dogodka ali dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju
sredstva (škodni dogodek) in je vpliv tega škodnega dogodka oziroma dogodkov na ocenjene
prihodnje denarne tokove finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev mogoče
zanesljivo oceniti. Nepristranski dokazi o oslabljenosti finančnega sredstva ali skupine
sredstev so pomembne informacije, ki imetnika sredstva opozarjajo na:
(I.)
precejšnje finančne težave izdajatelja ali zavezanca;
(II.)
kršenje pogodbe, kot je neizpolnitev obveznosti ali kršitev pri plačevanju obresti ali
glavnice;
(III.)
posebne pogoje, ki jih banka odobri kreditojemalcu iz gospodarskih ali pravnih
razlogov v zvezi z njegovimi finančnimi težavami in jih kreditodajalec sicer ne bi
upošteval;
(IV.)
verjetnost, da bo kreditojemalec šel v stečaj ali finančno reorganizacijo;
(V.)
izginitev delujočega trga za tak finančno sredstvo zaradi finančnih težav ali
(VI.)
pomembne podatke, ki kažejo, da obstaja izmerljivo zmanjšanje ocenjenih prihodnjih
denarnih tokov iz skupine finančnih sredstev vse od začetnega pripoznanja sredstev,
čeprav se zmanjšanja ne da prepoznati pri posameznih finančnih sredstvih v skupini,
kar vključuje:

neugodne spremembe v plačilnem stanju kreditojemalcev v skupini ali

gospodarske razmere v državi ali kraju, ki sovpadajo z neplačili po sredstvih
v skupini.
Banka najprej oceni, ali obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi posamezno za finančna
sredstva, ki so sama zase pomembna. Sredstva, za katera se oslabitev oceni posamezno in se
zanje pripozna ali še naprej pripoznava izguba zaradi oslabitve, niso vključena v skupno
oceno oslabitve. Velja, da so finančna sredstva in morebitne obveznosti oslabljeni posamezno,
če posamezna celotna izpostavljenost v odnosu do ene stranke preseže 0,5 % kapitala in so pri
vseh drugih strankah posamezno pomembni dokazi oslabitve. Sredstva, za katera ni
objektivnih dokazov za oslabitev, so ponovno razvrščena v skupinsko oslabitev.
Če so nepristranski dokazi, da je nastala izguba zaradi oslabitve pri kreditih ali finančnih
sredstvih v posesti do zapadlosti, ki se prikazujejo po knjigovodski vrednosti, se znesek
53
izgube izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo
pričakovanih prihodnji denarnih tokov (brez prihodnjih kreditnih izgub, ki jih še ni),
diskontirano po prvotni efektivni obrestni meri. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša
za znesek slabitve, izguba pa se prikaže v izkazu poslovnega izida.
Na drugi stopnji skupne ocene oslabitve se finančna sredstva uvrstijo v skupine na podlagi
podobnih značilnosti kreditnega tveganja (metoda prehodnih matrik). Te značilnosti so
pomembne za oceno prihodnjih denarnih tokov za skupine takih sredstev, saj kažejo zmožnost
dolžnikov, da bodo plačali vse dolgovane zneske skladno z določili pogodb za sredstva, ki se
ocenjujejo.
Ocena stopnje izgub v preteklosti (in posledično verjetnost neplačil) temelji na preteklih
izkušnjah (prehodne matrike kreditne izpostavljenosti temeljijo na letnih podatkih za 5 let).
Elementi prehodnih matrik so povprečno sorazmerne pogostnosti spreminjanja bonitete v
zadnjih 5 letih. Prehodne matrike so pripravljene na podlagi preteklega posojilnega portfelja
banke. To banki omogoča proučevanje različnih vidikov kreditne izpostavljenosti, kakor se je
razvijala v času. Zelo pomembno je proučevanje povezave med spreminjanjem bonitete
stranke in značilnimi podatki iz njene bilance stanja in izkaza poslovnega izida, ker to
opredeljuje obnašanje stranke pred podpisom pogodbe in po njem ter njeno sposobnost
odplačevanja kreditov. Statistično se to kaže v številu dni zamude pri plačilih.
Če je kredit neizterljiv, ga banka odpiše, ko so končani vsi potrebni postopki in je znesek
izgube določen. Poznejše poplačilo prej odpisanih zneskov se evidentira med prihodke v
izkazu poslovnega izida.
Če se v poznejšem obdobju znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša in je to zmanjšanje
dejansko posledica dogodka, ki se je zgodil po pripoznanju oslabitve (tak dogodek je na
primer izboljšanje bonitetne ocene dolžnika), se prvotno pripoznane izgube zaradi oslabitve
odpravijo s prilagoditvijo stanj popravka vrednosti. Znesek odprave oslabitve se pripozna v
izkazu poslovnega izida.
1.12. Odprava pripoznanja finančnih sredstev
Banka odpravi pripoznanje finančnih sredstev, kadar (a) so sredstva unovčena ali so pravice
do denarnih tokov iz sredstev sicer potekle, ali (b) je banka prenesla pravice do denarnih
tokov iz finančnih sredstev ali je sklenila ustrezen premostitveni dogovor, pri čemer je v
glavnem prenesla tudi vsa tveganja in denarna nadomestila za lastništvo sredstev, ali pa ni
prenesla niti zadržala vseh tveganj in denarnih nadomestil za lastništvo, ni pa tudi obdržala
nadzora. Nadzor se obdrži, če nasprotna stranka praktično ni sposobna sredstva v celoti
prodati nepovezani tretji osebi, ne da bi morala postaviti dodatne omejitve za prodajo.
1.13. Opredmetena osnovna sredstva
Začetno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev banka izmeri po nabavni vrednosti.
Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva zajema nakupno ceno skupaj z vsemi
stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati sredstvu.
Opredmetena osnovna sredstva se prevrednotijo redno, kar zagotavlja, da se knjigovodska
vrednost bistveno ne razlikuje od tiste, ki bi bila določena z uporabo poštene vrednosti ob
poteku obdobja poročanja. Zvišane knjigovodske vrednosti zaradi prevrednotenja se prikažejo
v izkazu drugega vseobsegajočega donosa in povečajo prevrednotevalni presežek kapitala.
Znižanja, ki izravnajo prejšnja zvišanja istega sredstva, so pripoznana v izkazu drugega
54
vseobsegajočega donosa in znižujejo predhodno pripoznani prevrednotovalni presežek
kapitala; vsa druga znižanja so posledica dobička ali izgube poslovnega leta. Prevrednotevalni
popravek opredmetenih osnovnih sredstev, ki so vključena v kapital, se prenese neposredno v
zadržani dobiček, kadar se prevrednotevalni presežek realizira ob odpravi ali odtujitvi
sredstva, ali če tako sredstvo uporablja banka; v tem primeru je znesek ustvarjenega presežka
razlika med amortizacijo, ki temelji na prevrednoteni knjigovodski vrednosti sredstva, in
amortizacijo, ki temelji na prvotni ceni takega sredstva.
Pri ocenjevanju vrednosti obravnavanih osnovnih sredstev je bil v prejšnjih obdobjih
uporabljen standard tržne vrednosti, ki je ocenjeni znesek, za katerega naj bi voljan kupec in
voljan prodajalec zamenjala premoženje na datum ocenjevanja vrednosti v transakciji med
nepovezanima in neodvisnima strankama po ustreznem trženju, pri kateri sta stranki delovali
seznanjeno, previdno in brez prisile. Pri oceni vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev v
oktobru 2013, se je zaradi pogojev nadzorovanega prenehanja poslovanja, ocenjevala tržna
vrednost sredstev v pogojih likvidacije. Ocenjena vrednost je izdelana skladno s Hierarhijo
standardov ocenjevanja vrednosti, Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti in
mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Za opredmetena osnovna sredstva je banka vsako leto ocenila obstoj znakov, ki bi kazali
njihovo oslabitev. Če so taki znaki obstajali je banka ocenila njihovo nadomestljivo vrednost.
Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost zmanjšanja za stroške prodaje ali vrednost pri
uporabi, in sicer tista, ki je višja. Če je bila nadomestljiva vrednost opredmetenega osnovnega
sredstva višja od knjigovodske vrednosti, sredstva niso bila oslabljena. Knjigovodska
vrednost sredstva se je takoj odpisala na njegovo nadomestljivo vrednost, če je bila
knjigovodska vrednost sredstva višja od njegove nadomestljive vrednosti.
Osnovna in neopredmetena dolgoročna sredstva se amortizirajo prvi dan naslednjega meseca,
potem ko so na razpolago za uporabo. Sredstva se časovno enakomerno amortizirajo po
stopnjah, ki zagotavljajo, da se v ocenjeni dobi uporabnosti odpišejo nabavne in ocenjene
vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev.
Uporabljajo se naslednje letne stopnje:
Zgradbe
Računalniki
Oprema
2013
od 2.6% do 4.3%
od 25% do 50%
od 6.6% do 25%
2012
od 2.6% do 4.3%
od 25% do 50%
od 6.6% do 25%
Sredstva v pripravi ali izdelavi se amortizirajo prvi dan naslednjega meseca, potem ko so na
razpolago za uporabo. Na vsak dan bilance stanja se pregledajo preostale vrednosti ter
obdobja uporabnosti sredstev in se ustrezno prilagodijo.
Dobički in izgube, ki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, se določijo
glede na njihovo knjigovodsko vrednost in upoštevajo v izkazu poslovnega izida.
Vzdrževanje in popravila se vključijo v izkaz poslovnega izida finančnega obdobja, v katerem
ti stroški nastanejo.
1.14. Neopredmetena sredstva
Neopredmetena sredstva banka pripozna po nabavni vrednosti. Stroški, ki jih je mogoče
pripisati pridobitvi neopredmetenega osnovnega sredstva povečujejo njihovo nabavno
vrednost.
55
Neopredmeteno sredstvo se po začetnem pripoznanju izkazuje po njegovi nabavni vrednosti,
zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.
Knjigovodska vrednost neopredmetenih sredstev se mora zmanjšati, če presega njihovo
nadomestljivo vrednost. Izguba zaradi oslabitve se pripozna v poslovnem izidu.
Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev se med stroške prenaša z amortiziranjem.
Amortizacija neopredmetenih sredstev se obračunava po metodi enakomernega časovnega
amortiziranja. Stopnje amortizacije so določene tako, da je vrednost neopredmetenih osnovnih
sredstev razporejena v stroške v ocenjenem obdobju njihove uporabnosti. Amortizacija se
začne, ko je sredstvo na voljo za uporabo.
Banka amortizira neopredmetena osnovna sredstva s stopnjami od 10 do 50 %.
Obdobje uporabnosti in metodo amortiziranja banka pregleda najmanj na koncu vsakega
poslovnega leta. Če se obdobje uporabnosti neopredmetenega sredstva pomembno razlikuje
od prejšnje ocene, je treba čas amortiziranja ustrezno spremeniti.
Med neopredmetenimi osnovnimi sredstvi je programska oprema banke.
1.15. Naložbene nepremičnine
Začetno vrednost naložbenih nepremičnin banka izmeri po njihovi nabavni vrednosti ter
obsega nakupno ceno in vse neposredno pripisljive stroške.
Po pripoznanju banka meri naložbene nepremičnine po modelu poštene vrednosti. Poštena
vrednost kaže tržne razmere z dnem bilance stanja in jo preverja vsako leto pooblaščeni
ocenjevalec nepremičnin.
Preverba vrednosti naložbenih nepremičnin je bila opravljena konec leta 2013. Opravili so jo
pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin Slovenskega inštituta za revizijo. Na podlagi
poročila o izvedbeni oceni,je banka septembra 2013 prevrednotila vse naložbene
nepremičnine.
Naložbene nepremičnine so zgradbe, ki jih banka ne uporablja sama, ampak jih oddaja v
poslovni najem. Dobički in izgube iz spremembe poštene vrednosti so vključeni v izkaz
poslovnega izida. Če se spremeni namen uporabe nepremičnine, ker jo začne uporabljati
lastnik, se prenese med lastna sredstva.
Pri prenosu naložbenih nepremičnin med lastniško uporabljena sredstva se le ta prenesejo po
pošteni vrednosti na dan prenosa, ki tako postane nabavna vrednost lastniško uporabljenih
sredstev.
1.16. Naložbe v kapital odvisnih družb
Naložbe v kapital odvisnih družb se v računovodskih izkazih vodijo po naložbeni metodi.
Ko naložbenik postane upravičen do dividende, na podlagi stroškovne metode v poslovnem
izidu pripozna dividendo odvisnega ali pridruženega podjetja.
56
1.17. Denarna sredstva in denarni ustrezniki
Zaradi prikaza denarnih tokov so denarna sredstva in denarni ustrezniki stanja sredstev z manj
kot 90-dnevno zapadlostjo od dneva pridobitve in vključujejo: denar v blagajni in stanje na
računih pri centralni banki, kredite bankam in terjatve do bank.
1.18. Nekratkoročna sredstva, v posesti za prodajo
Dolgoročna sredstva in skupine za odtujitev, ki lahko vključujejo tako dolgoročna in
kratkoročna sredstva, so v izkazu finančnega položaja razvrščeni kot nekratkoročna sredstva,
v posesti za prodajo, če se bo njihova knjigovodska vrednost povečala v glavnem s prodajo,
vključno z izgubo nadzora nad odvisno družbo – imetnico sredstev, v dvanajstih mesecih po
izteku obdobja poročanja. Sredstva so ponovno razvrščena, kadar so izpolnjeni ti pogoji: (a)
sredstva so na voljo za neposredno prodajo v obstoječem stanju; (b) vodstvo skupine je
potrdilo in začelo izvajati aktivni program za iskanje kupca; (c) sredstva se dejavno tržijo za
prodajo po ugodni ceni; (d) prodajo je pričakovati v enem letu in (e) ni pričakovati bistvenih
sprememb prodajnega načrta ali umika takega načrta. Dolgoročna sredstva ali skupine za
odtujitev, ki so v izkazu finančnega položaja za tekoče obdobje razvrščeni kot namenjeni za
prodajo, v primerjalnem izkazu finančnega položaja niso ponovno razvrščeni ali ponovno
prikazani tako, da bi kazali razvrstitev ob koncu tekočega obdobja.
Skupina za odtujitev je skupina sredstev (kratkoročnih ali dolgoročnih), namenjenih za
odtujitev, s prodajo ali drugače, skupaj kot skupina v posameznem poslu, in obveznosti,
neposredno povezanih s tistimi sredstvi, ki bodo v takem poslu prenesena. Dobro ime je
vključeno, če skupina za odtujitev vključuje poslovanje znotraj denar ustvarjajoče enote, ki ji
je bilo dobro ime pripoznano ob nakupu. Dolgoročna sredstva so sredstva, ki vključujejo
zneske, ki naj bi jih dobili povrnjene ali bi jih izterjali več kot dvanajst mesecev po izteku
obdobja poročanja. Če je potrebna prerazporeditev, se prerazporedijo tako kratkoročni kot
dolgoročni deleži sredstva.
Obveznosti, ki so neposredno povezane s skupinami za odtujitev, ki bodo prenesene v okviru
odtujitve, se v izkazu finančnega položaja prerazporedijo in prikažejo posebej.
1.19. Zastavljene nepremičnine
Sredstva, pridobljena na osnovi vnovčitve prejetih zavarovanj sestavljajo finančna in nefinančna sredstva, ki jih je banka pridobila s poplačilom zapadlih posojil. Sredstva se najprej
pripoznajo po pošteni vrednosti ob nakupu in vključitvi v stavbe in opremo, druga finančna
sredstva, naložbeno premoženje ali v zaloge znotraj drugih sredstev glede na njihovo naravo
in glede na namero banke, da ta sredstva izterja, nato pa se ponovno izmerijo in obračunajo v
skladu z računovodskimi usmeritvami za te kategorije sredstev.
V nekaterih okoliščinah se nepremičnine zasežejo ob zapadlosti hipoteke nepoplačanih
posojil. Banka tako zasežene nepremičnine proda, ko zanje najde kupca.
1.20. Rezervacije
Rezervacije se pripoznajo, če ima banka zaradi preteklega dogodka sedanjo zakonsko ali
posredno zavezo in je verjetno, da bo pri poravnavi zaveze potreben odtok dejavnikov, ki
omogočajo pritekanje gospodarskih koristi ter je znesek zaveze mogoče zanesljivo oceniti.
57
1.21. Zaslužki zaposlencev
Banka plačuje prispevke po pokojninskem načrtu z vnaprej določenimi prispevki skladno s
slovensko zakonodajo. Razen plačil prispevkov nima banka nikakršnih drugih plačilnih
obveznosti. Redni prispevki so čisti stroški v obdobju, v katerem dospejo v plačilo, in so kot
taki vključeni v stroške dela.
Zaslužki zaposlencev vključujejo jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi in druge
nagrade za službovanje. Te obveznosti ovrednotijo neodvisni aktuarji.
Zaposleni se upokojijo skladno s slovensko zakonodajo in takrat so, ob izpolnitvi pogojev
upravičeni do odpravnine v enkratnem znesku. Zaposleni so upravičeni tudi do jubilejne
nagrade vsakih deset let službovanja v banki.
Odpravnine ob upokojitvi se izplačujejo skladno s Kolektivno pogodbo dejavnosti bank in
hranilnic. Zaposlenim praviloma pripada odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih bruto
plač v RS za zadnje tri mesece oziroma treh povprečnih bruto plač v zadnjih treh mesecih
pred upokojitvijo, če je to zanje ugodnejše.
Jubilejne nagrade se izplačujejo glede na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu v skladu z
Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v
davčno osnovo.
Banka je v letu 2013 oblikovala samo rezervacije za odpravnine iz poslovnih razlogov,
odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade in sicer na osnovi sprejetega Načrta
prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja banke.
Na podlagi MRS 19 se odpravnine in jubilejne nagrade knjižijo skozi izkaz poslovnega izida,
razen dela aktuarskih dobičkov (v primeru odpravnin) in izgub, ki se knjiži v kapital. Banka v
letu 2013 in 2012 ni pripoznala aktuarskih dobičkov/izgub v kapitalu banke, zaradi
zanemarljivega vpliva na poslovanje in izkaze banke.
1.22. Pogodbe o finančnem poroštvu
Pogodbe o finančnem poroštvu so pogodbe, ki od izdajatelja zahtevajo izvedbo plačil, s
katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker dolžnik ni izvedel plačila skladno z
določili dolgovnega instrumenta. Taka finančna poroštva se dajejo bankam, finančnim
institucijam in drugim strankam za zavarovanje kreditov, prekoračitev črpanja in drugih
možnosti kreditiranja.
Finančna poroštva se na začetku pripoznajo v računovodskih izkazih po pošteni vrednosti z
dnem, ko je bilo dano poroštvo. Po začetnem pripoznanju se obveznosti banke po takih
poroštvih merijo po višji od teh vrednosti: od vrednosti, izmerjene na začetku, zmanjšane za
amortizacijo, izračunano za pripoznanje prihodka od opravnine, enakomerno zaračunane za
ves čas trajanja poroštva, ali po najboljši oceni vseh odhodkov za poravnavo finančne
obveznosti, ki bi bili izkazani z dnem bilance stanja. Te ocene se določijo na podlagi izkušenj
s podobnimi posli in izgubami v preteklosti, potrebna pa je tudi dodatna presoja uprave banke.
1.23. Storitvene garancije
Storitvena garancija je pogodba, na podlagi katere je izdajatelj dolžan plačati znesek, s
katerim poravna imetniku škodo, ki je nastala zaradi neizpolnitve dogovorjene dobave ali
58
zaradi neopravljene storitve v pogodbenem roku. Ta instrument se izda strankam kot oblika
zavarovanja pred tveganjem neizpolnitve pogodbenih obveznosti. Garancije se na začetku
pripoznajo po pošteni vrednosti, ki se običajno dokazuje s prejetimi opravninami. Po
začetnem pripoznanju se obveznosti Banke v zvezi z garancijami v izkazu poslovnega izida
izkazujejo v višini, ki je višja od višine nerazporejene provizije in višine ocenjenih izdatkov,
ki bodo potrebni za poravnavo obveznosti, ki bi nastale na datum poročanja. Te ocene
temeljijo na izkušnjah s podobnimi posli in preteklimi izgubami ter na oceni uprave.
V vsakem poročevalskem obdobju Banka oceni ustreznost pripoznanih obveznosti iz
zavarovanj glede na pričakovane prihodnje denarne tokove. Vsako povečanje v obveznosti na
podlagi ocenjenih izdatkov, potrebnih za poravnavo obveznosti, je v izkazu poslovnega izida
izkazano med rezervacijami.
1.24. Obdavčitev
Obdavčitev je izkazana v računovodskih izkazih skladno z veljavno slovensko zakonodajo.
Odhodki za davke v izkazu poslovnega izida za tekoče leto vključujejo redni davek in
spremembe za odloženi davek. Redni davek je izračunan na podlagi obdavčljivega dobička
poslovnega leta po davčnih stopnjah, ki so veljale z dnem bilance stanja.
Odloženi davek od dohodka je v celoti obračunan na podlagi metode obveznosti po bilanci
stanja, pri čemer se upoštevajo vse začasne razlike med vrednostjo sredstev in obveznosti za
davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo v računovodskih izkazih. Odloženi
davek od dohodka je določen po davčnih stopnjah, ki veljajo z dnem bilance stanja oziroma
so do tega dne skoraj že uzakonjene in je pričakovati, da bodo veljale, ko bo realizirana
terjatev za odloženi davek od dohodka ali poravnana obveznost za odloženi davek od
dohodka.
Odložene terjatve za davek se pripozna za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno, da bo
nastal razpoložljivi, obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne
začasne razlike.
Odloženi davek, vezan na ponovno merjenje poštene vrednosti finančnih sredstev,
razpoložljivih za prodajo, se pripozna neposredno v kapitalu in je posledično prikazan v
izkazu vseobsegajočega donosa skupaj z odloženimi dobički ali izgubami.
Banka je v letu 2013 ugotovila davčno izgubo. Odhodki za davke v izkazu poslovnega izida
za tekoče leto vključujejo odhodke iz naslova odprave pripoznanja odloženih davkov, ki jih je
banka odpravila ob pričetku postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja.
1.25. Najeti krediti
Najeti krediti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, poštena vrednost prejetega
nadomestila brez nastalih stroškov tega poslovnega dogodka se evidentira kot prejemek v
izkazu poslovnega izida. Najeti krediti so pozneje izkazani po odplačni vrednosti; vse razlike
med prejemki brez stroškov poslovnega dogodka in odkupno vrednostjo se pripoznajo v
izkazu poslovnega izida za obdobje najetega kredita z uporabo metode efektivnih obresti.
Pripoznanja finančnih obveznosti se odpravi, ko so take finančne obveznosti odplačane ali
drugače izbrisane.
59
1.26. Delniški kapital
Stroški izdaje delnic
Dodatni stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati izdaji novih delnic ali opcij ali nakupu
podjetja, so izkazani v kapitalu kot odbitek od izkupička, brez davka.
Dividende na navadne delnice
Dividende na navadne delnice se pripoznajo v kapitalu v obdobju, v katerem so jih odobrili
delničarji banke.
Dividende za tekoče leto so pripoznane šele z dnem njihovega izplačila.
1.27. Investicijske storitve in posli
Banka na podlagi sklenjenih pogodb o borznem posredovanju izvaja naročila strank. Banka
nastopa tudi kot upravljalka premoženja, kar pomeni, da izbira naložbe v finančne
instrumente v imenu posameznikov, skladov, pokojninskih načrtov in podjetij. Sredstva
strank, ki jih upravlja banka, niso pripoznana v bilanci stanja banke, ker to niso sredstva
banke.
2. Pomembne računovodske ocene in presoje pri uporabi računovodskih
usmeritev
Banka pripravlja ocene in domneve, ki vplivajo na zneske sredstev, o katerih poroča, in
obveznosti v naslednjem poslovnem letu. Ocene in presoje se ves čas preverjajo in temeljijo
na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, vključno s prihodnjimi dogodki, ki se v danih
okoliščinah zdijo smiselni.
Izgube zaradi oslabitve kreditov in terjatev
Sektor za obvladovanje tveganj četrtletno presoja, ali obstajajo nepristranski dokazi oslabitve
za vsak posamezen pomemben kredit posebej. Če taki dokazi so, se s podrobnim izračunom
oslabitve ugotovi, ali je izgubo zaradi oslabitve treba prikazati v izkazu poslovnega izida.
Znesek izgube se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo
vrednostjo ocenjenih denarnih tokov, diskontiranih po prvotni efektivni obrestni meri
finančnega sredstva.
Če za kredite, ki se sicer slabijo posamično, slabitev ni potrebna, se taki krediti slabijo
skupinsko na podlagi ugotovljenih sorodnih značilnosti komitentov glede kreditne
izpostavljenosti.
Ob pripravi otvoritvene bilance banke, smo bila pri izračunu oslabitev upoštevana naslednja
vrednotenja zavarovanj:
- vrednostne papirje so bili ocenjeni po pošteni vrednosti, upoštevaje tržno ceno tega
finančnega sredstva,
- delnice in deleže so bile ocenjene glede na pridobljene ocene,
- premičnine so bile ocenjene glede na kupoprodajno pogodbo oziroma cenitvenega
poročila pooblaščenega cenilca,
- nepremičnine so bile ocenjene različno, glede na:
60
a) GURS oceno vrednosti (na območju Slovenije), v večini znižano za 35% diskont
(kar odraža diskont za čas vnovčenja in pričakovano nadaljnje znižanje vrednosti
do unovčitve) oz. v primeru razpoložljivih boljših ocen drugače,
b) ocenjeno vrednost s strani neodvisnega ocenjevalca nepremičnin, znižano za
ustrezen diskontni faktor,
c) zadnjo oceno tržne vrednosti nepremičnine, znižano za ustrezen diskontni faktor.
Vse ocene ob upoštevanju vrstnega reda hipotek in neobremenjeni del vrednosti
nepremičnine, v večini glede na oceno takojšnjega poplačila oziroma ob diskontiranju
denarnih tokov iz unovčitve zavarovanja.
Finančna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah dane komitentom,
razvrščenim v bonitetno skupino A, B in C so bile oslabljene skupinsko.
Finančna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah dane komitentom,
razvrščenim v bonitetno skupino D in E so bile oslabljene individualno (glede na pričakovan
denarni tok in unovčitve zavarovanj).
Na osnovi tega je banka oblikovala 267.995 tisoč EUR oslabitev kreditov
Oslabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo
Banka določa, da so kapitalske naložbe, razvrščene kot razpoložljive za prodajo, oslabljene,
kadar je poštena vrednost občutno ali dalj časa nižja od nabavne vrednosti. Opredelitev, kaj je
občutno ali dalj časa trajajoče, je stvar presoje. Pri takem presojanju Banka med drugimi
dejavniki ocenjuje nihanja cen delnic. Nadalje je lahko oslabitev primerna, kadar gre za
dokazane tehnološke spremembe ali v primeru poslabšanja finančnega položaja podjetja, v
katero se vlaga, zmanjšane uspešnosti panoge in sektorja, ali pa finančnih denarnih tokov. Če
bi vrednost kapitalskih naložb padla za 10 %, bi bile potrebne dodatne oslabitve v višini 51
tisoč EUR (v letu 2012: za 1.935 tisoč EUR; vrednost se je močno zmanjšala zaradi odprodaje
velikega dela portfelja in oslabitve nekaterih naložb).
Poštene vrednosti osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin
Banka je v oktobru pridobila Poročilo o izvršeni oceni vrednosti pravic na nepremični za vse
poslovne in ostale prostore na lokaciji Tivolska 48.Vrednotenje je bilo opravljeno za potrebe
računovodskega poročanja in nadzorovanega prenehanja poslovanja. Oceno so pripravili
pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin.
Opredmetena osnovna sredstva in naložbene nepremičnine so knjiženi po njihovi tržni
vrednosti v pogojih likvidacije, temelječi na poročilih, ki so jih pripravili neodvisni cenilci.
Pri oceni tržne vrednosti nepremičnine v likvidaciji gre za upoštevanje pogojev, v katerih se
prodaja sredstev vrši v razmerah aktualnega trga, kar pomeni trenutno absorbcijo trga, kupnih
možnosti in razpoložljivega kapitala ter nivoja povpraševanja po tem tipu nepremičnin. Tržna
vrednost v normalnih pogojih je znižana na račun upoštevanja stroškov v procesu prodaje
nepremičnin in diskont na račun časa do odprodaje, ki predstavlja nadomestilo za časovno
vrednost denarja, brez vključitve eventuelnih drugih tveganj.
3. Upravljanje tveganj
3.1. Strategija pri uporabi finančnih instrumentov
Po svoji naravi so dejavnosti banke povezane predvsem z uporabo finančnih instrumentov,
vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti. Banka sprejema od strank vloge (depozite) po
stalnih in spremenljivih obrestnih merah in za različna obdobja ter skuša zaslužiti obrestne
61
marže z vlaganjem teh sredstev v zelo kakovostno premoženje. Banka si je prizadevala doseči
večje marže z uskupinjevanjem kratkoročnih sredstev in njihovim posojanjem na daljša
