DopolnilnoGradivoListineEvidencePoročila

Comments

Transcription

DopolnilnoGradivoListineEvidencePoročila
dr. Bojana Korošec
mag. Robert Horvat
mag. Danijel Vukovič
STROŠKOVNO IN POSLOVODNO
RAČUNOVODSTVO 2
(dopolnilno gradivo k temi o računovodskih listinah,
evidencah in poročilih)
3. letnik BU in BVS
Maribor, 2009
1
1. OSNOVE OBRAČUNSKEGA LISTINSKEGA IN RAZVIDOVALNEGA UREJANJA
STROŠKOVNEGA IN POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA, VKLJUČNO Z
NAJPOGOSTEJŠIMI RUTINSKIMI RAČUNOVODSKIMI POROČILI
Po plati obračunskega1 računovodskega obravnavanja poslovanja se stroškovno in poslovodno
računovodstvo tradicionalno opredeljujeta kot t.i. računovodstvi notranjega poslovnega kroga, s
čimer se želi poudariti njuno razlikovanje od finančnega računovodstva kot drug(ačn)e razsežnosti
celotnega računovodskega spremljanja in (s)poročanja o poslovanju. Slednje se namreč tradicionalno
opredeljuje kot računovodstvo zunanjega poslovnega kroga v smislu, da se temeljno vsebinsko
osredotoča predvsem na vprašanja t.i. gospodarskega2 spremljanja in (s)poročanja o:


vseh t.i. zunanjih finančnih poslovnih razmerjih, ki jih imajo posamezni subjekti s svojim
okoljem3, ter
o celotnem zunanjem oz. t.i. premoženjsko-finančnem položaju posameznega subjekta, kot ta
izhaja iz celote njegovih sredstev in obveznosti do virov sredstev, kot se prikazujejo v bilanci
stanja.
V okviru sporočanja o celotnem zunanjem oz. t.i. premoženjsko-finančnem položaju je potrebno poleg
postavk, ki se že po svoji temeljni poslovni naravi4 označujejo kot finančne ali finančnoračunovodske, vključiti še nekatere druge, ki po svoji temeljni naravi niso takšne, ampak gre predvsem
za sredstva različnih poslovnih prvin (npr. osnovna sredstva in različne vrste zalog). Naloga
finančnega računovodenja v zvezi s takšnimi ni njihovo podrobno spremljanje in sporočanje o njih,
temveč zgolj zbirno5 v meri, kot je to potrebno za nek generalen in povezan premoženjsko-finančni
prikaz v obliki bilance stanja ali kakšni podobni.
Medtem ko se torej finančno računovodenje pri svojem spremljanju in sporočanju osredotoča
prvenstveno na t.i. zunanje vidike oz. razsežnosti gospodarjenja in poslovanja, in se njegove naloge in
poslanstvo končajo še pred podrobnim računovodskim spremljanjem in sporočanjem v zvezi z
gospodarjenjem s (posameznimi) poslovnimi prvinami in v zvezi z njihovimi (posameznimi in
skupnimi) transformacijskimi procesi6, se naloge obračunskega stroškovnega in poslovodnega
računovodenja prično prav tam. S podrobnim spremljanjem sredstev poslovnih prvin torej, ter
procesov in učinkov (tako stvarnih kot tudi finančnih) njihovega fizičnega in računovodskega (v
stroške, prihodke, odhodke in poslovni izid) preoblikovanja.
V računovodski strokovni literaturi se področja dejavnosti gospodarjenja s poslovnimi prvinami in
njihovega preoblikovanja v različne fizične in vrednostne poslovne učinke, pogosto označujejo tudi
kot t.i. notranja gospodarska oz. poslovna področja, s čimer se želi dodatno poudariti njihovo
razlikovanje od dejavnosti, ki se ukvarjajo z urejanjem poslovnih razmerij, ki jih imajo organizacije s
svojim poslovnim okoljem. Torej od dejavnosti t.i. zunanjih gospodarskih področij oz. zunanjega
poslovnega kroga. V tem smislu se tako tudi stroškovno in poslovodno računovodstvo označujeta kot
računovodstvi notranjega poslovnega kroga (oz. t.i. notranjih poslovnih - gospodarskih področij).
S tehničnega zornega kota lahko takšno, recimo mu notranje, računovodstvo uredimo v naslednjih pet
temeljnih sklopov opravil, in sicer:
1
2
3
4
5
6
Računovodsko spremljanje in izkazovanje/sporočanje uresničenih sprememb in stanj gospodarskih kategorij.
Pomeni skozi spremembe in stanja gospodarskih kategorij – sredstev, obveznosti do virov sredstev, stroškov,
prihodkov in odhodkov.
Pomeni o kapitalu, če ga organizacija ima, potem tudi o njenem denarju, dolgovih, poslovnih terjatvah in
finančnih naložbah, ter nenazadnje tudi o njenih različnih izidih za obdavčitev, za ugotavljanje kapitala,
razdelitev ali pokrivanje izgube, ter za obveščanje na denarnih oz. finančnih, kapitalskih in drugih trgih.
Glede na vlogo, ki jo imajo v poslovnem procesu. Odražajo/izpričujejo namreč poslovno-finančna razmerja, ki
jih ima podjetje ali kakšna druga organizacija s svojim okoljem. Takšna so vsa t.i. finančna sredstva (pomeni
denar, vse poslovne terjatve in vse finančne naložbe) ter vsi dolgovi in tudi kapital, kadar ga imamo.
Pomeni na t.i. sintetičnih oz. zbirnih kontih glavne knjige.
V poslovne učinke in naprej prihodke, odhodke in različne poslovne izide, vse do temeljnega.
2
1. knjigovodenje osnovnih sredstev, vključno z začetnim obračunavanjem njihovih izvirnih stroškov
po stroškovnih mestih in nosilcih,
2. knjigovodenje sredstev v zalogah, vključno z začetnim obračunavanjem njihovih izvirnih stroškov
po stroškovnih mestih in nosilcih,
3. knjigovodenje stroškov storitev drugih7, vključno z njihovim začetnim obračunavanjem po
stroškovnih mestih in nosilcih, ter
4. obračun in knjigovodenje stroškov dela, vključno z njihovim začetnim obračunavanjem po
stroškovnih mestih in nosilcih, ter
5. knjigovodenje – obračunavanje procesov opravljanja dejavnosti in ustvarjanja učinkov (t.i.
obračun(i) dejavnosti) 8.
1.1 Knjigovodenje osnovnih sredstev, vključno z začetnim obračunavanjem njihovih izvirnih
stroškov po stroškovnih mestih in nosilcih
1.1.1 Listine
V zvezi z osnovni sredstvi se v podjetjih in drugih organizacijah pojavljajo predvsem naslednji
poslovni dogodki:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
pridobitev osnovnih sredstev, bodisi z nakupom bodisi z lastnim ustvarjanjem;
usposobitev osnovnih sredstev;
prenos na in med posameznimi uporabniki (organizacijskimi enotami in stroškovnimi mesti);
prenos/izločitev med naložbene nepremičnine ali sredstva za prodajo;
oddaja(nje)/predaja(nje) v najem, popravila, nadgradnjo, posodobitve oz. remont, itd.;
obračunavanje amortizacije;
prevrednotovanje oz. spremembe vrednosti zaradi oslabitev ali uskladitev s pošteno vrednostjo;
začasna izločitev iz uporabe (npr. zaradi okvare, pomanjkanja posla itd.) med t.i. osnovna sredstva
zunaj uporabe v mirovanju;
9. odprava ali prodaja osnovnega sredstva.
1
Ob pridobitvah osnovnih sredstev se kot temeljni dokument stroškovnega in poslovodnega
računovodstva pojavlja t.i. prejemnica osnovnega sredstva. Vsebovati mora temeljne podatke o
prejetem osnovnem sredstvu (naziv, tehnični opis in podobne) in njegovem dobavitelju, običajno pa je
dopolnjena še s kakšnimi drugimi. Npr. posebnim zapisnikom o prevzemu, če se ta pripravlja (lahko je
tudi združen z dobaviteljevo dobavnico), kupoprodajno pogodbo, če je bila sklenjena, sklepom o
nakupu, naročilnicami, kadar so bile izdane, in podobnimi. Seveda ne smejo manjkati niti datum
prejema/prevzema, niti podpisi vseh vanj vključenih odgovornih oseb.
Ugotovitev nabavne vrednosti oz. t.i. ovrednotenje se običajno opravi na podlagi prejetih računov in
drugih zunanjih obračunov (npr. carinskih deklaracij za osnovna sredstva iz uvoza in podobno), ki
izpričujejo nakupno ceno ali posamezne sestavine neposrednih nabavnih stroškov osnovnega sredstva.
Lahko pa so to tudi t.i. notranji obračuni učinkov, kadar gre za pridobitve osnovnih sredstev iz
lastnega ustvarjanja, ali pa za posamezne sestavine neposrednih nabavnih stroškov ali stroškov
usposobitve, ki so lastne (torej notranje) izvedbe.
Vse naštete listine o posameznih sestavinah nabavne vrednosti oz. t.i. nabavnega obračuna –
obračuna nabave posameznega osnovnega sredstva se ob zaključku celotnega postopka pridobitve in
začetnega ovrednotenja prejemnici bodisi priložijo, bodisi se na njej ali nabavnem obračunu, kadar se
7
8
Oz. t.i. zunanjih/kupljenih storitev.
Notranji obračuni med stroškovnimi mesti in stroškovnimi nosilci, in zunanji obračuni v smislu prodaje
proizvodov in storitev na trgu (pomeni prihodki, odhodki in poslovni izidi po posameznih proizvodih in
storitvah, programih, tržiščih, mestih odgovornosti in podobno).
3
pripravlja posebej, zgolj zabeležijo in tudi tako postanejo del celotne računovodske dokumentacije o
njegovi priskrbi in vrednosti.
Sam obračun nabave – nabavni obračun oz. t.i. nabavna kalkulacija, kot se pogosto tudi označuje, se
kot ugotovitev nabavne vrednosti osnovnega sredstva lahko listinsko izvede bodisi kot poseben,
prejemnici zgolj priložen dokument, bodisi kar na njej sami. Kot pove že samo poimenovanje, mora
tak obračun vsebovati vse tiste vrednostne podatke, ki sestavljajo nabavno vrednost osnovnega
sredstva, kakor tudi navedbo temeljnih listinskih podlag, iz katerih izhajajo in katere jih dokazujejo.
Kadar se pripravlja kot samostojen dokument, ne sme manjkati tudi označba prejemnice, na katero se
nanaša. In seveda podpis za izvedbo odgovorne osebe.
Na podlagi tako zbrane in ovrednotene dokumentacije o priskrbi se nato opravi prvi vpis v ustrezne
knjigovodske evidence. In sicer glavno knjigo na eni, in pomožne oz. analitične (pomeni nadrobne)
evidence - t.i. razčlenjevalne razvide9, na drugi strani. Za osnovna sredstva sta v tej zvezi pomembna
predvsem dva takšna razvida, in sicer: (a) pomožna poslovna knjiga – razčlenjevalni razvid osnovnih
sredstev v pripravi oz. gradnji in izdelavi, kadar ta ob pridobitvi še niso usposobljena za uporabo, ter
(b) pomožna poslovna knjiga – razčlenjevalni razvid osnovnih sredstev v uporabi, v katerega se
vpisujejo vsa osnovna sredstva od trenutka njihove razpoložljivosti za uporabo naprej.
2
Kot že rečeno, sama pridobitev osnovnega sredstva in njegov vpis v poslovne knjige še ne pomenita
nujno, da je takšno osnovno sredstvo tudi že v uporabi ali sploh usposobljeno zanjo. Kadar je potrebna
posebna usposobitev, bodisi v smislu montaže na mestu uporabe, ali kakšna druga (npr. kot opravljeni
preizkusi delovanja, pridobitev različnih dovoljenj in podobno), je listina, ki dokazuje takšno
usposobitev, t.i. usposobilnica.
Kot knjigovodska listina je usposobilnica pomembna predvsem, ker se od usposobitve naprej osnovno
sredstvo šteje kot razpoložljivo za uporabo, s tem pa tudi kot predmet amortiziranja. Prav tako se na
njeni osnovi opravi preknjiženje iz osnovnih sredstev v pripravi oz. pridobivanju med osnovna
sredstva, razpoložljiva za uporabo.
Na njej morajo biti zabeleženi predvsem podatki o delih in nalogah, ki so bile v zvezi z usposobitvijo
izvedene (njihovi vrsti, času izvedbe, udeležencih in podobnem), pa tudi o samem trenutku
dokončanja, ko se osnovno sredstvo šteje kot usposobljeno in s tem razpoložljivo za uporabo.
Manjkati ne smejo niti osnovni podatki o obravnavanem osnovnem sredstvu, kakor tudi ne podpis(i)
odgovorne ali odgovornih oseb, vključenih v usposobitev.
Pravzaprav gre v primeru usposobilnice za neke vrste zapisnik, ki so mu običajno priloženi tudi vsi
prejeti računi in notranji obračuni v zvezi s samimi stroški usposobitve (tudi pogodbe, če so bile
sklenjene, ali naročilnice, kadar so bile izdane). Ali pa, tako kot pri prejemnici, vsaj navedeni kot
podlage za vrednostni obračun. Ta se lahko prav tako opravi bodisi na usposobilnici sami, kot neke
vrste povzetek oz. rekapitulacija stroškov usposobitve po njihovih glavnih skupinah, bodisi ji je
