Bilanca 2010

Transcription

Bilanca 2010
rso
a
c
l
de
o
v
i
t
a
per
o
nka
o
a
c
b
o
a
t
credi na krašk
ž
zadru
Bilancio della
Banca di Credito Cooperativo del Carso
Società Cooperativa
al 31 dicembre 2010
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Letno poročilo 2010
zadruge Zadružna kraška banka
Aderente al Fondo di Garanzia dei Depositanti del Credito Cooperativo
Registro delle imprese di Trieste N. 00093160323
Iscrizione Albo Enti Creditizi N. 3387-80
Iscrizione Albo delle Società Cooperative N. A160760
Capitali e riserve IAS al 31/12/2010 € 58.159.452
Sede: via del Ricreatorio 2 – 34151 Opicina (Trieste)
Tel. 040 21491 – Fax 040 211879
www.zkb.it – e-mail: [email protected]
Codice fiscale / P.IVA 00093160323
Codice ABI 08928-4 – Swift CCTS IT 2T
Udeležena pri jamstvenem skladu vlagateljev zadružnega kredita
Seznam Trgovinskih Podjetij v Trstu št. 00093160323
Seznam Kreditnih Ustanov št. 3387-80
Seznam Zadrug št. A160760
Glavnica in rezerve IAS dne 31.12.2010 € 58.159.452
Sedež: ul. Ricreatoio, 2 – 34151 Opčine (Trst)
Tel. 040 21491 – Fax 040 211879
www.zkb.it – e-mail: [email protected]
D.št. / Št. IVA 00093160323
ABI koda 08928-4 – Swift CCTS IT 2T
Consiglio di Amministrazione / Upravni odbor
Presidente – Predsednik
Stancich Sergio
Vice Presidente – Podpredsednik
Kovacic Adriano
Consiglieri – Odborniki
Blasina Davide
Danev Dragotin
Gruden Andrej
Kokorovec Marino
Ozbič Mitja
Parovel Elena
Polojaz Fabrizio
Stanissa Walter
Zidarič Boris
Collegio dei Sindaci / Nadzorni odbor
Presidente – Predsednik
Kosmač Stevo
Sindaci effettivi – Nadzornika
Kuret Boris
Lovriha Vojko
Direzione / Ravnateljstvo
Direttore / Ravnatelj
Podobnik Alessandro
Vice Direttore / Podravnatelj
Carli Sergio
Compagine sociale / Članstvo
31.12.2010: 1.837 Soci / Članov
Relazione
del Consiglio di
Amministrazione
relativa al
Bilancio 2010
Poročilo Upravnega
odbora o
Obračunu 2010
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
Gentili Socie, Signori Soci,
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Spoštovani člani, cenjene članice!
la presente relazione è redatta, ai sensi delle vigenti disposizioni, al fine di illustrare la situazione dell’impresa e di descrivere l’andamento della gestione nel suo complesso e nei vari settori in
cui la Banca opera.
Pričujoče poročilo je sestavljeno v smislu veljavne zakonodaje in prinaša prikaz stanja podjetja
in opis splošnega poteka upravljanja za različna področja, v katerih banka posluje.
Si reputa opportuno esporre in premessa le linee evolutive delle più importanti variabili d’ambiente e di mercato, nonché la situazione economica generale e quella del mercato di riferimento.
Poleg tega se nam zdi primerno, da v uvodni besedi izpostavimo razvojne smernice najpomembnejših spremenljivk referenčnega okolja in tržišča, ter splošni gospodarski položaj in razvoj
referenčnega trga.
1.
1.Globalni kontekst in razvoj sistema zadružnega kredita
Il contesto globale e lo sviluppo del Credito Cooperativo
1.1. Lo scenario macroeconomico di riferimento
1.1.Makroekonomski referenčni scenarij
In chiusura di 2010, le prospettive di crescita dell’economia mondiale sono migliorate sensibilmente rispetto al 2009. Si è confermata la solida espansione delle economie emergenti e della
Germania, mentre quella americana ha lanciato segnali rassicuranti, pur rimanendo su livelli di
produzione e occupazione significativamente al di sotto di quelli antecedenti la crisi. Nel corso
del 2010, gli squilibri delle bilance dei pagamenti sono tornati ad ampliarsi, anche se negli Stati
Uniti il disavanzo di parte corrente si è ridotto nel secondo semestre. A ciò si aggiunge il fatto che
permangono elevati livelli di instabilità.
Ob koncu leta 2010 so se pričakovanja za rast svetovnega gospodarstva bistveno izboljšala
v primerjavi s tistimi, ki smo jih gojili v letu 2009. Priča smo bili prepričljivi utrditvi gospodarstev
držav v razvoju in Nemčije, medtem ko so ZDA prikazale pomirjujoče znake, čeprav sta podatka o
proizvodnji in stopnji brezposelnosti glede na pred-krizno obdobje bistveno slabša. V letu 2010
je spet zavladalo neravnovesje v plačilni bilanci, čeprav se je v drugi polovici leta tekoči ameriški
primanjkljaj zmanjšal. K temu je seveda potrebno dodati še izrazito nestabilnost.
Negli ultimi mesi del 2010, i rendimenti dei titoli pubblici a lungo termine delle maggiori economie sono aumentati. Si sono inasprite le tensioni sui mercati del debito sovrano di alcuni paesi dell’area dell’euro, a causa di gravi difficoltà del sistema bancario irlandese. I differenziali di
rendimento dei titoli di Stato decennali di Grecia, Irlanda, Spagna e Portogallo, rispetto a quelli
tedeschi, hanno registrato un deciso aumento; un rialzo più contenuto si è avuto in Italia ed in
Belgio. Contestualmente, sono aumentati gli acquisti di titoli pubblici da parte dell’Eurosistema
nell’ambito del Securities Markets Programme, mentre i ministri dell’Eurogruppo hanno definito
le principali caratteristiche di un meccanismo permanente di salvaguardia della stabilità finanziaria dell’area (European Stability Mechanism).
Nei primi mesi del 2011, le rivolte nell’area del Maghreb (Tunisia, Egitto e Libia) hanno generato
forti rialzi dei prezzi del petrolio: il prezzo del Brent e del WTI hanno superato la soglia dei 100 dollari al barile. L’aumento dei prezzi del greggio genera timori in merito a possibili effetti sulla crescita
economica mondiale. Negli USA, la politica monetaria espansiva, l’alto livello dell’indebitamento di
famiglie e imprese e del tasso di disoccupazione rendono sensibile l’economia a un aumento dei
prezzi delle materie prime. Il rischio che questo si traduca in una riduzione dei consumi e degli investimenti è concreto. Inoltre, i timori che l’inflazione possa accelerare sono generalizzati.
L’economia americana, nel 2010, ha proseguito nel percorso di crescita già delineato a partire
dal secondo semestre del 2009. Ciononostante, il dato di dicembre sul Pil è stato al di sotto delle
previsioni (+2,8% contro le attese del 3,3%).
V zadnjih mesecih leta 2010 se je povečala donosnost dolgoročnih državnih obveznic, ki sovpadajo z večjimi gospodarstvi. Napetosti pri trgovanju z državnim dolgom nekaterih držav evrskega
območja so narasle, zlasti zaradi hudih težav, v katerih se je znašel irski bančni sistem. Razponi
donosov desetletnih državnih obveznic Grčije, Irske, Španije in Portugalske so v primerjavi z nemškimi obveznicami zabeležili občuten porast, skromnejše pa je bilo povečanje pri italijanskih in
belgijskih dolžniških papirjih. Hkrati so se povečali nakupi državnih obveznic s strani evrosistema
v okviru programa za zaščito trgov vrednostnih papirjev (Securities Markets Programme); vzporedno so ministri evroskupine opredelili glavne obrise trajnega mehanizma za varovanje finančne
stabilnosti (European Stability Mechanism).
V začetku leta 2011 so nemiri v Magrebu (Tunizija, Egipt in Libija) privedli do močnega porasta
cene nafte: vrsti Brent in WTI sta presegli prag 100 $ za sod. Povišanje cen nafte vzbuja pomisleke
glede potencialnih učinkov na svetovno gospodarsko rast. V ZDA je zaradi ekspanzivne monetarne politike, visoke stopnje zadolženosti gospodinjstev in podjetij ter zaradi visoke stopnje brezposelnosti gospodarstvo občutljivo na povišanje cen surovin. Obstaja torej konkretno tveganje,
da bo to pomenilo nižjo potrošnjo in manj investicij. Poleg tega obstaja splošna bojazen, da bo to
privedlo do povišanja inflacije.
Ameriško gospodarstvo je v letu 2010 nadaljevalo na poti rasti, ki jo je ubralo že v drugi polovici leta 2009. Ne glede na to je bil decembrski podatek BDP nižji od napovedanega (+2,8% v
primerjavi s pričakovanim +3,3%).
L’indice di produzione industriale è tornato a salire, dopo essere diminuito per tutto il 2009.
A dicembre la variazione su base annua è stata pari al +5,2% contro +6,3% di dicembre 2009. I
consumi sono migliorati significativamente, segnando nel quarto trimestre una variazione posi-
Indeks industrijske proizvodnje je spet narastel po padcu, ki je zaobjel celotno leto 2009. V decembru je razlika na letni ravni znašala +5,2%; decembra 2009 je za primerjavo isti podatek znašal
+6,3%. Potrošnja se je znatno izboljšala, pri čemer je v zadnjem četrtletju zabeležila porast v višini
–8–
–9–
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
tiva del 4,1% (era stato del 2,4% nel terzo trimestre e dello 0,9% nel quarto trimestre del 2008). A
questo si aggiunge la crescita persistente dell’indice di fiducia dei consumatori (63,4 in dicembre,
dopo il 57,8 di novembre e il 53,6 di dicembre 2009).
4,1% (isti podatek je znašal 2,4% v tretjem in 0,9% v zadnjem četrtletju 2008). Temu je potrebno
dodati vztrajno rast indeksa zaupanja potrošnikov (63,4 v decembru, potem ko je v novembru
2009 znašal 57,8 v decembru 2009 pa 53,6).
L’inflazione si è attestata all’1,5% in chiusura d’anno, principalmente per via dell’aumento dei
prezzi petroliferi e degli alimentari. L’inflazione “core” (cioè al netto di queste due componenti) si
è infatti fermata allo 0,8%. I prezzi alla produzione sono invece saliti del 3,8%. Restano invariati i
timori per ciò che concerne il mercato del lavoro. Il tasso di disoccupazione, seppure in diminuzione, a dicembre rimane al 9,4%.
Inflacija je ob koncu leta znašala 1,5%, predvsem zaradi naraščajočih cen nafte in jestvin.
»Core« ali osnovna inflacija (tj. brez prejšnjih dveh komponent) se je namreč zaustavila pri 0,8%.
Proizvodne cene so narasle za 3,8%. Pomisleki glede trga dela ostajajo nespremenjeni. Stopnja
brezposelnosti, ki se sicer zmanjšuje, je v decembru znašala 9,4%.
Nell’area Euro, l’economia è tornata a crescere dopo la recessione del 2009. Nel quarto trimestre del 2010, si è confermata la positiva dinamica di fondo dell’attività economica: il Pil è salito
del 2,0% su base annua. In prospettiva, le esportazioni dell’eurozona dovrebbero beneficiare della
ripresa in atto dell’economia mondiale, a meno che questa non venga frenata dal rialzo dei prezzi
delle materie prime.
L’indice di fiducia delle imprese è salito nel corso del 2010 (+9,7% a dicembre, dopo essere
sceso ininterrottamente per tutto il 2009 e parte del 2010). Continua a recuperare anche l’indice di
fiducia dei consumatori, dopo aver toccato il picco negativo nel febbraio del 2009. La produzione
industriale è migliorata significativamente nel 2010 (+10% il tasso di variazione di dicembre). L’inflazione al consumo è salita in modo rilevante su base annua (+2,3% di dicembre contro lo 0,9%
di dicembre 2009). Ciò lascia prevedere dei rialzi dei tassi di interesse ufficiali nel corso del 2011,
anche alla luce delle recenti dichiarazioni del Presidente della BCE Trichet.