obdobja po višjih obrestnih merah, pri tem pa ohraniti zadostno likvidnost, da lahko izplača
vse zahtevke, ki bi utegnili dospeti v plačilo.
Banka si je prizadeva povečati svoje obrestne marže tudi tako, da doseže nadpovprečne
razlike med danimi in dobljenimi obrestmi, s posojanjem denarja podjetjem in malim
kreditojemalcem z različnimi bonitetami. Taka izpostavljenost tveganjem se ne nanaša samo
na kredite in terjatve, izkazane v bilanci stanja, temveč banka vstopa tudi v poroštva in druge
prevzete obveznosti, kot so akreditivi ter jamstva za izpolnjevanje obveznosti in druge
storitvene garancije.
Z izrednimi ukrepi se je strategija banke v celoti spremenila v prestrukturiranje in postopno
prenehanje poslovanja banke.
3.2. Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je tveganje neporavnave naložb banke s strani njenih komitentov. Kreditno
tveganje se pojavi na področju bančnega poslovanja pri:
tveganih aktivnih bilančnih postavkah (dospeli in nedospeli krediti vseh ročnosti,
naložbe v vrednostne papirje in v dolgoročne naložbe v kapital, eskontirane menice,
terjatve iz finančnih najemov, terjatve iz izvedenih (izpeljanih) finančnih
instrumentov, naložbe v naložbene nepremičnine, obračunane obresti, nadomestila in
opravnine (provizije) ter terjatve za plačane garancije, avale in druge prevzete
obveznosti, vloge pri bankah ter druge postavke, ki jih je mogoče razporediti na
posameznega dolžnika in so merjene po metodi odplačne vrednosti, po nabavni
vrednosti ali po pošteni vrednosti) in
tveganih zunajbilančnih postavkah banke (izdane finančne garancije, avali, nekriti
akreditivi ter posli s podobnim tveganjem, na podlagi katerih lahko za banko nastane
obveznost plačila).
3.2.1. Upravljanje in ocenjevanje kreditnega tveganja
Ko banka ocenjuje kreditno sposobnost komitenta upošteva:
- pretekle in tekoče podatke o poslovanju komitenta,
- preteklo in sedanje poravnavanje obveznosti do banke,
- ocenjeni denarni tok iz poslovanja v zvezi s sposobnostjo poravnavanja obveznosti do
banke in drugih,
- ocenjeno vrednost zavarovanja.
Na podlagi izdelane ocene kreditne sposobnosti se komitent in posledično finančne naložbe in
prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah razvrstijo v posamezne skupine – AA, A, B,
C, D in E. Ponovna ocena kreditnega tveganja oziroma kreditne sposobnosti komitenta se
izvaja ob vsakem zahtevku o povečanju ali podaljšanju naložb.
V skupino AA, ki se ne slabi, se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po
zunajbilančnih postavkah:
 do Banke Slovenije, Republike Slovenije, Evropskih skupnosti, vlad in centralnih bank
držav cone A, kot je opredeljena v veljavnem Sklepu o kapitalski ustreznosti bank in
hranilnic,
 ki so zavarovane s prvovrstnim zavarovanjem:
62
 bančna vloga, za katero je pogodbeno določena obveznost, da se uporabi za poplačilo;
 vrednostni papirji Republike Slovenije, Banke Slovenije ter vlad in centralnih bank
držav cone A, kot je opredeljeno v veljavnem sklepu o kapitalski ustreznosti bank in
hranilnic;
 nepreklicne garancije na prvi poziv bank, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije
za opravljanje bančnih storitev, prvovrstnih bank držav članic in prvovrstnih tujih
bank;
 prvovrstni dolžniški vrednostni papirji bank, s katerimi se trguje na finančnih trgih;
pri tem se ne upoštevajo podrejeni in zamenljivi dolžniški vrednostni papirji;
 nepreklicna jamstva Republike Slovenije (vključno z nepreklicnimi garancijami na
prvi poziv SID, d. d., ki so bile izdane do uveljavitve Zakona o zavarovanju in
financiranju mednarodnih gospodarskih poslov).
V skupino A se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih
postavkah:
 do dolžnikov, pri katerih ni pričakovati težav s plačevanjem obveznosti in ki plačujejo
svoje obveznosti ob dospelosti oziroma izjemoma z zamudo do 15 dni.
V skupino B se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih
postavkah do dolžnikov:
 za katere se ocenjuje, da bo treba dospele obveznosti delno reprogramirati, ker je
njihovo finančno stanje slabše, ne kaže pa, da se bo bistveno poslabšalo;
 ki terjatve poravnavajo z zamudo do 30 dni, občasno tudi z zamudo od 31 do 90 dni.
V skupino C se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih
 za katere se ocenjuje, da denarni tokovi ne bodo zadostovali za redno poravnavanje
dospelih obveznosti;
 ki plačujejo obveznosti z zamudo do 90 dni, občasno tudi z zamudo od 91 do 180 dni,
 ki so izrazito podkapitalizirani;
 ki nimajo zadostnih dolgoročnih virov sredstev za financiranje dolgoročnih naložb;
 od katerih banka ne prejema tekoče zadovoljivih informacij ali ustrezne dokumentacije
v zvezi s poravnavanjem obveznosti.
V skupino D se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih
 za katere obstaja velika verjetnost izgube dela finančnega sredstva oziroma plačila po
prevzeti obveznosti;
 ki plačujejo obveznosti z zamudo od več kot 90 dni do 180 dni, občasno tudi z zamudo
od 181 do 360 dni:
 ki so nesolventni;
 za katere je bil pri pristojnem sodišču vložen predlog za začetek postopka prisilne
poravnave ali stečaja;
 ki so v sanaciji oziroma postopku prisilne poravnave;
 ki so v stečaju.
V skupino E se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih
 za katere se ocenjuje, da sploh ne bodo poplačane;
 s sporno pravno podlago;
 ki plačujejo obveznosti z zamudo več kot 360 dni zamude.
63
Preglednica prikazuje kriterij za razvrščanje komitentov v bonitetne razrede:
Bonitetni razred
A,AA
B
C
D,E
Opis
Skupina A
Skupina B
Skupina C
Skupina D,E
Zunanja boniteta: Standard&Poor oz. ekivalent
AAA, AA+, AA-, A+, ABBB+, BBB, BBB-, BB+, BB, BB-, B+, B, BCC do C
D
Do 6.9.2013 je Banka z ustrezno politiko naložb skušala zagotavljati čim manjše kreditno
tveganje, ki še zagotavlja primerno donosnost kapitala.
Banka je za obvladovanje kreditnega tveganja skrbela predvsem z ustrezno politiko
zavarovanja naložb in njihovo primerno razpršenostjo. Banka je skrbela za primerno
razpršenost naložb po posameznih komitentih, pri čemer je bila upoštevana tudi njihova
medsebojna povezanost. Tako je bil obseg izpostavljenosti do posameznega komitenta in z
njim povezanih oseb omejen skladno z veljavnimi predpisi in internimi akti banke.
Dodatne učinke glede primerne razpršenosti naložb je banka skušala doseči tudi s povezavami
s partnerji v več različnih državah.
Veljavni limiti za plasmaje v tujini so bili:
ZDA, Kanada, Švica, države EU, razen Bolgarije
Srbija
Hrvaška
Bolgarija
Kosovo
Rusija
Ukrajina
druge države
brez omejitve
1,0 x kapital banke
1,0 x kapital banke
1,0 x kapital banke
1,0 x kapital banke
1,0 x kapital banke
1,0 x kapital banke
skupna izpostavljenost do
posamezne države ne bi smela
presegati višine 50 % kapitala
banke oz. skupaj v teh državah
večkratnika jamstvenega kapitala
banke
Od pričetka postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja, banka ne odobrava več novih
kreditov strankam, komitenti pa so bili v prerazvrščeni v posamezne skupine glede na
zamude, finančno stanje, zavarovanje, oceno denarnega toka iz unovčitve zavarovanja
oziroma oceno denarnega toka iz drugega naslova. Obseg izpostavljenosti posameznih
komitentov se še vedno spremlja skladno z veljavnimi predpisi, internimi akti in skladno z
dogovori z izredno upravo.
Ob pomembnih dogodkih, oziroma novo nastalih dejstvih se komitenta ustrezno prerazvrsti v
novo bonitetno skupino ter se v skladu z novo skupino tudi ustrezno oslabi (skupinsko
oziroma invdividualno).
Izvedeni finančni instrumenti
Banka strogo nadzoruje omejitve glede zneska in ročnosti za neto odprte položaje izvedenih
finančnih instrumentov (to je za razliko med vrednostjo nakupnih in prodajnih pogodb). V
vsakem trenutku je znesek, ki pomeni kreditno tveganje, omejen na trenutno pošteno vrednost
instrumentov, ki so za banko ugodni (to je sredstev s pozitivno pošteno vrednostjo), kar je pri
64
izvedenih finančnih instrumentih le majhen del pogodbe, ali na ocenjene vrednosti, s katerimi
se izraža obseg neporavnanih instrumentov. Izpostavljenost temu kreditnemu tveganju se
obvladuje kot del splošnih omejitev za kreditne posle s strankami skupaj z morebitno
izpostavljenostjo zaradi tržnih gibanj. Izpostavljenosti kreditnemu tveganju pri teh
instrumentih navadno ni mogoče zavarovati z zastavo premoženja ali drugimi poroštvi, razen
če banka zahteva depozite od nasprotnih strank.
Potencialne in prevzete obveznosti
Primarni namen teh instrumentov je zagotoviti, da bodo sredstva stranki na voljo, ko jih bo
zahtevala. Garancije in akreditivi standby, ki so nepreklicno zagotovilo, da bo banka plačala,
če stranka ne more izpolniti svojih obveznosti do tretjih strank, vsebujejo enako kreditno
tveganje kot krediti. Dokumentarni in komercialni akreditiv, ki sta pisni zavezi banke v imenu
njene stranke in pooblaščata tretjo stranko, da pri banki po posebnih pogojih črpa sredstva do
določenega zneska, sta zavarovana s pošiljkami blaga, na katere se nanašata, in zato nista tako
tvegana kot neposredni krediti.
Limiti za dane kredite pomenijo neizkoriščene dele dovoljenj za odobravanje kreditov v obliki
kredita, garancije ali akreditiva. Glede kreditnega tveganja prevzetih obveznosti za odobritev
kredita je banka morda izpostavljena izgubi v znesku, ki je enak vsem neizrabljenim
prevzetim obveznostim skupaj. Verjetni znesek izgube pa je manjši od vseh neizrabljenih
prevzetih obveznosti skupaj, ker je večina prevzetih obveznosti za odobritev kredita pogojna
in odvisna od tega, kako stranka upošteva posebna pravila tega kreditiranja. Banka spremlja
ročnost kreditov, za katere je prevzela obveznosti, ker dolgoročnejše prevzete obveznosti na
splošno pomenijo višjo stopnjo kreditnega tveganja kot kratkoročnejše prevzete obveznosti.
3.2.2. Slabitve kreditov
Če se na podlagi narave posla in ocenjene kreditne sposobnosti dolžnika ocenjuje, da bo
kredit ob zapadlosti poravnan, potem se kredita posamično ne slabi in se ocenjuje skupinsko.
Višina oslabitve takega kredita je ob izdelani metodologiji predhodnih matrik odvisna od
preteklih izgub v posameznem bonitetnem razredu.
Metodologija slabitev kreditov je podrobneje opisana v točki 1.11.
Če obstajajo nepristranski dokazi o oslabljenosti finančnega sredstva kot so:
 zamude pri poravnavi pogodbenih obveznosti,
 kršitev pogodbenih zavez,
 poslabšanje finančnega položaja dolžnika in s tem zmanjšanje pričakovanih denarnih
tokov iz poslovanja,
 poslabšanje dolžnikove konkurenčnosti na trgu,
 zmanjšanje vrednosti zavarovanj,
potem se vsa finančna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah,
katerih celotna izpostavljenost do enega dolžnika presega 0,5 % kapitala banke, oceni z
vidika posamične slabitve. V tem primeru ocenjujemo, ali diskontirani pričakovani denarni
tokovi iz pričakovanih plačil in unovčitve zavarovanj (depoziti, vrednostni papirji,
poroštvo finančno primerne družbe, zastava nepremičnin in premičnin) ob upoštevanju
časa unovčitve zavarovanja in stroškov unovčitve presegajo knjigovodsko vrednost
finančnega sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah. Če diskontirani
pričakovani denarni tokovi ne presegajo knjigovodske vrednosti finančnega sredstva
oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, potem je finančno sredstvo
oziroma prevzeta obveznost po zunajbilančnih postavkah oslabljeno.
65
Spodnja tabela prikazuje slabitve kreditov glede na boniteto komitenta:
2013
1. Skupina A
2. Skupina B
3. Skupina C
4. Skupina D,E
Skupaj
Krediti (%)
4,45
5,54
14,54
75,47
100,00
2012
Oslabitve
(%)
0,16
0,91
6,85
92,08
47,75
Krediti
(%)
22,55
19,99
30,76
26,70
100,00
Oslabitve
(%)
2,15
5,39
22,80
69,67
11,22
Stolpec Krediti prikazuje odstotek kreditov, ki so razvrščeni v posamezno bonitetno skupino.
Stolpec Oslabitve pa prikazuje delež oslabitev posamezne bonitetne skupine v celotnih
oslabitvah, v vrstici Skupaj pa je prikazan odstotek oslabitev celotnega kreditnega portfelja.
3.2.3. Izpostavljenost kreditnemu tveganju
Spodnja tabela prikazuje maksimalno izpostavljenost bilančne aktive kreditnemu tveganju:
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
Krediti bankam in terjatve do bank
Krediti strankam in terjatve do strank
Krediti posameznikom:
- komercialni krediti
- osebno bančništvo in kartično poslovanje
Krediti podjetjem:
- okvirni krediti
- krediti zavarovani z vrednostnimi papirji
- odkupi terjatev
Finančna sredstva, namenjena trgovanju:
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo:
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti:
Druga finančna sredstva
Skupaj
Finančne garancije
Okvirni krediti in druge kreditne linije
Na dan 31. decembra
Skupna izpostavljenost
Maksimalna izpostavljenost
2013
2012
17.928
17.505
762
12.587
390.990
782.140
9.508
17.403
9.494
17.353
14
50
381.482
764.737
434
1.124
8.890
377.418
748.252
3.630
6.471
112
5.483
112
5.483
114.104
59.853
114.104
59.853
89.039
89.039
795
1.198
524.691
967.805
21.285
11.131
32.416
53.041
22.090
75.131
557.107
1.042.936
66
Iz tabele je razvidno, da 75 % (leto 2012: 82 %) kreditnega tveganja izhaja iz kreditov, danih
strankam in bankam. Izpostavljenost dolžniškim vrednostnim papirjem pa pomeni 22 % (leta
2012: 16 %) celotne izpostavljenosti kreditnemu tveganju.
3.2.4. Krediti strankam in bankam
Kredite strankam in bankam glede na slabitve prikazuje spodnja tabela:
Skupinsko slabljeni in nezapadli krediti
Zapadli, skupinsko slabljeni krediti
Posamično slabljeni krediti
Skupaj
Slabitve kreditov
Neto stanje kreditov
Na dan 31. decembra 2013
Krediti
Krediti
strankam
bankam
118.840
762
64.741
564.757
748.338
762
(357.348)
390.990
762
Krediti
Krediti
strankam
bankam
392.778
12.587
114.868
373.354
881.000
12.587
(98.860)
782.140
12.587
Slabitve kreditov strankam znašajo 357.348 tisoč EUR (2012: 98.860 tisoč EUR), od tega je
posamičnih slabitev 329.040 tisoč EUR (2012: 87.542 tisoč EUR) in preostalih 28.308 tisoč
EUR (2012: 11.318 tisoč EUR) slabitev je oblikovanih za portfelje, ki se slabijo skupinsko.
Slabitve kreditov strankam so podrobneje opisane v pojasnilu 21.
Krediti, ki so skupinsko slabljeni in nezapadli
Postavka skupinsko slabljeni in nezapadli krediti vključuje skupine finančnih sredstev, ki se
skupinsko ocenjujejo. Postavka vključuje tudi posamično pomembna finančna sredstva (več
kot 0,5 % kapitala), za katera banka ni ugotovila nepristanskih dokazov za njihovo slabitev.
Za to postavko banka oblikuje slabitve glede na skupino v katero so krediti razvrščeni. Teh
slabitev je 16.275 tisoč EUR (2012: 8.676 tisoč EUR).
Krediti, ki niso slabljeni, niti zapadli, so prikazani v naslednji tabeli:
Krediti strankam
Podjetja
Posamezniki
Krediti
Skupaj Skupaj
Transakcijski
zavarovani z
krediti
računi in Komercialni Okvirni vrednostnimi Komercialni Odkupi krediti
kartice
krediti krediti
papirji
krediti terjatev strankam bankam
Bonitetna ocena:
1. Skupina A
2. Skupina B
3. Skupina C
Skupaj
11
1
4
16
4.692
550
173
5.415
132
59
23
214
-
27.615
25.271
55.648
108.534
11
4.650
4.661
32.450
25.892
60.498
118.840
67
762
762
Krediti strankam
Posamezniki
Podjetja
Krediti
Skupaj Skupaj
Transakcijski
zavarovani z
krediti
računi in Komercialni Okvirni vrednostnimi Komercialni Odkupi krediti
kartice
krediti krediti
papirji
krediti terjatev strankam bankam
Bonitetna ocena:
1. Skupina A
2. Skupina B
3. Skupina C
Skupaj
50
1
51
8.003
419
160
8.582
129
572
9
710
2.002
7.166
9.168
132.487
113.064
124.032
369.583
2.503
1.819
362
4.684
145.174
123.041
124.563
392.778
Zapadli, skupinsko slabljeni krediti
Postavka zapadli, skupinsko slabljeni krediti vključuje zapadle terjatve. Skladno z IFRS7 BC
55 (a) zneski v tabeli vključujejo celotne izpostavljenosti iz posameznega posla, ne glede na
to ali so postavke zapadle delno ali v celoti.
Postavka zapadli, skupinsko slabljeni krediti vključuje skupine finančnih sredstev, ki se
skupinsko ocenjujejo. Postavka vključuje tudi posamično pomembna finančna sredstva (več
kot 0,5 % kapitala), za katera banka ni ugotovila nepristranskih dokazov za njihovo slabitev.
Posamezniki
Zapadli do 30 dni
Zapadli od 30 do 60 dni
Zapadli nad 365 dni
Skupaj
Poštena vrednost
zavarovanja
Zapadli do 30 dni
Komercialni
krediti Skupaj
258
258
346
346
132
132
60
60
52
52
848
848
-
1.707
Okvirni
krediti
35
1
Posamezniki
Transakcijski
računi in Komercialni
kartice
krediti Skupaj
2
141
143
1.403
1.403
1.866
1.866
207
207
1
1
2
2
5
3.617
3.622
-
-
4.300
Podjetja
Krediti
zavarovani z
vrednostnimi Komercialni
Odkupi
papirji
krediti
terjatev Skupaj
4.972
4.972
19.175
30 19.240
12.562
- 12.562
23.594
- 23.595
68
12.587
12.587
Zapadli nad 365 dni
Skupaj
36
-
3.524
63.827
30
3.524
63.893
Poštena vrednost zavarovanja
30
-
79.143
-
-
Podjetja
Zapadli do 30 dni
Zapadli nad 365 dni
Skupaj
Okvirni
krediti
13
13
Komercialni
krediti
39.141
4.284
29.809
17.913
7.891
10.343
109.381
Odkupi
terjatev
110
487
86
1.127
41
1
1.852
Skupaj
39.251
4.771
29.895
19.040
7.945
10.344
111.246
-
162.114
1.378
-
Znesek oblikovanih slabitev za te kredite znaša znaša 12.033 tisoč EUR (2012: 2.642 tisoč
EUR). Ti krediti so slabljeni skupinsko glede na skupino, v katero so razvrščeni.
Krediti, slabljeni posamično
Ta postavka vključuje kredite, ki so obravnavani in slabljeni posamično. Slabitve za
posamično slabljene kredite v letu 2013 znašajo 329.040 tisoč EUR (2012: 87.542 tisoč
EUR).
Posamezniki
Bonitetna ocena:
1. Skupina A
2. Skupina B
3. Skupina C
4. Skupina D, E
Skupaj
Podjetja
Komercialni
krediti
Skupaj
Okvirni
krediti
Komercialni
krediti
Skupaj
12.902
12.902
12.902
12.902
562
562
551.293
551.293
551.855
551.855
5.921
-
289
450.033
-
69
Posamezniki
Podjetja
Komercialni
krediti
Skupaj
Okvirni
krediti
6
-
6
-
155
4.387
1.673
-
3. Skupina C
5.939
5.939
9
132.105
-
4. Skupina D, E
4.364
4.364
291
224.257
168
10.309
10.309
455
362.422
168
4.387
1.828
132.11
4
224.71
6
363.04
5
7.331
-
296
442.259
-
-
Bonitetna ocena:
1. Skupina A
2. Skupina B
Skupaj
Poštena vrednost
zavarovanja
Komercialni Odkupi
krediti terjatev
Skupaj
V vrstici Skupaj je prikazan celotni znesek danih kreditov brez upoštevanja zavarovanj.
Vrednost zavarovanja finančnih sredstev po odplačni vrednosti je določena na podlagi metod
vrednotenja v odvisnosti od vrste zavarovanja.
Poslovne prostore, stanovanja in zemljišča oceni sodno zapriseženi cenilec vrednosti skladno
s tržnimi dejavniki in mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti.
Vrednostni papirji, ki so namenjeni za zavarovanje finančnega sredstva po odplačni vrednosti,
so vrednoteni po tržni ceni na Ljubljanski borzi ali tržni ceni, ki je določena na podlagi
trgovanja med profesionalnimi subjekti.
3.2.5. Dolžniški vrednostni papirji
Spodnja tabela prikazuje dolžniške vrednostne papirje po stanju na dan 31. 12. 2013,
upoštevajoč bonitetno oceno Standard & Poor:
Bonitetna ocena
Kotacija manj kot ASkupaj
Fin. sredstva
namenjena
trgovanju
112
112
Fin. sredstva
razpoložljiva za
prodajo
114.089
114.089
Skupaj
114.201
114.201
Spodnja tabela prikazuje posamično slabljene dolžniške vrednostne papirje:
Zapadli nad 365 dni
Skupaj
Fin. sredstva
razpoložljiva za
prodajo
2.144
Skupaj
2.144
2.144
2.144
70
Zmanjšano za oblikovane slabitve
Stanje dolžniških vrednostnih papirjev
2.129
2.129
15
15
Spodnja tabela prikazuje dolžniške vrednostne papirje po stanju na dan 31. 12. 2012,
upoštevajoč bonitetno oceno Standard & Poor:
Bonitetna ocena
AAA
AA- do AA+
A- do A+
Fin. sredstva
namenjena
trgovanju
1.302
3.151
1.030
5.483
Fin. sredstva Fin. sredstva
razpoložljiva v posesti do
za prodajo
zapadlosti
16.298
16.167
7.071
26.406
66.206
10.063
6.666
59.838
89.039
Skupaj
33.767
7.071
95.763
17.759
154.360
Spodnja tabela prikazuje posamično slabljene dolžniške vrednostne papirje:
Fin. sredstva
razpoložljiva za
prodajo
2.241
Skupaj
2.241
Skupaj
2.241
2.241
Zmanjšano za oblikovane slabitve
2.226
2.226
15
15
Zapadli nad 365 dni
Stanje dolžniških vrednostnih papirjev
Banka v svojem portfelju nima dolžniških zapadlih in neslabljenih vrednostnih papirjev.
Dolžniški vrednostni papirji so zastavljeni pri centralni banki kot zavarovanje za sistem
jamstva za vloge in za potrebe likvidnih naložb za izplačila zajamčenih terjatev vlagateljev.
3.2.6. Koncentracija kreditnega tveganja
Geografska izpostavljenost
Spodnja tabela prikazuje izpostavljenost kreditnemu tveganju po posameznih geografskih
področjih:
Denar v blagajni in stanje na računih pri
centralni banki
Države
bivše
Slovenija Jugoslavije
17.928
301
260.239
8.996
30.022
-
Evropa
Druge
države
Skupaj
455
70.304
392
6
30.425
120
17.928
762
390.990
9.508
71
- osebno bančništvo in katrično poslovanje
Krediti podjetjem:
- okvirni krediti
- odkupi terjatev
8.982
14
251.243
434
250.767
42
114.089
114.089
790
30.022
30.022
3
392
69.912
68.394
1.518
112
112
2
120
30.305
28.235
2.070
15
15
-
9.494
14
381.482
434
377.418
3.630
112
112
114.104
114.104
795
Skupaj
393.347
30.025
70.873
30.446
524.691
Države
bivše
Slovenija Jugoslavije
Evropa
Druge
države
Skupaj
centralni banki
- osebno bančništvo in katrično poslovanje
Krediti podjetjem:
- okvirni krediti
- odkupi terjatev
17.505
396
499.901
14.942
14.892
50
484.959
1.124
6.894
475.544
1.397
4.077
4.077
35.659
35.659
70.283
70.283
1.123
2.297
128.366
2.248
2.248
126.118
1.996
124.120
2
73
2.915
110.464
50
50
110.414
108.194
2.220
1.406
1.406
24.179
24.179
18.756
18.756
2
6.979
43.409
163
163
43.246
40.394
2.852
15
15
-
17.505
12.587
782.140
17.403
17.353
50
764.737
1.124
8.890
748.252
6.471
5.483
5.483
59.853
59.853
89.039
89.039
1.198
Skupaj
628.944
130.736
157.722
50.403
967.805
Izpostavljenost po posameznih sektorjih
V tej tabeli je prikazana izpostavljenost glede na posamezne gospodarske panoge:
72
Trgovina in obrt
Kovinsko-predeloval.
industrija
Tuja podjetja
Promet
Zasebniki
Gradbeništvo in
inžiniring
Javni sektor
Druge panoge
Skupaj
-
-
461
-
-
-
-
-
17.928
762
84.581 30.227
-
59.388 130.751 3.966
512
512
-
8.996
8.996
8.982
39.161
-
12.203 21.717 390.990
9.508
9.494
84.581 30.227
75
166
59.388 130.239 3.966
138
4
14
-
39.161
24
14
12.203 21.717 381.482
27
434
84.506 30.061
-
59.219 126.651 3.962
31
3.588
-
-
39.126
11
12.203 21.690 377.418
3.630
-
-
-
-
1.016
1.016
-
-
15
15
-
-
- 113.073
- 113.073
- 114.104
- 114.104
754
4
7
5
2
14
7
1
104.580 30.231
59.395
131.232 3.968
9.010
112
112
-
1
112
112
795
centralni banki
17.505
396
- 12.191
184.206 52.973 86.995 281.456 8.572 14.942 91.113
2.461
- 14.942
2.461
- 14.892
- osebno bančništvo in kartično poslovanje
50
Krediti podjetjem:
184.206 52.973 86.995 278.995 8.572
- 91.113
- okvirni krediti
268
495
231
5
88
6.894
1.996
-
Skupaj
Javni sektor
Druge panoge
39.168 125.389 21.718 524.691
Gradbeništvo in
inžiniring
Zasebniki
-
Promet
-
Tuja podjetja
-
Kovinsko-predeloval.
industrija
Skupaj
17.928
301
Trgovina in obrt
Denar v blagajni in stanje na računih
pri centralni banki
Krediti strankam in terjatve do
strank
- osebno bančništvo in kartično
poslovanje
Krediti podjetjem:
- okvirni krediti
- krediti zavarovani z vrednostnimi
papirji
- odkupi terjatev
Finančna sredstva, namenjena
trgovanju:
Finančna sredstva, razpoložljiva za
prodajo:
Finančna sredstva v posesti do
zapadlosti:
Finančne in druge
storitve
Finančne in druge
storitve
- 17.505
- 12.587
17.525 44.358 782.140
- 17.403
- 17.353
50
17.525 44.358 764.737
37
1.124
8.890
73
- odkupi terjatev
Finančna sredstva, razpoložljiva za
prodajo:
176.899 52.050 86.731 271.926 8.567
145
428
33
5.073
405
1.405
405
1.405
-
Skupaj
219.203 52.999 87.053 338.079 8.573 14.942 91.370 109.889 45.697 967.805
9.281
9.281
6.665
6.665
745
26
58
24.194
24.194
18.756
18.756
77
1
- 90.747
278
-
17.460 43.872 748.252
65
449
6.471
3.151
522
5.483
3.151
522
5.483
-
25.595
25.595
63.618
63.618
-
257
783
783
34
3.3. Tržno tveganje
Tržno tveganje izhaja iz odprtih pozicij pri obrestni meri, valuti in vrednostnih papirjih, ki so
vsi izpostavljeni splošnim in posebnim tržnim gibanjem. Banka uporablja za oceno tržnega
tveganja vseh svojih pozicij in največje pričakovane izgube metodo tvegane vrednosti, ki
temelji na številnih domnevah o različnih spremembah tržnih razmer. Banka določi zgornje
meje vrednosti tveganja, ki ga še lahko sprejme.
Podrobneje so omejitve in postopki opredeljeni z internimi Navodili za trgovanje.
Valutno tveganje na mednarodnem trgu:
 tvegana vrednost (VaR), ocenjena na manj kot 1 mio. EUR (povprečje v 12 mesecih 2013
= 29 tisoč EUR);
 HP = 10 (HP (holding period) 10 pomeni, da se devizne pozicije banke ne bodo
spremenile prihodnjih 10 dni);
 dovoljena gornja meja 1 % kapitala banke (pomeni, da tvegana vrednost ne sme biti višja
od 1 % kapitala banke;
 alfa = 2,33 (pomeni 99-odstotno stopnjo zaupanja, kar pomeni 99-odstotno verjetnost, da
izgube iz valutnega tveganja ne morejo biti večje od skupne tvegane vrednosti 29 tisoč
EUR ob zgornji predpostavki v povprečju 12 mesecev),
 valutno tveganje banka izračunava in preverja vsaj enkrat mesečno.
Za ugotavljanje vpliva deviznih tečajev na poslovni izid banke je uporabljena časovno vrsto
gibanja dnevnih deviznih tečajev za eno letno obdobje. Z vidika občutljivosti to pomeni, da
(povprečno v 12 mesecih) banka ne bi izgubila več kakor 29 tisoč EUR iz vpliva gibanja
deviznih tečajev. Dovoljena zgornja meja za tvegano vrednost je 1 % od kapitala. To pomeni,
da je dejanska tvegana vrednost precej manjša od dovoljene zgornje meje. Primerjalno, v letu
2012 banka ne bi v povprečju izgubila več kakor 107 tisoč EUR, iz vpliva 10 dnevnega
gibanja deviznih tečajev.
Obrestno tveganje
Analiza občutljivosti za banko (12 mesečno povprečje) kaže, da bi banka utrpela največ 0,47
mio EUR izgube, če bi se krivulja donosa premaknila vzporedno za 200 bazičnih točk
a) Domneve, uporabljene za izračun obrestnega tveganja:
 usklajenost sredstev in obveznosti (tako imenovana analiza obrestnih vrzeli);
74
59.853
59.853
89.039
89.039
1.198