priložen kot samostojen dokument.
3
Ko so osnovna sredstva enkrat usposobljena za uporabo, jih je potrebno čim prej tudi formalno predati
njegovim uporabnikom v odgovornost in uporabo. Listine, ki dokazujejo prenose osnovnih sredstev h
posameznim uporabnikom in med njimi, se običajno označujejo kot prenosnice osnovnih sredstev.
Potrebne so predvsem za analitično spremljanje vrednosti in stroškov osnovnih sredstev po
posameznih organizacijskih enotah, stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih10. V bistvu gre za
zapisnike o spremembah nahajališč osnovnih sredstev, omejeno na premike znotraj podjetja ali kakšne
druge organizacije. Ti morajo vsebovati predvsem osnovne podatke o samem sredstvu, ki se prenaša,
9
10
V praksi je pogosto v uporabi tudi izraz pomožne poslovne knjige.
Za slednje nas zanimajo zgolj stroški, ne pa tudi vrednosti osnovnih sredstev.
4
potem podatke o njihovem sedanjem in novem nahajališču, o datum prenosa in podpise odgovornih
oseb.
4
Poleg pravkar predstavljenih pa poznamo še posebno in drugačno obliko prenosov osnovnih sredstev.
In sicer prenosov v smislu njihovega prehajanja med posameznimi knjigovodskimi vrstami – t.i.
gospodarskimi kategorijami. V teh primerih se kot temeljna listina prav tako pojavlja prenosnica
osnovnih sredstev, vendar tokrat njeno bistvo ni v prehajanju med posameznimi nahajališči (čeprav je
to običajno povezano), ampak v spremembah temeljne poslovne namembnosti in s tem tudi narave
nekega sredstva. Ne gre torej le za prostorske, ampak tudi pomembne vsebinske oz. kakovostne
spremembe v zvezi s sredstvi.
Takšni so npr. prenosi osnovnih sredstev med naložbene nepremičnine, ali pa med nekratkoročna
sredstva za prodajo. Vsebinsko gre v obeh primerih za sklepe poslovodstva (torej ne zgolj zapisnike,
kot to velja pri prehajanju med nahajališči) o spremembah poslovnih namembnosti osnovnih sredstev
v neke druge, ki jim takoj sledijo tudi preknjižbe na druge, od osnovnih sredstev ločene konte. Strogo
računovodsko formalno od tistega trenutka naprej nimamo opraviti več z osnovnimi, ampak z nekimi
drugimi sredstvi. Ker obstaja tudi možnost, da se takšna sredstva kasneje ponovno prekvalificirajo v
osnovna sredstva, v tej zvezi poleg prenosnic poznamo še t.i. povratnice.
5
Naslednjo obliko prenosov osnovnih sredstev predstavlja tudi njihovo prehajanje v in vračanje iz
popravil, nadgradenj, posodobitev oz. remontov in podobnega, pa tudi njihovo oddajanje v najem in
vračanje iz najema. V vseh teh primerih temeljnih listin zanje več ne označujemo kot prenosnice,
ampak vsebinsko ustrezneje in izpovedneje kot t.i. oddajnice/predajnice (v popravilo, v najem itd.),
ko se taka sredstva predajajo, in vračilnice, ko se vračajo.
Podatki, ki se nanje izvirno zapisujejo, so bolj ali manj enaki tistim, ki smo jih predstavili že v zvezi s
prenosnicami med nahajališči, le da tukaj niso vključeni zgolj uporabniki osnovnih sredstev, ampak
tudi drugi, v katerih skrbništvo takšna sredstva prehajajo. Odvisno pač od narave vsakega
posameznega posla. Kot standardne priloge v primerih zunanjih poslov se običajno pojavljajo še
sklenjene pogodbe in podobna dokazila.
Pomembna razlika med običajnimi prenosi med uporabniki, in prenosi v popravila, najem in
podobnimi, je tudi ta, da se v primeru slednjih začasno spreminja tudi status uporabe njihovih
osnovnih sredstev. In sicer iz tistih v uporabi v tista izven uporabe ali dana v najem. Temu primerno se
zato običajno spremljajo posebej, in sicer na t.i. razčlenjevalnih kontih osnovnih sredstev, ki so
začasno izven uporabe ali dana v najem.
6
Dejali smo že, da se z usposobitvijo osnovnega sredstva prične tudi postopek njegovega amortiziranja.
Listina, ki takšno amortiziranje izvirno izpričuje, je t.i. obračun (stroškov) amortizacije osnovnih
sredstev, ki se ponavadi pripravlja enkrat mesečno in ima obliko enotnega seznama z opredeljenimi
posameznimi osnovnimi sredstvi, podlagami za obračun njihovih stroškov amortizacije, ter
amortizacijskimi zneski za posamezno obračunsko obdobje. Pri tem v večini primerov sploh ne gre za
knjigovodsko listino v običajnem pomenu besede, torej kot podlago za zapisovanje podatkov v
računovodske evidence, saj se večinoma izvede šele kot naknadni zapis oz. pričevanje o že
dokončanem obračunu.
Kadar se takšni obračuni vsebinsko razširijo oz. nadgradijo še v preglede stroškov po stroškovnih
mestih in nosilcih, služijo hkrati tudi kot temeljne podatkovne podlage (in listine) še za njihovo
nadaljnje in podrobnejše računovodsko spremljanje v okviru obračunavanja poslovnih procesov po
posameznih dejavnostih in njihovih učinkih. V tem pogledu imajo takšni obračuni hkrati naravo tako
obračunskih računovodskih poročil kot tudi knjigovodskih listin.
5
V okoliščinah zgolj letnega obračunavanja amortizacije (značilno predvsem za manjša podjetja), lahko
kot temeljna podlaga za knjiženje takšnih stroškov služijo tudi vnaprej pripravljeni amortizacijski
načrti po posameznih osnovnih sredstvih, v katerih so za njihovo celotno dobo uporabe zbrani podatki
o amortizacijskih zneskih in preostalih vrednostih po posameznih letih. Tudi v tem primeru imajo
takšni dokumenti hkrati naravo računovodskih, tokrat predračunskih, poročil na eni, in knjigovodskih
listin na drugi strani.
7
Strokovna pravila določajo, da je občasno potrebno knjigovodsko vrednost osnovnih sredstev tudi
uskladiti s kakšnimi notranjimi in/ali zunanjimi podlagami oz. merili. Tako njihova knjigovodska
vrednost npr. nikdar ne sme preseči sedanje vrednosti celotnih v zvezi z njimi pričakovnih prihodnjih
gospodarskih koristi11, saj bi potem to ne ustrezalo enemu temeljnih načel vrednotenja sredstev
nasploh, in sicer, da jih je moč računovodsko pripoznavati in izkazovati zgolj do meja vrednosti
koristi, ki jih prinašajo.
Ob določenih strokovnih izbirah takšna pravila dopuščajo tudi, da se vrednost osnovnih sredstev sproti
usklajuje z njihovo vrednostjo (ali vsaj njenim približkom) na trgu, čemur strokovno pravimo
vrednotenje po modelu prevrednotenja. V takšnih primerih so možne tudi uskladitve navzgor. Vselej,
bodisi pri prevrednotenja navzgor, bodisi navzdol, pa je za njegovo knjigovodsko izkazovanje
potreben ustrezen sklep o oslabitvi ali prevrednotenju osnovnih sredstev kot njegova temeljna
knjigovodska listina in tudi formalna podlaga zanj. Vsebovati mora predvsem podatke o osnovnem
sredstvu, ki se prevrednotuje, podatke o njegovi stari in novi vrednosti, o datumu oslabitve oz.
prevrednotenja in nalogodajalcu zanj, ter seveda o strokovnih podlagah za oslabitev oz.
prevrednotenje, ki so običajno tudi priložene (npr. uradni cenilni zapisniki, kakšne lastne izvedene
ocene, izračuni, primerjave in podobno).
8
Tudi izločitve v začasno mirovanje, npr. zaradi okvar ali zgolj pomanjkanja posla, so dogodki, do
katerih lahko v praviloma dolgi življenski dobi osnovnih sredstev pride, in ki jih je potrebno tudi
ustrezno knjigovodsko izvesti. Temeljne listine, ki jih v ta namen uporabljamo, so t.i. izločilnice za
izločitev v začasno mirovanje, in povratnice za vrnitev osnovnih sredstev v uporabo. Imajo naravo
sklepov odgovornih oseb o začasnem umiku kakšnih sredstev iz uporabe, in v knjigovodstvu služijo
predvsem kot podlaga za njihovo preknjiženje iz kontov sredstev v uporabi, na že omenjene konte
sredstev izven uporabe.
9
Odprava ali prodaja osnovnega sredstva sta praviloma zadnji v okviru dejanj njihovega življenskega
cikla, po katerih osnovna sredstva, vsaj kot računovodska kategorija, praviloma prenehajo obstajati.
Izjema je le, če se prekvalificirajo v rezervne dele. Kot sredstva pa lahko svojo pot nadaljujejo tudi
kako drugače, npr. kot (odpadni) material ali kaj podobnega.
Za osnovni dokument, na podlagi katerega se posamezno osnovno sredstvo v knjigovodskih evidencah
odpravi, se uporablja t.i. sklep o odpravi oz. likvidaciji - izničenju (v uporabi je tudi izraz izničnica)
osnovnega sredstva. V njem se poleg podatkov o samem osnovnem sredstvu opredeli tudi razlog za
njegovo izničenje in (predviden) fizičen način le-tega (npr. odvoz na odpad, predelava v material ali
razstavitev za rezervne dele in podobno). Na podlagi takšnega dokumenta se nato v knjigovodskih
listinah dokončno odpiše vrednost osnovnega sredstva oz. zaključijo njegovi konti12.
Po zaključeni fizični odpravi je potrebno vselej pripraviti tudi t.i. likvidacijski zapisnik ali zapisnik o
likvidaciji kot dokazilo, kaj se je z osnovnim sredstvom tudi dejansko fizično zgodilo, in ki kot tak
11
12
Te so lahko tako iz uporabe kot tudi morda še njihove prodaje po zaključeni uporabi.
Pomeni pobotata nabavna in odpisana vrednost ter za morebitno razliko v višini preostale vrednosti prikažejo
prevrednotovalni odhodki.
6
služi tudi kot podlaga za evidentiranje morebitnih novih, iz likvidacije starega osnovnega sredstva
pridobljenih sredstev (npr. kaki rezervni deli ali odpadni material). Običajno se priloži sklepu o
odpravi oz. likvidaciji in tako postane sestavni del celotne dokumentacije o odpravi kakšnega
osnovnega sredstva. Potreben je tudi za davčno dokazovanje, da ni morda bila pridobljena kakšna
vrednost, ki bi jo bilo potrebno obdavčiti13, kakor tudi sicer za nadzor nad tem, kaj se z osnovnimi
sredstvi v podjetju dogaja.
Kot drug in za podjetje tudi ugodnejši način prenehanja kakega osnovnega sredstva ima to na voljo še
njegovo prodajo, kadar seveda obstajajo zainteresirani kupci. V tem primeru se kot temeljna listina
njegovega razvidovanja kot sredstva (ali bolje rečeno prenehanja kot sredstva) podjetja pripravlja t.i.
odpravnica ali odpremnica osnovnega sredstva, na kateri se poleg standardnih podatkov o osnovnem
sredstvu, datumu in udeležencih prodaje, zapišejo ali priložijo še vsaj sklep ustreznega organa o
prodaji, kupoprodajna pogodba in podobno. Manjkati ne smejo tudi podpisi odgovornih oseb.
1.1.2 Poslovne knjige
Na podlagi vseh naštetih in ustrezno opremljenih listin v zvezi z osnovnimi sredstvi se nato poslovni
dogodki zapisujejo še v ustrezne razčlenjevalne ali t.i. nadrobne/analitične (so različne pomožne