L’economia italiana nel 2010 è tornata a crescere. Il Pil è salito dell’1,3% nel 2010 (secondo gli
ultimi dati Istat), ancora al di sotto della media europea, ma al di sopra delle attese. Il contributo
dei consumi delle famiglie residenti ha registrato un incremento dello 0,6%. L’andamento economico del paese resta dunque trainato dalle esportazioni. Dal punto di vista congiunturale, l’indice
della produzione industriale nel 2010 è tornato a salire, segnalando un miglioramento del 5,4%
in chiusura d’anno. La fiducia dei consumatori e delle imprese si sono attestate entrambe su valori superiori alla soglia critica di 100, anche se con una dinamica opposta: in ripresa quella delle
imprese (102,9 contro 92 di dicembre 2009), in diminuzione quella dei consumatori (109,1 contro
111,6 di dicembre dell’anno precedente).
Il rapporto deficit/Pil è migliorato, collocandosi al 4,6%, rispetto al 5,4% dell’anno precedente,
mentre il debito è arrivato al 119% del Pil (contro il 116,1% del 2009).
L’inflazione al consumo in gennaio è aumentata del 2,4% su base annua. Hanno pesato principalmente i prezzi dei carburanti (+14,6%). I prezzi alla produzione sono aumentati in modo consistente, +4,8%, mentre più moderato è stato l’aumento dei prezzi al consumo (1,9% rispetto al 1,0%
del 2009). Il tasso disoccupazione si è attestato all’8,6% per il terzo mese consecutivo. Particolarmente drammatica si presenta la disoccupazione giovanile che si attesta al 29,4%, il massimo da
quando esiste la relativa serie storica.
V evrskem območju je po recesiji iz leta 2009 gospodarstvo začelo spet rasti. Zadnje četrtletje
leta 2010 je v bistvu potrdilo pozitiven trend gospodarstva: BDP je na letni ravni zrasel za 2,0%. Če
ga v prihodnjem obdobju ne bo omejilo naraščanje cen surovin, bo okrevanje svetovnega gospodarstva pozitivno vplivalo na podatek o izvozu držav evroobmočja.
Indeks zaupanja v podjetja si je v letu 2010 opomogel (+9,7% v decembru, potem ko je neprekinjeno padal skozi vse leto 2009 in deloma tudi v letu 2010). Opomogel si je tudi indeks zaupanja
potrošnikov, potem ko je februarja 2009 dosegel najnižjo vrednost. V letu 2010 se je industrijska
proizvodnja občutno izboljšala (v decembru je rast znašala +10%). Na letni ravni se je potrošniška
inflacija znatno povečala (+2,3% v decembru v primerjavi z +0,9% v decembru 2009). Iz zgornjih
ugotovitev izhaja prepričanje, da se bodo uradne obrestne mere tekom leta povečale, tudi v luči
nedavnih izjav predsednika Evropske centralne banke Tricheta.
V letu 2010 je krivulja italijanskega gospodarstva začela spet rasti. Skladno z zadnjimi podatki
urada za statistične raziskave ISTAT se je v letu 2010 BDP povečal za 1,3%, kar je še vedno pod
evropskim povprečjem, vendar nad pričakovanji. Prispevek gospodinjstev k potrošnji se je povečal
za 0,6%. Gospodarska uspešnost države še vedno pogojuje izvoz. Z vidika ekonomske konjunkture je indeks industrijske proizvodnje v letu 2010 začel spet rasti in je ob koncu leta zabeležil porast
5,4%. Zaupanje potrošnikov in podjetij je zabeležilo vrednosti, ki presegata kritično mejo 100 točk,
čeprav z nasprotnim trendom: zaupanje podjetij je zabeležilo ponovno rast (102,9 točke v primerjavi z 92 točkami decembra 2009), medtem ko je zaupanje potrošnikov upadlo (109,1 proti 111,6
decembra lani).
Razmerje med javnim primanjkljajem in BDP se je izboljšalo in znaša 4,6% (za primerjavo je
leto prej znašalo 5,4%), medtem ko je dolg dosegel 119% BDP (v letu 2009 je isti podatek znašal
116,1%).
V januarju je potrošniška inflacija zabeležila povišanje 2,4% na letni osnovi. Na ta podatek so
zlasti vplivale cene goriva (+14,6%). Proizvodne cene so se bistveno povečale in porasle za 4,8%,
medtem ko so cene življenjskih potrebščin zrasle bolj zmerno (1,9% v primerjavi z 1,0% iz leta
2009). Stopnja brezposelnosti je tretji mesec zapored ostala nespremenjena (znašala je 8,6%). Zlasti se dramatičen zdi podatek o brezposelnosti med mladimi, ki znaša 29,4%, tj. najvišja vrednost,
odkar se ta podatek tudi meri.
Il Pil italiano nel triennio 2011-2013 dovrebbe crescere moderatamente, trainato dalle esportazioni. L’inflazione sarebbe a cavallo dei due punti percentuali, mentre la disoccupazione si porterebbe stabilmente sopra il 9%. Naturalmente, bisogna tener conto che il quadro macroeconomico
internazionale sta attraversando una fase di particolare instabilità. Tale scenario è stato elaborato
ipotizzando che le tensioni sui prezzi petroliferi rientrino in tempi contenuti. Se l’aumento del
Italijanski BDP naj bi v triletnem obdobju 2011-2013 po zaslugi izvoza zmerno rastel. Inflacija
bo v predvidevanjih nihala okrog dveh odstotnih točk, stopnja brezposelnosti pa naj bi se stalno
vzdrževala nad 9%. Seveda je potrebno upoštevati, da je mednarodni makroekonomski okvir zajela izrazita nestabilnost. Opisani scenarij je osnovan na predvidevanju, da se bodo napetosti glede
cene nafte v kratkem pomirile. Če bi namreč cena nafte presegla 140 $, bi morali predvideno letno
rast italijanskega BDP znižati za približno 0,30/0,40 točke. Nenazadnje bo zaradi libijskih dogod-
– 10 –
– 11 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
prezzo del greggio continuasse oltre 140 $, la crescita del Pil italiano dovrebbe essere rivista al
ribasso di circa 0,30/0,40 all’anno. Infine, gli ultimi avvenimenti libici ci portano comunque a rivedere la crescita italiana al ribasso, se non altro per il fatto che oltre il 27% delle importazioni
petrolifere provengono da questo Stato.
In Cina prosegue la corsa dell’economia a ritmi sostenuti. Il Pil cinese è salito a dicembre 2010
del 10,3% su base annua, rispetto al 9,2% del 2009. Anche la produzione industriale, +13,5%, e le
vendite al dettaglio, +18,4%, sono aumentate in modo significativo.
Restano invece elevati i rischi di un’accelerazione inflazionistica: a gennaio l’indice dei prezzi
al consumo ha ripreso a salire portandosi a 4,6% su base annua (rispetto all’1,9% di dicembre). Per
questo motivo, la Banca Popolare Cinese ha effettuato diversi interventi restrittivi sui tassi ufficiali
e sul coefficiente di riserva obbligatoria, ma è ragionevole attendersi ulteriori rialzi dei tassi di interesse nel corso del 2011.
Con riguardo, infine, alla politica monetaria della BCE e all’andamento del sistema bancario
dell’area Euro, nel corso del 2010 il Consiglio direttivo della BCE ha lasciato invariati i tassi di interesse ufficiali, i cui valori di fine anno sono rispettivamente dell’1,0, dell’1,75 e dello 0,25 %. La
crisi politica dei paesi nordafricani del bacino del Mediterraneo lascia prevedere futuri rialzi già a
partire dal prossimo aprile.
1.1.2. L’economia del Friuli Venezia Giulia
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
kov potrebno znižati podatek o predvideni rasti italijanskega gospodarstva, zlasti upoštevajoč, da
27% italijanskega uvoza nafte prihaja ravno iz te države.
Kitajsko gospodarstvo še naprej pospešeno raste. Kitajski BDP je decembra 2010 zrastel za
10,3% na letni osnovi; za primerjavo je v letu 2009 zrastel za 9,2%. Občutno sta se povečali tudi
industrijska proizvodnja (+13,5%) in prodaja na drobno (+18,4%).
Tveganje pospeševanja inflacije ostaja sicer precej visoko: v januarju je indeks potrošniške
inflacije začel ponovno rasti in dosegel 4,6% na letni ravni (za primerjavo je decembra znašal
1,9%). Zaradi tega je Ljudska banka Kitajske izvršila več intervencij za uskladitev uradne obrestne mere in obveznih rezerv, vendar je smiselno pričakovati, da bodo v letu 2011 obrestne
mere še rasle.
Naposled, v zvezi z monetarno politiko Evropske centralne banke in uspešnostjo bančnega
sistema evroobmočja, v letu 2010 Svet ECB ni spremenil uradnih obrestnih mer; vrednosti ob koncu leta znašajo 1,0% , 1,75% oziroma 0,25%. Zaradi politične krize severnoafriških držav, ki gledajo
na Sredozemlje, so na obzorju določena zvišanja, verjetno že v mesecu aprilu.
1.1.2.Gospodarstvo Furlanije Julijske krajine
Demografija
Demografia
Gli indicatori demografici in Friuli Venezia Giulia al 31 dicembre 2010 riportano una popolazione di 1,23 milioni di unità (+1,3‰). Il numero dei cittadini italiani risulta in calo del 2,8%, mentre
continua a crescere il numero degli stranieri, 106 mila, pari all’8,5% della popolazione e in crescita
del 7,5%. Il Friuli Venezia Giulia si colloca al secondo posto tra le regioni italiane per età media,
quasi 46 anni, contro una media nazionale di 43,5 anni. La popolazione residente con età fra 0 e 14
anni è il 12,6%, quella fra i 15 e 64 anni è il 64%, quella con più di 65 anni è il 23,4%.
PIL e Valore Aggiunto
Demografski kazalniki Furlanije Julijske krajine izkazujejo, da je na dan 31. december 2010
število prebivalcev znašalo 1.230.000 enot (+1,3‰). Število italijanskih državljanov se je znižalo za
2,8%, medtem ko je število tujcev vse večje: teh je 106.000 ali 8,5% celotnega prebivalstva z letnim
porastom v višini 7,5%. Furlanija Julijska krajina je po povprečni starosti na drugem mestu med
italijanskimi deželami. Ta znaša skoraj 46 let, nacionalno povprečje pa 43,5 leta. Prebivalcev starih
od 0 do 14 let je 12,6%, v starostni skupini med 15 in 64 jih je 64%, starejših od 65 let pa je 23,4%.
BDP in dodana vrednost
Rispetto a dicembre 2009, il PIL del Friuli Venezia Giulia è tornato a salire. Le stime ne collocano
la variazione in una forbice tra l’1,2% e l’1,8%, risultato migliore rispetto a quello italiano (atteso
tra lo 0,8% e l’1,2%).
Consumi
V primerjavi z decembrom 2009 je BDP Furlanije Julijske krajine začel spet naraščati. Po ocenah niha sprememba med 1,2% in 1,8%, kar je boljše od italijanskega povprečja (pričakovani podatek znaša med 0,8% in 1,2%).
Potrošnja
Nel 2010 in Friuli Venezia Giulia sono stati spesi 1,462 miliardi di euro per l’acquisto di beni
durevoli, il 3,2% in meno rispetto ai 1,510 miliardi del 2009, nonostante il reddito pro capite abbia
registrato una crescita, seppur contenuta (+0,7%), attestandosi a 20.265 euro, valore decisamente
superiore a quello medio nazionale, pari a 17.650 euro.