izračuni zneskov obrestnih vrzeli po posamezni vrsti obrestne mere (fiksna obrestna
mera, 3-mesečni EURIBOR, 6-mesečni EURIBOR, 12-mesečni EURIBOR, 3mesečni USD LIBOR, 6-mesečni USD LIBOR, 12-mesečni USD LIBOR itd.);
 izračuni tveganih vrednosti v posamezni časovni vrzeli;
 analiza višine obrestnih vrzeli po vrstah obrestnih mer (BIS standard 2004) v
posameznih časovnih horizontih.
Znesek obrestnega tveganja se izračunava na sledeči način:



izračun obrestnih razmikov (razlika med aktivnimi/ dolgimi in pasivnimi/ kratkimi
postavkami bilance stanja) v vsakem časovnem horizontu;
vsako vrednost (dolge/kratke) obrestne vrzeli se pomnoži z utežjo obrestne vrzeli, ki
pomeni vzporedni premik krivulje donosnosti za 200 bazičnih točk in 5 - odstotno
donosnost;
obrestna tveganja se izračunavajo najmanj enkrat na mesec.
b) Spremembe glede na leto 2012:
V letu 2013 se je izpostavljenost obrestnemu tveganju znižala z 1,85 mio EUR na 0,47 mio
EUR.
Tveganje pri vrednostnih papirjih
 tvegana vrednost (VaR) ocenjena na manj kot 4 mio EUR v 12 mesecih (povprečje v
12 mesecih leta 2012 = 9 tisoč EUR);
 HP = 30 (pomeni, da se portfelj vrednostnih papirjev ne bo spreminjal v prihodnjih 30
dneh);
 alfa = 2,33 (pomeni 99-odstotno verjetnost, da izgube iz tveganja pri vrednostnih
papirjih ne morejo biti večje od 0,2 mio. EUR oz. dovoljene zgornje meje tvegane
vrednosti, ki znaša 4 % kapitala);
 pozicije vključujejo: domače in tuje lastniške vrednostne papirje, domače in tuje
obveznice.
 tveganje pri vrednostnih papirjih se izračunava najmanj enkrat mesečno.
Tvegana vrednost (ang. Value at Risk ali skrajšano VaR) je merilo tržnega tveganja. VaR
pomeni vrednost (izraženo v odstotkih ali nominalno), za katero lahko ob določeni stopnji
verjetnosti rečemo, da jo bo dejanska izguba v določenem časovnem horizontu presegala.
Z vidika občutljivosti to pomeni, da banka (v 12-mesečnem povprečju) ne bo imela več kot 9
tisoč EUR izgube, nastale zaradi spreminjanja cen vrednostnih papirjev. Ta vrednost je precej
manjša od 4 % kapitala.
Spodnja tabela prikazuje izpostavljenost tržnemu tveganju za leti 2013 in 2012:
12 mesecev – 31. december 2013
Povpr. Najvišje
Najnižje
Valutno tveganje
29
206
5
Obrestno tveganje
473
940
9
Kapitalsko tveganje
9
25
1
Skupna tvegana vrednost (VaR)
511
1.171
15
12 mesecev – 31. december 2012
Povpr. Najvišje
Najnižje
107
169
6
1.850
3.993
75
237
333
133
2.194
4.495
214
75
3.4. Valutno tveganje
Banka za primerno obvladovanje valutnih tveganj ves čas, najmanj pa enkrat mesečno,
presoja tečajna tveganja po metodi preseka stanj plasmajev in naložb po valutni strukturi,
vključno z valutno klavzulo in skrbi za primerno pokritost morebitnih odprtih pozicij s
kapitalom.
Pri posameznih večjih poslih, ki vplivajo na devizno pozicijo, banka uporablja tudi terminske
posle in posle forward, vendar izključno za zmanjševanje tečajnih tveganj.
Tudi pri trgovalnih in transakcijskih poslih uprava banke predvsem z instrumenti omejitve
pooblastil pri trgovanju skuša obvladovati tisti del tečajnega rizika, ki izvira iz trgovalne oz.
transakcijske devizne pozicije banke.
Banka je imela naslednje pomembne valutne pozicije:
Na dan 31. december 2013
Sredstva
Krediti:
- krediti bankam
Druga financna sredstva
Skupaj sredstva
Obveznosti
- vloge bank
- krediti bank
Druge finančne obveznosti
Skupaj obveznosti
Izpostavljenost valutnemu tveganju
Sredstva
banki
Krediti:
- krediti bankam
EUR
17.504
EUR
USD
Drugo Skupaj
17.927
-
370
-
115.945
14
17.928
455
85
118 116.077
113
1
762
583
66
390.532
458
792
2
526.149
540
318 527.007
179.789
-
- 179.789
5
-
112.359
349
- 390.990
1
-
795
5
44 112.752
129.124
-
- 129.124
68.278
-
-
966
33
293
490.521
382
337 491.240
35.628
158
(19)
68.278
1.292
35.767
USD Drugo Skupaj
1
-
7.034
-
240
71.756
88
402
5.246
5.333
2.008
779.253
609
89.039
-
17.505
7.274
72.246
12.587
2.278 782.140
- 89.039
76
Skupaj sredstva
Obveznosti
Finančne obveznosti, merjene po pošteni
vrednosti
Finančne obveznosti, merjene po odplačni
vrednosti:
- vloge bank
- krediti bank
Skupaj obveznosti
Izpostavljenost valutnemu tveganju
-
1.198
1.198
-
971.030
6.031
4.928 981.989
136.362
-
- 136.362
2.603
-
-
2.603
1.694
32.826
30.556
576
395.571
1.181
130 396.882
193.109
6.128
- 199.237
145.359
-
- 145.359
25.613
-
-
1.268
6
-
930.441
7.891
40.589
(1.860)
25.613
1.274
1.824 940.156
3.104
41.833
Valutno tveganje za izvenbilančne postavke je :
Finančne garancije
Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov
Skupaj
Finančne garancije
Skupaj
EUR
USD
Drugo
20.853
356
76
11.131
-
-
Skupaj
21.285
11.131
31.984
356
76
32.416
EUR
USD
Drugo
52.606
372
63
22.090
-
-
Skupaj
53.041
22.090
372
63
75.131
74.696
Analiza občutljivosti valutnega tveganja
Spodnja tabela prikazuje analizo občutljivosti po valutah z vplivom na dobiček in kapital
zaradi depreciacije (v primeru apreciacije tujih valut glede na evro bi bil vpliv ravno
nasproten):
Stanje 31.12.2012
Valuta
USD
GBP
Depreciacija
tuje valute
glede na EUR
10%
10%
Stanje 31.12.2013
Vpliv na
rezultat
poslovnega
izida (v 000
EUR)
15
(61)
Vpliv
na
kapital
(v 000
EUR)
/
/
Valuta
USD
GBP
Depreciacija
tuje valute
glede na EUR
10%
10%
Vpliv na
rezultat
poslovnega
izida (v 000
EUR)
(31)
(1)
77
Vpliv na
kapital
(v 000
EUR)
/
/
CHF
drugo
Skupaj
10%
10%
(5)
(13)
(64)
/
/
(1)
CHF
drugo
Skupaj
10%
10%
2
(7)
(37)
/
/
(1)
3.5. Obrestno tveganje
Obrestno tveganje pomeni izpostavljenost neugodnemu gibanju obrestnih mer. Obvladovanje
obrestnega tveganja zagotavljamo s sistematičnim spremljanjem obsega poslov, sklenjenih s
fiksno in gibljivo obrestno mero na pasivi, in njihove usklajenosti z enakovrednimi posli na
aktivi.
Za obvladovanje obrestnega tveganja po potrebi tudi kupujemo ustrezne tržne instrumente.
Obrestna občutljivost sredstev in obveznosti :
Stanje na dan 31.december
2013
Denar v blagajni in stanje na
računih pri centralni banki
Finančna sredstva, namenjena
trgovanju
Finančna sredstva, razpoložljiva
za prodajo
Do 1
meseca
Od 1 do Od 3 do
3
12
mesece mesecev
Od 1 do
5 let*
Nad 5
let* Neobrestovano Skupaj
-
-
-
-
-
17.928
17.928
110
-
-
-
-
345
455
-
-
109.233
1.975
2.881
86
-
-
-
-
273.243
18.316
81.589
-
-
12
-
-
-
2
273.451
18.316
190.822
1.975
2.883
39.560 527.007
-
-
-
-
- 179.789
5
-
-
-
-
-
31.582
33.517
29.059
14.493
3.497
604 112.752
-
-
36.995
44.064
48.065
- 129.124
3.663
-
-
52.138
12.477
-
68.278
-
-
-
-
-
1.292
1.292
215.039
33.517
66.054
110.695
64.039
1.988 116.077
Krediti:
-krediti bankam
-krediti strankam, ki niso banke
Skupaj sredstva
Finančne obveznosti do centralne
179.789
banke
Finančne obveznosti, merjene po
odplačni vrednosti
-vloge bank
-vloge strank, ki niso banke
-krediti bank
-dolžniški vrednostni papirji
Skupaj obveznosti
Izpostavljenost obrestnemu
tveganju
58.412 (15.201)
124.768 (108.720) (61.156)
676
762
17.842 390.990
781
795
5
1.896 491.240
37.664
35.767
*Načrt prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja banke upošteva poslovanje
banke do konca leta 2016, dejanske zapadlosti sredstev in obveznosti pa so daljše.
Stanje na dan
31.december 2012
Denar v blagajni in
stanje na računih pri
Od 3 do
Do 1 Od 1 do
12 Od 1 do Nad 5
meseca 3 mesece mesecev
5 let
let Neobrestovano Skupaj
17.505
-
-
-
-
17.505
78
centralni banki
Finančna sredstva,
namenjena trgovanju
Finančna sredstva,
razpoložljiva za prodajo
Krediti:
-krediti bankam
-krediti strankam, ki
niso banke
Finančna sredstva v
posesti do zapadlosti
Skupaj sredstva
Finančne obveznosti do
centralne banke
Finančne obveznosti,
merjene po pošteni
vrednosti
Finančne obveznosti,
merjene po odplačni
vrednosti
-vloge bank
-vloge strank, ki niso
banke
-krediti bank
-dolžniški vrednostni
papirji
-podrejene obveznosti
Druge finančne
obveznosti
Skupaj obveznosti
Izpostavljenost
obrestnemu tveganju
7.155
-
-
12.643
-
9.855
12.585
-
-
-
-
119
7.274
28.311 20.104
1.333
72.246
2
12.587
-
-
175.014
81.745 298.458 180.336
6.793
39.794 782.140
224.902
512 32.206 39.914 14.629
82.257 340.519 248.561 41.526
1.778 89.039
1.198
1.198
44.224 981.989
44.000
55.000
-
37.000
-
-
-
-
-
2.603
-
2.603
16.294
9.800
5.430
820
-
482
32.826
96.316
44.004
129.718
59.052
73.801
47.750
86.474
47.558
2.975
-
7.598 396.882
873 199.237
-
13.164
-
28.439 101.509
6.493
- 18.681
2.247 145.359
439 25.613
266.734 161.913 273.361 24.259
1.274
1.274
13.275 940.156
200.614
24.288 (184.477) 178.606 (24.800) 17.267
362 136.362
30.949
41.833
Analiza občutljivosti obrestnega tveganja
Spodnja tabela prikazuje analizo občutljivosti obrestnega tveganja z vplivom na izkaz
poslovnega izida in kapital:
Sprememba v kapitalu
od
tega:
vpliv postavk bančne knjige
vpliv postavk trgovalne knjige
Sprememba v izkazu poslovnega izida v
prihodnjem letu
od
tega:
vpliv spremembe neto obrestnih
prihodkov
31.12.2012 (v 000 EUR)
31.12.2013 (v 000 EUR)
Sprememba obrestnih mer
- 200 bt
+ 200 bt
Sprememba obrestnih mer
- 200 bt
+ 200 bt
11
(574)
156
(338)
(312)
(251)
145
(327)
323
(323)
11
(11)
451
(1.049)
125
(318)
128
(726)
114
(307)
79
vpliv spremembe tržnih cen obveznic in
izvedenih finančnih instrumentov
323
(323)
11
(11)
3.6. Likvidnostno tveganje
Za zagotavljanje obvladovanja likvidnostnega tveganja uprava in sektor zakladništva:


dnevno presojata operativno likvidnost banke in dnevno sprejemata ukrepe za njeno
primernost;
tedensko in mesečno načrtujeta likvidnostne tokove v banki;
Od 6.9.2013 dalje banka črpa posojilo v skrajni sili pri Banki Slovenije,
Spodnja tabela prikazuje zapadlosti postavk bilance stanja, razvrščene v časovne pasove, na
preostali čas do pogodbene zapadlosti. Tabela prikazuje zneske nediskontiranih denarnih
tokov skladno s pogodbo, banka pa obvladuje likvidnostno tveganje, ki temelji na predvidenih
nediskontiranih denarnih tokovih.
Do
Od 3 do
1 Od 1 do
12
Od 1 do
5 let*
Nad
5 let*
Knjigov.
Skupaj vrednost
2.243
112
3.147
17.928
455
117.802
17.928
455
116.077
87.835
5
64.022
-
84.510
2
762
430.636
795
762
390.990
795
28.552
198.279
66.265
87.771
568.378
527.007
179.789
-
-
-
-
179.789
179.789
5
32.064
3.583
1.272
33.554
20
29.992
37.535
-
15.961
46.795
54.656
-
4.082
61.604
13.967
-
5
115.653
145.934
72.206
1.292
5
112.752
129.124
68.278
1.292
216.713
(29.202)
33.574
(5.022)
67.527
130.752
117.412
(51.147)
79.653
8.118
514.879
53.499
491.240
35.767
Stanje na dan 31.decembra 2013
banki
Krediti:
-krediti bankam
17.928
343
1.973
-
110.439
762
165.759
746
28.510
42
Skupaj sredstva
187.511
-vloge bank
-krediti bank
Skupaj obveznosti
Skupna izpostavljenost likvidnostnemu tveganju
*Načrt prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja banke upošteva poslovanje
banke do konca leta 2016, dejanske zapadlosti sredstev in obveznosti pa so daljše.
Banka bo likvidnostno vrzel pokrivala s črpanjem posojila pri ECB do 30.6.2014, po tem
datumu pa z likvidnostnimi sredstvi, ki jih bo zagotovila Republika Slovenija pod tržnimi
pogoji.
80
Do
Od 3 do
1 Od 1 do
12
Od 1 do
5 let
Nad
5 let
4.228
32.658
1.740
24.036
17.505
7.758
79.303
17.505
7.274
72.246
300.988
32.798
147
166.081 128.414
47.863 19.782
146
21
12.589
849.478
100.975
1.199
12.587
782.140
89.039
1.198
343.898
250.976 173.993 1.068.807
981.989
banki
Krediti:
-krediti bankam
17.505
1.790
12.644
-
9.965
12.589
199.148
786
54.847
532
99
Skupaj sredstva
244.462
55.478
Finančne obveznosti po pošteni vrednosti
-vloge bank
-krediti bank
-podrejene obveznosti
44.007
-
55.108
-
16.359
103.288
3.381
759
10.114
100.509
13.224
515
Skupaj obveznosti
Skupna izpostavljenost likvidnostnemu tveganju
167.794 179.470
76.668 (123.992)
-
37.994
-
5.706
104.669
18.994
14.227
-
900
93.684
132.921
109.823
22.328
-
Knjigov.
Skupaj vrednost
3.532
137.109
3.532
136.362
2.603
3.548
73.865
14.835
9.061
-
33.079
405.698
225.780
155.490
31.389
1.274
32.826
396.882
199.237
145.359
25.613
1.274
143.596 397.650 104.841
200.302 (146.674) 69.152
993.351
75.456
940.156
41.833
V letu 2013 in 2012 banka ni imela izvedenih finančnih instrumentov z neto poravnavo.
Pričakovane zapadlosti aktive in pasive
Spodnja tabela prikazuje sredstva in obveznosti glede na pričakovana poplačila.
Stanje na dan 31. december 2013
Sredstva
Krediti:
- krediti bankam
Do 1 leta
413.723
17.928
455
114.104
280.164
762
278.607
795
-
Nad 1 leto Skupaj
119.434
1.973
112.383
112.383
4.471
348
193
66
533.157
17.928
455
116.077
392.547
762
390.990
795
4.471
348
193
66
81
- terjatve za davek
Druga sredstva
Obveznosti
- vloge bank
- krediti bank
Rezervacije
Druge obveznosti
Neto
Stanje na dan 31. december 2012
Sredstva
Krediti:
- krediti bankam
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj
obvladovanih družb
- terjatve za davek
- odložene terjatve za davek
Druga sredstva
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno
poslovanje
Obveznosti
Finančne obveznosti merjene po pošteni vrednosti
- vloge bank
- krediti bank
Rezervacije
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb:
-odložene obveznosti za davek
Druge obveznosti
Neto
1.072
409.571
179.789
201.515
5
94.762
49.655
55.801
1.292
28.060
207
66
110.980
109.936
17.990
79.469
12.477
1.044
-
66
1.072
520.551
179.789
311.451
5
112.752
129.124
68.278
1.292
29.104
207
4.152
8.454
12.606
Do 1 leta Nad 1 leto
689.207
338.297
17.505
7.274
59.853
12.393
558.350
237.575
12.587
544.565
237.575
1.198
32.954
56.085
7.991
1.064
1.909
Skupaj
1.027.504
17.505
7.274
72.246
795.925
12.587
782.140
1.198
89.039
7.991
1.064
1.909
3.051
11.953
9.327
467
8.860
-
11.953
9.327
467
8.860
3.051
10.220
570.841
136.362
431.789
32.826
308.805
58.088
30.796
1.274
2.029
661
373.019
2.603
369.402
88.077
141.149
114.563
25.613
301
713
713
-
10.220
943.860
136.362
2.603
801.191
32.826
396.882
199.237
145.359
25.613
1.274
2.330
713
713
661
118.366
(34.722)
83.644
82
Likvidnostno tveganje za izvenbilančne postavke
Likvidnostno tveganje izvenbilančnih postavk je prikazano v spodnji tabeli. Podrobnejša
predstavitev izvenbilančnih postavk je v Pojasnilu 42.
Finančne garancije
Skupaj
Finančne garancije
Skupaj
Do 1 meseca
21.285
11.131
Skupaj
21.285
11.131
32.416
32.416
Do 1 meseca
53.041
22.090
Skupaj
53.041
22.090
75.131
75.131
Sredstva namenjena uravnavanju likvidnostnega tveganj
Zaradi začetega postopka postopnega prenehanja poslovanja banka od septembra dalje črpa
posojilo v skrajni sili pri Banki Slovenije, kar banki omogoča pokrivanje zapadlih obveznosti
banke. Banka vrača posojilo, ko dobi prilive iz naslova odplačil kreditov, vnovčevanja
zavarovanj in/ali prodaje vrednostnih papirjev iz lastnega portfelja. V primeru, da obveznosti
iz naslova črpanja posojila pri ECB na dan 30.6.2014 banka ne bo mogla podaljšati, bo banka
poravnala svoje obveznosti z zagotovitvijo alternativnih virov financiranja, med drugim z
izdajo vrednostnih papirjev, z depoziti Ministrstva za finance in drugimi viri likvidnosti, v
skladu z zavezo, ki jo je dalo Ministrstvo za finance.
Banka je bila v skladu s sklepom Sveta ECB dne 16.9.2013 izključena iz dostopa do uporabe
instrumentov denarne politike Evrosistema Za zagotavljanje likvidnosti je banka iz svojega
portfelja prodala dolžniške vrednostne papirje.
3.7.
Poštene vrednosti finančnih sredstev in obveznosti
a) Finančni instrumenti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti
2013
Sredstva
papirji
Knjigovodska
vrednost
2012
Poštena
vrednost
Knjigovodska
vrednost
Poštena
vrednost
762
762
12.587
12.621
390.990
9.508
397.474
9.687
782.140
17.403
792.568
17.635
9.494
9.687
50
17.353
51
17.584
83
- osebno bančništvo in kartično
poslovanje
Krediti podjetjem:
- okvirni krediti
papirji
- odkupi terjatev
Finančna sredstva v posesti do
zapadlosti
Obveznosti
Finančne obveznosti, merjene po
odplačani vrednosti:
- vloge bank
- krediti bank
14
381.482
434
14
387.787
448
764.737
1.124
774.933
1.139
377.418
3.630
383.608
3.731
8.890
748.252
6.471
9.009
758.228
6.557
-
-
89.039
88.490
310.159
5
112.752
129.124
68.278
-
303.603
5
108.833
129.124
65.641
-
799.917
32.826
396.882
199.237
145.359
25.613
792.403
32.584
391.717
198.669
144.537
24.896
Finančna sredstva in obveznosti, za katere se ocenjujejo poštene vrednosti, so:





terjatve do drugih bank, ki vključujejo medbančne plasmaje in postavke v izterjavi.
Poštena vrednost plasmajev po gibljivi obrestni meri in depozitov čez noč je njihova
knjigovodska vrednost;
krediti in terjatve ne vključujejo rezervacij zaradi oslabitve. Ocenjena poštena
vrednost kreditov in terjatev je diskontirani znesek ocenjenih prihodnjih denarnih
tokov, ki jih banka pričakuje;
najpomembnejši del finančnih obveznosti so kratkoročne vloge (vloge strank), večina
drugega dolgoročnega dolga banke pa ima spremenljive obrestne mere;
razlika med ocenjeno pošteno vrednostjo drugih finančnih obveznosti in obveznosti
do centralne banke in njihovo knjižno vrednostjo ni materialno pomembna;
krediti strankam so podrobneje razkriti v pojasnilu 21, vloge strank pa v pojasnilu 31.
Predpostavke za izračun poštenih vrednosti so:





obrestna mera, uporabljena za izračun poštenih vrednosti, je variabilna tržna obrestna
mera, ki vključuje pribitek v višini od 2 do 4 odstotne točke v večini primerov;
poštena vrednost plasmajev po gibljivi obrestni meri in depozitov čez noč je njihova
knjigovodska vrednost (večina depozitov banke je dana po spremenljivi obrestni
meri, ki je tržna obrestna mera);
omejen portfelj kreditov in terjatev s stalno obrestno mero in daljšo ročnostjo ;
večina depozitov je dana po spremenljivi obrestni meri, ki je tržna obrestna mera;
večina dolgoročnega dolga ima spremenljive obrestne mere.
b) Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti
Poštena vrednost je določena kot cena, ki bi bila dosežena ob prodaji sredstva ali plačana ob
prenosu obveznosti v redni transakciji med udeleženci na glavnem ali najugodnejšem trgu na
datum merjenja. Banka za določitev poštene vrednosti uporablja različne metode vrednotenja.
MSRP 13 določa hierarhijo poštenih vrednosti glede na vhodne podatke in predpostavke
uporabljene pri merjenju finančnih in nefinančnih sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni
84
vrednosti. Tržni vhodni podatki izhajajo iz neodvisnih virov, netržni vhodni podatki pa so
posledica predvidevanj banke. V hierarhiji poštene vrednosti imajo največjo vrednost tržni
vhodni podatki, kadar so ti na voljo, najmanjšo vrednost pa netržni vhodni podatki. Banka to
zahtevo pri vrednotenju sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti dosledno
upošteva. Hierarhija poštenih vrednosti ima naslednje ravni:



1. raven – tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga. Ta raven vključuje na primer
delnice, obveznice, izvedene finančne instrumente, ki kotirajo na aktivnih trgih, točke
investicijskih skladov ter druge neprilagojene tržne cene sredstev in obveznosti.
Kadar je sredstva in obveznosti mogoče izmenjati na več delujočih trgih, je treba
določiti glavni trg za sredstva in obveznosti, oziroma kadar glavnega trga ni,
najugodnejši trg.
2. raven – model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih.
Vhodni podatki v tej ravni vključujejo na primer kotirane cene za podobna sredstva in
obveznosti na delujočih trgih ter kotirane cene za enaka ali podobna sredstva na
nedelujočih trgih. Vir drugih tržnih podatkov za finančne instrumente, kot so na
primer krivulje donosnosti, kreditni pribitki, valutni tečaji, volatilnosti obrestnih mer
in tečajev, sta sistema Reuters in Bloomberg.
3. raven – model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih. Netržni vhodni podatki
se uporabljajo, kadar ustrezni tržni vhodni podatki niso na voljo. Netržni vhodni
podatki izražajo predpostavke, ki bi jih tudi drugi udeleženci na trgu uporabili pri
določanju poštene vrednosti. Ta raven predstavlja na primer netržne delnice,
obveznice in z njimi povezane izvedene finančne instrumente ter druga sredstva in
obveznosti, za katere na podlagi tržnih vhodnih podatkov ni mogoče določiti poštene
vrednosti.
Kjer je mogoče, je poštena vrednost določena na podlagi neprilagojenih tržnih cen delujočega
trga za identična sredstva in obveznosti. Delujoč trg je trg, na katerem se izvajajo transakcije
med udeleženci na trgu dovolj pogosto in v zadostnem obsegu, da se redno pridobivajo
informacije o cenah. Sredstva in obveznosti, ki se merijo po poštenih vrednostih in so
uvrščena na delujoči trg, se določijo kot tržna cena ene enote (npr. delnice) na datum
merjenja, pomnožena s številom enot (npr. delnic) v lasti banke. Za tista sredstva in
obveznosti, ki nimajo delujočega trga, se poštena vrednost določi z uporabo različnih tehnik
vrednotenja. Tehnike vrednotenja vsebujejo različne stopnje jakosti ocen in predpostavk,
odvisno od razpoložljivosti tržnih vhodnih podatkov za sredstvo ali obveznost, ki je predmet
ocenjevanja. Ocene in predpostavke so netržni vhodni podatki ter so taki, ki bi jih upoštevali
tudi drugi udeleženci na trgu.
Za nefinančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti, ki niso uvrščena v 1. raven, se poštena
vrednost določi na podlagi cenitvenih poročil, pripravljenih s strani neodvisnih ocenjevalcev
vrednosti, ki opravijo cenitev skladno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti
(MSOV).
3.7.1. Sredstva in obveznosti merjena po pošteni vrednosti
- lastniški vrednostni papirji
Raven 1
377
112
265
114.095
114.089
6
-
Raven 2
762
Raven 3
78
78
1.982
15
1.967
-
Skupaj
455
112
343
116.077
114.104
1.973
762
85
Skupaj sredstva
Finančne obveznosti, merjene po odplačani
vrednosti:
- vloge bank
- krediti bank
Skupaj obveznosti
114.472
390.990
391.752
4.471
348
6.879
390.990
4.471
348
513.103
-
310.159
5
112.752
129.124
68.278
310.159
-
310.159
5
112.752
129.124
68.278
310.159
- izvedeni finančni instrumenti
Skupaj sredstva
Finančne obveznosti, merjene po odplačani
vrednosti:
- vloge bank
- krediti bank
Skupaj obveznosti
Raven 1
5.757
5.483
274
60.554
59.838
716
66.311
Raven 2
22
22
85
85
12.587
782.140
794.834
Raven 3
1.495
1.495
11.607
15
11.592
7.991
1.064
22.157
Skupaj
7.274
5.483
1.791
72.246
59.853
12.393
12.587
782.140
7.991
1.064
883.302
-
774.304
32.826
396.882
199.237
145.359
25.613
774.304
-
774.304
32.826
396.882
199.237
145.359
25.613
774.304
Spodnja tabela prikazuje opis pomembnejših predpostavk pri modelih vrednotenja:
Vrsta finančnega
instrumenta
Lastniški vrednostni
papirji, razpoložljivi
za prodajo
Poštena vr.
na dan
Metoda
31.12.2013 ocenjevanja
ocena analitika
- primerljiva
1.457 podjetja
nakupna
369 vrednost
Pomembne
predpostavke
Primerjava s
konkurenti, diskont
za nelikvidnost,
diskont za tveganje,
diskont za velikost
Razpon
predpostavk
Sprememba
predpostavk
od 10 % do
50 %
za 5 odstotnih
točk
/
/
/
Vpliv na
vrednost
Vpliv
na IPI
(324)
(324)
/
/
86
Lastniški vrednostni
papirji, namenjeni
trgovanju
Deleži
Primerjava s
konkurenti, diskont
za nelikvidnost,
diskont za tveganje,
diskont za velikost
od 10 % do
50 %
za 5 odstotnih
točk
/
/
nakupna
4 vrednost
/
nakupna
140 vrednost
/
ocena analitika
- primerljiva
73 podjetja
transakcijska
1 vrednost
(11)
(11)
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
Skupni dobiček ali izguba v obdobju, ki ga zajema izkaz poslovnega izida, ter skupni dobiček
ali izguba v zvezi s sredstvi/obveznostmi ob koncu obračunskega obdobja, so prikazani v
postavki čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju. Za
finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo so čisti dobički/izgube prikazani v presežku iz
prevrednotenja ali pa kot slabitve v izkazu poslovnega izida.
Finančna sredstva in obveznosti, uvrščene v tretjo raven lahko prikažemo v tej tabeli:
Stanje 1. januarja 2013
Fin. sredstva, namenjena trgovanju
Fin. sredstva, razpoložljiva za
prodajo
Dolžniški
Lastniški
vred. papirji vred. papirji
1.495
Skupaj
1.495
Dolžniški Lastniški
vred.
vred.
papirji
papirji Skupaj
15
11.592 11.607
-
(1.417)
78
(1.417)
78
- (15.291) (15.291)
(62)
(62)
5.728
5.728
15
1.967
1.982
-
(1.417)
(1.417)
- (15.291) (15.291)
Dobiček ali izguba
Drugi vseobsegajoči donos
Nakupi
Stanje 31. decembra 2013
Skupne izgube vključene v
izkazu poslovnega izida na
dan 31. december 2013
-
Fin. sredstva, namenjena
trgovanju
Stanje 1. januarja 2012
-dobiček ali izguba
-drugi vseobsegajoči donos
Nakupi
Pripojitev KD Banke (Pojasnilo 46)
Prodaje
Prenos iz 3. ravni
Lastniški
vred. papirji
13.264
(911)
(120)
(10.738)
1.495
Fin. sredstva, razpoložljiva za
prodajo
Skupaj
13.264
Dolžniški
vred. papirji
15
Lastniški
vred.
papirji
19.896
Skupaj
19.911
(911)
(120)
(10.738)
1.495
15
(6.975)
(238)
1.777
1.672
(3.418)
(1.122)
11.592
(6.975)
(238)
1.777
1.672
(3.418)
(1.122)
11.607
87
Skupne izgube /dobički vključene v
izkazu poslovnega izida na dan 31.
december 2012
(818)
(818)
-
(7.139)
(7.139)
Skupne izgube za celotno obdobje, kakor tudi izgube konec leta, so vključene v postavki čisti
dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju.
Naslednja tabela prikazuje občutljivost ocen tretje ravni za smiselno mogoče drugačne
predpostavke:
V izkazu poslovnega izida
Ugodne
Neugodne
spremembe spremembe
V presežku iz
prevrednotenja
Ugodne
Neugodne
spremembe spremembe
14
196
(32)
(458)
36
(131)
348
164
(580)
(262)
30
(75)
3.8.
Kapitalska ustreznost
Kapitalsko ustreznost in uporabo regulatornega kapitala banka spremlja mesečno in vsake tri
mesece o tem poroča Banki Slovenije. Ob večji spremembi kapitala se izdelajo in pošljejo
Banki Slovenije izračuni regulatornega kapitala in kapitalske ustreznosti še po stanju za zadnji
dan v mesecu, ko je nastala sprememba.
Pri izračunu regulatornega kapitala in kapitalske ustreznosti banka upošteva predpise Banke
Slovenije, ki so izdelani na podlagi baselskih standardov.
Kapital banke je vsota temeljnega kapitala, dodatnega kapitala I in dodatnega kapitala II. Pri
izračunu višine regulatornega kapitala se upoštevajo odbitne postavke od posameznih sestavin
kapitala, razmerja in omejitve med posameznimi sestavinami kapitala.
Kapital banke sestavljajo temeljni kapital in dodatni kapital I in II.
Temeljni kapital je sestavljen iz:
- vplačanega osnovnega kapitala,
- kapitalskih rezerv,
- rezerv iz dobička,
- zadržanega dobička oziroma zadržane izgube,
- dobička med letom, če ga potrdi pooblaščeni revizor s pisnim mnenjem in zmanjšan za
morebitne vmesne dividende, izplačane med letom, ali davke ali druge obveznosti, ki
bremenijo dobiček, in
- inovativnih instrumentov v višini le 15 % temeljnega kapitala.
Temeljni kapital se zmanjša za:
- odkupljene lastne delnice,
- sedanjo vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev in z njimi povezanim presežkom
iz prevrednotenja,
88
-
-
čisto izgubo poslovnega leta oziroma izgubo med letom,
negativne neto presežke iz prevrednotenja varovanja neto naložb v družbah v tujini, iz
nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, iz varovanja denarnih tokov, v zvezi s
pridruženimi družbami in skupaj obvladovanimi družbami, ki so obračunane po kapitalski
metodi in negativne neto presežke iz prevrednotenja naložbenih nepremičnin in osnovnih
sredstev, pri čemer je negativni neto presežek iz prevrednotenja negativna vrednost
razlike med popravkom prevrednotevalnega popravka posameznega sredstva in
prevrednotevalnega popravka,
neizkazane oslabitve in rezervacije zaradi zamika v knjiženju po stanju, za katero se
izračunava kapital.
Vsota vplačanega osnovnega kapitala in kapitalskih rezerv ter rezerv iz dobička in zadržanega
dobička ali izgube, zmanjšana za navedene odbitne postavke, mora pokrivati najmanj
polovico zneska kapitalskih zahtev.
Dodatni kapital I sestavljajo:
- presežki iz prevrednotenja (80 % pozitivnih učinkov iz presežka iz prevrednotenja v zvezi
z delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo, v zvezi z opredmetenimi osnovnimi
sredstvi in naložbenimi nepremičninami),
- hibridni instrumenti,
- presežek oziroma del vrednosti inovativnih instrumentov, ki presega 15 % temeljnega
kapitala,
- prednostne kumulativne delnice brez fiksnega donosa in
- podrejeni dolžniški instrumenti – podrejeni dolg z najmanj 5 letnim pogodbenim rokom
ter
- prednostne kumulativne delnice s fiksnim donosom, ki skupaj ne smeta presegati 50 %
temeljnega kapitala.
Dodatni kapital I ne sme presegati zneska temeljnega kapitala.
Od temeljnega kapitala se odšteje polovica in od dodatnega kapitala I se prav tako odšteje
vsota:
- naložb v druge kreditne ali finančne institucije, ki posamično presegajo 10 % osnovnega
kapitala druge kreditne ali finančne institucije;
- neposrednih naložb banke v druge kreditne ali finančne institucije, če seštevek
neposrednih in posrednih naložb presega 10 % osnovnega kapitala druge kreditne ali
finančne institucije;
- naložb v inovativne in hibridne instrumente ter podrejeni dolg drugih kreditnih ali
finančnih institucij, v katerih je banka pridobila več kot 10 % osnovnega kapitala;
- seštevek naložb v kapital, inovativne in hibridne instrumente ter podrejeni kapital drugih
kreditnih in finančnih institucij, ki presega 10 % seštevka temeljnega in dodatnega
kapitala I banke;
- udeležb banke v zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah in zavarovalnih
holdingih;
- naložb v finančne instrumente v zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah
in zavarovalnih holdingih, v katerih je banka udeležena;
- prenesene vrednosti finančnih instrumentov, tujih valut ali blaga zaradi časovne
neusklajenosti plačila ali izročitve;
- ocenjene višine potrebnih prilagoditev na postavkah trgovalne knjige, če dodatni kapital
II ne zadostuje za pokrivanje teh prilagoditev in
- znesek preseganj omejitev kvalificiranih deležev v osebah nefinančnega sektorja.
Če polovica seštevka vseh odbitnih postavk presega dodatni kapital I, se presežek vsote
odbitnih postavk odšteje od temeljnega kapitala banke.
89
Dodatni kapital II je podrejeni dolg z najmanj dveletnim pogodbenim rokom, izplačljivim
predčasno le ob likvidaciji ali stečaju in po poravnavi vseh drugih obveznosti banke, ki
pokriva vsoto kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje, valutno tveganje in tveganje
sprememb cen blaga. Razlika med nominalno vrednostjo izdanega podrejenega dolga za
pokrivanje tržnega tveganja in vsoto kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje, valutno
tveganje in tveganje sprememb cen blaga je neizkoriščeni razpoložljivi dodatni kapital II.
Dodatni kapital II je lahko največ 1,5 - kratnik prostega temeljnega kapitala (temeljni kapital
z odbitnimi postavkami, ki ni bil porabljen za pokrivanje vseh ostalih kapitalskih zahtev,
razen za kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje, valutno tveganje in tveganje sprememb
cen blaga).
Bilančne postavke se razvrstijo v skupine izpostavljenosti (centralna raven države in centralna
banka, regionalna oziroma lokalna raven države, osebe javnega sektorja, multilateralne
razvojne banke, mednarodne organizacije, institucije, podjetja, izpostavljenost, zavarovana z
nepremičninami, zapadle postavke, regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti, izpostavljenost
do institucij ali podjetij s kratkoročno bonitetno oceno, izpostavljenost zaradi naložb v odprte
kolektivne naložbene podjeme oz. investicijske sklade in druge izpostavljenosti), ki jih nato,
zmanjšane za upoštevana zavarovanja (depoziti, dolžniški vrednostni papirji držav, institucij
in podjetij s primerno bonitetno oceno, vrednostni papirji, ki so v delniškem indeksu SBI 20,
osebna kreditna jamstva – garancije bank, jamstvo države) v skladu s standardiziranem
pristopom izračuna kapitalske ustreznosti tehtamo z utežjo od 0 %, 10 %, 20 %, 50 % ali 100
%. Te tveganju prilagojene vrednosti se pomnožijo z 8 %, kar je kapitalska ustreznost za
posamezno skupino.
Zunajbilančne postavke v izračunu se po upoštevanju zavarovanja prevede s konverzijskimi
faktorji, ki so določeni na podlagi narave posla, v bilančne postavke.
TEMELJNI KAPITAL
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Rezerve iz dobička in zadržani dobiček
Hibridni instrumenti
Odbitne postavke:
-popravki vrednostnih delnic in deležev. razpoložljivih za prodajo.
naložbenih nepremičnin in osnovnih sredstev na podlagi bonitetnih filtrov
-neopredmetena dolgoročna sredstva
-prilagoditev za finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti
-polovica vseh naložb v kapital drugih finančnih in kreditnih institucij. ki
posamično presegajo 10 % drugih finančnih instrumentov in kreditnih
institucij, hibridnih instrumentov drugih finančnih institucij in drugo.
Skupaj temeljni kapital
DODATNI KAPITAL I
Podrejeni dolžniški instrumenti
Presežki iz prevrednotenja (80 % pozitivnih učinkov iz presežka iz
prevrednotenja v zvezi z delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo, v
zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi in v zvezi z naložbenimi
nepremičninami)
Odbitne postavke
2013
2012
8.406
3.684
5.171
11.577
40.749
27.592
7.458
2.592
2.723
193
2.246
382
1.909
291
10
10
6.919
84.784
-
12.738
2.642
10
2.423
10
90
-polovica vsote naložb v kapital drugih finančnih in kreditnih institucij. ki
posamično presegajo 10 % drugih finančnih in kreditnih institucij.
hibridnih instrumentov drugih finančnih institucij in drugo
Skupaj dodatni kapital I
Skupaj regulatorni kapital
10
10
2.633
15.151
9.552
99.935
Kapitalska zahteva za kreditno tveganje
-izpostavljenost do enot centralne ravni države ali centralne banke
-izpostavljenost do enot regionalne ali lokalne ravni držav
-izpostavljenost do oseb javnega sektorja
-izpostavljenost do institucij
-izpostavljenost do podjetij
-izpostavljenost, zavarovana z nepremičninami
-zapadle postavke
-regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti
-izpostavljenost do institucij ali podjetij s kratkoročno bonitetno oceno
-naložbe v investicijske sklade
-druge izpostavljenosti
38.686
192
4
54
15.884
18
1.748
18.950
54
1.179
604
80.961
18
208
2
629
49.426
177
7.029
19.634
206
1.745
1.886
Kapitalska zahteva za tržno tveganje
Kapitalska zahteva za operativno tveganje
Skupaj kapitalske zahteve
Kapitalska ustreznost
102
4.004
42.792
1,79%
487
4.629
86.077
9,29%
V letu 2012 ter do septembra 2013 je banka v poročilih izkazovala izpolnjevanje vseh
zakonsko predpisanih zahtev glede kapitalske ustreznosti. Od septembra dalje banka ne
izpolnjuje več zakonskih zahtev glede količnika kapitalske ustreznosti.
4. Poslovanje po področjih
Poslovna področja
V skladu z načinom vodenja po MSRP 8 poročanje o poslovanju poteka v skladu z notranjim
poročanjem upravi (glavni odgovorni osebi za sprejemanje poslovnih odločitev). Vsi
segmenti poslovanja, ki jih uporablja banka, ustrezajo opredelitvi poročanja v skladu z MSRP
8.
Banka posluje na treh glavnih področjih:
1. bančni posli za podjetja, ki vključujejo komercialne kredite gospodarskim družbam in
podjetjem v državni lasti, prejete vloge teh strank, transakcijske račune, limite na računih,
in so najpomembnejši del poslovanja banke (podjetniški trg),
2. finančni trgi, ki vsebujejo zakladniške posle in investicijsko bančništvo,
3. osebno bančništvo, ki vsebuje varčevalne račune, kartično poslovanje ter depozite in
kredite fizičnim osebam.
Med letom na nobenem področju poročanja ni bilo sprememb.
91
Poslovanje med poslovnimi segmenti poteka strogo poslovno. Prihodek iz poslovanja, o
katerem se poroča upravi, se meri v skladu z izkazom poslovnega izida.
Med poslovnimi segmenti ni bistvenih prihodkov ali izdatkov.
Poročanje vodstvu banke temelji na merjenju poslovnega dobička, ki vključujejo čiste obresti,
slabitve posojil, čiste provizije in druge prihodke. Podatki temeljijo na notranjih poročilih o
poslovnem izidu segmenta, o sredstvih in na drugih podatkih, ki jih uprava banke redno
pregleduje.
Sredstva in obveznosti segmenta vključujejo poslovna sredstva in obveznosti, ki pomenijo
večino bilance stanja, izključujejo pa postavke, kot je davek.
Oslabitve in rezervacije
Čiste opravnine
Drugi prihodki
Stroški dela
Splošni in administrativni stroški
Amortizacija
Drugi odhodki
POSLOVANJA
Davek iz dohodka pravnih oseb iz
rednega poslovanja
ČISTI DOBIČEK
Sredstva
Dolgoročne naložbe v kapital
pridruženih in skupaj obvladovanih
družb
Nekratkoročna sredstva v posesti za
prodajo
Skupaj sredstva
Skupaj obveznosti
Oslabitve in rezervacije
Čiste opravnine
Drugi prihodki
Stroški dela
Splošni in administrativni stroški
Amortizacija
Drugi odhodki
Podjetniški
trg
24.591
12.977
(306.790)
2.215
1.451
2.308
1.924
356
117
Finančni
Osebno
trg bančništvo
4.234
865
13.381
188
59
(32.124)
(9.674)
517
(47)
24.045
811
388
658
418
143
137
-
Drugo
Skupaj
29.690
26.546
59
(4.266) (352.854)
2.685
81
25.577
1.094
4.601
627
3.627