knjige)14, in zbirne ali t.i. sintetične (je glavna knjiga)15, poslovne razvide. Pomembni so predvsem: (1)
pomožna poslovna knjiga osnovnih sredstev v pripravi oz. v gradnji in izdelavi, (2) pomožna poslovna
knjiga osnovnih sredstev v uporabi, ter različne (3) pomožne poslovne knjige osnovnih sredstev izven
uporabe16 ali danih v poslovni najem.
Izvedbeno so običajno zasnovane tako, da omogočajo hkratno vzporedno spremljanje in izkazovanje
vsakokratnih nabavne, odpisane in neodpisane vrednosti posameznega osnovnega sredstva, ter vseh
posamičnih sprememb v zvezi z njimi. Izjema so le osnovna sredstva v pripravi oz. gradnji in izdelavi,
kjer vzporedno spremljanje odpisane in neodpisane vrednosti ni potrebno, saj se takšna sredstva še ne
amortizirajo.
Manjkati seveda ne smejo niti za računovodstvo standardni podatki o datumih posameznih poslovnih
dogodkov, njihovi vsebini oz. besedilu, ter o listinah kot podlagah za evidentiranje.
1.1.3 Rutinska obračunska poročila
Med temeljna obračunska računovodska poročila, ki jih v zvezi z osnovnimi sredstvi podjetja bolj kot
ne rutinsko pripravljajo, sodijo predvsem najrazličnejši nadrobni in zbirni pregledi (t.i. obračuni)
stroškov amortizacije po posameznih osnovnih sredstvih, in naprej po njihovih stroškovnih mestih in
nosilcih.
Dodatno so pogosta še predvsem poročila, ki zbirno izpričujejo gibanja vrednosti osnovnih sredstev
znotraj posameznih obračunskih obdobij. Govorimo o t.i. obračunih stanja in gibanja osnovnih
sredstev, v katerih se po posameznih osnovnih sredstvih, kakor tudi po izbranih osnovnih skupinah,
zbirno prikazujejo podatki o povečanjih in zmanjšanjih (npr. zaradi novih pridobitev, amortizacije,
prevrednotenj, izločitev, izničenj, prodaj itd.) njihovih nabavnih, odpisanih in neodpisanih vrednosti.
V povezavi z ustreznimi predračuni in tudi drugimi primerjalnimi podatki, nam takšni obračuni
omogočajo podrobnejše proučevanje in tudi nadzor nad gospodarjenjem z osnovnimi sredstvi v
podjetju.
13
Velja tako za tistega, ki sredstvo likvidira, kot tudi druge, ki bi od tega lahko imeli kakšno materialno korist.
Pomeni za vsako osnovno sredstvo samostojen, t.i. razčlenitveni konto.
15
Pomeni za vsako temeljno vrsto osnovnih sredstev skupen, t.i. zbirni ali sintetični konto.
16
Običajno ločene za (a) sredstva v začasnem mirovanju in (b) sredstva v popravilih, vzdrževanju in nadgradnji.
14
7
1.1.4 Povezan prikaz temeljnih listin, evidenc in poročil v zvezi s knjigovodenjem osnovnih sredstev in stroškov amortizacije:
OSNOVNI SKLOPI
RAČUNOVODSKE
OBRAVNAVE PO
FAZAH ŢIVLJENSKEGA CIKLA
OSNOVNIH SRED.
Priskrba, vključno s pripravo oz.
usposobitvijo
(osnovna sredstva v pridobivanju)
Izkoriščanje oz. uporaba
(osnovna sredstva v uporabi)
Vrednostne
TEMELJNE
AKTIVNOSTI
TEMELJNE
LISTINE
Obračun in
knjiženje
prejema/prevzema
Prejemnica/Prevzemnica osnovnega sredstva.
Nabavni obračun
Obračun in
knjiženje
usposobitve
Usposobilnica
ali Zapisnik o
usposobitvi
osnovnega sred.
Prejeti računi, notranji obračuni, carinske deklaracije in
Prejeti računi in
POMOŢNA /
podobno v zvezi z
notranji obračuni v
PODPORNA /
nabavno vrednostjo
zvezi s stroški
DOPOLNILNA
(oz. nakupno ceno
usposobitve.
DOKUMENTACIJA
in neposrednimi
nabavnimi stroški)
osnovnega sredstva.
TEMELJNI RAZČLENJEVALNI
RAZVIDI
-
Pomožna poslovna
knjiga – razčlenjevalni razvid osnovnih sredstev v pripravi oz. gradnji in
izdelavi.
Amortiziranje
Prevrednotovanje
zaradi oslabitev
in uskladitev s
pošteno
vrednostjo
Obračuni
(stroškov)
amortizacije
Sklep odgovorne
osebe o
prevrednotenju.
Različne formalne
usmeritve in ocene
odgovornih za oblikovanje amortizacijskih predpostavk.
Različne dokumentarne podlage o obsegu uporabe za obračun po funkcionalni metodi.
Različne podlage v
obliki prilog, kot so
npr. cenilni zapisniki, načrti uporabe
osnovnega sredstva
z ovrednotenjem
preostalih gospodarskih koristi in
podobno.
Prenehanje (odtujitev ali likvidacija)
(osnovna sredstva v prenehanju)
Zasledovanje po nahajališčih, prehajanja med poslovnimi
oblikami ter prehajanja med stanji uporabe in razpolaganja
Prenos med
Zasledovanje prehajanja
Obračun in knjiženje
nekratkoročna
Zasledovanje prehajan- med stanji uporabe in
likvidacije ali prodaje
sredstva za
Zasledovanje po ja med poslovnimi obli- razpolaganja (v uporabi,
osnovnega sredstva.
prodajo.
uporabnikih kami (osnovna sred. ali dano v poslovni najem, v
naložbene nepremični.) popravilu ali nadgradnji,
v mirovanju)
Oddajnice/Predajnice in
Sklep o odpravi - ali
Prenosnica osnovnega Vračilnice osnovnih sred. Prenosnica osnovt.i. Izničnica
Prenosnice
za oddaje v in vračila iz nega sred. med ter
sredstva med in
osnovnega sredstva.
osnovnih
najema, posodobitev, nadsredstev na
gradenj, popravil itd.
Povratica osnovnega
Povratnica iz
Odpravnica/Odin med
sredstva iz
nekratkoročnih premnica za prodaIzločilnice
in
Povratnice
stroškovnimi
na osnovna sredstva
naloţbenih
sredstev za
osnovnih sredstev za
mesti.
ali odpremljena v
nepremičnin.
prodajo.
izločitve v in vračila iz
fizično odstranitev.
mirovanja.
Likvidacijski zapisnik in povezana
dokumentacija kot
dokazilo o fizični
odstranitvi osnovnega sredstva ali njegovem morebitenm
preoblikovanju
v surovino, rezervne
dele ali kaj podobnega.
Pomožna poslovna knjiga – razčlenjevalni razvid
osnovnih sredstev v uporabi.
Pomožne poslovne knjige Pomožna poslovna
Pomožna poslovna
- razčlenjevalni razvidi knjiga – razčlenjeknjiga – razčlenjevalni
osnovnih sredstev,
valni razvid nekratrazvid naložbenih
začasno izven uporabe ali koročnih sredstev
nepremičnin.*
danih v poslovni najem.
za prodajo.
Obračuni stanja in giban- Obračuni stanja in
Obračuni stanja in
ja osnovnih sredstev, ki so gibanja nekratkogibanja naložbenih
začasno izven uporabe ali ročnih sredstev za
nepremičnin.*
dana v poslovni najem.
prodajo.
* gledano strogo formalno v primeru naložbenih nepremičnin več nimamo opraviti z osnovnimi sredstvi ampak s povsem samostojno gospodarsko kategorijo.
TEMELJNA
OBRAČUNSKA
POROČILA
Obračuni stanja in gibanja osnovnih
sredstev v pripravi oz. gradnji ali
izdelavi.
Obračuni stanja in gibanja osnovnih sredstev v uporabi.
Obračuni stroškov amortizacije po stroškovnih mestih in
stroškovnih nosilcih.
8
-
Obdobni pregledi
prodanih ali
likvidiranih
osnovnih sredstev.
1.2 Knjigovodenje sredstev v zalogah, vključno z začetnim obračunavanjem njihovih izvirnih
stroškov po stroškovnih mestih in nosilcih
V zvezi s knjigovodenjem sredstev v zalog in začetnim obračunavanjem njihovih izvirnih strkoškov
po stroškovnih mestih in nosilcih se pojavljajo predvsem naslednji temeljni tipi poslovnih dogodkov,
ki jih je potrebno tudi ustrezno listinsko in razvidovalno urejati, in sicer:
1.
2.
3.
4.
5.
prejemanje stvari v zalogo in njihovo oddajanje/izdajanje iz zaloge,
prenašanje stvari v zalogi med različnimi nahajališči,
izločitev stvari v zalogi med t.i. neidoče oz. nekurantne,
prevrednotovanje stvari v zalogi zaradi oslabitev,
kalo, razbitje, razsip in razlitje.
1.2.1 Listine
1
Listine, s katerimi potrjujemo prejemanje stvari v zalogo, praviloma označujemo kot prejemnice ali,
nekoliko bolj splošno, kot t.i. prejemne ali prevzemne listine. Lahko so iz nabave (npr. za kupljeni
material ali trgovsko blago), iz proizvodnje (npr. lastni proizvodi in polproizvodi), lahko pa tudi iz
obdelave/dodelave (npr. za material ali trgovsko blago, ki sta bila poslana v obdelavo ali dodelavo, in
nato, ustrezno obdelana/dodelana, tudi vrnjena)17.
Kadar imamo namesto s prejemi opraviti z izdajami iz zaloge, prejemne/prevzemne listine
nadomestimo s t.i. oddajnimi/izdajnimi listinami. Če gre za izdaje v porabo, takšne listine najpogosteje
označujemo kot oddajnice, ko pa imamo opraviti z izdajami v obdelavo/dodelavo, prodajo, ali pa
morda v fizično uničenje/odpravo, tedaj govorimo o t.i. odpremnicah stvari iz zaloge.
Ne glede na to, da so podrobnosti vsebine posameznih prejemnih in oddajnih listin sredstev v zalogah
v precejšnji meri odvisne od podrobnosti posameznih organizacijskih in tudi tehnoloških rešitev
računovodenja, določena temeljna vsebina vendarle ostaja skupna in tudi bolj ali manj neodvisna od
tega, s katero vrsto sredstev v zalogah imamo opraviti. V mislih imamo predvsem podatke o vrstah in
količinah stvari, prevzetih v zalogo ali izdanih iz zaloge, podatke o tem, kdo stvari predaja in kdo jih
prevzema (tako v smislu posameznih oseb, kot tudi organizacijskih enot), podatke o času prevzema oz.
izdaje, o nalogu ali kakšni drugi podlagi za prevzem oz. izdajo, ter o namenu le-te oz. njenem
stroškovnem objektu (mestu in nosilcu), kadar gre za izdaje v porabo oz. med stroške18. Manjkati ne
smejo tudi podpisi odgovornih oseb.
Že takoj ob izstavitvi so lahko takšne listine opremljene tudi z vrednostnimi podatki, vendar pa to ni
nujno, niti takšni vrednostni podatki niso nujno (do)končni. Za izdaje iz zaloge se tako npr. njihova
cena in vrednost normalno in običajno ugotavljata kar neposredno v procesu zapisovanja (oz. t.i.
knjiženja) na konte ustreznih poslovnih knjig, ker je to preprosto tako najbolj praktično in enostavno.
Ob prejemih stvari v zalogo pa je tudi pogosto tako, da takšni podatki v trenutku prejema sploh še niso
znani ali pa vsaj še ne v popolnosti.
Tako npr. v trenutku, ko je neka proizvodnja sicer fizično že zaključena in predana v zalogo, njen
vrednostni obračun še ni zaključen in je posledično tudi njena dejanska obračunska vrednost še
neznana. Prav tako ob prevzemu materiala ali trgovskega blaga v zalogo vsi podatki o neposrednih
nabavnih stroških ali celo nakupni vrednosti (npr. popusti) pogosto še niso znani. Fakture so lahko
izstavljene s časovnim zamikom, prav tako morda tudi notranji obračuni za storitve, ki jih
zagotavljamo sami, še niso pripravljeni. Običajno se zato v trenutku izdaje prevzemnih listin vnašajo
zgolj t.i. fizični oz. stvarni in časovni podatki, z vrednostnimi pa se te dopolnijo naknadno, ko se
17
18
Takšne se pogosto označujejo tudi kot povratnice.
Le tako jih bo namreč kasneje moč podrobneje spremljati po posameznih dejavnostih in poslovnih učinkih.
9