V letu 2010 so rezidenti Furlanije Julijske krajine potrošili 1,462 milijarde evrov za nakup trajnega blaga, tj. 3,2% manj kot 1,510 milijarde iz leta 2009, kljub temu, da je dohodek na prebivalca
zabeležil rahel porast (+0,7%) in znaša 20.265 €; vrednost je precej višja od nacionalnega povprečja, ki znaša 17.650 €.
Proizvodnja in prodaja
Produzione e vendite
In linea con quanto si è verificato a livello nazionale, è proseguita, pur in modo discontinuo e
non omogeneo, la lenta ripresa dei settori produttivi.
V skladu s tem, kar se je dogajalo na nacionalni ravni, se je neredno in neenakomerno nadaljevalo počasno okrevanje proizvodnega sektorja.
– 12 –
– 13 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
Da quanto emerge dall’indagine congiunturale di Confindustria Friuli Venezia Giulia, quasi tutti i principali indicatori dello stato di salute dell’industria regionale esprimono segnali positivi, sia
in ottica congiunturale, sia tendenziale. La produzione si mantiene positiva e registra una crescita
del 9% (a fronte di un calo del 5,5% nel 2009), accompagnata da un aumento pari al 12,8% delle
vendite totali (-7,1% nel 2009); in particolare, le esportazioni esprimono una crescita significativa
(+20,4%), a fronte di un aumento più contenuto delle vendite Italia (+1,9%).
Nel complesso l’industria regionale presenta dei segnali finalmente positivi continuando, pur
con molta lentezza e con qualche segno di debolezza, il percorso di risalita iniziato tra l’autunno
e l’inverno 2009.
Settore immobiliare
Tra compravendite, successioni e donazioni, le transazioni immobiliari del primo semestre del
2010 hanno sfiorato quota settemila, facendo registrare un incremento del 6,8% rispetto all’anno
precedente; il valore degli immobili è aumentato dell’1,1%. Emerge l’interesse crescente da parte
delle famiglie con figli a vivere fuori città, tenuto anche conto del fatto che le quotazioni nelle
immediate periferie dei capoluoghi di provincia risultano più accessibili; i centri storici invece restano in cima alle preferenze dei giovani e dei nuclei più maturi. Il 2010 evidenzia la ripresa dell’interesse a scopo di investimento sia nei centri urbani, specialmente se caratterizzati da presenze di
sedi universitarie, sia in quelli montani e balneari, che permettono di valorizzare tanto l’uso diretto
quanto la rendita turistica.
Mercato del lavoro
Le ore autorizzate di cassa integrazione guadagni, tra ordinaria, straordinaria e in deroga – in
molti casi utilizzate dalle stesse aziende che in precedenza avevano richiesto la cassa integrazione
ordinaria – hanno segnato una crescita del 46,6% rispetto al 2009, per un totale di 26 milioni. Particolarmente incisivo l’incremento relativo alla cassa straordinaria (+178%). In calo, invece, del 39%
la cassa ordinaria, da 10,2 a 6,2 milioni di ore.
Nei primi dieci mesi del 2010 l’andamento di assunzioni e cessazioni ha fatto segnare un saldo positivo di 8.700 posti, ma la flessione degli ultimi due mesi ha portato il consuntivo annuo a
saldo quasi zero. Un dato migliore rispetto al 2009 – chiusosi con una perdita di 14.000 posti – ma
che ancora non si configura come un chiaro segnale di recupero. A fine 2010 si registra un tasso
di disoccupazione del 5,4%, pari a quasi 30 mila persone in cerca di occupazione. Una cifra in contenuto aumento rispetto a quella di inizio anno, dopo il drastico peggioramento registrato tra il
2008 e il 2009, quando, per effetto della crisi, il numero dei disoccupati in regione passò da 23 mila
a 28 mila. Nel 2010 la flessione ha colpito prevalentemente gli over 55 (-8%) e i giovani (-3%).
Kot je razvidno iz konjunkturne raziskave Združenja industrijcev Furlanije Julijske krajine, so skoraj vsi glavni kazalniki stanja deželne industrije izrazito pozitivni, tako konjunkturno kot v pričakovanih vrednostih. Podatek o proizvodnji ostaja pozitiven in beleži porast v višini 9% (za primerjavo je
v letu 2009 upadel za 5,5%); vzporedno se je skupna prodaja povečala za 12,8% (-7,1% v letu 2009);
zlasti izvoz izkazuje velik porast (+20,4%), za razliko od prodaje v Italiji, ki beleži nižjo rast (+1,9%).
Na splošno deželna industrija končno izkazuje zelo počasne in negotove znake okrevanja ter
nadaljuje na poti vzpona, ki se je začela v jeseni in zimi leta 2009.
Nepremičninski sektor
Če upoštevamo kupoprodajne posle, dedovanja in darovanja, so nepremičninske transakcije
v prvi polovici leta 2010 dosegle število skoraj sedem tisoč in zabeležile porast v višini preko 6,8%
glede na leto prej; vrednost nepremičnin se je povečala za 1,1%. Vse večje je zanimanje družin z
otroki, da se preselijo na podeželje, zlasti ob upoštevanju dejstva, da so cene v predmestjih pokrajinskih glavnih mest bolj dostopne, centri mest pa ostajajo na vrhu želja mladih in zrelejših družin.
V letu 2010 opažamo oživitev zanimanja za posojila, namenjena vlaganju tako v centru mest, zlasti
če so v teh prisotne univerze, kot v gorskih in obmorskih krajih, kjer sta mogoči tako neposredna
kot turistična valorizacija.
Trg dela
Ure redne, podaljšane in izredne dopolnilne blagajne – slednjo so v številnih primerih koristile družbe, ki so pred tem koristile tudi navadno – beležijo porast v višini 46,6% v primerjavi z
letom 2009 in znašajo skupno 26 milijonov. Najbolj pade v oko porast izredne dopolnilne blagajne
(+178%). Zmanjšala se je poraba redne dopolnilne blagajne (-39%), ki je prešla z 10,2 na 6,2 milijona ur.
V prvih desetih mesecih leta 2010 je trend zaposlovanja in prekinitve delovnih razmerij zabeležil pozitiven saldo 8.700 delovnih mest, vendar je padec v zadnjih dveh mesecih skoraj izničil
porast na letni ravni. Podatek je boljši od tistega iz leta 2009, ki se je končalo z izgubo 14.000
delovnih mest, vendar še vedno ne šteje kot očiten znak ponovne rasti. Konec leta 2010 je znašala stopnja brezposelnosti 5,4%, kar sovpada s skoraj 30.000 osebami, ki iščejo zaposlitev. To je
majhno povečanje v primerjavi s podatkom iz začetka leta, ki je sledil dramatičnemu poslabšanju,
zabeleženemu med letoma 2008 in 2009, ko se je kot posledica krize število brezposelnih v deželi
povečalo s 23.000 na 28.000. V letu 2010 je upad zajel zlasti starostno kategorijo nad 55 leti (-8%)
in mlade (-3%).
FRIULI VENEZIA GIULIA
FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
disoccupati
tasso di disoccupazione
2008
23.000
4,3%
2009
28.000
2010
29.600
št. brezposelnih
stopnja brezposelnosti
2008
23.000
4,3%
5,2%
2009
28.000
5,2%
5,4%
2010
29.600
5,4%
– 14 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
– 15 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
Natalità-mortalità delle imprese
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Odprtja/zaprtja podjetij
Nel 2010 si riscontra un crescente numero di iscrizioni (6.871, quasi 400 in più rispetto al 2009),
a fronte di un minor numero di cancellazioni (6.442, circa 200 in meno). Il risultato del 2010 segna
quindi una discontinuità rispetto all’andamento negativo che ha prodotto una contrazione del
sistema imprenditoriale regionale. Si riscontra, peraltro, anche l’aumento del numero di imprese in difficoltà (procedure concorsuali, scioglimento, liquidazione), dato confermato anche dalla
maggiore rischiosità media dei finanziamenti bancari.
L’analisi della dinamica settoriale conferma come la crisi economica abbia particolarmente
interessato alcuni settori: rispetto a fine 2009 si registra un calo del numero delle imprese attive
nell’industria, nelle costruzioni e nel settore primario; va segnalato, per contro, l’aumento delle
imprese dei servizi, specialmente quelle avanzate a forte base tecnologica o operanti nei comparti
dei servizi alla persona, sanitari e assistenziali. Esprimono una sostanziale tenuta i settori del commercio, alberghiero e della ristorazione.
V letu 2010 beležimo rastoče število registracij (6.871, tj. skoraj 400 več kot leta 2009), a hkrati
manj zaprtij (6.442, približno 200 manj). Rezultat leta 2010 zaznamuje torej prekinitev negativnega trenda, ki je privedel do nazadovanja deželnega podjetniškega sistema. Ugotavljamo tudi povečano število podjetij v težavah (stečaj, prenehanje, likvidacija), kar potrjuje tudi višja povprečna
tveganost bančnih posojil.
Analiza dinamike sektorja potrjuje, da je gospodarska kriza še posebej prizadela nekatere
sektorje; v primerjavi s koncem leta 2009 beležimo upad števila aktivnih podjetij v industrijskem
sektorju, gradbeništvu in v primarnem sektorju. Poudariti pa je treba povečanje števila storitvenih
podjetij, zlasti tistih, ki so inovativna in z izrazito tehnološko usmerjenostjo ali ki delujejo na področju storitev za osebo, zdravja in oskrbe. Trgovinski, hotelirski in gostinski sektor so večinoma
stabilni.
Odprtja/zaprtja podjetij v letu 2010
Natalità - mortalità delle imprese nel 2010
Območje
Odprtja
Zaprtja
Saldo
Stopnja rasti
Iscrizioni
Cessazioni
Saldo
Tasso di
crescita
Videm
3.175
3.044
131
4,30%
Udine
3.175
3.044
131
4,30%
Pordenone
1.777
1.618
159
9,83%
Pordenone
1.777
1.618
159
9,83%
Gorica
744
724
20
2,76%
Gorizia
744
724
20
2,76%
Trst
1.175
1.056
119
11,27%
Trieste
1.175
1.056
119
11,27%
Furlanija Julijska krajina
6.871
6.442
429
6.66%
Friuli Venezia Giulia
6.871
6.442
429
6.66%
Italija
410.736
338.206
72.530
21,45%
410.736
338.206
72.530
21,45%
Territori
Italia
Vir podatkov: InfoCamere, Movimprese
Fonti: InfoCamere, Movimprese
Turizem
Turismo
Pur scontando la congiuntura economica, nel corso del 2010 il Friuli Venezia Giulia ha confermato il trend positivo del turismo, in controtendenza rispetto a quasi tutte le regioni d’Italia: gli arrivi sono stati circa 1 milione e 995 mila, in aumento dell’1,8% rispetto al 2009, mentre le presenze
sono diminuite dell’1,9% (da 8 milioni 833 mila a 8 milioni 665 mila).
1.1.3. L’economia nella Provincia di Trieste
Kljub konjunkturnemu stanju je v letu 2010 turizem dežele Furlanije Julijske krajine potrdil pozitiven trend, v nasprotju s skoraj vsemi italijanskimi deželami: prihodov je bilo za okrog 1.995.000,
tj. 1,8% več kot v letu 2009, medtem ko je podatek o prisotnostih nižji za 1,9% (z 8.833.000 na
8.665.000).
1.1.3.Gospodarstvo tržaške pokrajine
Odprtja/zaprtja podjetij
Natalità-mortalità delle imprese
Al 31 dicembre 2010 le imprese registrate in provincia sono 16.890 e le nuove iscrizioni ammontano a 1.175, a fronte di 1.056 cancellazioni, con un saldo positivo di 119 unità.
Un dato in controtendenza proviene dal settore dell’artigianato, dove si registra un saldo negativo frutto di 420 cancellazioni e 350 nuove iscrizioni.
Na dan 31. december 2010 je bilo v pokrajini registriranih 16.890 podjetij; ob 1.175 novih odprtjih je bilo 1.056 zaprtij s pozitivnim saldom 119 enot.