118
754
427
544
(296.215)
(18.262)
(9.987)
(6.451) (330.915)
3.285
(299.500)
3.341
(21.603)
1.557
(11.544)
553
8.736
(7.004) (339.651)
409.939
117.992
35
5.191
533.157
-
-
-
-
-
77.197
117.992
379.696
35
61.482
5.191
2.176
533.157
520.551
Podjetniški Finančni
Osebno
trg
trg bančništvo
43.493
5.596
939
14.604
18.003
125
481
(38.561) (12.743)
(23)
2.565
392
26
162
10.663
2.295
996
188
2.266
876
261
300
157
77
5
4
-
Drugo
4
7
(119)
(10)
4.176
1.121
623
112
675
Skupaj
50.032
32.739
481
(51.446)
2.973
15.001
4.600
4.026
646
684
1.513
(25.654)
(11.811)
(15.647)
291
92
POSLOVANJA
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega
poslovanja
ČISTI DOBIČEK/IZGUBA
Sredstva
Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih
in skupaj obvladovanih družb
Nekratkoročna sredstva v posesti za
prodajo
Skupaj sredstva
Skupaj obveznosti
(1.719)
(10.092)
(2.156)
(13.491)
(279)
570
780.605
194.995
19.202
-
11.953
-
780.605
294.189
10.220
217.168
542.000
19.202
106.151
48
1.465
(4.106)
(21.548)
10.529 1.005.331
-
11.953
10.220
10.529 1.027.504
1.520 943.860
Geografsko področje
Razpršenost sredstev in prihodkov po posameznih geografskih območjih lahko prikažemo v
spodnji tabeli:
Slovenija
Države nekdanje Jugoslavije
Države EU
Druge države
Nekratkoročna
sredstva
5.012
-
Prihodki
23.561
3.181
3.835
2.622
5.012
33.199
Nekratkoročna
sredstva
33.134
3
-
Prihodki
35.608
6.865
9.700
1.822
33.137
53.995
Skupaj
Slovenija
Države nekdanje Jugoslavije
Države EU
Druge države
Skupaj
Pojasnila k izkazu poslovnega izida (Pojasnila od 5 do 16)
5. Čiste obresti
Prihodki iz obresti
Stanje na računih pri centralni banki
Finančna sredstva, v posesti do zapadlosti
Plasmaji pri drugih bankah
2013
15
65
2.215
1.931
38
25.126
2012
44
264
1.394
2.782
62
44.976
93
Odkupi terjatev
300
510
Skupaj
29.690
50.032
Odhodki iz obresti
Obresti za finančne obveznosti do centralne banke
Vloge in krediti bank
Vloge drugih strank
Dolžniški vrednostni papirji
Druge obresti
2013
1.589
5.784
13.165
6.008
-
2012
878
9.490
14.729
7.635
7
Skupaj
26.546
32.739
3.144
17.293
Čiste obresti
6. Čiste opravnine (provizije)
Prihodki iz opravnin (provizij)
Opravnine za kreditne posle
Opravnine za garancije
Opravnine (provizije) od poslov z vrednostnimi papirji
Opravnine (provizije) plačilnega prometa
Opravnine (provizije) za osebno bančništvo
Druge opravnine
2013
55
1.980
813
484
72
46
2012
36
1.877
663
830
55
21
Skupaj
3.450
3.482
Odhodki iz opravnin (provizij)
Opravnine (provizije) za opravljanje borznih poslov
Druge plačane opravnine (provizije)
2013
296
469
2012
270
239
765
509
2.685
2.973
Skupaj
Čiste opravnine
Stanje neplačanih provizij za storitvene garancije na 31. december 2013 znaša 148 tisoč EUR
(v letu 2012: 199 tisoč EUR).
7. Prihodki iz dividend
Skupaj
2013
57
2
2012
458
23
59
481
94
8. Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni
po pošteni vrednosti skozi IPI
Čisti dobiček/izguba iz finančnih sredstev,
razpoložljivih za prodajo
Čisti dobički iz kreditov
Čisti dobički iz finančnih obveznosti, merjenih po
odplačni vrednosti
Čisti dobički iz drugih finančnih sredstev in obveznosti
Skupaj
2013
2012
2.113
1.233
1.254
224
25.328
-
20
(7)
28.694
1.471
Neto dobički iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, zajemajo 2.113 tisoč EUR
dobička (v letu 2012: 2.953 tisoč EUR dobička) iz prevrednotenja preko prevrednotovalnega
popravka kapitala v okviru odsvojitve vrednostnih papirjev in 0 EUR (v letu 2012: 1.699 tisoč
EUR izgube) realizirane izgube oz. dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev neposredno
preko Izkaza poslovnega izida.
9. Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju
2013
2012
Čisti dobiček iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju
Izvedeni finančni instrumenti
(1.249)
(47)
(865)
(47)
Skupaj
(1.296)
(912)
10. Drugi čisti poslovni dobički/izgube
Prihodki
Storitvene pogodbe
Najemnine
Drugi prihodki
Skupaj
Odhodki
Davki in prispevki
Donacije
Članarine
Plačila kazni in plačila sodiščem
Drugo
Skupaj
Čisti poslovni dobički
2013
177
76
3
2012
445
101
1
256
547
2013
142
46
58
119
170
2012
29
140
60
2
100
535
331
(279)
216
95
11.
Administrativni stroški
Stroški dela (Pojasnilo 12)
Strokovne storitve
Oglaševanje in trženje
Upravni stroški
Material
Stroški vzdrževanja programske opreme
Drugo
2013
4.601
612
279
1.081
160
1.067
428
2012
4.600
910
347
1.154
170
918
527
Skupaj
8.228
8.626
Bruto plače
Dajatve za pokojninsko zavarovanje
Dajatve za socialno zavarovanje
Drugi stroški dela
2013
3.576
328
263
434
2012
3.432
294
276
598
Skupaj
4.601
4.600
12. Stroški dela
Na dan 31. decembra 2013 je bilo v banki zaposlenih 77 oseb (leto 2012: 82).
13. Rezervacije
Garancije in prevzete obveznosti (Pojasnilo 36)
Rezervacije za pravne tožbe (Pojasnilo 36)
Rezervacije za zaposlence in odpravnine
(Pojasnilo 36)
Rezervacije za Pokojninsko družbo A (Pojasnilo
36)
Skupaj
2013
13.771
9.788
2012
503
-
744
20
2.500
-
26.803
523
14. Oslabitve
Slabitve kreditov strankam (Pojasnilo 21)
Slabitve finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo
(Pojasnilo 19)
Slabitve naložbenih nepremičnin (Pojasnilo 24)
Slabitve opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih
sredstev (Pojasnilo 23)
Slabitve nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo
Slabitve naložb v kapital odvisnih družb (Pojasnilo 25)
Slabitve drugih sredstev (Pojasnilo 27)
2013
292.905
2012
41.817
15.835
367
7.369
100
2.824
-
-
1.640
13.789
331
(3)
96
Skupaj
326.051
50.923
Banka je ob pripravi otvoritvene bilance na dan 30.9.2013, ki je del Načrta prestrukturiranja
in postopnega prenehanja poslovanja dodatno oslabila Kredite strankam v znesku 267.995
tisoč EUR. Poleg tega so bili ponovno ovrednoteni netržni lastniški vrednostni papirji in iz
tega naslova so bile oblikovane oslabitve v višini 14.147 tisoč EUR, naložbe v odvisne družbe
pa so bile oslabljene v višini 100%. V okviru Načrtra prestrukturiranja in postopnega
prenehanja poslovanja so bile ponovno ovrednotene naložbene nepremičnine ter osnovna
sredstva in neopredmetena sredstva in oblikovane oslabitve v višini 367 tisoč EUR za
naložbene nepremičnine in 2.824 tisoč EUR oslabitev osnovnih in neopredmetenih sredstev.
Med slabitvami drugih sredstev je vključena oslabitev zemljišča v lasti banke, ki je izkazano
kot zaloga.
15. Čisti dobiček/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in z
njimi povezanimi obveznostmi
Čisti dobiček/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti
za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi
2013
2012
(2.269)
(2.269)
9.806
9.806
Banka je v začetku leta 2013 prodala delnice, ki so bile konec leta 2012 razporejene med
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in pri tem realizirala 2.269 tisoč EUR izgube.
Banka je v oktobru 2012 kupila delnice družbe, ki so bile namenjene nadaljni prodaji. Delnice
so bile v mesecu decembru prodane in banka je pri tem ustvarila dobiček v znesku 9.806 tisoč
EUR.
16. Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja
Strošek obdavčitve je usklajen z izkazanim dobičkom, kot sledi:
Izkazana izguba pred davkom
Izračun davka po predpisani davčni stopnji (17%)
Prihodki, od katerih se davek ne obračuna
Odhodki, ki niso davčno priznani
Drugo
Davek od dohodka
2013
(330.915)
(56.256)
-
2012
(25.654)
(3.848)
(619)
56
305
(56.256)
(4.106)
Davčni organi lahko v naslednjih petih letih po letu poročanja za davčne namene kadarkoli
pregledajo poslovne knjige in razvide ter lahko odmerijo dodatni davek in kazni. Uprava
banke ne ve za okoliščine, zaradi katerih bi lahko nastale morebitne večje obveznosti iz tega.
97
Davek od dohodka se je v letu 2012 plačeval po stopnji 18% in v letu 2013 po stopnji 17%.
Pojasnila k izkazu finančnega položaja (Pojasnila od 17 do 42)
17. Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
Denar v blagajni
Stanje na računih pri centralni banki:
- poravnalni računi
- depoziti preko noči
Skupaj
2013
168
2012
160
8.189
9.571
17.028
317
17.928
17.505
Postavke in stanja tega pojasnila so v znesku 8.357 tisoč EUR (leta 2012: 17.188 tisoč EUR)
vključeni v postavko denarna sredstva in denarni ustrezniki (Pojasnilo 44).
Banka je od 9.10.2013 dalje izvzeta iz sistema obveznih rezerv.
18. Finančna sredstva, namenjena trgovanju
2013
112
112
-
2012
5.483
4.557
926
Lastniški vrednostni papirji
- uvrščeni v borzno kotacijo
- netržni
343
265
78
1.791
274
1.517
Skupaj
455
7.274
Dolžniški vrednostni papirji
Državne menice - kotirajoče
Obveznice drugih izdajateljev - kotirajoče
Banka nima zastavljenih finančnih sredstev, namenjenih trgovanju.
Analiza kreditne kakovosti dolžniških papirjev na dan 31. decembra 2013:
Bonitetna ocena
Državne obveznice Skupaj
112
112
112
112
Analiza kreditne kakovosti dolžniških papirjev na dan 31. decembra 2012:
Bonitetna ocena
AAA
Državne
Druge obvezniceobveznice
kotirajoče
Skupaj
1.302
1.302
98
A- do A+
3.151
104
4.557
926
926
3.151
1.030
5.483
19. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Dolžniški vrednostni papirji:
Državne obveznice - kotirajoče
Obveznice bank - kotirajoče
Obveznice drugih izdajateljev - nekotirajoče
Obveznice drugih izdajateljev - kotirajoče
Lastniški vrednostni papirji:
Deleži - po pošteni vrednosti (nekotirajoči)
Delnice - po pošteni vrednosti:
- uvrščeni v borzno kotacijo
- netržni
Skupaj
2013
114.104
113.073
15
1.016
2012
59.853
49.525
8.514
15
1.799
1.973
141
1.832
6
1.826
12.393
213
12.180
716
11.464
116.077
72.246
Analiza kreditne kvalitete dolžniških papirjev na dan 31. decembra 2013:
Bonitetna ocena
Kotacija manj kot ANetržni
Skupaj
Državne
obveznice
Druge obveznice
Skupaj
113.073
1.016
114.089
15
15
113.073
1.031
114.104
Analiza kreditne kvalitete dolžniških papirjev na dan 31. decembra 2012:
Bonitetna ocena
AAA
AA- do AA+
A- do A+
Državne
Bančne Druge
obveznice obveznice obveznice
Skupaj
16.298
16.298
7.071
7.071
26.156
250
26.406
8.264
1.799
10.063
49.525
8.514
1.799
59.838
Gibanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo je:
Stanje 1. januarja
Nakupi
Prerazporeditev iz fin.sred.v posesti do zapadlosti (Pojasnilo 22)
Pripojitev KD Banke
Natečene obresti
Dospele glavnice
Prerazporeditev iz skupine fin.sred., razpoložljivih za prodajo
2013
72.246
142.348
60.044
2.215
(139.194)
-
2012
70.920
45.482
10.322
1.395
(45.253)
(1.122)
99
Izplačane obresti
Dobički/ Izgube zaradi prevrednotenja vrednostnih papirjev,
razpoložljivih za prodajo
Tečajne razlike
Oslabitve vrednostnih papirjev (Pojasnilo 14)
Prenos v izkaz poslovnega izida
(4.451)
(1.851)
72
(104)
(15.835)
(1.264)
2.510
(46)
(7.369)
(2.742)
Stanje 31. decembra
116.077
72.246
Dolžniški vrednostni papirji imajo kupone s stalno in gibljivo obrestno mero. Banka nima
zastavljenih vrednostnih papirjev.
20. Krediti bankam in terjatve do bank
Depoziti drugim bankam
Krediti drugim bankam
Skupaj
2013
762
-
2012
8.584
4.003
762
12.587
Krediti drugim bankam in depoziti pri drugih bankah v znesku 762 tisoč EUR (leto 2012:
12.578 tisoč EUR) so vključeni v postavko denarni ustrezniki (Pojasnilo 44).
Gibanje slabitev kreditov bankam je sledeče:
2013
-
Stanje 1. januarja
Odpisane neizterljive terjatve
Stanje 31. decembra
2012
1
1
-
Analiza kreditne kakovosti kreditom bankam na dan 31. december 2013 je sledeče:
Depoziti drugim
bankam
Skupaj
Krediti, ki so nezapadli in neslabljeni
- Avstrija
- Švica
- Nemčija
- Druge države Evropske unije
2
7
360
393
2
7
360
393
Skupaj
762
762
Analiza kreditne kakovosti kreditom bankam na dan 31. december 2012:
Depoziti drugim
bankam
Krediti, ki so nezapadli in neslabljeni
- Avstrija
13
Krediti drugim
bankam
Skupaj
2.000
2.013
100
- Švica
- Nemčija
- Druge države Evropske unije
- Druge evropske države
- Združene države Amerike
1.829
690
608
294
5.150
2.003
-
1.829
690
608
2.297
5.150
Skupaj
8.584
4.003
12.587
21. Krediti strankam in terjatve do strank
- osebni računi in kartično poslovanje
Krediti podjetjem:
- Okvirni krediti
- odkupi terjatev
2013
19.182
19.166
16
729.156
811
723.654
4.691
2012
22.564
22.509
55
858.436
1.179
9.168
841.385
6.704
Skupaj krediti
748.338
881.000
(357.348)
390.990
(98.860)
782.140
Oslabitve
Skupaj neto stanje kreditov
Gibanja slabitev kreditov prikazuje spodnja tabela:
Posamezniki
Trans.rač.
in
kartično Komerc.
posl.
krediti
Stanje 1. januarja
2013
Dodatno oblikovane /
ukinjene slabitve
Odpisane neizterljive
terjatve
Prenos med izključene
obresti
Stanje 31. decembra
2013
Skupinsko slabljeni
krediti
Posamično slabljeni
krediti
Podjetja
Skupaj
Krediti
zavarovani z
Okvirni vrednostnim
i papirji
krediti
Komerc. Odkupi
krediti terjatev
5
5.156
5.161
55
277
93.133
(3)
4.902
4.899
345
(277)
-
(201)
(201)
(23)
-
(185)
(185)
2
9.672
2
-
234
Skupaj
krediti
strankam
, ki niso
banke
Skupaj
93.699
98.860
287.111
827 288.006
292.905
-
(30.302)
- (30.325)
(30.526)
-
-
(3.706)
9.674
377
-
346.236
123
125
19
-
27.102
9.549
9.549
358
-
319.134
-
(3.706)
(3.891)
1.061 347.674
357.348
1.061
28.182
28.307
- 319.492
329.041
101
Posamezniki
Trans.rač.
in
kartično Komerc.
krediti
posl.
Stanje 1. januarja
2012
Dodatno oblikovane /
ukinjene slabitve
Odpisane neizterljive
terjatve
Stanje 31. decembra
2012
Skupinsko slabljeni
krediti
Posamično slabljeni
krediti
Podjetja
Skupaj
Krediti
zavarovani z
Okvirni vrednostnimi
krediti
papirji
Komerc.
krediti
Odkupi
terjatev
Skupaj
krediti
strankam
, ki niso
banke
Skupaj
-
5.299
5.299
50
43
67.200
212
67.505
72.804
5
71
76
5
234
41.480
22
41.741
41.817
-
(214)
(214)
-
-
(15.547)
- (15.547)
(15.761)
5
5.156
5.161
55
277
93.133
234
93.699
98.860
5
110
115
20
277
10.682
225
11.204
11.319
-
5.046
5.046
35
-
82.451
9
82.495
87.541
Zavarovanja kreditov glede na vrsto lahko po stanju konec leta so prikazana v spodnji tabeli:
Nepremičnine
Zastava premičnin
Vrednostni papirji
Zastava poslovnih deležev
Odstop terjatev
Depoziti
Prejeta poroštva
Garancije izdane v dobro banke
Poroštvo države
2013
501.137
23.345
87.434
43.011
27.322
5.294
26.931
872
9.729
2012
744.161
26.050
129.649
41.552
26.862
24.731
68.913
6.459
5.193
Skupaj zavarovanja
725.075
1.073.570
Finančni učinek poroštva je prikazan z razkritjem poroštvenih vrednosti, posebej (i) za tista
finančna sredstva, kjer so poroštvo in druga kreditna zavarovanja enaka ali višja od
knjigovodske vrednosti sredstva (zadostno zavarovani krediti) in (ii) za tista finančna
sredstva, kjer poroštvo in druga kreditna zavarovanja ne dosegajo knjigovodske vrednosti
sredstva (nezadostno zavarovani krediti).
Učinek poroštva na dan 31. december 2013 je sledeč:
Zadostno zavarovani krediti
Knjigovodska
vrednost
kreditov
Osebni računi in kartično
poslovanje
Komercialni krediti
Okvirni krediti
8.190
174
Poštena
vrednost
zavarovanja
14.230
515
Nezadostno zavarovani
krediti
Knjigovodska
vrednost
kreditov
16
10.976
637
Poštena
vrednost
zavarovanja
3.227
60
102
Komercialni krediti
Odkupi terjatev
302.902
-
558.352
-
420.752
4.691
148.643
48
Skupaj
311.266
573.097
437.072
151.978
Učinek poroštva na dan 31. december 2012:
Zadostno zavarovani krediti
Knjigovodska
vrednost
kreditov
Poštena
vrednost
zavarovanja
Nezadostno zavarovani
krediti
Knjigovodska
vrednost
kreditov
Poštena
vrednost
zavarovanja
Krediti posameznikom,
zavarovani z vrednostnimi papirji
Komercialni krediti
Okvirni krediti
Krediti zavarovani z vrednostnimi
papirji
Komercialni krediti
Odkupi terjatev
11.794
402
20.759
2.321
55
10.717
782
4.411
131
9.168
420.976
3.634
14.370
785.130
3.774
420.457
3.070
241.294
1.380
Skupaj
445.974
826.354
435.026
247.216
Banka upošteva vrednosti nepremičnin, ki jih določajo pooblaščeni ocenjevalci.
22. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Dolžniški vrednostni papirji - po odplačni vrednosti
Državne obveznice - kotirajoče
Obveznice bank - kotirajoče
2013
-
2012
89.039
79.492
9.547
Skupaj vrednostni papirji v posesti do zapadlosti
-
89.039
Gibanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti:
Stanje 1. januarja
Nakupi
Pripojitev KD Banke
Obrestni prihodki
Dospelost
Prejete obresti
Prerazporeditev med finančna sredstva, razpoložljiva
za prodajo (Pojasnilo 19)
Stanje 31. decembra
2013
89.039
4.704
1.932
(33.361)
(2.270)
2012
69.559
12.817
19.168
2.783
(13.027)
(2.261)
(60.044)
-
-
89.039
103
Dolžniški vrednostni papirji imajo kupone s stalno in gibljivo obrestno mero. Banka nima
zastavljenih vrednostnih papirjev.
Ob pripravi otvoritvene bilance na dan30.9.2013, je banka celoten portfelj finančnih sredstev
v posesti do zapadlosti zaradi spremenjenih okoliščin poslovanja banke prerazvrstila med
finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo.
Analiza kreditne kakovosti finančnih sredstev v posesti do zapadlosti na dan 31. december
2012:
Državne
obveznice
2012
Nezapadle, neslabljene obveznice
AAA
A- do A+
Bančne
obveznice
12.853
64.167
2.472
79.492
Skupaj
3.314
2.039
4.194
9.547
16.167
66.206
6.666
89.039
23. Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva
Naložbe
Zemljišča
v
Neopredmetena
in zgradbe Računalniki Oprema pripravi sredstva
Skupaj
Nabavna ali ovrednotena vrednost
Pripojitev KD
Nabave
Premiki iz naložbenih nepremičnin
Odtujitve
7.036
332
408
7.776
1.278
11
46
(425)
910
2.055
64
137
(157)
2.099
21
21
503
1.952
241
(391)
2.305
10.872
2.027
777
408
(973)
13.111
Amortizacijski popravek vrednosti
Strošek amortizacije
Odtujitve
1.262
116
1.378
1.027
139
(420)
746
726
67
(102)
691
-
275
323
(202)
396
3.290
645
(724)
3.211
Čista knjižna vrednost na dan 31.
decembra 2012
6.398
164
1.408
21
1.909
9.900
Zemljišča
in zgradbe Računalniki Oprema
Nabavna ali ovrednotena vrednost
Nabave
7.776
39
910
39
2.099
108
Naložbe
v Neopredmetena
sredstva
pripravi
21
-
2.305
30
104
Skupaj
13.111
216
Premiki iz naložbenih nepremičnin
Odtujitve
Prevrednotenje
Strošek oslabitve
349
(2.245)
(1.174)
4.745
(138)
(76)
735
(55)
(354)
(316)
1.482
(21)
-
(331)
(1.258)
746
349
(545)
(2.599)
(2.824)
7.708
Amortizacijski popravek vrednosti
Strošek amortizacije
Odtujitve
Prevrednotenje
1.378
123
(370)
1.131
746
85
(138)
693
691
62
(50)
(36)
667
-
396
484
(327)
553
3.211
754
(515)
(406)
3.044
Čista knjižna vrednost na dan 31.
decembra 2013
3.614
42
815
-
193
4.664
Nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev:
Zemljišča
Naložbe v
Oprema
Skupaj
in zgradbe Računalniki
pripravi
2.945
42
808
3.795
3.883
160
1090
21
5.154
24. Naložbene nepremičnine
Gibanja naložbenih nepremičnin so:
Stanje 1. januarja
Nakupi
Odtujitev - stvarni vložek v hčerinsko družbo
Premik med lastniško uporabljene nepremičnine
Prilagoditev poštene vrednosti
Stanje 31. decembra
2013
1.064
(349)
(367)
2012
1.521
6.651
(6.600)
(408)
(100)
348
1.064
Postavka drugi čisti poslovni dobički (Pojasnilo 10) iz naložbenih nepremičnin vključuje
najemnine v znesku 75 tisoč EUR (2012: 101 tisoč EUR). V zvezi z naložbenimi
nepremičninami, ki so ustvarile prihodke od najemnin, je imela banka v tem letu 7 tisoč EUR
stroškov (leto 2012: 5 tisoč EUR).
Nabavna vrednost naložbenih nepremičnin znaša 312 tisoč EUR (leto 2012: 685 tisoč EUR).
Vrednost naložbenih nepremičnin se je v letu 2012 zmanjšala zaradi premika naložbenih
nepremičnin med lastniško uporabljene nepremičnine in prevrednotenja na tržno vrednost v
pogojih likvidacije.
105
25. Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih
družb
Factor - in d.o.o.
Factor Projekt d.o.o.
PV Naložbe d.o.o.
Factor Projekt d.o.o.
Factor BG Eood
Skupaj
Oslabitev naložb v odvisne družbe (Pojasnilo 14)
Skupaj
2013
5.150
1.936
6.700
3
-
2012
5.150
100
6.700
3
-
13.789
11.953
(13.789)
-
-
11.953
Banka ima naslednje odvisne družbe, ki so 100 - odstotno v njeni lasti:
PV Naložbe, d.o.o.
Celotni prihodki
Celotni odhodki
Čista izguba
Kapital družbe
Bilančna vsota
31. december 2013 31. december 2012
44
19
15.053
1.322
(15.009)
(1.303)
(10.844)
4.165
7.406
21.999
Factor Projekt d.o.o., Zagreb
Celotni prihodki
Celotni odhodki
Čista izguba
Kapital družbe
Bilančna vsota
644
129
1.332
190
(688)
(61)
(1.123)
(440)
869
1.459
Factor Projekt d.o.o.,
Ljubljana
Celotni prihodki
Celotni odhodki
Čista izguba
Kapital družbe
Bilančna vsota
520
2
6.279
213
(5.759)
(211)
(4.033)
(110)
7.064
10.393
Factor-in, d.o.o., Ljubljana
Celotni prihodki
Celotni odhodki
Čista izguba/dobiček
Kapital družbe
Bilančna vsota
3.821
2.438
9.227
3.101
(5.406)
(663)
(912)
4.494
17.823
27.159
106
Factor BG Eood, Sofia
Celotni prihodki
Celotni odhodki
Čista izguba/dobiček
Kapital
Bilančna vsota
725
536
12
171
(12)
160
(11)
1.951
1.038
26. Odložene terjatve za davek od dohodka pravnih oseb
Na dan 1. januarja
Odprava pripoznanja finančnih sredstev razpoložljivih
za prodajo
Odprava pripoznanja terjatev iz naslova davčnih
izgub zaradi spremembe davčne stopnje
Odprava pripoznanja drugih terjatev
Ponovno merjenje poštene vrednosti:
- finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo,
vključena v kapital
- finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Druga sredstva-nekratk.sred.v posesti za prod.
Davčne izgube
Prenešena davčna izguba iz pripojitve KD banke
Drugo
Odprava pripoznanja terjatev iz naslova odloženih
davkov
Na dan 31. decembra
2013
8.860
2012
2.134
-
(1.318)
-
(61)
-
(18)
-
(24)
1.260
279
3.955
2.650
3
(8.860)
-
-
8.860
S pričetkom postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja banke, je verjetnost, da bi banka
do prenehanja ustvarjala obdavčljivi dobiček majhna, zato je bilo na dan 06.09.2013
odpravljeno pripoznanje vseh odloženih terjatev za davke.
Terjatve za odloženi davek
Rezervacije za obveznosti in stroške
Poštena vrednost finančnih instrumentov
Amortizacija in vrednotenje osnovnih sredstev
Druge terjatve
Davčne izgube
2013
-
2012
46
2.312
7
19
6.476
Stanje 31. decembra
-
8.860
Vključeno skozi izkaz poslovnega izida
- rezervacije za obveznosti in stroške
- poštena vrednost finančnih instrumentov
- amortizacija in vrednotenje osnovnih sredstev
- slabitve drugih terjatev
-
8.735
46
2.187
7
19
-
107
- davčne izgube
Vključeno v izkaz vseobsegajočega donosa
- poštena vrednost finančnih instrumentov
-
6.476
-
125
125
27. Druga sredstva
Druga sredstva
Zaloge
Predujmi dobaviteljem
Akontacija davka
Osnovna sredstva, prejeta za poplačilo kreditov
Druga sredstva
2013
919
17
136
2012
53
467
5
2.279
247
Skupaj druga sredstva
1.072
3.051
Terjatve do kupcev
Provizije
Drugo
Slabitve drugih sredstev
2013
7
395
664
(271)
2012
36
609
570
(17)
795
1.198
2013
17
12
343
77
2012
395
3
375
271
17
Skupaj druga sredstva
Gibanja slabitev za druga sredstva:
Stanje 1. januarja
Sprostitve slabitev- plačila
Oblikovane slabitve
Odpisi terjatev
Stanje 31. decembra
28. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo
Skupaj
2013
-
2012
10.220
-
10.220
Nekratkoročna sredstva so v izkazu finančnega položaja razporejena kot nekratkoročna
sredstva v posesti za prodajo, če bo njihova knjigovodska vrednost v glavnem poplačana s
prodajo v dvanajstih mesecih po datumu bilance stanja.
108
29. Finančne obveznosti do centralne banke
Krediti od Banke Slovenije
2013
179.789
2012
136.362
Skupaj
179.789
136.362
Banka od pričetka postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja pri centralni banki črpa
posojilo v skrajni sili. Pred tem pa je sodelovala pri operacijah glavnega in dolgoročnejšega
refinanciranja Evropske centralne banke. Tovrstne operacije predstavljajo enega izmed
temeljev denarne politike Eurosistema.
30. Vloge bank
2013
2012
Vloge na vpogled
Kratkoročne vloge bank
Dolgoročne vloge bank
5
-
2.814
24.619
5.393
Skupaj
5
32.826
Vloge bank so obrestovane s stalno obrestno mero.
31. Vloge strank, ki niso banke
2013
35.782
3.502
32.280
2012
144.088
7.840
136.248
Finančne organizacije:
- Transakcijski računi
- Depoziti
8.937
18
8.919
3.421
184
3.237
Javni sektor:
- Depoziti
2.138
2.138
122.058
122.058
Tuje osebe:
- Depoziti
5.164
949
4.215
19.675
6.791
12.884
Fizične osebe:
- Depoziti
60.731
1.915
58.816
107.640
2.414
105.226
112.752
396.882
Podjetja:
- Depoziti
Skupaj
109
Vloge strank so obrestovane s stalno obrestno mero.
32. Krediti bank
Domače banke
USD 6m, gibljiva obrestna mera, kredit zapade 2013
EUR 6m, gibljiva obrestna mera, kredit zapade 2013
EUR, stalna obrestna mera, kredit zapade 2014
Obrestna mera %
USDLIBOR + 3
EURIBOR + 0,45
EURIBOR + 2,5
5,84
EURIBOR + 0,375
EURIBOR + 1,6
EURIBOR + 3,09
EURIBOR + 4
EURIBOR + 2,01
EURIBOR + 1,78
EURIBOR + 2,18
EURIBOR +2,19
EURIBOR + 0,587
EURIBOR + 2,13
EURIBOR + 2,5
EURIBOR + 2.33
EURIBOR + 2,48
EURIBOR + 2,74
EURIBOR + 0,2
EURIBOR + 0,55
EURIBOR + 3,75
EURIBOR + 2,75
EURIBOR + 2,62
EURIBOR + 4,66
EURIBOR + 1,8
EURIBOR + 2,18
EURIBOR + 3,59
EURIBOR + 1,95
Obrestna mera %
Krediti - tuje banke
Skupaj
Skupaj krediti bank
EURIBOR + 3
EURIBOR + 4
2013
20.054
1.749
4.999
10.193
5.013
5.605
956
249
3.278
4.165
5.582
8.321
9.264
1.632
1.604
3.560
3.242
3.522
17.334
9.402
4.798
3.850
752
2012
6.128
5.023
3.508
10.250
20.074
3.498
9.999
20.420
8.355
8.407
5.198
450
4.832
5.830
7.816
11.648
12.351
2.033
1.872
4.155
4.633
4.028
19.997
9.988
3.992
750
129.124
195.235
2013
2012
-
2.005
1.997
-
4.002
129.124
199.237
110
33. Druge obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti
Obveznica z oznako FB23 je hibridni instrument temeljnega kapitala v obliki zamenljive
obveznice brez dospetja. Je instrument z vstavljenimi mnogovrstnimi izpeljanimi finančnimi
instrumenti (opcija konvertiranja), ki se bo konvertiral v navadne kosovne delnice banke.
Gostiteljski instrument vsebuje vstavljene izpeljane finančne instrumente (opcija
konvertiranja), ki so medsebojno odvisni. V skladu z MRS 39 AG29 se morajo takšni
izpeljani finančni instrumenti obravnavati skupaj kot en sam sestavljeni vstavljeni izpeljani
finančni instrument in ločeno od gostiteljskega instrumenta. Skupno menjalno razmerje ni
fiksno, zato je bil ta instrument v skladu z MRS 32 najprej razvrščen kot obveznost.
Banka je 9. januarja 2012 v ponudbi, naslovljeni na manj kot 100 fizičnih ali pravnih oseb, ki
nimajo položaja dobro poučenega vlagatelja, izdala hibridni instrument temeljnega kapitala v
obliki zamenljive obveznice, nominiran v EUR v nematerializirani obliki z oznako FB23.
Nominalna vrednost enega lota obveznice je 60,00 EUR.
Obrestna mera na glavnico je nespremenljiva in znaša 9,75 %. Obresti dospevajo v plačilo
enkrat letno za nazaj, in sicer vsakega 31. marca. Zamenljiva obveznica (hibridni instrument
temeljnega kapitala) ni izplačljiva v denarju, temveč se lahko edino konvertira v navadne
delnice izdajatelja, ki tvorijo enak razred z že obstoječimi navadnimi delnicami izdajatelja.
Zamenljive obveznice (hibridni instrument temeljnega kapitala) so bile izdane z namenom
vključitve v izračun temeljnega kapitala, pri čemer se za izračun temeljnega kapitala upošteva
le vplačani znesek.
Zamenljiva obveznica (hibridni instrument temeljnega kapitala) je v višini celotne terjatve
upnika podrejena obveznostim do navadnih upnikov in obveznostim na podlagi vseh
podrejenih dolžniških instrumentov, ki so vključeni v dodatni kapital I in dodatni kapital II,
kar pomeni, da se ob morebitnem stečaju ali likvidaciji izplača šele tik pred navadnimi
delnicami. Pri tem imetnik nima pravice terjati morebitnih preklicanih izplačil donosov po
zamenljivih obveznicah.
Zamenljiva obveznica imetnikom ne daje pravice do udeležbe pri dobičku izdajatelja in ne
vsebujejo klavzul, s katerimi bi si izdajatelj pridobil pravico do odpoklica vrednostnih
papirjev.
Ker je FB23 hibridni vrednostni papir, vsebuje lastnosti delniških ter obvezniških
instrumentov. Posledično vsebuje tržno tveganje, obrestno tveganje, kreditno tveganje ter
tveganje konverzije.
Obveznica FB23 je bila na podlagi "Sklepa uprave o zamenjavi (konverziji) zamenljivih
obveznic (hibridnega instrumenta temeljnega kapitala) z oznako FB23 v navadne (redne)
kosovne delnice banke in povečanju osnovnega kapitala banke" z dne 16.10.2013 na dan
17.10.2013 konvertirana v redne delnice z oznako FBN. Sklep uprave je bil sprejet na podlagi
sklepa skupščine banke z dne 22.11.2011 o pogojnem povečanju osnovnega kapitala banke ter
na podlagi izpolnitve pogojev za zamenljivost obveznice iz Informacijskega memoranduma
zamenljivih obveznic (hibridnega instrumenta temeljnega kapitala) banke z oznako FB23.
111
34. Dolžniški vrednostni papirji
Obrestna mera
%
2013
2012
12.477
52.138
13.020
13.130
7.349
101.543
64.615
135.042
3.663
3.656
6.661
-
Skupaj
3.663
10.317
Skupaj
68.278
145.359
Obveznice
FB11 – EUR, gibljiva obrestna mera, zapadlost leta 2020
FAC15 - EUR, stalna obrestna mera, zapadlost 2015
6mEuribor+1,5
6mEuribor+1,6
6mEuribor+1,6
3,25
Skupaj
Potrdila o vlogah
EUR, stalna obrestna mera, zapadlost leta 2013
4,6
4,8
4,8
V letu 2010 so bile izdane 5-letne obveznice z jamstvom Republike Slovenije v višini
100.000.000 EUR. Kuponska obrestna mera znaša 3,25 %, ob izdaji je bil donos do dospetja
3,265 %. Obveznice nimajo bonitetne ocene, kotirajo pa na Luksemburški borzi.
Factor banka d.d. je v skladu s 7. (d) točko prospekta obveznice na zahtevo posameznih
imetnikov po uvedbi izrednih ukrepov Banke Slovenije izplačala obveznice v skupni
nominalni vrednosti 48,7 mio EUR in poslala zahtevo fiskalnemu agentu za zmanjšanje
vrednosti izdaje. Na dan 31.12.2013 je vrednost izdaje obveznice (glavnice) z državnim
jamstvom znašala 51.300.000 EUR.
35. Podrejene obveznosti
Datum
izdaje
FB09 - EUR, stalna obrestna mera, dospe
2014
FB16 – EUR, obveznice s stalno obrestno
mero
FB22 – EUR, 6m, gibljive obresti, dospe
2016
FB24 - EUR, obveznica s stalno obrestno
mero, dospe 2018
KDB1 - EUR, obveznica s stalno obrestno
mero, dospe 2017
Skupaj
Datum
dospetja
Obrestna
mera
2013
2012
26-jul-04
26-jul-14
4,8
-
6.050
30-nov-06
-
-
5.168
1-jun-09
1-jun-16
5,75
EURIBOR +
4,75
-
5.778
15-dec-11
15-dec-18 6,5
-
6.512
1-apr-10
1-apr-17
-
2.105
-
25.613
7,00
Podrejene obveznice FB16, FB22, FB09,FB24 in FB25 so bile skladno z odredbo Banke
Slovenije o izrednih ukrepih z dnem 18.12.2013 ukinjene, učinek prenehanja v znesku
112
23.469.275 EUR pa je izkazan med Realiziranimi dobički od finančnih obveznosti, merjenih
po pošteni vrednosti.
Z dnem 19.12.2013 so bile te obveznice izbrisane iz centralnega registra KDD.
36. Rezervacije
Na dan 31.
decembra 2011/1.
januarja 2012
Sprostitve
rezervacij
Pripojitev Kd banke
Oblikovanje
rezervacij
Na dan 31.
decembra
2012/1.januarja
2013
Sprostitve
rezervacij
Izplačila
Oblikovanje
rezervacij
Na dan 31.
decembra 2013
Rezervacij
e za
garancije
Rezervacije
in
Rezervacije za
prevzete
za plačilne storitvene
obveznosti garancije
garancije
Obveznosti
za zaslužke
zaposlence
v
Rezervacije
Rezervacije
za pravno Rezervacije za
nerešene
za
Pokojninsk
odpravnine o družbo A
tožbe
633
864
-
301
-
-
-
215
-
-
-
7
-
-
-
-
528
192
20
-
-
-
418
1392
192
328
-
-
-
1.311
-
3.281
-
1.908
-
289
2
-
27
-
2.909
6.675
10.687
-
9.788
1.034
2.500
2.016
4.786
8.971
37
9.788
1.007
2.500
Rezervacije za garancije in prevzete obveznosti predstavljajo potencialne obveznosti banke za
njihovo plačilo.
Rezervacije za zaposlence vključujejo obveznost banke za izplačilo jubilejnih nagrad in
odpravnin ob upokojitvi ter odpravnih ob prenehanju delovnega razmerja iz poslovnih
razlogov.
Rezervacije za pravne tožbe proti banki so oblikovane za pravno tožbo proti banki, za katero
banka ocenjuje, da obstaja verjetnost plačila.
Med drugimi rezervacijami so vključene Rezervacije za pokrivanje izgub iz naslova
upravljanja kritnega sklada Pokojninske družbe A d.d.
113
37. Odložene obveznosti za davek
Na dan 1. januarja
2013
713
2012
935
-
4
-
(81)
(145)
(713)
-
-
713
Pripojitev KD banke
Ponovno merjenje poštene vrednosti:
- finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, vključena v
kapital
- naložbene nepremičnine
Odprava pripoznanja obveznosti iz naslova odloženih
davkov
Na dan 31. decembra
Odložene obveznosti za davek za leto 2013 so izračunane po stopnji 17 %.
38. Druge obveznosti
Druge obveznosti
Obveznosti za davke in prispevke
Pasivne časovne razmejitve
Drugo
2013
101
106
2012
74
587
-
207
661
Obveznosti do dobaviteljev
Obveznosti za bruto plače in nadomestila plač
2013
680
348
264
2012
498
324
452
Skupaj
1.292
1.274
Skupaj
39. Osnovni kapital in kapitalske rezerve
Na dan 1. januarja 2013
1.387.152
840.625
11.577
8.406
Kapitalske
rezerve
40.749
-
Na dan 1. januarja 2012
1.387.152
1.387.152
11.577
11.577
40.749
40.749
Število delnic Navadne delnice
Skupaj
52.326
8.406
52.326
52.326
Kapital banke je podrobneje opisan v točki VI.6., Kapital banke poslovnega poročila.
114
40. Presežek iz prevrednotenja
2013
2012
542
2.335
(161)
857
381
3.192
Presežek iz prevrednotenja v zvezi z opredmetenimi
osnovnimi sredstvi
Na dan 1. januarja
Prevrednotenje osnovnih sredstev
Amortizacija osnovnih sredstev
Odloženi davek od dohodka pravnih oseb
Na dan 31. decembra
2013
2.335
(2.188)
(18)
413
542
2012
2.229
(39)
145
2.335
Presežek iz prevrednotenja v zvezi z finančnimi
sredstvi, razpoložljivimi za prodajo
Na dan 1. januarja
Dobiček/izguba zaradi spremembe poštene vrednosti
Prenos na izkaz poslovnega izida
Odloženi davek
Na dan 31. decembra
2013
857
72
(1.264)
174
(161)
2012
1.011
2.510
(2.742)
78
857
Rezerve iz dobička
Zakonske rezerve
Statutarne rezerve
Druge rezerve
2013
3.819
1.656
2.163
-
2012
43.562
1.656
11.577
30.329
Zakonske rezerve
Na dan 1. januarja
Na dan 31. decembra
1.656
1.656
1.656
1.656
11.577
9.414
11.577
-
2.163
11.577
Presežek iz prevrednotenja v zvezi z opredmetenimi
osnovnimi sredstvi
Presežek iz prevrednotenja v zvezi z finančnimi sredstvi,
razpoložljivimi za prodajo
Skupaj
41. Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom)
Statutarne rezerve
Na dan 1. januarja
Poraba rezerv za pokrivanje izgube
Na dan 31. decembra
115
Druge rezerve
Na dan 1. januarja
Prenos iz zadržanega dobička
Poraba rezerv za pokrivanje izgube
Na dan 31. decembra
Zadržani dobiček in čisti dobiček poslovnega leta
Na dan 1. januarja
Izguba poslovnega leta
Presežek iz amortizacije osnovnih sredstev
Pokrivanje izgube preteklega leta
Pokrivanje izgube tekočega leta
Razporeditev v druge rezerve
Na dan 31. decembra
30.329
30.329
29.070
1.259
-
-
30.329
(15.435)
(339.651)
18
21.548
333.520
-
7.338
(21.548)
33
(1.258)
-
(15.435)
Zakonske rezerve so poleg rezerv za lastne delnice, statutarnih in drugih rezerv iz dobička,
namensko zadržan del čistega dobička iz prejšnjih let predvsem za poravnavanje morebitnih
izgub v prihodnosti.
Banka lahko skladno s statutom družbe oblikuje statutarne rezerve v višini 100 %
osnovnega kapitala banke. Banka lahko v posameznem poslovnem letu nameni v rezerve
največ 30 % čistega dobička. Statutarne rezerve se lahko porabijo za pokritje čiste izgube
poslovnega leta in pokritje prenesene izgube, za rezerve za lastne delnice in za povečanje
osnovnega kapitala iz sredstev banke.
Banka oblikuje tudi druge rezerve iz dobička v višini največ do 60 % zneska čistega dobička
poslovnega leta, ki ostane po oblikovanju statutarnih in zakonskih rezerv. Druge rezerve iz
dobička se lahko uporabijo za vse zakonsko dovoljene namene, razen za izplačila med
delničarje ali druge osebe.
42.
Prevzete in potencialne obveznosti
Pravni postopek: Občasno in med običajnim poslovanjem lahko pride do terjatev zoper
banko. Vodstvo na podlagi lastne presoje ter notranjega in zunanjega strokovnega svetovanja
meni, da v zvezi s terjatvami ne bo povzročena materialna izguba, zato ti računovodski izkazi
tega ne obravnavajo.
Na dan 31. decembra 2013 zoper banko tečejo naslednji materialno pomembni sodni
postopki:
 Družba Iskratel, d.o.o., Kranj (v nadaljevanju: tožeča stranka) je dne 30.8.2013 zoper
banko vložila predlog za izvršbo zaradi izterjave 9.043.195,45 EUR s pripadki, iz
naslova po mnenju tožeče stranke neutemeljeno neizpolnjene pogodbe o prodajni
opciji. Istega dne je bil izdan sklep o izvršbi. Zoper omenjen sklep je banka vložila
obrazložen ugovor, na podlagi katerega je bil sklep o izvršbi razveljavljen v delu, v
katerem je bila dovoljena izvršba, in se postopek nadaljuje kot pravdni postopek.
Sodišče o tožbenem zahtevku tožeče stranke še ni določilo. Banka ima za ta postopek
oblikovanih 9.555 tisoč EUR rezervacij.
 VIATOR & VEKTOR LOGISTIKA d.o.o. – v stečaju (v nadaljevanju: tožeča stranka
je dne 08.03.2012 zoper banko vložila tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj in
116

