Trboveljske rudarske kolonije

Comments

Transcription

Trboveljske rudarske kolonije
Zasavski muzej Trbovlje
točka
1
Etnološka pot
Trboveljske rudarske kolonije
Rudarske kolonije so trboveljska značilnosti in posebnost v srednjeevropskem
prostoru. Njihova številčnost in koncentracija govorita o velikanskem pomenu
rudnika in rudarstva, ki sta 200 let krojila
podobo regije. Z oblikovnega vidika so
kolonije zanimive kot najemniška arhitektura, z etnološkega pa kot dokument
svojstvenega načina življenja.
Etnološka pot predstavlja kolonije kot
kulturno dediščino, ki v postrudarski
dobi pripoveduje o prepletanju vsakdanjega življenja in dela od približno 1890
naprej.
Pot je zastavljena po krajši ali daljši trasi. Celotna dolžina poti, ki povezuje šest
različnih tipov kolonij, je približno 3 km,
potreben čas za ogled pa 1,5 do 2 uri.
Krajša pešpot je dolga okrog 1,5 km.
Postajne točke
1. Etnološka pot
2. Njiva
3. Rudarsko stanovanje
4. Petelinova vas
5. Kurja vas
I. krajša pot
6.A. Barbara
7.A. Pauer kolonija
II. daljša pot
6. Na Fani
7. Terezija
8. Objekti skupne uporabe
9. Terezija rov
10. Gojda - Gvido - Bajer
11. Drajeršoht
12. Puršenhaus v Žabji vasi
13. Žabja vas
14. Rudniška uprava
copy right Geodetski zavod Slovenije
Informacije ZASAVSKI MUZEJ TRBOVLJE
RTH
Etnološka pot
točka
2
Njiva
Prvotni situacijski načrt »kolonija v Lokah«, 1895
naslov
nekdanji naslov
domače ime
Kolonija Njiva leta 1926
izvor imena
čas izgradnje
investitor in lastnik
stavbenik
tip gradnje
velikost kolonije
velikost stanovanj
komu namenjena
varstveni režim
copy right Geodetski zavod Slovenije
Trg svobode 22 - 29
Loke 186 - 188, 191, 192, 196 - 198
Kolonija Njiva, Naselje na Njivi,
Počivavškova kolonija, Kolonija v Lokah
Kolonija je bila zgrajena na nekdanjih njivah
gostilničarja Počivavška, Loke pa so do leta
1953 zajemale ves spodnji in osrednji del
Trbovelj
1896-1890
Trboveljska premogokopna družba - TPD
Franc Derwuschek
nepodkletene dvonadstropnice z odprtimi
hodniki (ganki) in s prizidki na dvoriščni
strani
v času izgradnje štiri dvojne 18
stanovanjske stavbe, v katerih je bilo 144
enosobnih stanovanj
29-31 m2
delavska družinska stanovanja
etnološki spomenik, velja varstveni režim I.
stopnje (Uradni vestnik Zasavja, 1996, št. 4)
RTH
Etnološka pot
točka
3
Rudarsko stanovanje
»In situ« ambientalni zbirki o
bivanjski kulturi rudarskih družin
Rudarski stanovanji skozi kolonijske bivalne razmere
predstavljata in primerjata dve ključni obdobji v zgodovini Zasavja: 20. leta 20. stoletja, ko so si Revirji prislužili pridevnik »rdeči« in 60. leta 20. stoletja, ko je v
spremenjenih družbenih razmerah za Revirje postal
relevanten termin »proletarski«.
copy right Geodetski zavod Slovenije
I zbirka
20. leta 20. stoletja
Zbirki ločuje ena stena in 40 let, skupaj pa sta celota, ki
govori o načinu življenja rudarjev in njihovih družin.