Podatek z različnim predznakom prihaja iz obrtnega sektorja, kjer je rezultat negativen; tak
saldo je posledica 420 zaprtij in 350 novih registracij.
Altri settori colpiti dalle cancellazioni di aziende sono quelli del trasporto merci (dove le imprese sono passate da 238 a 211 del 2010); dell’informatica (da 67 a 36), delle manutenzioni di
auto e moto (da 256 a 241).
Ostali sektorji, ki so jih prizadela številna zaprtja, so tovorni promet (kjer je število podjetij v
letu 2010 prešlo z 238 na 211), informatika (s 67 na 36), vzdrževanja vozil in motornih koles (z 256
na 241).
– 16 –
– 17 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
Industria
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Industrija
La provincia di Trieste, rispetto ai valori di fine 2009, ha espresso una crescita tendenziale delle
vendite totali del 30,8%, in ragione di una diminuzione delle vendite Italia (-35%) e di un aumento
sulle vendite estero (+56,9%). Risultano in crescita anche la produzione (+14,7%), i nuovi ordini
(+13,3%) e i prodotti finiti (+1,5%).
Variazioni % (tendenziali)
Tržaška pokrajina je v primerjavi s koncem leta 2009 izrazila trend rasti skupne prodaje;
ta je znašala +30,8% kot posledica nižje prodaje v Italiji (-35%), a porasta v tujini (+56,9%).
Porast beležimo tudi v proizvodnji (+14,7%), novih naročilih (+13,3%) in dokončanih izdelkih (+1,5%).
Odklon % (trend)
I trimestre
II trimestre
III trimestre
IV trimestre
1. četrtletje
2. četrtletje
3. četrtletje
4. četrtletje
Trst
FJK
Trst
FJK
Trst
FJK
Trst
FJK
Proizvodnja
0,7
10
13,9
14,2
34,9
15,2
14,7
9
Trieste
FVG
Trieste
FVG
Trieste
FVG
Trieste
FVG
Produzione
0,7
10
13,9
14,2
34,9
15,2
14,7
9
Totale vendite
6,8
9,6
43,5
18,3
42,1
15,3
30,8
12,8
Prodaja skupaj
6,8
9,6
43,5
18,3
42,1
15,3
30,8
12,8
Vendite Italia
-3,2
5,2
-9,9
17,9
-16,5
1,2
-35
1,9
Prodaja Italija
-3,2
5,2
-9,9
17,9
-16,5
1,2
-35
1,9
Vendite estero
15,9
12,9
65,8
19,5
76,5
27,2
56,9
20,4
Prodaja tujina
15,9
12,9
65,8
19,5
76,5
27,2
56,9
20,4
Nuovi ordini
19,6
18,6
57,8
31,7
50,2
17,8
13,3
17,3
Nova naročila
19,6
18,6
57,8
31,7
50,2
17,8
13,3
17,3
Prezzi materiali
-17,4
0
-9,8
6
-2,6
11,3
-7,5
11,6
Cena surovin
-17,4
0
-9,8
6
-2,6
11,3
-7,5
11,6
Prodotti finiti
-1,6
-3,3
1,1
3
8,5
8,2
1,5
0,8
Končani proizvodi
-1,6
-3,3
1,1
3
8,5
8,2
1,5
0,8
Fonte: Confindustria Friuli Venezia Giulia
Vir podatkov: Združenje industrijcev Furlanije Julijske krajine
Mercato del lavoro
Trg dela
La Provincia di Trieste evidenzia un ricorso alla CIGS più contenuta rispetto alle altre province.
Il numero di lavoratori coinvolti presenta però una crescita, passando nel corso del 2010 da
199 a 286 unità.
Il settore che appare più colpito è l’industria meccanica, che con 115 lavoratori coinvolti pesa
per il 40,2% del totale provinciale.
Alimentari
Carta e poligrafiche
Fabbricazione per edilizia
Gomma plastica
Legno
Meccaniche
Metallurgie
Produzione elettrica
Tessili
Trasporti e comunicazioni
Varie
Totale 2010
Totale 2009
Variazione 2010 – 2009
Valori assoluti
47
50
115
12
62
286
199
87
Distribuzione %
16,4
17,5
40,2
4,2
21,7
100,00
Fonte: elaborazioni Agenzia regionale del lavoro
Število delavcev, ki jih je prizadel ta ukrep, je v letu 2010 prešlo s 199 na 286 subjektov.
Najbolj prizadeti sektor je strojna industrija, kjer je bilo v dopolnilni blagajni 115 delavcev, tj.
40,2% vseh posegov v pokrajini.
Število delavcev v dopolnilni blagajni po delovnem sektorju
Lavoratori coinvolti da CIGS per settore e attività
Provincia di Trieste
Koriščenje dopolnilne blagajne je v primerjavi z ostalimi pokrajinami v deželi manj pogosto.
FVG
Valori assoluti
116
110
1.040
228
1.951
2.242
1.139
275
119
86
671
7.977
13.125
-5.148
Distribuzione %
1,5
1,4
13,0
2,9
24,5
28,1
14,3
3,4
1,5
1,1
8,4
100,0
Jestvine
Papir in tiskarne
Proizvodnja za gradbeni sektor
Guma in plastične mase
Lesna industrija
Mehanska industrija
Metalurgija
Proizvodnja električne energije
Tekstilna industrija
Prevozi in komunikacije
Razno
Skupaj 2010
Skupaj 2009
Variacija 2010 – 2009
Tržaška pokrajina
Absolutna
Distribucija %
vrednost
47
16,4
50
17,5
115
40,2
12
4,2
62
21,7
286
100,00
199
87
Vir podatkov: Deželna agencija za delo
– 18 –
– 19 –
FJK
Absolutna
vrednost
116
110
1.040
228
1.951
2.242
1.139
275
119
86
671
7.977
13.125
-5.148
Distribucija %
1,5
1,4
13,0
2,9
24,5
28,1
14,3
3,4
1,5
1,1
8,4
100,0
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
Porto di Trieste
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Tržaško pristanišče
Il porto di Trieste ha chiuso il 2010 a quota 281 mila TEU, un dato superiore dell’1,6% a quello del
2009, quando i TEU trattatati ammontavano a 277 mila, per una media mensile di 23 mila unità.
Ladijski pretovor tržaškega pristanišča je ob koncu leta 2010 zabeležil 281.000 TEU, tj. 1,6% več
od podatka iz leta 2009, ko je tovor znašal 277.000 TEU; mesečno povprečje znaša 23.000 enot.
1.2.
1.2. Razvoj kreditnega posredništva v italijanskem bančnem sistemu
Cenni sull’evoluzione dell’intermediazione creditizia nel sistema bancario italiano
Nel corso del 2010 la dinamica del credito bancario si è rafforzata rispetto all’andamento
dell’anno precedente.
La variazione annua si è attestata a dicembre 2010 al +7,9%. Al netto delle poste connesse ad
operazioni di cartolarizzazione il tasso di incremento annuo degli impieghi risulta pari al +4,3%.
In questo scenario si osserva la progressiva flessione del credito da parte dei primi cinque grandi
gruppi bancari italiani, sebbene il ritmo di contrazione sui dodici mesi, al netto delle sofferenze e
dei pronti contro termine, sia diminuito al -0,1% a novembre (dal -1,1% di agosto).
Va qui segnalato un fenomeno registrato dalle banche italiane nel terzo trimestre del 2010: la
dinamica della domanda di credito delle imprese si sarebbe lievemente attenuata, riflettendo le
minori esigenze di finanziamento a media e a lunga scadenza per operazioni di ristrutturazione
del debito; per contro, le richieste di finanziamento di scorte e capitale circolante avrebbero contribuito in senso espansivo. Inoltre, anche le difficoltà di reperire credito da parte delle imprese
risultano ormai meno problematiche.
I tassi medi praticati sui prestiti a imprese e famiglie si sono ulteriormente ridotti. In particolare, in dicembre il tasso applicato sui prestiti alle imprese era pari al 3,15%. Nello stesso periodo il
tasso medio alle famiglie era pari al 4,31%.
Nel terzo trimestre del 2010 il flusso di nuove sofferenze rettificate in rapporto ai prestiti è stato pari, al netto dei fattori stagionali e in ragione d’anno, al 2,0%, valore sostanzialmente analogo
a quello registrato nel complesso del 2009.
Nel corso del 2010, la raccolta complessiva da residenti delle banche italiane, al netto delle
poste connesse ad operazioni di cartolarizzazione, è cresciuta del 3,0%. Le obbligazioni emesse a
dicembre 2010 hanno registrato una variazione annua pari a -1,7%.
Con riguardo all’andamento reddituale, i conti consolidati dei cinque maggiori gruppi bancari
evidenziano a settembre 2010 un risultato di gestione in calo del 13%: alla flessione del margine di
interesse (-9,0%), indotta dalla riduzione dei tassi di interesse e, per alcuni intermediari, dalla contrazione dei prestiti, si è accompagnata una sostanziale stabilità degli altri ricavi e dei costi operativi. Le rettifiche di valore e le svalutazioni sui crediti sono diminuite rispetto ai primi nove mesi del
2009 (-16%), tuttavia hanno continuato ad assorbire oltre la metà del risultato di gestione.
V letu 2010 se je dinamika bančnih kreditov utrdila v primerjavi z gibanjem v prejšnjem letu.
Letna variacija je decembra 2010 znašala +7,9%. Če izvzamemo razmerja, povezana z listinjenjem, je letna stopnja rasti posojil zabeležila rezultat +4,3%. V tem okviru lahko opazimo postopno upadanje ravni kreditiranja prvih petih italijanskih bančnih skupin, čeprav je hitrost krčenja,
merjena na dvanajst mesecev, brez slabih dolgov in terminskih poslov v novembru padla na -0,1%
(avgusta je isti podatek znašal -1,1%).
Smiselno se poleg tega zdi, da poudarimo pojav, ki ga italijanske banke beležijo v tretjem četrtletju 2010: dinamika povpraševanja kreditov s strani podjetij naj bi se nekoliko umirila, skladno
z manjšo potrebo po srednje- in dolgoročnem financiranju za prestrukturiranje dolga. Nasprotno,
prošnje za financiranje zalog in obratnega kapitala so verjetno prispevale v smislu širitve. Poleg
tega so težave podjetij pri pridobivanju posojil danes manj izrazite.
Povprečne mere za posojila podjetjem in gospodinjstvom so se dodatno zmanjšale. V decembru je na primer povprečni tečaj za posojila podjetjem znašal 3,15%. V istem obdobju je povprečna mera za gospodinjstva znašala 4,31%.
V tretjem četrtletju 2010 je desezonirani letni podatek novih slabih dolgov v razmerju do posojil znašal 2,0%, kar je v bistvu podoben podatek, kot smo ga zabeležili v celotnem letu 2009.
V letu 2010 so skupni depoziti rezidentov, ki so jih nabrale italijanske banke z izjemo sredstev,
povezanih z listinjenjem, zrasli za 3,0%. Obveznice, izdane decembra 2010, so zabeležile letno
spremembo v višini -1,7%.
Če se osredotočimo na poslovni uspeh, iz konsolidiranih računovodskih izkazov petih največjih bančnih skupin v septembru 2010 izhaja upad dobička iz poslovanja v višini 13%: upad neto
obrestnih prihodkov (-9,0%), ki je posledica nižjih obrestnih mer in za nekatere posrednike krčenja posojil, spremlja pretežna stabilnost prihodkov in stroškov poslovanja. Popravki vrednosti in
odpisi/popravki so nižji v primerjavi s prvimi devetimi meseci leta 2009 (-16%), vendar še naprej
izničujejo več kot polovico dobička iz poslovanja.