povežejo z ustreznimi računi in notranjimi obračuni, iz katerih te vrednosti izhajajo in ki te vrednosti
tudi dokazujejo.
V primeru nakupov takšno početje ugotavljanja ali obračunavanja nabavnih vrednosti običajno
označujemo tudi kot nabavno kalkuliranje. Izvedejo ga bodisi v nabavni službi sami, bodisi v
računovodstvu ob prejemu listin v obdelavo in s pomočjo ustreznih podlag iz nabavne službe19.
Listinsko se lahko izvede bodisi kot posebna listina, t.i. nabavna kalkulacija ali obračun nabave, ki
se prejemnici zgolj priloži20, bodisi se izvede na sami prejemnici.
Kadar imamo opraviti s prevzemi v zalogo iz lastne proizvodnje, se vrednosti določijo s t.i. notranjimi
obdobnimi in/ali kosovnimi obračuni (oz. kalkulacijami poslovnih učinkov, kot se ti pogosto tudi
označujejo). V okoliščinah t.i. naročilne oz. posamične proizvodnje, ki se izvaja po posameznih oz.
ločenih/samostojnih proizvodnih nalogih, je na takšnih prejemnicah iz proizvodnje poleg ostalega
potrebno navesti tudi sklic (oz. številko) na ustrezni proizvodni nalog kot podlago za vrednostni
obračun.
Zaradi večje ažurnosti pri obračunu, pa tudi zaradi nekaterih drugih razlogov (npr. olajšan nadzor in
podobno), se lahko začasno za ovrednotenje prejemov v in izdaj iz zaloge, uporabijo tudi t.i. ocenjene
oz. planske – stalne/standardne cene in vrednosti. Vendar pa morajo v teh primerih kasneje vselej
slediti tudi obračuni po dejanskih vrednostih in na njihovi osnovi tudi popravki na posebnih kontih t.i.
odmikov od stalnih oz. ocenjenih/standardnih cen in vrednosti.
2
Listine, ki se uporabljajo za prenašanje sredstev zalog med (različnimi) skladišči/nahajališči, so t.i.
prenosnice, in dokazujejo premike sredstev iz enega skladišča/nahajališča v nekega drugega. Imajo
naravo preprostih zapisnikov o spremembi nahajališča, na njih pa morajo biti označeni predvsem vrsta
in količina sredstev, ki se prenašajo, stara in nova lokacija, datum premika, nalog oz. podlaga zanj z
opredeljenim namenom, ter odgovorne osebe, vključno z njihovimi podpisi.
3
Včasih se zgodi, da določena sredstva v zalogi začno zaostajati v smislu, da jih bodisi več ne
potrebujemo, bodisi njihova prodaja ne napreduje tako, kot bi si želeli. Takšne stvari v zalogi
preprosto obležijo in zato ni več primerno, da bi jih izkazovali skupaj z običajnimi zalogami, saj sta
njihova poslovna potrebnost, s tem pa tudi koristnost, postavljeni pod vprašaj. Praksa je zato, da se
preknjižijo iz kontov običajnih med t.i. neidoče (nekurantne) zaloge.
V vseh takšnih primerih se kot izvirni pomnilnik, in hkrati tudi nalog za preknjiženje, običajno izdajo
posebne listine, t.i. izločilnice. Pri tem ne gre za izločilnice v smislu, da bi neka sredstva tudi fizično
prenehala obstajati ali bila odstranjena, temveč za zanje zgolj kot podlago za obračunsko
prekvalifikacijo iz enega kakovostnega - uporabnostnega razreda v nekega drugega. In sicer predvsem
kot pomoč za realnejše (o)vrednotenje in olajšan nadzor.
Če se pozneje okoliščine spremenijo in sredstva ponovno pridobijo na svoji kurantnosti, se lahko
postopek ponovi tudi v obratni smeri. Takrat izdamo novo listino, tokrat povratnico sredstev nazaj
med t.i. idoče zaloge, v obeh primerih pa gre za t.i. poslovodski ugotovitveni sklep o spremenjeni
oceni poslovne uporabnosti kakih sredstev, ki mora poleg podatkov o vrsti sredstev, njihovi vrednosti,
datumu izločitve oz. povrnitve in odgovorni osebi zanjo, vsebovati tudi utemeljitev za takšno oceno.
4
Izločitve sredstev med neidoče zaloge so običajno povezane tudi z določeno izgubo njihove vrednosti,
kar pomeni, da je potrebno ne zgolj preknjiženje med konti, ampak tudi prevrednotenje vrednosti
navzdol zaradi nastopa t.i. oslabitve. Pravimo, da se del vrednosti odpiše, za kar je potreben poseben
19
20
Predvsem podlage za povezovanje prejetih računov in notranjih obračunov s posameznimi nabavnimi posli.
Običajno skupaj z vsemi drugimi izvirnimi listinami za obračun nabavne vrednosti.
10
sklep odgovorne osebe, t.i. sklep o prevrednotenju sredstev v zalogi. Vsebovati mora vsaj podatke o
sredstvih, ki se prevrednotujejo, datumu prevrednotenja, odgovorni osebi, stari in novi vrednosti, ter
utemeljitev odločitve za prevrednotenje. Manjkati ne sme tudi podpis odgovorne osebe.
Odpise vrednosti je sicer včasih potrebno izvesti tudi za t.i. idoče zaloge, in sicer kadar se izkaže, da
njihova knjigovodska vrednost presega čisto iztržljivo. Npr., ko se cene na trgu spremenijo tako, da
trenutne knjigovodske vrednosti določenih sredstev v zalogah, bodisi z njihovo neposredno prodajo,
bodisi z vgradnjo v kakšne proizvode in storitve ter njihovo prodajo, ne bo več mogoče v celoti
povrniti. Tedaj torej pravimo, da so določena sredstva v zalogi oslabljena, in je potrebna prilagoditev
njihove vrednosti navzdol.
5
Kalo, razbitje, razsip in razlitje so vse po vrsti primeri poslovnih dogodkov, ko neka sredstva v
zalogah fizično prenehajo obstajati, ne da bi bila prej po normalni poti bodisi porabljena bodisi
prodana. Označujejo torej stanje, ko zaradi njihovega prenehanja prihaja do razkoraka med dejanskim
stanjem količin in vrednosti v zalogah, in njihovim knjigovodskim stanjem. Da se tak razkorak
odpravi, je potreben poseben ugotovitveni sklep, t.i. odpisnica, na podlagi katere se količinska in
vrednostna stanja v knjigovodskih evidencah ustrezno prilagodijo. Pravimo, da se določena sredstva v
zalogah odpišejo. Poleg standardnih podatkov o vrsti sredstev v zalogah, količinah in vrednostih, ki se
odpisujejo, datumu odpisa kakor tudi odgovorni osebi zanj, mora takšna listina vsebovati tudi jasno
navedbo razloga za odpis (so kalo, razbitje, razsip in razlitje), in tudi morebitne osebne odgovornosti,
kadar gre za malomarnost.
1.2.2 Poslovne knjige
Na podlagi vseh naštetih in ustrezno opremljenih prejemnih, izdajnih in drugih listin v zvezi s sredstvi
v zalogah, se nato njihovi poslovni dogodki zapisujejo v ustrezne sintetične in analitične računovodske
evidence, t.i. poslovne razvide. Nadrobno se zaloge vseh vrst spremljajo v t.i. pomožnih knjigah zalog,
in sicer materiala, trgovskega blaga, sestavnih delov in polproizvodov ter dokončane in nedokončane
proizvodnje. Nekatera podjetja vodijo še ločene evidence za t.i. neidoče oz. nekurantne zaloge.
Ne glede na vrsto zalog je osnovna vsebina in zasnova tovrstnih poslovnih evidenc bolj ko ne
identična, podatki, ki se vpisujejo vanje, pa podrobnejši od tistih na kontih glavne knjige, predvsem pa
razčlenjeni po posameznih analitičnih vrstah teh sredstev. Pravimo, da imajo naravo razčlenjevalnih
razvidov posameznih temeljnih vrst zalog po njihovih nadrobnih - analitičnih sestavinah, kjer se za
vsako posebej po časovnem zaporedju spremljajo tako količinski, kot tudi vrednostni podatki o njenih
spremembah in stanjih v zvezi s: (1) prejemi v in izdajami iz zaloge, (2) izločitvami med neidoča
sredstva in vračili iz njih, ter (3) morebitnimi odpisi vrednosti zaradi oslabitev. Manjkati seveda ne
smejo niti za vse poslovne knjige običajni oz. standardni podatki o datumu poslovnega dogodka,
njegovem osnovnem besedilu in listinah kot podlagah za evidentiranje.
1.2.3 Rutinska obračunska poročila
Tipično obračunsko poročilo, ki ga podjetja pripravljajo v zvezi s svojimi zalogami, so t.i. obračuni
stanja in gibanja po posameznih temeljnih, kakor tudi analitičnih vrstah teh sredstev. V povezavi z
istoimenskimi predračuni se takšna poročila standardno nadgrajujejo in razširjajo še v določena
analitska, npr. o odmikih uresničenih količin, cen in vrednosti sprememb in stanj sredstev v zalogah,
od njihovih načrtovanih, ali pa o povprečnih količinah in vrednostih posameznih zalog v opazovanem
obdobju, njihovih povprečnih cenah, povprečnih hitrostih obračanja in podobno.
V zvezi z obračunavanjem stroškov iz porabe se rutinsko pripravljajo še različni prikazi o njihovi
porazdelitvi po posameznih temeljnih namenih oz. t.i. stroškovnih objektih. V mislih imamo predvsem
stroškovna mesta in nosilce, zaradi katerih se takšni stroški pojavljajo. Poročila o njih se običajno
11
označujejo kot razdelilniki stroškov posameznih vrst sredstev v zalogah, služijo predvsem kot podlaga
nadaljnjemu ugotavljanju in spremljanju stroškov po posameznih dejavnostih in učinkih v okviru t.i.
celovitega obračunavanja poslovanja.
1.2.4 Povezan prikaz temeljnih listin, evidenc in poročil v zvezi s knjigovodenjem sredstev v zalogah:
OSNOVNI SKLOPI
RAČUNOVODSKE
OBRAVNAVE PO
FAZAH ŢIVLJENSKEGA CIKLA
POSAMEZNIH
ZALOG
Prejem v zalogo
Hramba in prehajanje med nahajališči in
različnimi knjigovodskimi oblikami
Prenehanje
(odtujitev ali odpis)
Zasledovanje po nahajališčih in po
različnih knjigovodskih oblikah
Obračun in knjiženje
Obračun in knjiženje
odpisa ali prodaje
Zasledovanje po različnih
TEMELJNE
Prevrednoto- Zasledovanprejema/prevzema
posameznih sredstev v
knjigovodskih oblikah
AKTIVNOSTI
vanje zaradi je po nahazalogah.
(idoče/neidoče in v
oslabitev
jališčih
obdelavi/dodelavi)
Sklep o odpisu Odpremnice in Vračilnice
Prejemnica/PrevSklep
Prenosnice za oddaje v in vračila iz Odpisnica posameznih
sredstev v zalogah.
zemnica sredstev v
odgovorne sredstev v
obdelave/dodelave.
TEMELJNE
zalogo.
osebe o
zalogah
Odpremnica za prodana
LISTINE
Izločilnice za izločitve
prevrednomed
sredstva v zalogah ali
tenju.
skladišči. med, in Povratnice za vra- odpremljena v fizično
Nabavni obračun
čila iz neidočih sredstev.
odstranitev.
Prejeti računi, notranji obračuni, carinsLikvidacijski zapisnik in
ke deklaracije in po- Predvsem
povezana dokumentacija
POMOŢNA /
dobno v zvezi z narazlična
kot dokazila o fizični
PODPORNA /
bavno vrednostjo ku- formalna
odstranitvi kakih
DOPOLNILNA
pljenih sredstev. Ob- poročila o
sredstev v zalogah ali
DOKUMENTAdobni ali kosovni ob- cenah na
njihovem preoblikovanju
CIJA
računi po stroškovnih
trgu.
v kaka nova (npr.
nosilcih za sredstva iz
reciklaža).
lastnega ustvarjanja.
Pomožne poslovne knjige
Pomožne poslovne
– razčlenjevalni razvidi
knjige –
TEMELJNI RAZPomožne poslovne knjige – razčlenjevalni
posameznih vrst
razčlenjevalni razvidi
ČLENJEVALNI
razvidi posameznih vrst sredstev v zalogah
nekurantnih zalog ali