II. zbirka
60. leta 20. stoletja
RTH
Etnološka pot
točka
4
Petelinova vas
naslov
nekdanji naslov
domače ime
izvor imena
čas izgradnje
copy right Geodetski zavod Slovenije
Partizanska cesta
Loke
Petelinova vas
zbadljivka (zafrkljivo), protipomenka Kurji vasi
glavnina naselja je nastajala od začetka 20.
stoletja do konca 1. svetovne vojne. Gradnja
je potekala vzdolž ceste od Trboveljščice
proti slemenu - Tereziji.
investitor in lastnik zasebniki
tip gradnje
pritlične ali enonadstropne stanovanjske
hiše z obrtnimi prostori in lokali za gostilne,
vinotoče, trgovine in številne obrtne
dejavnosti
dejavnost
od obrtno - storitvenih dejavnosti so bile
od začetka 20. stoletja do druge svetovne
vojne v ulici (Petelinovi vasi) zastopane:
šiviljstvo, krojaštvo, čevljarstvo, mizarstvo,
frizerstvo, pleskarsto in slikarstvo, elektro
in radiotehnika, strojno pletiljstvo, pekarna,
prevozništvo, mesarstvo, urarstvo,
mavčarstvo, tapetništvo in sedlarstvo.
Sorazmerno največ je bilo gostiln, vinotočev
in trgovin
komu namenjena
naselje obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev,
‘nakupovalni center’ z idealno lokacijo med
delavskimi kolonijami
RTH
Etnološka pot
točka
5
Kurja vas
naslov
nekdanji naslov
službeno ime v
času izgradnje
domače ime
izvor imena
copy right Geodetski zavod Slovenije
Keršičeva cesta 12 - 16, 18, 20, 26, 28 - 44
Loke 129 - 123, 135 - 130, 146 -140, 148 - 152
Fanina kolonija
Kurja vas
Fanina kolonija po bližini Fani rova, odprtega
1847. Izraz na Fani se je ohranil le za dve više
ležeči hiši zgrajeni 1890, in dvonadstropno
kolonijsko hišo št. 47. Kurja vas je zbadljivka,
ki se je kolonije oprijela zaradi velikega števila
kur.
čas izgradnje
1886; 1890 sta bili dograjeni še dve hiši
investitor in lastnik Trboveljska premogokopna družba - TPD
tip gradnje
pritlične, podkletene, v času izgradnje
dvostanovanjske hiše, zgrajena na slemenu, ki
se od Vod dviguje proti Limbarju in se končuje
na planoti Terezije
velikost kolonije
30 hiš
velikost stanovanj enosobna stanovanja s skupnimi kuhinjami;
po predelavi po prvi svetovni vojni
enodružinska stanovanja z dvema sobama in
kuhinjo - približno 60 m2
komu namenjena
v času izgradnje rudarskim družinam,
po predelavi nadzorniškim (štajgerskim)
družinam
varstveni režim
etnološki spomenik, velja varstveni režim I.
stopnje (Uradni vestnik Zasavja, 1996, št. 4)
RTH
Etnološka pot
točka
6a
Barbara
naslov
nekdanji naslov
domače ime
izvor imena
copy right Geodetski zavod Slovenije
Šuštarjeva kolonija 30 - 33, 35
Loke 370, 378, 369, 350, 551
Barbara
po neposredni bližini Barbara rova,
odprtem1889 (Sv. Barbara je (bila) zavetnica
rudarjev)
čas izgradnje
1910 - Šuštarjeva 31
1914 - Šuštarjeva 30, 32
1942 - Šuštarjeva 33, 35
investitor in lastnik Trboveljska premogokopna družba - TPD
tip gradnje
pritlične, nepodkletene, desetstanovanjske v
dolgem nizu
velikost kolonije
pet osem do desetstanovanjskih hiš
velikost stanovanj enosobna stanovanja s shrambami, 43-51 m2
komu namenjena
kolonija za poduradniške in nadzorniške
(štajgerske) družine
RTH
Etnološka pot
točka
7a
Pauer kolonija
naslov
nekdanji naslov
domače ime
izvor imena
copy right Geodetski zavod Slovenije
Šuštarjeva kolonija 4, 6, 8 - 19
Loke 386 - 397, 406, 407
Pauer kolonija, Bauer kolonija
Po ing. Juliju Pauerju, ki je bil ravnatelj TPD od
leta 1919 do 1932. Kolonijo je poimenovala
občina kot priznanje ustanovitelju.