In termini generali, lo shock finanziario originato con l’illiquidità del mercato, che ha come culmine il fallimento Lehman, e poi proseguito con la crisi delle economie reali e del debito pubblico,
prosegue ora in una nuova fase di patologia. Si avvertono, in particolare, i primi forti segnali di
illiquidità di alcuni tratti della curva dei tassi di interesse sulle emissioni bancarie. In Europa, in particolare nei paesi a maggior disequilibrio macroeconomico e fiscale, le banche faticano a classare
obbligazioni su investitori istituzionali. Si nota anche una forte riduzione dell’attività dei fondi sovrani, conseguenza della crisi dei paesi arabi. In questa situazione le condizioni di scarsa liquidità
spingono le maggiori banche ad aggredire la raccolta retail, tradizionalmente favorevole a banche
Splošno gledano se je finančni šok, ki je posledica nelikvidnosti trga in ki je imel kot vrhunec stečaj Lehmana in poznejšo krizo realne ekonomije in javnega dolga, zdaj prevesil v novo
fazo. Opažamo zlasti prve izrazite znake nelikvidnosti v nekaterih delih krivulje obrestnih mer
za bančne obveznice. V Evropi, zlasti v državah z večjim makroekonomskim in davčnim neravnovesjem, se banke trudijo, da poravnajo obveznosti do institucionalnih vlagateljev. Poleg tega
lahko opazimo znatno zmanjšanje dejavnosti državnih premoženjskih skladov kot posledico
krize arabskih držav. V opisanih razmerah nizke likvidnosti se vse večje število bank agresivno
usmerja na vloge prebivalstva, ki so bile tradicionalno domena malih in lokalnih bank ter mreže
poštnih izpostav. Iz tega izhaja nevarnost povišanja stroškov zbiranja vlog za leto 2011 in skrajšanja povprečnega trajanja emisij bančnih obveznic. V prihodnjem obdobju lahko poleg tega
– 20 –
– 21 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
piccole e locali, nonché alla rete postale. Ne emerge un rischio di forte rialzo dei costi della raccolta
per il 2011 e di una compressione della duration media delle emissioni bancarie. In prospettiva,
inoltre, i requisiti di Basilea 3 possono provocare un effetto spiazzamento della raccolta bancaria
obbligazionaria a favore dei titoli di Stato che verranno computati molto più favorevolmente nei
sistemi di controllo previsti da Basilea3. Ne emerge un nuovo rischio per le banche: quello di un
aumento della competizione sulla liquidità e di un ripensamento degli obiettivi generali di budget
che veda lo sforzo di crescita nella raccolta sostituirsi allo sforzo di crescita degli impieghi. Le imprese e le famiglie, a seguire, potrebbero risultare penalizzate da questo scenario, con un più difficile accesso al credito e con un generale riprezzamento al rialzo degli spread sui finanziamenti.
zahteve normativa Basel 3 povzročijo izrinjanje bančnega vlaganja v obveznice v korist državnih
obveznic, katerih hramba je v nadzornem sistemu Basel 3 veliko bolj ugodna. Za banke bodo
verjetno nastala nova tveganja: povečanje konkurence za likvidnost lahko namreč privede do
strateško večjega pomena zbiranja vlog v primerjavi z dosedanjo rastjo ravni kreditiranja. Podjetja in družine so lahko v tem scenariju oškodovana zaradi težjega dostopa do posojil in splošnega povišanja razpona na posojilih.
1.3. L’andamento delle BCC-CR nel contesto del sistema bancario
V letu 2009 so zadružne banke in hranilnice še naprej podpirale realno ekonomijo z obširno
dejavnostjo financiranja in omogočanjem lažjega dostopa do posojil. Vzporedno se je občutno
povečalo število zaposlenih in članov.
Nel corso del 2009 le BCC-CR hanno continuato a sostenere l’economia reale con significativi
flussi di finanziamento e favorevoli condizioni di accesso al credito. Si è parallelamente incrementato sensibilmente il numero dei dipendenti e dei Soci.
1.3.1. Gli assetti strutturali
A dicembre 2010 si registrano 415 BCC, pari al 54,4% del totale delle banche operanti in Italia,
con 4.375 sportelli, pari al 13,0% del sistema bancario.
Gli sportelli sono cresciuti di 130 unità negli ultimi dodici mesi (+3,1%), a fronte della riduzione
registrata nel sistema bancario complessivo (-1,1%).
A novembre 2010 le BCC-CR rappresentavano ancora l’unica presenza bancaria in 558 comuni
italiani, mentre in altri 479 comuni avevano un solo concorrente. Alla stessa data, le BCC operavano in 101 province.
Il numero complessivo dei clienti delle BCC-CR era pari a dicembre 2010 a oltre 5,7 milioni.
I dipendenti erano circa 32.000 unità. Ad essi vanno aggiunti gli oltre 4.400 dipendenti di Federazioni Locali, società del GBI, Casse Centrali e organismi consortili.
A fine anno il numero dei soci era pari a 1.069.913 unità con un incremento sui dodici mesi del 5,8%.
1.3. Rezultati zadružnih bank in hranilnic v okviru bančnega sistema
1.3.1. Strukturna ureditev
Decembra 2010 je obratovalo 415 zadružnih bank, kar predstavlja 54,4% vseh bank, ki poslujejo v Italiji; podružnic je bilo 4.375, tj. 13,0% bančnega sistema.
Število poslovalnic je v zadnjih dvanajstih mesecih zraslo za 130 enot (+3,1%), medtem ko je
bančni sistem skupno zabeležil upad števila podružnic (-1,1%).
V novembru 2010 so zadružne banke in hranilnice še vedno edina banka v 558 italijanskih
občinah, medtem ko imajo v 479 občinah samo enega konkurenta. V istem obdobju so zadružne
banke poslovale v 101 pokrajini.
Skupno število strank zadružnih bank in hranilnic je v decembru 2010 znašalo preko 5,7 milijona.
Zaposlenih je v istem obdobju bilo približno 32.000. Tem je potrebno prišteti preko 4.400 zaposlenih v lokalnih zvezah, podjetjih bančne skupine Iccrea, holdingu Cassa Centrale in konzorcijskih družbah.
Število članov je ob koncu leta znašalo 1.069.913 enot z letnim porastom v višini 5,8%.
1.3.2. Lo sviluppo dell’intermediazione
1.3.2. Razvoj posredniške dejavnosti
Con riguardo all’attività di intermediazione, nel corso del 2010 è proseguito il significativo
sviluppo dell’attività di impiego delle BCC, mentre sul fronte del funding sono emerse anche per
la Categoria le criticità comuni a tutto il sistema bancario.
V letu 2010 je posredniška dejavnost kreditiranja zadružnih bank še naprej beležila pomembno rast, medtem ko so se pri zbiranju vlog tudi v zadružnem sistemu pojavile kritičnosti, ki so
zajele celotni bančni sistem.
La quota della BCC nel mercato degli impieghi ed in quello della raccolta diretta si attestava a
fine anno al 7,0%.
Delež zadružnih bank na trgu posojil in neposrednih vlog je ob koncu leta znašal 7,0%.
Financiranje
Finanziamenti
Con particolare riguardo all’attività di finanziamento, in un contesto di ripresa nella dinamica
dei finanziamenti erogati dal sistema bancario alla clientela “famiglie” e “imprese”, le BCC hanno
continuato ad erogare credito in misura ben superiore alle altre banche.
– 22 –
Če se posebej osredotočimo na dejavnost financiranja oziroma na dinamiko bančnih posojil
»gospodinjstvom« in »podjetjem«, so zadružne banke kreditirale v veliko večjem obsegu od drugih bank.
– 23 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Il positivo differenziale di crescita degli impieghi delle BCC rispetto alle altre banche, soprattutto quelle di maggiori dimensioni, testimonia la peculiare propensione delle banche della categoria a continuare ad erogare credito anche nelle fasi congiunturali avverse, svolgendo con sempre maggiore intensità il proprio ruolo di sostegno alla ripresa del Paese.
Pozitivna razlika v rasti med zadružnimi in ostalimi, predvsem večjimi bankami, priča o značilni težnji nam podobnih bančnih zavodov, da ne prekinejo s kreditiranjem niti ob neugodnih
ekonomskih razmerah, pri čemer odigravajo vse pomembnejšo vlogo podpiranja ponovne rasti
državne ekonomije.
I finanziamenti erogati alle famiglie consumatrici, sono cresciuti del 14% su base annua e costituiscono ad oggi il 30,5% del totale dei finanziamenti erogati dal Credito Cooperativo. Nel secondo semestre dell’anno lo sviluppo dei finanziamenti erogati alle famiglie consumatrici è stato
pari per le BCC al +2,7%, contro il +2,4% del sistema bancario. A fine 2010, la quota di mercato
delle BCC nel comparto si attestava all’8,5%.
Posojila gospodinjstvom so se na letni ravni povečala za 14% in predstavljajo zdaj 30,5% vseh
posojil, ki jih izdaja sistem zadružnega kredita. V drugi polovici leta je porast kreditiranja gospodinjstev znašal 2,7% za zadružne banke in 2,4% za celotni bančni sistem. Ob koncu leta 2010 je
tržni delež zadružnih bank v tej postavki znašal 8,5%.
I finanziamenti alle famiglie produttrici sono cresciuti del 9,9% su base d’anno. Nel secondo semestre 2010 la crescita è stata del 5,5% per le banche della categoria contro +5,1% del sistema. La
quota di mercato delle BCC nei finanziamenti alle famiglie produttrici superava a fine 2010 il 17%.
I finanziamenti alla clientela imprese, pari a dicembre 2010 a 90,8 miliardi di euro, presentano
una crescita annua del 6%, a fronte dello 0,6% registrato nel sistema bancario complessivo.
In termini di composizione degli impieghi al settore produttivo, emerge una concentrazione
nel comparto “costruzioni e attività immobiliari” superiore per le BCC rispetto al sistema bancario,
rispettivamente 35,8% e 29,9%.
Superiore alla media di sistema appare anche la crescita semestrale dei finanziamenti al comparto “costruzioni e attività immobiliari“ (+4,4% contro il +3,8% del sistema bancario), al comparto “attività manifatturiere” (+3,1% contro il -0,1% del sistema) e del commercio (+3,2% contro il +2,3%).
Questi tassi di crescita appaiono simili a quelli di fasi espansive, non già recessive del ciclo economico, e testimoniano la peculiare propensione delle banche della categoria a continuare ad erogare
credito anche nelle fasi congiunturali avverse, svolgendo, di fatto, una funzione anticiclica.
A fronte di questo maggior volume di facilitazioni creditizie, le BCC hanno consapevolmente
gestito una maggior pressione del credito in sofferenza.
Posojila družinskim podjetjem so narasla za 9,9% na letni ravni. V drugi polovici leta 2010 so
nam sorodne banke zabeležile porast v višini 5,5%, medtem ko je bil splošni podatek +5,1%. Tržni
delež zadružnih bank pri kreditiranju družinskih podjetjih je ob koncu leta 2010 presegel 17%.
Krediti podjetjem, ki so v decembru 2010 znašali 90,8 milijarde evrov, so na letni ravni zabeležili porast v višini 6%; za primerjavo naj povemo, da je v tej postavki bančni sistem zabeležil porast
v višini 0,6%.
Če se ozremo na porazdelitev posojil po proizvodnih sektorjih, lahko opazimo, da je koncentracija v »gradbeništvu in poslovanju z nepremičninami« pri zadružnih bankah 35,8%, v bančnem
sistemu splošno pa 29,9%.
Nadpovprečna glede na podatek sistema je tudi rast polletnega podatka posojil »gradbeništvu in poslovanju z nepremičninami« (4,4% proti 3,8% bančnega sistema), »proizvodnji« (+3,1%
proti -0,1% sistema) in »trgovini« (+3,2% proti +2,3%).
Zgornje stopnje rasti so podobne tistim, ki so značilne za faze širitve in ne za recesijski gospodarski cikel, pričajo pa o značilni težnji nam sorodnih bank, da nadaljujejo s kreditiranjem tudi ob
neugodnih razmerah, pri čemer delujejo proticiklično.