posameznih vrst
RAZVIDI
posameznih vrst zalog v
sredstev v zalogah
obdelavi ali dodelavi.
Obračuni stanja in gibanja
Obračuni stanja in
posameznih vrst
TEMELJNA
Obračuni stanja in gibanja posameznih vrst
gibanja posameznih
nekurantnih zalog ali
OBRAČUNSKA
sredstev v zalogah.
vrst sredstev v
posameznih vrst zalog v
POROČILA
zalogah.
obdelavi ali dodelavi.
Vrednostne
12
1.3 Knjigovodenje stroškov storitev drugih, vključno z njihovim začetnim obračunavanjem po
stroškovnih mestih in nosilcih
Ne glede na to, da po njihovi materialni plati ne gre za opredmetena sredstva, ampak za dejanja, tudi
pri storitvah velja pravilo, da jih je ob njihovem zaključku, ko so torej opravljene in nam jih izvajalci
tudi zaračunajo, potrebno ustrezno formalno – tako količinsko kot kakovostno, prevzeti. Listinsko se
lahko to izvede bodisi zgolj kot potrditev s podpisom odgovorne osebe na računu storitve ali na
priloženi dobaviteljevi dobavnici (ali delovnem nalogu, kadar gre za storitve, ki se opravljajo po
delovnem nalogu)21, bodisi z izstavitvijo posebne - samostojne prevzemne/prejemne listine, t.i.
prejemnice/prevzemnice storitev, ki jo pripravimo sami22.
Kadar imamo opraviti s storitvami, ki so tehnično-tehnološko23, vgrajene v kakšna opredmetena
sredstva, se tudi njihove pridobitve že kar takoj, pomeni izvirno in neposredno, obravnavajo kot
pridobitve novih, izboljšanih in/ali izpopolnjenih opredmetenih sredstev. Temu primerno se tudi
postopki njihovega prevzemanja, ter vsa nadaljnja računovodska obravnava, izvedejo na načine,
običajne za računovodenje opredmetenih sredstev. Takšne so npr. predvsem različne zunanje storitve
dodelave, obdelave, predelave, nadgrajevanja, sestavljanja, posodabljanja in podobne, katerih rezultat
so bodisi pridobitve materialov z izboljšanimi oz. spremenjenimi fizikalnimi in/ali kemijskimi
lastnostmi, bodisi pridobitve kakih posodobljenih, morda tudi z novimi funkcionalnostmi nadgrajenih
osnovnih sredstev in podobno.
Pri vseh ostalih storitvah, ki se izvirno in neposredno, oz. same po sebi24, kot se to pogosto tudi
označuje, ne obravnavajo kot opredmetena sredstva, je za potrebe njihove nadaljnje računovodske
obravnave potrebno, določiti tudi t.i. »uporabnika« (ali njih več), na katere(ga) se nanašajo in ki ga/jih
tudi bremenijo. In sicer najbolje že kar ob prevzemu, sicer pa čim prej v nadaljnjem postopku. Tako
je, običajno kar na prevzemni dokumentaciji ali prejeti fakturi, potrebno označiti, na katero stroškovno
mesto in morda stroškovni nosilec25, se stroški nanašajo, oz. na katero pridobitev - t.i. prejem(nico)
osnovnih sredstev ali materiala, kadar gre za sestavino neposrednih nabavnih stroškov ali stroškov
priprave/usposobitve za uporabo. Samo na tej osnovi se namreč lahko v nadaljevanju takšni stroški
verodostojno povežejo z različnimi stroškovnimi objekti, po katerih spremljamo svoje poslovanje.
Obračunska poročila, ki se v zvezi s stroški storitev drugih običajno rutinsko pripravljajo, so predvsem
(1) različni obdobni pregledi vrednosti in, kadar merljivi, tudi potroškov po posameznih temeljnih in
analitičnih vrstah, ter (2) različna poročila - t.i. razdelilniki, o njihovih vrednostih po posameznih
stroškovnih objektih - mestih in nosilcih. Večinoma se pripravljajo kar iz izvirnih dokumentov in
evidenc glavne knjige, tako da kakšne dodatne v obliki samostojnih pomožnih poslovnih knjig niso
običajne.
1.4 Knjigovodenje stroškov dela, vključno z njihovim začetnim obračunavanjem po stroškovnih
mestih in nosilcih
Temeljna vsebinska in metodološka razlika med računovodstvom stroškov dela ter knjigovodenjem in
obračunavanjem vseh ostalih poslovnih prvin je ta, da nam stroški dela izvirno niso zaračunani,
temveč jih podjetja obračunavajo sama. Običajno se tak obračun izvaja mesečno, njegov osnovni
namen pa je predvsem dvojen, in sicer da se:
a) ugotovijo obveznosti iz naslova plač po posameznih zaposlencih in sestavinah kot podlaga za
njihovo (iz)plačilo, ter
21
Predvsem t.i. tehnične storitve, kot so npr. razne montažne in inštalacijske storitve, popravila in podobno.
Običajno predvsem za storitve večjih vrednosti s formalnimi garancijami.
23
Pomeni kot sestavni del njihovih fizikalnih in/ali kemijskih lastnosti in delovanja.
24
Pomeni, da so procesno neločljiva sestavina.
25
Možno samo za neposredne izvedbene storitve.
22
13
b) da se ugotovijo stroški dela in obveznosti do zaposlenih zanje kot podlaga za njihovo njihovo
razvidovanje v ustreznih računovodskih evidencah ter z ustreznimi računovodskimi (s)poročili.
Oboje je seveda neločljivo povezano, izhodiščni vložek v sam obračun pa v prvi vrsti vsi tisti podatki,
potrebni, da se stroški dela oz. plače po posameznih zaposlencih sploh lahko izračunajo (govorimo o
t.i. obračunu stroškov dela oz. plač v ožjem smislu), dodatno pa še vsi tisti, s pomočjo katerih se tako
izračunani stroški dela oz. plač lahko povežejo z različnimi stroškovnimi objekti, t.i. »uporabniki«, na
katere se nanašajo in v zvezi s katerimi se pojavljajo oz. so nastali (npr. po stroškovnih mestih in
organizacijskih enotah, po posameznih stroškovnih nosilcih in podobno).
V tem drugem delu takšen obračun in njegova (s)poročila že presegajo okvirje računovodenja stroškov
dela v ožjem smislu in posegajo v tisti del celotnega obračuna dejavnosti oz. poslovanja, ki ga
običajno označujemo kot knjigovodenje procesov opravljanja dejavnosti in ustvarjanja učinkov.
Računovodska poročila, ki izhajajo iz takšnega razširjenega obračuna stroškov dela, se označujejo tudi
kot t.i. razdelilniki, in služijo kot temeljne knjigovodske listine pri nadaljnji obravnavi tovrstnih
stroškov za ugotavljanje knjigovodskih vrednosti posameznih poslovnih učinkov, kot tudi po
posameznih poslovnih dejavnostih.
Za obračunavanje stroškov dela po posameznih zaposlencih kakor tudi drugih vidikih potrebujemo
predvsem:
a) podatke o prisotnosti na delovnem mestu in upravičenih odsotnostih z dela (npr. bolniške, dopusti,
službene poti itd.),
b) podatke o vrednotenju posameznih delovnih mest, del in nalog,
c) podatke o opravljenem delu zaposlencev, kadar gre za dela, ki se različno vrednotijo ali
povezujejo z različnimi stroškovnimi objekti,
d) podatke o delovni dobi, delovni uspešnosti in morebitnih posebnih pogojih pri delu kot podlagah
za nagrajevanje, ter
e) druge podobne podatke, odvisno tudi od tega, kaj vse podjetje upošteva oz. je po pogodbah (tako
kolektivnih kot tudi individualnih) dolžno upoštevati pri ugotavljanju nagrad za svoje zaposlence.
Standardne operativne evidence v tej zvezi vključujejo predvsem: (1) evidence prisotnosti pri delu,
vključno z evidencami (upravičenih) odsotnosti, (2) t.i. sistemizacijo delovnih mest in nalog z
njihovim ovrednotenjem oz. opredeljenimi podlagami zanj, (3) pogodbe o zaposlitvi z opredeljenimi
zneski plač ali izhodišči za njihovo obračunavanje, (4) evidence o opravljenem delu in o uspešnosti pri
delu kot podlagah za nagrajevanje in tudi za razčlenjevanje stroškov dela po različnih stroškovnih
objektih - dejavnostih in procesih, ter (5) druge kadrovske evidence (npr. o delovni dobi ter o raznih
dodatkih in/ali odbitkih/odtegljajih26), potrebne za obračun stroškov dela in obveznosti iz tega naslova.
Temeljna obračunska (s)poročila, ki jih mora takšno računovodstvo zagotoviti, so:
1. individualni obračuni plač in drugih stroškov dela (t.i. plačilne liste) kot osnovna informacija
zaposlenim o njihovih plačah in hkrati tudi kot temeljna knjigovodska listina samega obračuna
stroškov dela, ter
2. različne t.i. rekapitulacije in/ali povzetki plač in drugih stroškov dela za podjetje kot celoto in po
posameznih organizacijskih enotah, delovnih mestih oz. vrstah del in nalog, stroškovnih mestih,
proizvodnih oz. delovnih nalogih in podobno, odvisno pač od tega, kako podrobno želi podjetje
spremljati in proučevati svoje stroške dela.
Kakšne posebne dodatne računovodske evidence v obliki razčlenitvenih kontov (t.i. pomožnih
poslovnih knjig) stroškov dela po posameznih zaposlencih ali kakšnih drugih vidikih niso niti običajne
niti potrebne, saj so vsi potrebni podatki enostavno razvidni že iz izvirnih obračunov.
26
Npr. sodne prepovedi, odtegljaji za preživnine, vračilo bančnih posojil, za obveznosti iz naslova povračila
kakšne škode in podobno.
14
1.5 Knjigovodenje - obračunavanje procesov opravljanja dejavnosti in ustvarjanja učinkov
V zvezi z obračunavanjem in knjigovodenjem procesov opravljanja dejavnosti in ustvarjanja učinkov
lahko po vsebinski in tudi tehnični plati identificiramo predvsem dvoje temeljnih razsežnosti. In sicer:
1. razsežnost merjenja oz. ugotavljanja in izkazovanja stroškov po posameznih poslovnih dejavnostih
in njihovih učinkih, ter
2. razsežnost merjenja oz. ugotavljanja in izkazovanja posamične in povezane poslovn(o-izidn)e
uspešnosti iz le-teh.
Pri prvem gre predvsem za povezano spoznavanje in spremljanje stroškov po posameznih procesih v
podjetju, kakor tudi po njihovih posameznih poslovnih izložkih. V ta namen si podjetja vzpostavijo
različne t.i. stroškovne informacijske sisteme, katerih osrednjo sestavino tvorijo prav postopki in
metode njihovega formalnega, in tudi sicer listinskega in drugega (poslovne knjige in obračunska
računovodska poročila) razvidovalnega urejanja.
Slednje velja tudi za merjenje in izkazovanje poslovn(o-izidn)e uspešnosti posameznih dejavnosti,
njihovih nosilcev in učinkov (proizvodov in storitev) podjetja. Zanimajo nas predvsem različni
nadrobni vidiki oz. razsežnosti poslovne uspešnosti, kot so npr. prihodki, odhodki in poslovni izidi po
posameznih proizvodih in storitvah, posameznih proizvodno-prodajnih oz. t.i. tržnih programih, po
posameznih tržiščih, ključnih kupcih in podobno.
Prvo se običajno označuje tudi kot računovodstvo spremljanja stroškov po stroškovnih mestih in
stroškovnih nosilcih, drugo pa tudi kot računovodstvo t.i. notranje poslovne uspešnosti, omejeno na
njegov obračunski del.
1.5.1 Listinsko in razvidovalno urejanje ugotavljanja in izkazovanja stroškov po stroškovnih mestih in
stroškovnih nosilcih
Običajno zasnovano kot dvostopenjski proces oz. dvoje obračunskih korakov, in sicer:
1. najprej t.i. začetno ali izvirno in z njim izenačeno27 zajemanje – obračun(i)/obračunavanje, nato pa
še
2. nadaljevalno ali t.i. izvedeno/izpeljano zajemanje – obračun(i)/obračunavanje.
Rezultat prvega so t.i. izvirni ter z njimi izenačeni stroški po stroškovnih mestih in nosilcih, rezultat
drugega pa t.i. (iz izvirnih) izvedeni oz. izpeljani28 (pogosto je v rabi tudi termin preneseni) stroški po
stroškovnih mestih in nosilcih.
Izvirni in z njimi izenačeni stroški so tako vsi tisti, ki se s posameznimi stroškovnimi mesti in nosilci
povezujejo neposredno iz njihovega začetnega oz. t.i. izhodiščnega obračunavanja kot gospodarske
kategorije. Pomeni po izvirnih vrstah, brez oz. mimo kakršnihkoli vmesnih obračunov po kakih drugih
dejavnostih ali procesih v podjetju. V tem smislu predstavljajo tudi najosnovnejši29 procesni vidik
stroškov in njihovega funkcionalnega spremljanja.
Že kar takoj ob njihovem nastanku oz. prvem pojavljanju se, običajno kar na izvirnih listinah, lahko pa
tudi s posebnimi razdelilniki, za takšne stroške opredeli, h kateremu stroškovnemu objektu - mestu ali
nosilcu, sodijo. Ključne podatkovne podlage zanje se potemtakem pripravijo že v okviru izvirnega
analitičnega knjigovodenja posameznih vrst poslovnih prvin in njihovih stroškov30, in se zato v okviru
27
Lastni polproizvodi in sestavni deli.
Brez stroškov lastnih polproizvodov in sestavnih delov.
29
Mišljeno kot najožji/najelementarnejši in tudi izhodiščni.
30
Glejte predhodna poglavja.
28
15
obračunavanja stroškov po stroškovnih mestih in nosilcih zgolj uporabijo. Kakšne posebne dodatne
tako v tej fazi postopka še niso potrebne.
Izvedeni stroški, po drugi strani, so že posledek obračunavanja oz. prenašanja stroškov med
posameznimi dejavnostmi in procesi (oz. t.i. stroškovnimi mesti in nosilci) znotraj organizacije, ko nas
ne zanima le, kje oz. v zvezi s čim je kak strošek izvirno nastal (torej njegova izhodiščna povezanost s
kakim stroškovnim objektom), ampak tudi njegove morebitne druge, t.i. nadaljnje oz. posredne/
izvedene/izpeljane povezanosti. Pomeni bodisi kot pomožne ali podporne dejavnosti kakih drugih
dejavnosti oz. procesov, bodisi kot njihovega uporabnika. To so potemtakem vsi tisti stroški, ki se
sicer izvirno ne pojavljajo na oz. se izvirno ne povezujejo z, ali izvirno ne »pripadajo« določenim
stroškovnim mestom ali nosilcem, izvedeno (oz. posredno) pa so z njim vendarle povezani, in jih je
zato zanje smiselno in potrebno ugotavljati in izkazovati.
Izvedeno obračunavanje v tem pogledu predstavlja nadgradnjo izvirnega v smislu razkrivanja tako
funkcionalnih, kot tudi iz njih izpeljanih vrednostnih/stroškovnih povezanosti med posameznimi
dejavnostmi in procesi v organizaciji. In sicer kot posledice izmenjavanja t.i. notranjih poslovnih
učinkov - storitev. Gre potemtakem za procese notranjega obračunavanja med različnimi področji in
dejavnostmi v podjetju. Kar zanje potrebujemo, so najprej podatki o izvirnih stroških po posameznih
stroškovnih mestih in nosilcih, nato pa še ustrezen matematični model za njihov preračun v t.i.
izvedene ali izpeljane stroške.
Nujna in temeljna sestavina takšnega matematičnega modela so poleg podatkov o izvirnih stroških
tudi različna, bodisi neposredna31 bodisi posredna32 merila, s pomočjo katerih se izvirni stroški (sedaj
kot izvedeni) prenašajo naprej še na druga stroškovna mesta in nosilce, ki jim »pripadajo« oz. v zvezi
s katerimi se pojavljajo. Gre predvsem za različne mere oz. vrednosti spremenljivk (za izražanje)
obsega ustvarjanja in izmenjevanja t.i. notranjih poslovnih učinkov33 med stroškovnimi mesti in na
končne stroškovne nosilce. In sicer kot temeljnega kvantitativnega kriterija /računske podlage/ za
prenašanje stroškov v zvezi z njimi.
Predvsem različna neposredna proizvodna oz. delovna34, potem tehnično-tehnološka, organizacijska,
finančna in tudi druga dokumentacija, iz katere so razvidni bodisi vrsta in obseg opravljenih del oz.
storitev, bodisi kakšna njihova izpeljana oz. posredna znamenja, se pri tem pojavljajo kot temeljni viri
takšnih podatkovnih podlag, od njihove pametne izbire pa je v pretežni meri odvisna tudi kakovost iz
njih pridobljenih stroškovnih vrednosti oz. velikosti. Torej, ali so stroški resnično razvrščeni tja,
kamor sodijo (oz. kjer se nahajajo ključni dejavniki njihove višine), ali ne?
Kot temeljna računovodska evidenca za obračunsko spremljanje stroškov po stroškovnih mestih in
nosilcih se pri tem pojavljajo različni t.i. razčlenitveni (ali analitični) konti (oz. njihovi razvidi)
stroškovnih mest in stroškovnih nosilcev. Na njih se najprej po časovnem zaporedju nastanka (čimbolj
sproti torej) beležijo vsi izvirni stroški, »pripadajoči« posameznim stroškovnim mestom in nosilcem,
nato pa se jim ob koncu obračunskega obdobja iz t.i. nadaljevalnega obračunavanja med posameznimi
31
Različne t.i. neposredne oz. izvirne (pomeni iz njih samih) in z njimi izenačene mere potroškov, ter na tej
osnovi stroškov, prvin poslovnega procesa po posameznih mestih in nosilcih. Npr. število ali kake druge
podobne naravne oz. fizične/objektivne mere količin posameznih istovrstnih ali stroškovno enakovrednih/
izenačenih poslovnih učinkov, porabljen čas zanje, potroški posameznih vrst surovin oz. materiala in podobno.
32
Vse druge različne mere oz. merila značilnosti, t.i. pokazatelji iz poslovanja, kot dejavniki obsega in vrednosti
uresničevanja in izmenjevanja notranjih poslovnih učinkov med posameznimi dejavnostmi in procesi.
Predvsem različna strukturna in tudi druga tehnično-tehnološka, administrativna, gospodarska, organizacijska
itd. izvedbena znamenja oz. značilnosti poslovnih procesov in njihovih stroškovnih objektov, kot so npr.
različne (fizične) mere o sestavljenosti oz. kompleksnosti kakih dejavnosti, njihovega fizičnega obsega,
(zasedanja) kakih njihovih tehničnih ali prostorskih zmogljivosti, trajanja in podobno.
33
So storitve med posameznimi poslovnimi dejavnostmi oz. njihovimi stroškovnimi mesti.
34
Različni t.i. proizvodni, delovni, transportni in drugi nalogi, delovni listi zaposlenih, dnevniki obratovanja,
popisi števcev itd.
16
dejavnostmi in procesi dodajo še izvedeni oz. izpeljani. In sicer tako za ene kot tudi za druge
razčlenjeno po posameznih njihovih temeljnih vrstah oz. skupinah.35
Standardna obračunska poročila, ki jih podjetja v zvezi z obračunavanjem stroškov po stroškovnih
mestih in stroškovnih nosilcih rutinsko pripravljajo, so predvsem različni t.i. obračunski listi stroškov
po stroškovnih mestih, ter obdobni in kosovni obračuni (v rabi je pogosto tudi izraz kalkulacije)
stroškov po stroškovnih nosilcih. Gre za bolj ali manj nadrobne prikaze o stroških (izvirnih in
izvedenih, neposrednih in posrednih) po posameznih stroškovnih mestih in nosilcih, ki se pripravljajo
bodisi obdobno - običajno mesečno (t.i. obdobni obračuni), bodisi ob zaključku vsakega posameznega
poslovnega učinka oz. njegovega niza - serije (t.i. kosovni obračuni)36.
1.5.2 Listinsko in razvidovalno urejanje ugotavljanja in izkazovanja poslovn(o-izidn)e uspešnosti po
posameznih dejavnostih in učinkih
Gre za zaključno fazo obračunskega računovodskega spremljanja stroškovnega in poslovodnega
računovodstva, katere primarna naloga je predvsem ta, da se stroški oz. odhodki, ki so iz predhodnih
postopkov že zbrani in razvidni po posameznih dejavnostih, mestih odgovornosti in poslovnih
učinkih37, povežejo še s pripadajočimi prihodki iz ustreznega naslova, in s tem tudi v poslovni izid. V
ta namen je potrebno vzpostaviti posebno analitično evidenco, t.i. razčlenjevalni razvid poslovnega
izida, v katerem po posameznih poslovnih učinkih v časovnem zaporedju nastanka sistematično in
posamič38 beležimo vse odhodke, prihodke in poslovni izid iz njihovega prodajanja, opredeljeno še po
nekaterih dodatnih vidikih, ki nas v tej zvezi zanimajo (npr. po ključnih kupcih, tržiščih itd.).
Obračunska poročila, ki se v tej zvezi standardno pripravljajo, so predvsem obdobni obračunski
pregledi prihodkov, odhodkov in poslovnega izida po posameznih poslovnih učinkih in proizvodnoprodajnih programih, kakor tudi njihovih temeljnih mestih odgovornosti – t.i. profitni centrih39.
35
Pri stroškovnih nosilcih še posebej za t.i. neposredne in posebej za t.i. posredne stroške.
Samo v okoliščinah t.i. posamičnega oz. naročilnega proizvajanja. Več o tem v nadaljevanju.
37
Razvidno iz analitičnih evidenc stroškovnih mest ter analitičnih evidenc stanja in gibanja (zalog) dokončanih
proizvodov in trgovskega blaga.
38
Pomeni po posameznih poslovnih dogodkih.
39
Pogosto se označujejo tudi kot dobičkovna mesta odgovornosti.
36
17
1.6 Priloga: vzorci nekaterih listin, evidenc in poročil stroškovnega in poslovodnega računovodstva
OBRAČUN NABAVE oz. NABAVNI OBRAČUN – KALKULACIJA
Nabavna kalkulacija št.:
Prejemnica št.:
Datum nabavne kalkulacije:
Datum prejema:
Označba:
Naziv prejetega blaga:
Sestavine nabavne
vrednosti
Prejeti račun
oz.
Notranji obračun
Znesek
Konto:
Opombe
Nakupna vrednost:
SKUPAJ
Neposredni nabavni str.
in str. usposobitve*:
SKUPAJ
SKUPAJ
Odgovorna oseba:
Podpis:
* samo za osnovna sredstva
OBRAČUNSKO POROČILO O NEPOSREDNIH NABAVNIH STROŠKIH MATERIALA
Obdobje od: ……………. do: …………………
Zap.
Vrsta
Konto
št.
materiala
Nakladanje
Vrsta neposrednih nabavnih stroškov
Prevoz
Zavarovanje
Razkladanje
…
SKUPAJ
AMORTIZACIJSKI NAČRT
Naziv osnovnega sredstva: ……………………. Označba: ……………….. Konto: ………
Leto
Amortizacijska
osnova
Amortizacijska
stopnja
Amortizacijski
znesek
Odpisana
vrednost
Neodpisana
vrednost
Zbirni pregled plač oz. stroškov dela zaposlencev za mesec … leto …
Zap. Matišt. čna
št.
Ime in
priimek
Kosmata plača
Dajatve iz plač
Redno Dopol. Nado- Drugo Skupaj Dav- Pris- Skudelo
delo mestila
ki pevki paj
*Posamezne postavke se lahko po potrebi členijo še podrobneje.
18
Čista Odte- Za
Dajatve na plače
plača gljaji izpla- Dav- Pris- Skučilo
ki pevki paj
PLAČILNA LISTA
Obdobje: …………..
Priimek in ime: …………………………
Matična številka: ……………………….
Delovno mesto: …………………………
Obračun kosmate
plače:
Vrednost enote dela za:

redno delo: ………………………..

dopolnilno delo: …………………..

drugo delo: ………………………..
Plača za:

redno delo: …………………………………….

dopolnilno delo: ……………………………….

drugo delo: …………………………………….
Nadomestilo za odsotnost z dela:

redni dopusti: ………………………………….

bolniške odsotnosti: …………………………...

drugo: ………………………………………….
Plača za uspešnost pri delu: …………………………....
Drugo: …………………………………………………...
KOSMATA PLAČA SKUPAJ: ………………………..
Obračun davkov in
prispevkov iz kosmate
plače:
Davki iz kosmate plače: ………………………………..
Prispevki iz kosmate plače: ……………………………
(običajno razbito po
osnovnih skupinah)
DAVKI IN PRISPEVKI SKUPAJ: ……………………
ČISTA PLAČA: …………………………………………
Odtegljaji:


………………………………………………….
………………………………………………….
ODTEGLJAJI SKUPAJ: ……………………………….
Povračila:


malica: …………………………………………
prevoz na delo: …………………………….......
POVRAČILA SKUPAJ: ………………………………..
ZA IZPLAČILO: …………………………………………..
OBRAČUNSKI LIST STROŠKOV PO STROŠKOVNIH MESTIH
Obdobje od: ……………… do: …………………
Proizvajalne dejavnosti
Neproizvajalne
dejavnosti
Pomožne in podporne Neposredna proizvodnja
Zs. Kto Vrsta stroškov
1
2
…
A
B
…
X
Y
I.
Izvirni stroški
1.
Stroški materiala
2.
Amortizacija
3.
Stroški dela
4.
Stroški storitev
II.
Izvedeni stroški
1.
SM (oz. dejavnost
ali proces) 1
2.
SM (oz. dejavnost
ali proces) 2
3.
…
III.
Skupaj
19
KONTO POMOŢNE KNJIGE OSNOVNIH SREDSTEV
Naziv osn. sredstva:
Zap.
št.
Datum
Konto:
Listina
Besedilo
Debet
Nabavna vrednost
Kredit
Stanje
Debet
Odpisana vrednost
Kredit
Stanje
Neodpisana
vrednost
OBRAČUN STANJA IN GIBANJA OSNOVNIH SREDSTEV
Zap.
št.
Osnovno sredstvo
Naziv
Konto
Začetno stanje
NaVr
OdVr
NeVr
Obdobno povečanje
NaVr
OdVr
NeVr
Obdobno zmanjšanje
NaVr
OdVr
NeVr
Končno stanje
NaVr
OdVr
NeVr
KONTO POMOŢNE KNJIGE MATERIALA
Naziv materiala:
Zap. Datum
št.
Enota mere:
Listina
Količina
Besedilo
Povečanje
Zmanjšanje
20
Konto:
Cena
Stanje
Znesek
Debet
Kredit
Stanje
OBRAČUN STANJA IN GIBANJA MATERIALA
Zap. Označba Konto
št.
Naziv
Začetno
stanje
EM
Kol.
Cena
Povečanje
Priskrba
Vrednost
Kol.
Cena
Zmanjšanje
Poraba
Prevred.
Vred.
Kol.
Cena
Končno stanje
Prevred.
Vred.
Kol.
Cena
Vred.
ANALITSKO POROČILO O ODMIKIH MED URESNIČENIM IN NAČRTOVANIM STANJEM IN GIBANJEM MATERIALA
OBRAČUNSKE IN PREDRAČUNSKE PODLAGE:
Zap. Označba Konto
št.
Naziv
EM
Začetno stanje
Količina Cena
Vrednost
Količina
Načrt. Uresn.
Priskrba
Cena
Načrt. Uresn.
Vrednost
Načrt.
Uresn.
Količina
Načrt. Uresn.
Poraba
Cena
Načrt. Uresn.
Prevrednotenje
Vrednost
Načrt.
Uresn.
Načrt.
Uresn.
Količina
Načrt. Uresn.
Končno stanje
Cena
Načrt. Uresn.
Vrednost
Načrt.
Uresn.
UGOTOVLJENI ODMIKI:
Zap. Označba
št.
Konto
Naziv
EM
Priskrba
Količina
Cena
Zaradi
količin
Poraba
Vrednost
Zaradi
cen
Količina
Cena
Skupaj
Zaradi
količin
Zaloga
Vrednost
Zaradi
cen
Količina
Cena
Skupaj
Zaradi
količin
Vrednost
Zaradi
cen
Prevrednotenje
Skupaj
RAZDELILNIK IZVIRNIH STROŠKOV PO STROŠKOVNIH MESTIH IN NOSILCIH
Obdobje od: ……………. do: …………………
Zap.
št.
Besedilo
Konto
Enota
mere
Količina
Cena
Vrednost
skupaj
(posamezna osnovna sredstva za
stroške amortizacije, posamezne vrste
materiala za stroške materiala,
posamezne vrste stroškov storitev za
stroške storitev in posamezne vrste
stroškov dela za stroške dela)
* SM-N (neproizvajalno stroškovno mesto)
SM-PP (pomožno oz. podporno proizvajalno stroškovno mesto)
SM-TP (temeljno proizvajalno stroškovno mesto)
PN-TP (proizvodni nalog temeljnega proizvajalnega stroškovnega mesta)
21
Vrednost po stroškovnih mestih in nosilcih
Proizvajalna
Pomožna in podTemeljna proizvajalna
porna proizvajalna
SM-N SM-N … SM-PP SM-PP …
SM-TP1
SM-TP2
1
2
1
2
PN-TP1 PN-TP1 … PN-TP2 PN-TP2
011
012
021
022
Neproizvajalna
…
…
ANALITIČNI KONTO STROŠKOVNEGA NOSILCA: …………………………………..
Vrsta stroška
Dat. Listina Besedilo
amortizac.
Dat. Listina
Kto.:………..
Neposredni stroški
Izvirni stroški
material
delo
storitve
…
Izpeljani stroški
SM-P1
SM-P2
Posredni stroški
Izpeljani stroški
SM-PP1 SM-PP2
…
Izvirni
stroški
…
ANALITIČNI KONTO STROŠKOVNEGA MESTA: …………………………………… Kto.:………..
Vrsta stroška
Izvedeni oz. izpeljani stroški
Besedilo
Izvirni stroški
Pomoţna in podporna
Neproizvajalna dejavnost
proizvajalna dejavnost
amortizac. material
delo
storitve
…
SM-N1
SM-N2
…
SM-P1
SM-P2
…
Skupaj
Skupaj
ANALITIČNI KONTO POSLOVNEGA IZIDA za učinek: …………………………………..….. Kto.: ………… Šifra: …………. EM: …………..
Zap.
št.
Datum
Listina
Količina
Besedilo
Poslovni prihodki
Na enoto
Skupaj
Poslovni odnodki
Na enoto
Skupaj
Neposr.
prod. str.
Poslovni izid
Na enoto
Skupaj
OBRAČUN PRIHODKOV, ODHODKOV IN POSLOVNEGA IZIDA IZ PRODAJANJA
Obdobje od: …………. do: …………..
Zap.
št.
Proizvod ali storitev /
proizvodno-prodajni
program oz. skupina
Konto
Opombe
Enota
mere
Količina
Prodajni prihodki
Prodajni odhodki
Na enoto
Na enoto
22
Skupaj
Skupaj
Neposredni
prodajni
stroški
Poslovni izid
Na enoto
Skupaj
DELITVENA KALKUL. – OBDOBNI OBRAČUN Z ENAKOVREDNOSTNIMI ŠTEVILI
Obdobje od: ......................... do: ...........................
Z.š.
Šifra
Vrsta stroškov
I.
1.
2.
3.
4.
5.
IZVIRNI STROŠKI
- stroški materiala
- amortizacija
- stroški storitev
- stroški dela
- drugi izvirni stroški
II.
1.
2.
3.
4.
...
IZVEDENI STROŠKI*
Vrsta oz. dejavnost A
Vrsta oz. dejavnost B
Vrsta oz. dejavnost C
...
EM
Kol.
Cena
Vrednost
na enoto
skupaj
STROŠKI SKUPAJ (I+II)
STROŠKI PO POSAMEZNIH UČINKIH
Število
Stroški
Enakovr.
Z.š.
Vrsta učinka
računskih EM
Kol.
računskeen na enoto
število
enot
ote
1.
Učinke X
2.
Učinek Y
3.
...
SKUPAJ
* tako proizvajalne kot neproizvajalne dejavnosti (odvisno od izbrane metode vrednotenja)
III.
IV.
KALKUL. Z DODATKI – KOSOVNI OBRAČUN STROŠKOV
Z.št.
Kto.
Sestavine
I.
NEPOSREDNI STR.
A.
1.
2.
3.
4.
5.
Izvirni stroški
Stroški materiala
Stroški dela
Amortizacija
Stroški storitev
Drugo
B.
1.
2.
...
IZVEDENI STR.
Vrsta oz. dejavnost 1
Vrsta oz. dejavnost 2
...
C.
SKUPAJ NEPOSR.
STROŠKI
II.
POSREDNI STR.
1.
2.
…
Vrsta oz. dejavnost X
Vrsta oz. dejavnost Y
…
SKUPAJ POSREDNI
STROŠKI
III.
VSI STROŠKI
Str. nosilec: ………
na enoto
EM
Kol.
Cena
St. dod.
Osnova
23
skupaj
Vrednost
skupaj