čas izgradnje
1919 - 1923
investitor in lastnik Trboveljska premogokopna družba - TPD
tip gradnje
nepodkletene, pritlične, štiristanovanjske, z
izkoriščenim podstrešjem
velikost kolonije
14 hiš, v času izgradnje 56 stanovanj
velikost stanovanj dvosobna stanovanja s kuhinjo in shrambo,
približno 80 m2
komu namenjena
kolonija za nadzorniške (štajgerske) družine
pomen
v času izgradnje kolonija je bila označena za
višek novogradenj
varstveni režim
etnološki spomenik, velja varstveni režim II.
stopnje (Uradni vestnik Zasavja, 1996, št. 4)
RTH
Etnološka pot
točka
6
Fani
naslov
nekdanji naslov
domače ime
izvor imena
čas izgradnje
investitor in lastnik
tip gradnje
velikost stanovanj
komu namenjena
Keršičeva 47
Loke 166
Na Fani
po bližini Fani rova, odprtem 1847
1885
Trboveljska premogokopna družba - TPD
nepodkletena, 18 stanovanjska
dvonadstropnica s prizidkom na dvoriščni
strani
enosobna stanovanja s shrambo,
približno 40 m2
rudarskim družinam
copy right Geodetski zavod Slovenije
RTH
Etnološka pot
točka
7
Terezija
naslov
copy right Geodetski zavod Slovenije
Kolonija 1. maja 11 -14, 16, 18, 20, 22 - 24, in
26 - 32, Novi dom 31, 32
nekdanji naslov
Loke 510, 266, 257, 271, 366, 367, 383, 384,
410, 333, 334, 428, 429, 460, 168, 511, 280,
281
domače ime
Terezija
izvor imena
po bližini Terezija rova, odprtem 1804
čas izgradnje
1904 - 1937
1880 - Kolonija 1. maja 13
1909 - Novi dom 31, 32
investitor in lastnik Trboveljska premogokopna družba - TPD
stavbenik
Viljem Treo, Jožef Führing
tip gradnje
Zaradi zidave v posameznih obdobjih
se v koloniji pojavljajo trije različni tipi
zgradb: enonadstropne hiše s prizidkom na
dvoriščni strani, dvonadstropne s prizidkom,
dvonadstropne širšega tlorisa in večjih oken.
Starejše gradnje so nepodkletene. V času
izgradnje je bilo v hišah od 12 do 18 stanovanj.
velikost kolonije
21 hiš
velikost stanovanj enosobna stanovanja s shrambami, 35-45 m2
komu namenjena
delavska kolonija in samski domovi/
rudarskim družinam in neoženjenim delavcem
spremembe
Dve hiši, nekdanja samska domova,
v tridesetih letih predelana v delavska
stanovanja, sta se umaknili Domu
upokojencev.
varstveni režim
etnološki spomenik, velja varstveni režim I.
stopnje (Uradni vestnik Zasavja, 1996, št. 4)
RTH
Etnološka pot
točka
8
Objekti skupne uporabe
krušne peči
vodnjaki - štirne
perišča
stranišča (v nekaterih kolonijah)
parlamenti
K vsakemu kolonijskemu stanovanju so sodili
tudi drvarnica in klet ter kos zemlje za ohišnico. V vseh kolonijah so stanovalci souporabljali krušne peči, vodnjake (štirne) in pralnice, v
nekaterih tudi stranišča.
Prosti čas so moški radi preživljali v t.i. parlamentih in pri kartanju.
RTH
Etnološka pot
točka
9
Terezija rov
Teresia Stollen oz. Terezijin podtalni rov je bil odprt
leta 1804, leta 1847 pa so na osnovi starega uredili nov
rov.
Terezija rov je bil glavni rov vzhodnega obrata, povezan je s celo jamo. Služil je vstopu in izstopu moštva in
dostavi materiala, potrebnega za delo.
Dokončno je bil zaprt avgusta 1991.
Terezija rov nakazuje neposredno bližino in prepletenost stanovanjskih in rudarskih površin.
copy right Geodetski zavod Slovenije
RTH
Etnološka pot
točka
10
Gojda - Gvido - Bajer
naslov
nekdanji naslov
domače ime
izvor imena
Ribnik 21 - 23
Loke 368, 412, 413
Gojda, Gvido, Bajer
Gojda - popačenka
osebnega imena Gvido.
Ime Gvido je sprva nosil
dnevni kop III, ki je opešal
že v 80. letih 19. stoletja. Z
istim imenom so označevali
tudi rova I in II, odprta 1847,
kot tudi jašek III. Bajer po
bližini zbiralnika vode, ki
ga je rudnik potreboval
za splavno zasipanje jam,
izpraznjen in saniran 2002.