Seveda, glede na povečan obseg kreditov so se zadružne banke spopadle z večjim številom
slabih dolgov.
A dicembre 2010, il rapporto sofferenze/impieghi era pari per le BCC al 4,3% in crescita di 7 decimi di punto percentuale rispetto allo stesso periodo del 2009. Nel sistema bancario complessivo si
rileva una crescita analoga del rapporto sofferenze/impieghi che risultava a fine anno pari al 4%.
V mesecu decembru 2010 je razmerje med slabimi dolgovi/skupnimi posojili zadružnih bank
znašalo 4,3%, tj. sedem desetink odstotne točke več kot v enakem obdobju leta 2009. Celotni bančni sistem beleži podobno rast razmerja med slabimi dolgovi/skupnimi posojili; to je ob koncu leta
znašalo 4%.
La crescita dei crediti in sofferenza delle BCC, pari mediamente al 29,7% su base d’anno contro
il +31,6% del sistema bancario complessivo (rispettivamente +12,7% e +13,3% su base semestrale), è stata particolarmente rilevante con riguardo ai prenditori di maggiore dimensione.
Rast slabih posojil zadružnih bank je na letni ravni v povprečju znašala 29,7% proti 31,6% bančnega sistema (na polletni ravni je isti podatek znašal 12,7% oziroma 13,3%) in bila posebej občutna pri večjih posojilojemalcih.
Per le società non finanziarie l’incremento percentuale dei crediti in sofferenza nel secondo semestre dell’anno è stato pari al +15,5% per le BCC, contro il +13,4% della media di sistema. La crescita
è risultata più contenuta con riferimento alle famiglie produttrici (+8,9% contro il +12,6% del sistema
su base semestrale) e consumatrici (rispettivamente +7,9% e +14,3% su base semestrale). Il rapporto
sofferenze/impieghi è risultato particolarmente elevato per le imprese artigiane e le altre imprese
minori con più di 20 addetti per le quali superava a fine 2010 rispettivamente l’8,7% ed il 7,6%.
Delež slabih posojil nefinančnim družbam se je v drugi polovici leta povečal in za zadružne
banke znašal +15,5%; za primerjavo znaša povprečje sistema 13,4%. Rast je bila bolj zmerna za
družinska podjetja (+8,9% proti +12,6% sistema na polletni ravni) in potrošniških družin (+7,9%
oziroma +14,3% na polletni ravni). Razmerje med slabimi dolgovi in skupnimi posojili je bilo še
posebej visoko za obrtna podjetja in druga manjša podjetja z več kot 20 delavci, za katera je do
konca leta 2010 presegalo 8,7% oziroma 7,6%.
Con specifico riguardo alla clientela imprese, il rapporto sofferenze/impieghi è cresciuto nel
corso dell’anno di 1 punto percentuale, dal 4,1% al 5,1%. Per il sistema bancario il rapporto sofferenze/impieghi alle imprese era pari a fine 2010 al 5,8%. Nel comparto “costruzioni e attività
immobiliari” l’indice di rischio era pari al 5,1% per le BCC, a fronte del 5,8% rilevato mediamente
nel sistema bancario.
Če se osredotočimo na podjetja, se je med letom razmerje med slabimi dolgovi in skupnimi
posojili povečalo za 1 odstotno točko in prešlo s 4,1% na 5,1%. Razmerje med slabimi dolgovi in
skupnimi posojili celotnega bančnega sistema je ob koncu leta 2010 znašalo 5,8%. Indeks tveganja segmenta »gradbeništvo in poslovanje z nepremičninami« je znašal 5,1% za zadružne banke
in 5,8% povprečno za celotni bančni sistem.
– 24 –
– 25 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
A dicembre 2010 le partite incagliate delle BCC risultavano in crescita del 20,5%. Il rapporto
incagli/impieghi era pari, nella media della categoria, al 4,3% a dicembre 2010 (3,8 a fine 2009).
V decembru 2010 so se dvomljivi krediti zadružnih bank povečali za 20,5%. Razmerje med dvomljivimi in skupnimi posojili je decembra 2010 povprečno znašalo 4,3% (3,8% ob koncu leta 2009).
Analizzando, infine, il flusso dei crediti deteriorati in relazione ai finanziamenti erogati a clientela, il dato semestrale del 2010 annualizzato indica un ulteriore incremento del flusso degli incagli, scaduti e ristrutturati ed un rallentamento nella dinamica delle nuove sofferenze.
Če za konec pogledamo delež oslabljenih posojil glede na skupna posojila strankam, kaže
letna napoved na osnovi polletnega podatka 2010 na nadaljnje povečanje števila poteklih in prestrukturiranih oslabljenih kreditov z vzporedno upočasnitvijo dinamike novih slabih dolgov.
Vloge
Raccolta
La raccolta bancaria complessiva delle BCC ammontava a dicembre a 151 miliardi di euro, con
una crescita annua modesta (+2,5%). Al netto delle poste connesse con operazioni di cartolarizzazione, il tasso di incremento annuo della raccolta è pari a dicembre a +1,7% per le BCC e +3,0% per
il sistema bancario complessivo.
Le obbligazioni emesse dalle BCC ammontavano a dicembre 2010 a 58 miliardi di €, con una
variazione annua pari a -1,7%, in linea con la media di sistema. La quota di prestiti obbligazionari
sulla raccolta diretta (38,4% a dicembre 2010) risultava superiore a quella registrata in media dal
sistema bancario, 36,4%.
La raccolta indiretta, calcolata al valore nominale, era pari a dicembre a 23 miliardi di €, con
una crescita annua del 12,4%. Il rapporto fra raccolta indiretta e raccolta diretta si attestava a fine
anno al 15,3%.
La quota di mercato delle BCC-CR in termini di raccolta indiretta permane molto modesta,
intorno all’1,3%.
Skupne vloge zadružnih bank so v decembru znašale 151 milijard evrov, s skromnim letnim
porastom v višini +2,5%. Brez sredstev, vezanih na posle prenosa finančnih obveznosti (listinjenje),
znaša letni porast vlog decembra +1,7% za zadružne banke in +3,0% za celotni bančni sistem.
V decembru 2010 so znašale obveznice, ki so jih izdale zadružne banke, 58 milijard evrov z
letnim upadom v višini -1,7% tj. v skladu s povprečjem sistema. Razmerje med obvezničnimi posojili in neposrednimi vlogami (38,4% v decembru 2010) je preseglo podatek, ki ga je v povprečju
zabeležil bančni sistem (36,4%).
Posredne vloge, ki se izračunajo po nominalni vrednosti, so decembra znašale 23 milijard
evrov z letnim porastom v višini 12,4%. Razmerje med posrednimi in neposrednimi vlogami je ob
koncu leta znašalo 15,3%.
Tržni delež zadružnih bank in hranilnic na trgu posrednih vlog je še vedno zelo nizek in znaša
približno 1,3%.
Premoženje
Patrimonio
Per quanto concerne la dotazione patrimoniale, a dicembre 2010 l’aggregato “capitale e riserve” ammontava per le BCC a 19,2 miliardi di €, con un incremento del 3,6% su base d’anno (+24,2%
nella media di sistema).
V zvezi s kapitalsko osnovo, je v decembru 2010 agregat »kapital in rezerve« zadružnih bank
znašal 19,2 milijarde evrov, kar sovpada s porastom v višini 3,6% na letni ravni (povprečje sistema
je znašalo +24,2%).
Il tier1 ratio ed il total capital ratio delle BCC erano pari a settembre 2010, ultima data disponibile,
rispettivamente al 14% ed al 14,9% (stazionari rispetto allo stesso periodo dell’anno precedente).
Zadnja količnika 1. stebra (Tier 1) in celotnega kapitala (total capital ratio) za zadružne banke,
ki ju imamo na voljo (september 2010), znašata 14% oziroma 14,9% (tj. stabilno glede na enako
obdobje lani).
Il confronto con il sistema bancario evidenzia il permanere di un significativo divario a favore delle banche della categoria: nel terzo trimestre del 2010 i coefficienti patrimoniali dei primi
cinque gruppi relativi al patrimonio di base (tier 1 ratio) e al complesso delle risorse patrimoniali
(total capital ratio) si collocavano, rispettivamente, al 9,0% e al 12,5%.
Primerjava z bančnim sistemom kaže, da še vedno obstaja znatna razlika v korist bank našega
sistema: v tretjem četrtletju 2010 sta stopnji kapitalizacije prvih petih skupin v postavkah temeljnih kapitalskih zahtev (razmerje Tier 1) in skupni viri kapitala (total capital ratio) znašali 9,0% oziroma 12,5%.
Redditività
Dobičkonosnost
Con riguardo, infine, agli aspetti reddituali, le informazioni preliminari desumibili dall’analisi
dell’andamento di conto economico a dicembre 2010 segnalano una contrazione del margine di
intermediazione del -2,3%.
Za konec, glede vprašanja dohodka je mogoče izpeljati nekaj predhodnih informacij iz analize
decembrskih podatkov izkaza poslovnega izida, ki kažejo na znižanje prihodkov iz poslovanja v
višini -2,3%.
La crescita significativa delle commissioni nette (+11,3%) e la sostanziale stabilità delle spese
amministrative non controbilanciano la performance negativa della “gestione denaro”: la variazione del risultato di gestione risulta, quindi, negativa (-9,2%). L’utile d’esercizio 2010 dovrebbe
attestarsi a circa 370 milioni di euro con una contrazione di oltre il 40 per cento rispetto alla fine
del 2009.
Občutna rast čistih prihodkov iz provizij (+11,3%) in pretežna stabilnost stroškov upravljanja
ne uravnovešata negativnih rezultatov pri »upravljanju z denarjem«: rezultat upravljanja je torej
negativen (-9,2%). Dobiček iz poslovanja za leto 2010 bi moral znašati okoli 370 milijonov evrov z
upadom nad 40 odstotki od konca leta 2009.
– 26 –
– 27 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
1.3.3. Le BCC del Friuli Venezia Giulia
1.3.3. Zadružne banke Furlanije Julijske krajine
L’aggregato delle 15 BCC del Friuli Venezia Giulia conta 222 sportelli in regione e 4 in Veneto,
per un totale di 226 sportelli che determinano una quota di mercato regionale del 23%. L’area
operativa delle BCC è estesa a 212 comuni su 218. In 29 comuni della regione, tutti con meno di
3.000 abitanti, le BCC rappresentano l’unica presenza bancaria.
15 zadružnih bank Furlanije Julijske krajine je na ozemlju dežele prisotnih z 222 poslovalnicami in s 4 v Venetu; skupaj štejejo torej 226 podružnic, iz česar izhaja tržni delež v deželi 23%. Območje poslovanja zadružnih bank zajema 212 občin od skupnih 218. V 29 deželnih občinah, vseh
z manj kot 3.000 prebivalci, predstavlja zadružna banka edino banko.
Nelle 15 BCC regionali operano complessivamente 1.455 collaboratori, con una crescita negli
ultimi tre anni del 7,5%, a fronte di un costante ridimensionamento del personale nel restante
Sistema bancario.
15 deželnih zadružnih bank zaposluje skupaj 1.455 ljudi; porast v zadnjih treh letih znaša 7,5%,
medtem ko smo v preostalih zavodih bančnega sistema priča zmernemu upadanju števila zaposlenih.
I Soci di BCC erano, a dicembre 2010, oltre 52 mila, in crescita del 4,6% rispetto a dicembre
2009.
V decembru 2010 so zadružne banke štele preko 52 tisoč članov, kar je za 4,6% več kot decembra 2009.
1.3.4. Lo sviluppo dell’intermediazione
1.3.4. Razvoj posredništva
La massa operativa delle BCC del Friuli Venezia Giulia ha raggiunto, a fine 2010, i 13 miliardi di €.