plačila zneska 225.458,08 EUR. Dne 28.06.2013 je Okrožno sodišče v Ljubljani
izdalo sodbo v imenu ljudsva s katero je banki naložiloplačilo zneska v višini
225.558,08 EUR in plačilo pravdnih stroškov v višini 7.068,00 EUR. Banka je dne
22.08.2013 vložila pritožbo zoper izdano sodbo sodišča. Za ta postopek je
oblikovanih 233 tisoč EUR rezervacij. Višje sodišče v Ljubljani je januarja 2014
izdalo sodbo, da je banka dolžna plačati tožeči stranki znesek v višini 180.468,08
EUR in razliko pravdnih stroškov v višini 3.738,94 EUR, kar je banka februarja
poravnala tožeči stranki.
Družba Adriatic Fund B.V., Nizozemska (v nadaljevanju: tožeča stranka), je dne
29.8.2013 zoper banko vložila tožbo zaradi plačila odškodnine 3.449.840,10 EUR s
pripadki zaradi po mnenju tožeče stranke izvedenih kršitev pogodbenega razmerja
Banka je zoper tožbo vložila obrazložen odgovor. Sodišče o tožbenem zahtevku
tožeče stranke še ni določilo. Banka za ta postopek nima oblikovanih rezervacij.
Višina oblikovanih rezervacij znaša 9.788 tisoč EUR (Pojasnilo 36). Rezervacije so narejene
na osnovi ocene pravnih svetovalcev ob upoštevanju konservativnega pristopa. Uprava banke
meni, da so oblikovane rezervacije za tožbe zoper banko zadostne ter, da so pomembnejši
primeri razkriti.
Prevzete obveznosti za naložbe v osnovna sredstva: V letu 2013 in letu 2012 banka ni
imela nikakršnih prevzetih obveznosti za nakupe zgradb in opreme.
Potencialne obveznosti: Osnovni namen teh instrumentov je zagotovilo banke, da bodo
sredstva stranki na voljo, ko jih bo zahtevala. Garancije, ki pomenijo nepreklicno zagotovilo,
da bo banka plačala, če stranka ne more izpolniti svojih obveznosti do tretjih strank, imajo
enako kreditno tveganje kot krediti. Akreditivi, ki so pisna zaveza banke v imenu njene
stranke in pooblaščajo tretjo stranko, da pri banki po posebnih pogojih črpa sredstva do
določenega zneska, so zavarovani s pošiljkami blaga, na katere se nanašajo.
Potrebna gotovinska sredstva po garancijah so precej manjša od zneskov prevzetih
obveznosti, ker banka na splošno ne pričakuje, da bi tretja stranka črpala sredstva na podlagi
take pogodbe.
Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov pomenijo neizvedeni del okvirnih limitov, limitov
na transakcijskih računih in nečrpanih, že odobrenih kreditov. Okvirni limiti se lahko črpajo v
obliki kreditov, garancij ali akreditivov. Glede kreditnega tveganja prevzetih obveznosti za
odobritev kredita je banka potencialno izpostavljena izgubi v znesku, ki je enak vsem
neizkoriščenim prevzetim obveznostim skupaj. Verjetni znesek izgube, ki ga sicer ni lahko
vrednostno opredeliti, pa je precej manjši od vseh neizrabljenih prevzetih obveznosti skupaj,
ker je večina prevzetih obveznosti za odobritev kredita nepredvidena in odvisna od tega, kako
stranka upošteva posebna pravila kreditiranja. Ker je nekaj kreditnega tveganja povezanega s
preostalim delom prevzete obveznosti, se tveganje šteje za zmerno, ker izhaja iz možnosti, da
bo stranka črpala neizkoriščene dele odobrenega kredita in da tako črpanega kredita ob
zapadlosti ne bo plačala. Banka spremlja ročnost kreditov, za katere je prevzela obveznosti,
ker dolgoročnejše prevzete obveznosti na splošno pomenijo višjo stopnjo kreditnega tveganja
kot kratkoročnejše prevzete obveznosti. Celotni odprti pogodbeni znesek prevzetih obveznosti
za odobritev kredita ne pomeni nujno tudi potrebnih gotovinskih sredstev v prihodnosti, ker
bodo mnoge od teh prevzetih obveznosti potekle ali bodo končane, ne da bi jih sploh bilo
treba plačati.
Naslednja preglednica je prikaz pogodbenih zneskov potencialnih bančnih obveznosti:
117
Finančne garancije
- zapadlost do enega leta
- zapadlost nad eno leto
Storitvene garancije
- zapadlost do enega leta
- zapadlost nad eno leto
2013
21.285
10.433
10.852
58.113
3.015
55.098
2012
53.041
15.729
37.312
61.523
10.026
51.497
Prevzete obveznosti iz odobrenih storitvenih limitov
- prvotni rok zapadlosti do enega leta
- prvotni rok zapadlosti nad eno leto
Akreditivi
Spot posel
Spot posel
5.370
4.487
883
11.131
3.188
7.943
707
307
400
-
6.455
1.605
4.850
22.090
511
21.579
6.847
2.876
3.971
148
148
Skupaj
96.606
150.104
(15.773)
(2.001)
Rezervacije za garancije in obveznosti (Pojasnilo
36)
Poštena vrednost finančnih garancij v letu 2013 bi znašala 586 tisoč EUR (v letu 2012: 828
tisoč EUR).
Gibanje storitvenih garancij je sledeče:
Na dan 1. januar 2012
72.435
Izdane storitvene garancije
Zapadle storitvene garancije
Plačane stortvene garancije
45.345
48.966
7.291
61.523
Izdane storitvene garancije
Zapadle storitvene garancije
Plačane stortvene garancije
38.228
40.222
1.416
58.113
Stanje neplačanih provizij za storitvene garancije na 31. december 2013 znaša 148 tisoč EUR
(v letu 2012: 199 tisoč EUR).
118
Druga pojasnila (Pojasnila od 43 do 48)
43.
Dividenda na delnico
Izplačljive dividende se obračunajo šele potem, ko jih je potrdila letna skupščina delničarjev.
Obračunane so v osnovnem kapitalu kot namensko porabljeni del zadržanega dobička.
Banka s sklepom skupščine delničarjev v juniju 2013 ni izplačala dividend delničarjem za leto
2012.
Skladno z zavezami, danimi Evropski komisiji banka ne sme izplačevati dividend.
44.
Denarna sredstva in denarni ustrezniki
Za namene izkaza denarnih tokov so med denarna sredstva in denarne ustreznike vključena
stanja teh postavk z zapadlostjo do 90 dni:
Stanje na računih pri centralni banki (Pojasnilo 17)
Denar v blagajni (Pojasnilo 17)
Krediti bankam (Pojasnilo 20)
2013
8.189
168
762
2012
17.028
160
12.587
Skupaj
9.119
29.775
45. Posli med povezanimi strankami
Stranke na splošno veljajo za povezane, če jih obvladuje isti subjekt, ali če ena stranka lahko
obvladuje drugo stranko ali če lahko nanjo močno vpliva pri sprejemanju finančnih ali
poslovnih odločitev. Pri obravnavanju posameznega možnega razmerja povezane stranke
namenjamo pozornost vsebini razmerja in ne le pravni obliki.
Spodnja tabela prikazuje posle s povezanimi osebami na dan 31. decembra 2013:
Pomembnejši Člani uprave in
delničarji
nadzornega sveta
Bruto zneski kreditov strankam
- (pogodbene obrestne mere)
Oslabitve kreditov strankam
Transakcijski računi
Prejeti depoziti
Druge obveznosti
84
1
(0,1%)
24
(4,15%)
-
Odvisne
družbe
49.538
(1,5-1,8%)
(28.482)
17
(0,1%)
634
(0,2%-0,5%)
-
Med pomembnejšimi delničarji na dan 31.12.2013 je zajeta izpostavljenost do Republike
Slovenije oz. Ministrstva za Finance.
Spodnja tabela prikazuje posle s povezanimi osebami na dan 31. decembra 2012:
119
Bruto zneski kreditov strankam
Oslabitve kreditov strankam
Transakcijski računi
Dolžniški vrednosti papirji banke
Prejeti depoziti
Rezervacije za izvenbilančne
obveznosti
Druge obveznosti
Pomembnejši delničarji
4.681
(6m EURIBOR+5,25% -7 %)
47
-
Člani uprave
in
nadzornega Odvisne
sveta
družbe
61
54.135
(2,18-5,9%)
(1,5-3,5%)
1.677
3
10
(0,2 %)
(0,1 %)
55
1.231
(0,2 %)
1
-
18
V letu 2013 so bili v izkazu poslovnega izida zajeti naslednji prihodki in odhodki s
povezanimi osebami:
Prihodki za obresti
Odhodki za obresti
Slabitve
Administrativni in drugi stroški
Člani uprave
Pomembnejši in nadzornega
delničarji
sveta Odvisne družbe
3.108
205
4.624
1
2
(40.631)
162
-
V letu 2012 so bile v izkazu poslovnega izida zajeti ti prihodki in odhodki s povezanimi
osebami:
Prihodki za obresti
Odhodki za obresti
Slabitve
Administrativni in drugi stroški
303
(36)
-
Člani uprave
in
nadzornega Odvisne
družbe
sveta
4
952
3
3
(2)
76
416
-
Pregled danih posojil in prejetih odplačil povezanim osebam v letu 2013:
Zneski odobrenih kreditov v tekočem letu
Zneski odplačanih kreditov v tekočem letu
Člani uprave
in
nadzornega Odvisne
sveta družbe
6.599
10.566
Pregled danih posojil in prejetih odplačil povezanim osebam v letu 2012:
120
Člani uprave
in
nadzornega Odvisne
sveta družbe
10.100
17.891
9.814
23
6.598
Zneski odobrenih kreditov v tekočem letu
Zneski odplačanih kreditov v tekočem letu
Prejemki uprave in članov nadzornega sveta so razvidni iz spodnje tabele:
Ciril
Dragonja
Fiksni prejemki
Premije za pokojninsko zavarovanje
Povračila stroškov
Skupaj prejemki v letu 2013
Dušan
Valenčič
79
2
1
82
77
2
1
80
Klaus
Matevž
Vitomir
Schuster Slapničar
Krašovec
49
48
48
1
1
1
1
3
1
51
52
50
Ciril Dragonja in Dušan Valenčič sta bila v upravi do 6.9.2013. Prejemki izredne uprave, ki
jim je mandat začel 6.9.2013, se torej nanašajo na obdobje od 6.9.2013 do 31.12.2013.
Boris Pesjak
Fiksni prejemki
Premije za pokojninsko zavarovanje
Povračila stroškov
Ciril Dragonja
64
1
2
67
120
2
2
124
Letno nadomestilo
Nadzorni svet
Dr. Peter Falatov
Vera Mihatovič
Bogdan Lipovšek
Andrej Ručigaj
Jožica Potočnik
Darko Bajec
Boris Milevoj
Sejnine
-
Letno nadomestilo
Nadzorni svet
Dr. Peter Falatov
Vera Mihatovič
Bogdan Lipovšek
Andrej Ručigaj
Jožica Potočnik
Darko Bajec
Dušan
Valenčič
118
2
2
122
5
4
3
2
14
Sejnine
3
2
2
1
2
1
7
6
4
2
5
2
121
Boris Milevoj
1
3
12
29
V letu 2013 so znašala izplačila članom uprave skupaj 301 tisoč EUR (od tega, izplačila
izredni upravi 145 tisoč EUR) (leta 2012: 302 tisoč EUR), - vsa izplačila so bila fiksna.
Izplačila članom nadzornega sveta v letu 2013 so znašala 14 tisoč EUR (2012: 41 tisoč EUR).
Skupni znesek prejemkov, ki so jih prejeli delavci banke, zaposleni na podlagi pogodbe, za
katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe znaša 2.780 tisoč EUR (v letu 2012: 2.601 tisoč
EUR).
Stanje posojil, ki jih je banka odobrila delavcem, za katere ne velja tarifni del kolektivne
pogodbe, je konec leta 2013 znašalo 951 tisoč EUR (2012: 1.163 tisoč EUR). Znesek odplačil
iz naslova vračil kreditov je znašal 364 tisoč EUR (2012: 288 tisoč EUR). Povprečna obrestna
mera za posojila je bila konec leta 2013 1,82 odstotka (2012: 2,58 odstotka).
46. Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun
Prihodki in odhodki iz opravnin v zvezi z investicijskimi storitvami in posli za
obdobje od 01. 01. 2013 do 31. 12. 2013 (poslovanje s strankami)
v tisoč EUR
Zaporedna
VSEBINA
številka
1
ZNESEK
POSLOVNEGA PREJŠNJEGA
LETA
LETA
2
PRIHODKI iz opravnin (provizij) v zvezi z
1=2+3+4+5+6+7+8+9+10 investicijskimi in pomožnimi investicijskimi
storitvami in posli za stranke
Sprejemanje, posredovanje in izvrševanje
2
naročil
3
Gospodarjenje s finančnimi instrumenti
3
4
821
1.040
364
278
329
0
648
8
0
0
2
13
15
7
111
68
0
0
0
18
ODHODKI iz opravnin (provizij) v zvezi z
investicijskimi in pomožnimi investicijskimi
storitvami in posli za stranke
419
398
12
Opravnine v zvezi s KDD-družbo in njej
podobnimi organizacijami
304
278
13
Opravnine v zvezi z borzo vrednostnih papirjev
in njej podobnimi organizacijami
115
120
4
5
6
7
8
9
10
11=12+13
Investicijsko svetovanje
Izvedba prvih ali nadaljnjih prodaj z obveznostjo
odkupa
Izvedba prvih ali nadaljnjih prodaj brez
obveznosti odkupa
Skrbništvo in sorodne storitve
Vodenje računov nematerializiranih vrednostnih
papirjev strank
Hramba finančnih instrumentov za račun strank
Svetovanje podjetjem glede kapitalske sestave,
poslovne strategije in sorodnih zadev ter
svetovanje in storitve v zvezi z združitvijo in
nakupi podjetij
122
Posredniško poslovanje na dan 31. 12. 2013 (poslovanje s strankami)
VSEBINA
Zaporedna
številka
v tisoč EUR
ZNESEK
POSLOVNEGA PREJŠNJEGA
LETA
LETA
3.727
4.260
760
691
344
142
64
243
352
306
Denarna sredstva strank
2.967
3.569
7
na poravnalnem računu za sredstva strank
1.874
2.033
8
na transakcijskih računih bank
1.093
1.536
3.727
4.260
3.727
4.260
2.996
3.563
21
64
349
321
361
312
1=2+6
2=3+4+5
SREDSTVA
Terjatve poravnalnega oz. transakcijskih računov za
sredstva strank
3
iz finančnih instrumentov
4
do KDD oz. obračunskega računa banke za prodane
finančne instrumente
5
do drugih poravnalnih sistemov in institucij za prodane
finančne instrumente (kupcev)
6=7+8
9=10
OBVEZNOSTI
Obveznosti poravnalnega oz. transakcijskih računov
10=11+12+13+14 za sredstva strank
11
do strank iz denarnih sredstev in finančnih instrumentov
12
do KDD oz. obračunskega računa banke za kupljene
finančne instrumente
13
do drugih poravnalnih sistemov in institucij za kupljene
finančne instrumente (dobaviteljev)
14
15=16
do banke oz. poravnalnega računa banke za provizijo,
stroške, ipd.
ZABILANČNA EVIDENCA
16=17+18+19
Finančni instrumenti strank, ločeno po storitvah
17
sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil
18
gospodarjenje s finančnimi instrumenti
19
skrbniški posli
344
142
344
142
23
97
321
45
123
47. Plačilo revizorjem
Banka je revizijski družbi plačala te zneske:
Revizijski stroški
Druge opravnine
Skupaj
2013
41
-
2012
58
4
41
62
48. Dogodki po datumu bilance stanja
Svet Banke Slovenije je na 5. redni seji nadzornega sveta dne 11.12.2013 sprejel sklep, da
Factor banka investicijske storitve in posle odplačno prenese na investicijsko podjetje, ki je
upravičeno v Republiki Sloveniji opravljati investicijske storitve in posle. Uprava Factor
banke je dne 13.12.2013 sprejela sklep, da investicijske storitve in posle na podlagi 159. člena
ZTFI prenese na BKS BANK AG, Bančna podružnica, Ljubljana, ki je posredovala
najugodnejšo ponudbo. BKS BANK AG in Factor banka d.d. sta dne 7.1.2014 sklenili
pogodbo o prenosu investicijskih storitev po 159. členu ZTFI in kot datum prenosa sredstev
strank določili 28.2.2014. Po tem datumu Factor banka ne opravlja več investicijskih storitev
in poslov za stranke.
Banka je s koncem februarja 2014 prenehala z opravljanjem storitev osebnega bančništva, z
bankomatskim poslovanjem in gotovinskim poslovanjem preko transakcijskih računov
fizičnih oseb ter zaprla poslovalnico.
V januarju 2014 je banka sporazumno prekinila Pogodbo o opravljanju izločenih poslov s
Pokojninsko družbo A d.d. Obveznosti iz naslova garancije so bile pokrite iz rezervacij, ki so
bile oblikovane v otvoritveni bilanci ob izreku izrednega ukrepa za pokrivanje izgub iz
naslova upravljanja kritnega sklada Pokojninske družbe A d.d.
Konec januarja 2014 je banka javno objavila Vabilo za oddajanje ponudb za nakup kreditnih
poslov. Banka se je v zavezah, danih Evropski komisiji in Republiki Sloveniji obvezala
zmanjševati tržno prisotnost in kreditni portfelj banke. S tem namenom in ciljem čim
hitrejšega zmanjševanja obsega poslovanja banke, je banka pristopila k postopkom za prodajo
kreditnih poslov po posameznih zaključenih sklopih.
124
Revizorjevo poročilo
125
126

LETNO POROČILO FACTOR BANKE dd, LJUBLJANA

Transcription

Similar documents

Vse na enem mestu - Nepremicninskioglasnik.com

Poslovni prostor Rimski dvori - TREBNJE

Poslovni prostori v 1. nadstropju PC Eurocenter na Tivolski cesti 48

papir - R-tisk

Annual Report 2014

priponki - factor banka

Financiranje razvojnih projektov v lesarstvu, Velislav Žvipelj

PO GADOVI SLEDI, 14.06.2014 OB 15.00, V

priponki - factor banka

Službeni glasnik RS

Diapozitiv 1 - Slovenski podjetniški sklad

program ekoloških proizvodov papirji natural

Osnove vitkega poslovanja - program.pdf