čas izgradnje
1921 - 1924
investitor in lastnik Trboveljska premogokopna
družba - TPD
stavbenik
Drasch
tip gradnje
podkletene
šeststanovanjske
dvonadstropnice z manjšim
prizidkom za stopnišče na
dvoriščni strani.
velikost kolonije
3 bloki višjega reda
velikost stanovanj dvosobna stanovanja
s predprostorom in
sanitarijami, približno 65 m2
komu namenjena
uradniška stanovanja
copy right Geodetski zavod Slovenije
RTH
Etnološka pot
točka
10
Gojda - Gvido - Bajer
naslov
nekdanji naslov
domače ime
izvor imena
copy right Geodetski zavod Slovenije
Ribnik 21 - 23
Loke 368, 412, 413
Gojda, Gvido, Bajer
Gojda - popačenka osebnega imena Gvido.
Ime Gvido je sprva nosil dnevni kop III, ki je
opešal že v 80. letih 19. stoletja. Z istim imenom so označevali tudi rova I in II, odprta
1847, kot tudi jašek III. Bajer po bližini zbiralnika vode, ki ga je rudnik potreboval za splavno
zasipanje jam, izpraznjen in saniran 2002.
čas izgradnje
1921 - 1924
investitor in lastnik Trboveljska premogokopna družba - TPD
stavbenik
Drasch
tip gradnje
podkletene šeststanovanjske
dvonadstropnice z manjšim prizidkom za
stopnišče na dvoriščni strani.
velikost kolonije
3 bloki višjega reda
velikost stanovanj dvosobna stanovanja s predprostorom in
sanitarijami, približno 65 m2
komu namenjena
uradniška stanovanja
RTH
Etnološka pot
točka
11
Drajeršoht
Izvozni rov III. etaže, odprt 1886.
Leta 1906 je bil jašek poglobljen, da je dosegel nivo
Savskega rova (103 m). S tem so povezali transport
premoga z vseh oddaljenih odkopov, znižali stroške
transporta premoga ter poenostavili prevoz premoga do separacije in nakladalnih ramp na železnici.
Jašek III je bil opuščen leta 1989.
copy right Geodetski zavod Slovenije
RTH
Etnološka pot
točka
12
Puršenhaus
naslov
nekdanji naslov
domače ime
izvor imena
Žabjek 29
Loke 239
Puršenhaus
nem. Bursch - fant, hiša za samske, samski
dom
čas izgradnje
1900
investitor in lastnik Trboveljska premogokopna družba - TPD
tip gradnje
enonadstropna delavska hiša z velikimi
spalnicami in prizidkom na dvoriščni strani v
katerem je stanovala hišnica (aufpetrca)
kapaciteta
v puršenhauzih je v povprečju stanovalo okoli
100 samskih mož
velikost stanovanj skupne spalnice, dve kuhinji in dve pralnici
oz. kopalnici, po predelavi v 50. letih 20.
stoletja predelan v 12 družinskih stanovanj
komu namenjena
prvotno samskim delavcem, po predelavi
družinam
copy right Geodetski zavod Slovenije
RTH
Etnološka pot
točka
13
Žabja vas
naslov
nekdanji naslov
domače ime
copy right Geodetski zavod Slovenije
Žabjek 1 - 29
Loke 203 - 251
v času izgradnje v službenih spisih Nova
vodenska kolonija (Neue Vode Kolonie),
Kroten Dorf med drugo svetovno vojno, v
vsakdanji uporabi od nekdaj Žabja vas
izvor imena
nagajivo - Zaradi dnevnega kopa II je bilo
zemljišče razrvano, žabje mlake pa stalni
pojav na razoranem terenu med opekarno in
ribnikom
čas izgradnje
večina 1900 - 1901
Žabjek 28, 30 - 1911
investitor in lastnik Trboveljska premogokopna družba - TPD
tip gradnje
nepodkletene, pritlične, štiristanovanjske hiše
velikost kolonije
pred drugo svetovno vojno 48 enojnih hiš, dve
desetstanovanjski in samski dom
velikost stanovanj večina 26 m2
komu namenjena
družinska delavska stanovanja
RTH
Etnološka pot
točka
14
Rudniška uprava
Prva upravna zgradba Trboveljske premogokopne družbe
Današnja upravna zgradba Rudnika Trbovlje - Hrastnik, zgrajena leta 1943
copy right Geodetski zavod Slovenije
RTH