La raccolta complessiva del 2010 ha superato i 7,9 miliardi di €, restando stabile rispetto alla
fine dell’anno precedente (+0,9%); la raccolta diretta, pari a 5,5 miliardi di €, risulta in lieve diminuzione rispetto ai valori di dicembre 2009 (-0,5%), calo imputabile in via prevalente alle dinamiche
della componente obbligazionaria (-3,1%) che si attesta a 1,9 miliardi di €. Con riguardo alle altre
forme tecniche di raccolta, si registra una crescita dei conti correnti (+3,5%).
La raccolta indiretta, pari a 2,4 miliardi di €, risulta in crescita del 4,5% rispetto a dicembre
2009, con un aumento di tutte le forme tecniche con la sola eccezione dei fondi comuni (-7,1%).
Gli impieghi ammontano a 5 miliardi di €, in crescita rispetto a dicembre 2009 del 6,4%. Il
rapporto impieghi/raccolta diretta si attesta al 90,4%, in significativo aumento rispetto all’84,6%
registrato a dicembre 2009.
L’incidenza del totale delle partite deteriorate sugli impieghi si presenta in crescita, arrivando
al 5,86%, contro il 5,15% di dicembre 2009; in particolare risulta aumentata l’incidenza delle sofferenze, pari al 3,26% (contro un valore del 2,48% a dicembre 2009) e degli incagli, pari al 2,17%
(2,11% a dicembre 2009).
La quota di mercato delle BCC sugli impieghi è pari al 14,5%, in leggera crescita sull’anno precedente (14,1%). Dal lato della raccolta si registra una lieve contrazione: infatti la quota di mercato
passa dal 18,7% a settembre 2009 al 18,3% di settembre 2010.
La percentuale degli impieghi concessi dalle BCC è ripartita come segue: imprese (42,9%),
famiglie produttrici (13,8%), famiglie consumatrici (39,4%), altro (3,9%); le dinamiche degli impieghi ai diversi settori di attività evidenziano, rispetto alla fine del 2009, crescite degli impieghi alle
imprese (4,2%), alle famiglie consumatrici (+7,7%), alle famiglie produttrici (+6,3%).
– 28 –
Operativna masa zadružnih bank Furlanije Julijske krajine je konec leta 2010 dosegla 13 milijard evrov.
Skupni depoziti so v letu 2010 presegli 7,9 milijarde evrov in ostajajo stabilni v primerjavi s prejšnjim letom (+0,9%); neposredne vloge znašajo 5,5 milijarde evrov in beležijo rahel upad v primerjavi z vrednostmi iz decembra 2009 (-0,5%), zlasti zaradi dinamike komponente obveznic (-3,1%), ki
znaša 1,9 milijarde evrov. Izmed ostalih tehničnih oblik bi omenili rast tekočih računov (+3,5%).
Posredne vloge znašajo 2,4 milijarde evrov in so se povečale za 4,5% v primerjavi z decembrom 2009; porast beležimo pri vseh tehničnih oblikah z izjemo vzajemnih skladov (-7,1%).
Posojila znašajo 5 milijard evrov in so v primerjavi z decembrom 2009 zabeležila porast v višini
6,4%. Razmerje med posojili in neposrednimi vlogami znaša 90,4%, kar sovpada z znatnim povečanjem glede na 84,6% iz decembra 2009.
Delež oslabljenih posojil glede na vsa posojila raste in je dosegel 5,86%; za primerjavo je v
decembru 2009 znašal 5,15%. Zlasti se je povečal delež slabih dolgov, ki znašajo 3,26% (za primerjavo so decembra 2009 znašali 2,48%), in dvomljivih kreditov, ki znašajo 2,17% (decembra 2009 so
znašali 2,11%).
Tržni delež zadružnih bank na področju posojil znaša 14,5%, kar je malo več kot leto poprej
(14,1%). Pri vlogah beležimo rahlo krčenje: tržni delež je z 18,7% septembra 2009 prešel na 18,3%,
septembra 2010.
Posojila, ki so jih izdale zadružne banke, so porazdeljena na naslednji način: podjetja (42,9%),
družinska podjetja (13,8%), gospodinjstva (39,4%), ostali (3,9%). Dinamika kreditiranja različnih sektorjev gospodarstva izkazuje v primerjavi s koncem leta 2009 porast kreditov podjetjem
(+4,2%), gospodinjstvom (+7,7%) in družinskim podjetjem (+6,3%).
– 29 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
2.Gli obiettivi e le frontiere del Credito Cooperativo
2.
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Cilji in želje sistema zadružnega kredita
Il Credito Cooperativo si è dato nel triennio 2010 – 2012 sei obiettivi prioritari:
Zadružni kredit si je v triletnem obdobju 2010 – 2012 zastavil šest prednostnih ciljev:
• la definizione e la condivisione di una strategia complessiva che consenta alle BCC di presentarsi sempre più come sistema unito e coerente: un obiettivo che passa essenzialmente
attraverso la struttura del nuovo Fondo di Garanzia Istituzionale, e in particolare nella scelta di regole comuni per una crescita sostenibile ed una gestione ed un governo efficace
della liquidità;
• sestava in medsebojna izmenjava celovite strategije, ki bo zadružnim bankam omogočila,
da se predstavljajo vse bolj kot združen in usklajen sistem: ta cilj bo dosežen predvsem z
vzpostavitvijo novega sklada vzajemnih jamstev in zlasti z izbiro skupnih pravil za trajnostno
rast in učinkovito vodenje in upravljanje z likvidnostjo;
• il rafforzamento della cultura e dei presidi della mutualità, anche sul piano organizzativo. La
revisione cooperativa è un rilevante strumento, cui vanno affiancati lo sviluppo di iniziative
volte a favorire il coinvolgimento e la partecipazione dei soci, soprattutto giovani, e l’integrazione sempre più stretta ed incisiva di logiche e meccanismi mutualistici nella elaborazione
dei piani strategici delle BCC;
• l’elaborazione di nuove strategie di sviluppo territoriale che privilegino l’espansione “in verticale” ed in profondità sul territorio, rispetto a quella “in orizzontale”;
• l’individuazione di nuovi strumenti di governance della rete, accelerando la costituzione del
Fondo di Garanzia Istituzionale per potenziare la capacità di prevenzione dei rischi ed il rafforzamento della rete di protezione di sistema;
• la definizione di processi di rafforzamento patrimoniale, valorizzando in particolare gli strumenti di natura pubblica che favoriscono la riduzione degli assorbimenti patrimoniali;
• l’elaborazione e l’applicazione di una strategia immediata per gestire il deterioramento della
qualità dei crediti, valorizzando in particolare l’attività svolta da società specializzate del sistema.
e semplice,
Il conto chiaro
caffè.
al prezzo di un
0,95€
0,00€
0,00€
0,00€
0,00€
gio è di natura
Questo messag
– 30 –
pubblicitaria con
• krepitev kulture in sistema vzajemnosti, tudi iz organizacijskega vidika. Postopek revizije zadrug je pomemben instrument, ki ga mora spremljati razvoj pobud, ki spodbujajo vključevanje in sodelovanje članov, zlasti mladih, in vse tesnejše in učinkovito uvajanje zadružnih
logik in mehanizmov pri sestavi strateških načrtov zadružnih bank;
• razvoj novih strategij lokalnega razvoja, ki dajejo prednost »vertikalni« in globinski širitvi na
ozemlju pred oblikami »horizontalne« širitve;
• določitev novih instrumentov za upravljanje mreže, s pospešenim ustvarjanjem Sklada vzajemnih jamstev, s katerim izboljšati možnosti za preprečevanje tveganja in okrepitev varnostne mreže sistema;
• opredelitev postopkov za konsolidacijo premoženja, predvsem z realizacijo instrumentov
javnega značaja, ki naj spodbujajo zmanjšanje absorpcije kapitala;
• razvoj in uvajanje takojšnje strategije za upravljanje slabšanja kvalitete kreditov, s posebnim
poudarkom na storitve specializiranih podjetij sistema.
le
canone mensi
e)
g (versione bas
internet bankin
ro
zionale Maest
rna
bancomat inte
rnet banking
bonifici via inte
rnet banking
invio E/C via inte
tivi disponibili
a ai Fogli Informa
ti.
ai prodotti si rimand prodotti e dei servizi illustra
te ai servizi e
dei
economiche applica i necessari per la concessione
delle condizioni
requisit
ionali. Per l’elenco si riserva la valutazione dei
finalità promoz
Filiali. La Banca
in tutte le nostre
ncente
i, la mossa vi
il
b
a
st
in
i
p
m
In te
B.
agovito
è fidarsi di ZK
čite se za zm
lo
d
o
i,
st
o
n
il
b
V času nesta
KB.
pajte banki Z
potezo in zau
– 31 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
3.
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
Le regole che verranno
3.
La portata globale della crisi finanziaria ed i suoi effetti sulle economie di moltissimi Paesi
hanno richiesto alle Autorità una risposta coordinata a livello internazionale che ha condotto alla
revisione della regolamentazione prudenziale delle banche. Tale evoluzione imporrà anche alle
BCC un rafforzamento della qualità e quantità del capitale e la necessità di disporre di adeguate
riserve di liquidità.
Il disegno di Basilea 3, nel tentativo di ridurre futuri rischi di instabilità, ha tracciato regole che
affrontano in primo luogo l’aspetto dell’adeguatezza patrimoniale degli intermediari, il quale ha
impatto soprattutto sulla banca che finanzia l’economia reale rispetto alla “banca di investimento”.
Il disegno ha rinviato la considerazione di due aspetti che sono stati rilevanti nel generare la crisi:
a) l’indebitamento eccessivo e
b) la non corretta trasformazione delle scadenze attuati da alcuni intermediari,
per i quali sarebbe stato opportuno agire sul grado di leva finanziaria e sul controllo della
liquidità.
Come accade negli altri settori economici, anche nel caso del settore bancario operano imprese molto diverse tra di loro. In particolare, persino nell’ambito della macro-categoria delle banche
commerciali – che rappresenta il modello operativo che ha avuto meno responsabilità nell’origine
della crisi – coesistono realtà molto diverse che si distinguono per natura giuridica, valori e obiettivi aziendali, vincoli regolamentari, dimensione e livello di complessità operativa. Le BCC, nell’ambito di tale categoria di intermediari, sono sicuramente una realtà del tutto peculiare.
L’innovazione normativa riguarda, però, molti altri terreni.
Nel quadro della regolamentazione finanziaria, i regolatori europei puntano principalmente all’innalzamento del livello di tutela degli investitori. La revisione della Direttiva MiFID, che si
dovrebbe completare nei primi mesi del 2012, riguarderà le regole di condotta nei confronti della
clientela e la trasparenza dei mercati, con specifico focus sugli strumenti finanziari non azionari. Il
rischio è che tutela formale e tutela sostanziale degli investitori possano non coincidere. Se le norme si tradurranno in moltiplicazione e complicazione dei prospetti, il rischio sarà una certezza.
Rispetto a questo processo di iperproduzione di regole, che ha condotto negli ultimi tre anni
al varo di oltre 300 nuove norme e che non pare essere destinato ad arrestarsi, ribadiamo come
esigenza di equità, ma anche di efficienza, che le regole siano opportune (in termini di costi di
adeguamento alla norma e benefici reali per il mercato e la clientela), graduali (nella loro introduzione) e proporzionali (nella loro concezione e declinazione).
– 32 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bodoči predpisi
Globalne razsežnosti svetovne finančne krize in njihov vpliv na gospodarstvo številnih držav
so od pristojnih oblasti zahtevale usklajen odziv na mednarodni ravni, ki je privedel do spremembe regulatornih pravil za banke. Razvoj v to smer bo tudi od zadružnih bank zahteval krepitev
kakovosti in količine kapitala ter razpolaganje z ustreznimi denarnimi rezervami.
Zasnova normativa Basel 3 je v poskusu, da se zmanjša tveganje nestabilnosti, uvedla pravila, ki prvenstveno obravnavajo vprašanje kapitalske ustreznosti posrednikov; ta zlasti vplivajo na
banke, ki financirajo realno gospodarstvo, ne pa na »investicijske banke«. Zasnova pa žal preloži
obravnavo dveh vprašanj, ki sta bili soudeleženi pri ustvarjanju krize:
a) prekomerno zadolževanje in
b) nepravilno prestrukturiranje zapadlosti, ki so jo izvršili nekateri posredniki,
ti bi morali situacijo reševati z učinkovanjem na finančni vzvod in upravljanje z likvidnostjo.
Tako kot v drugih gospodarskih sektorjih, tudi v bančništvu poslujejo med sabo zelo različna podjetja. Celo v okviru makro-kategorije poslovnih bank – to je model, ki je imel največje
odgovornosti za nastanek krize – obstajajo med sabo zelo različni subjekti, ki se razlikujejo po
pravni obliki, vrednotah, poslovnih ciljih, regulativnih omejitvah, velikosti in stopnji operativne
kompleksnosti. Zadružne banke so kot del te kategorije posrednikov zagotovo čisto posebna
stvar.
Inovativna pravila pa zadevajo številna druga področja.
V okviru finančne zakonodaje so evropski regulatorni organi namenili največ pozornosti zvišanju ravni zaščite vlagateljev. Revizija pravilnika MiFID, ki bo predvidoma dokončana v začetku
leta 2012, se osredotoča na pravila vedenja do strank in transparentnost trga, s posebnim poudarkom na finančnih instrumentih, ki niso delnice. Nevarnost je v tem, da formalna in konkretna
zaščita vlagateljev ne sovpada. V kolikor bodo pravila imela za posledico množenje in zaplet prospektov, bo tveganje konkretno.
Ne glede na postopek hiperprodukcije predpisov, ki je v zadnjih treh letih privedel do nastanka preko 300 novih pravil in ki se bo verjetno nadaljeval, bi izpostavili potrebo po pravičnosti, ampak tudi učinkovitosti le-teh. Ta naj bodo ustrezna (v smislu stroškov prilagoditve z normo in dejanske koristi za trg in stranke), postopna (pri uvajanju) in prilagodljiva (v svoji zasnovi
in uvajanju).
– 33 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
4.
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
La sfida dell’autoregolamentazione
Nonostante il soffocante carico normativo il Credito Cooperativo non rinuncia a far leva su
un proprio, tradizionale punto di forza: la capacità di autoregolamentarsi. Due sono gli strumenti
essenziali di questa strategia: il Fondo di Garanzia Istituzionale e la riforma delle regole di governance che hanno condotto alla formulazione del nuovo statuto-tipo che l’Assemblea straordinaria
di oggi è chiamata ad approvare.
4.
Izziv samoregulacije
Kljub izraziti regulativni obremenitvi se sistem zadružnega kredita še naprej zanaša na svojo
lastno, tradicionalno moč, tj. na sposobnost samoregulacije. Ta strategija se opira na dva ključna
instrumenta: Sklad vzajemnih jamstev in reformo oblik upravljanja, ki sta privedli do oblikovanja
novega tipičnega statuta. Skupščina članov se mora danes izraziti o njem.
Fondo di Garanzia Istituzionale
Sklad vzajemnih jamstev
Il Fondo poggerà su tre “pilastri”:
Sklad bo temeljil na treh »stebrih«:
1) Il primo pilastro (relativo ai dati, al metodo di valutazione e di rating) mira a creare un sistema di informazioni e indicatori semplice, condiviso e orientato alla prevenzione, capace di segnalare in anticipo l’emergere di potenziali momenti di crisi aziendale. Ciò al fine di consentire la
predisposizione di azioni di recupero con il minor costo possibile.
2) Il secondo pilastro punta al rafforzamento della liquidità. Si stanno definendo i necessari
accordi operativi al riguardo fra Iccrea Holding, Cassa Centrale Banca e Cassa Centrale Raiffeisen,
mentre si lavorerà in modo innovativo anche sulla crescita culturale e professionale degli addetti
alla tesoreria delle singole BCC.
3) Il terzo pilastro è quello relativo al monitoraggio dei sistemi di governo societario, volto a
rafforzarne la qualità, per la tutela dell’autonomia della BCC.
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
1) Prvi steber (ta zadeva upravljanje s podatki, metodo ocenjevanja in podeljevanja bonitetnih
ocen) je namenjen sestavi informacijskega sistema in kazalnikov, ki naj bodo enostavni, skupni in
v znamenju prevencije, zaradi vnaprejšnjega predvidevanja kriznih trenutkov podjetja. Namen
tega je možnost izvrševanja popravnih ukrepov s čim manjšimi stroški.
2) Drugi steber je namenjen krepitvi likvidnosti. Zavodi Iccrea Holding, Cassa Centrale Raiffeisen in Cassa Centrale Banca razvijajo potrebne operativne dogovore, inovativno pa bo tudi delo
na kulturni in strokovni rasti zaposlenih v zakladnicah posameznih zadružnih bank.
3) Tretji steber zajema spremljanje sistemov za upravljanje podjetja in je namenjen izboljšanju
nivoja kakovosti, za zaščito avtonomije naše zadružne banke.
Novi statut
Nuovo Statuto
Un cruciale aspetto della sfida dell’auto-regolamentazione riguarda la qualità della governance, profilo sempre più determinante per la stabilità e lo sviluppo delle aziende.
Le ragioni alla base delle modifiche dello statuto tipo delle BCC originano da istanze diverse,
maturate principalmente all’interno del Credito Cooperativo ma anche in sedi normative diverse,
che trovano nello statuto medesimo il punto di convergenza.
In primo luogo, le proposte conseguono ad un ampio e fruttuoso dibattito svoltosi all’interno
del Credito Cooperativo, le cui diverse componenti hanno piena consapevolezza della necessità
di un governo della BCC sempre adeguato ai tempi e in grado di prevenire crisi i cui effetti, anche
reputazionali, possono estendersi anche ad altri soggetti della categoria. Vi è infatti consapevolezza che un efficace sistema di governo delle banche costituisca l’indispensabile strumento per
prevenire o ridurre le conseguenze di crisi bancarie.
Inoltre, la riforma dello Statuto-tipo si colloca nel più ampio contesto di iniziative che completano il complessivo quadro degli interventi diretti a innalzare la qualità complessiva del governo
della BCC, con particolare riferimento alle valutazioni in corso nel quadro dello statuto e regolamento del Fondo di Garanzia Istituzionale.
In terzo luogo, si è tenuto conto del più generale dibattito in corso sul governo societario: i
cosiddetti “conflitti di agenzia”, le operazioni con parti correlate, l’azzardo morale.
– 34 –
Ključni vidik izziva samoregulacije tiči v kakovosti upravljanja, ki je vse bolj pomembna za
stabilnost in razvoj podjetij.
Razlogi za spreminjanje standardnega statuta zadružnih bank izvirajo iz različnih zahtev, ki so
nastale predvsem znotraj sistema zadružnega kredita, ampak tudi iz različnih zakonov; omenjene
zahteve najdejo v statutu kontaktno točko.
Predlogi v prvi vrsti izhajajo iz široke in koristne razprave v okviru sistema zadružnega kredita; različne komponente le-tega se povsem zavedajo potrebe Zadružnega kredita po upravljanju,
ki naj bo vedno prilagojeno časom in hkrati sposobno preprečiti nastanek kriz, katerih učinki se
lahko tudi z vidika ugleda razširijo na ostale akterje kategorije. Obstaja namreč zavedanje, da je
učinkovit sistem upravljanja banke ključno orodje za preprečevanje ali zmanjšanje posledic bančnih kriz.
Poleg tega je reforma standardnega statuta vključena v širši okvir pobud, ki dopolnjujejo celovit sveženj ukrepov za dvig splošne kakovosti upravljanja zadružnih bank, s posebnim poudarkom
na analitično delo, ki poteka v okviru statuta in pravil za Sklad vzajemnih jamstev.
Tretjič, upošteva se širšo razpravo o upravljanju podjetij: tako imenovane »spore med funkcijami«, posle s povezanimi osebami, moralno tveganje.
Nov standardni statut zadružnih bank je Banka Italije uradno odobrila dne 21. februarja in prinaša uskladitev 21 od 51 členov prejšnje različice, novost pa predstavlja dvainpetdeseti člen.
– 35 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
Il nuovo Statuto-tipo delle Banche di Credito Cooperativo è stato approvato formalmente da
Banca d’Italia lo scorso 21 febbraio. Esso innova 21 articoli sui 51 della precedente versione e ne
aggiunge un cinquantaduesimo.
Lo Statuto-tipo delle BCC 2011, in sintesi, persegue i seguenti obiettivi:
• garantire la continuità nel contempo ed un graduale rinnovamento nel governo della BCC;
• favorire ulteriormente la partecipazione dei soci alla vita della cooperativa bancaria;
• ridurre il rischio di conflitti di interesse, anche attraverso l’incompatibilità del ruolo di amministratore con lo svolgimento di incarichi politici e amministrativi pubblici;
• prevedere limiti alla misura dei fidi concedibili;
• porre vincoli precisi alla possibilità di affidare appalti a parti correlate di amministratori e
dirigenti;
• prevedere l’ineleggibilità per quanti, in precedenza, abbiano contribuito a causare crisi
aziendali;
Standardni statut zadružnih bank 2011 zasleduje naslednje sintetične cilje:
• zagotovitev kontinuitete in hkrati postopnega obnavljanja upravnih organov zadružnih
bank;
• spodbujanje nadaljnjega sodelovanja članov pri življenju bančne zadruge;
• zmanjšanje tveganja konflikta interesov, tudi preko uvedbe nezdružljivosti položaja upravitelja s političnimi in vladnimi funkcijami;
• uvedba omejitev glede višine odobrenih posojil;
• uvedba omejitev pri oddajanju naročil za sodelovanje z osebami, ki so povezane z direktorjem in upravitelji,
• zagotoviti neizvoljivost za osebe, ki so soudeležene pri krizah podjetja,
• okrepitev nadzora nad samostojnostjo in neodvisnostjo članov nadzornega organa.
• rafforzare il monitoraggio sull’autonomia e indipendenza dei componenti l’organo di controllo.
pak mnogo vecˇ
sito.
Ne le kartica, am
citario
Messaggio pubbli
con finalità promo
ioni contra
zionale. Le condiz
ttuali ed econo
miche sono riporta
te nei fogli inform
ativi disponibili
presso le succur
sali della banca
e nella sezione
trasparenza del
ità
è questa la seren ercato?
che hai sempre c
RICARICA
na
pri okencih in
avljanje dvigov
Sredstvo za opr
atih
om
avt
h
čni
čil
pla
ban
anje vseh vrst
Kartica za izvršev sredstvo za hitro in varno
ivo
Nenadomestlj k interneta
pre
je
van
upo
nak
in kreditnim
tiva bankomat
Odlična alterna
karticam
omejitve glede
ene
raba in nob
Enostavna upo
polnjenja
tante
a cosa sola, sono
Non è un
ad una
abbiano diritto tire al
che le persone
ges
Noi pensiamo perché ci diamo da fare per
o alle
olt
co
asc
Ec
.
mo
ena
nti. Dia
vita ser
adatte
i dei nostri clie
meglio i risparm e vi offriamo le soluzioni più siete
noi
ste
Per
.
hie
nza
ric
cie
effi
vostre
, convenienza ed a sta anche in questo.
con semplicità
nostra differenz
importanti. La
– 36 –
ali da noi.
•
••
•
•
pak mnogo več
Ne le kartica, am
RICARICA
armi port
Allora, i tuoi risp
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
•
••
•
•
allo sportello e
per prelevare
È uno strumento at
i
agli ATM Bancom effettuare tutti i pagament
cui
È una carta con ispensabile per effettuare
ind
t
È un supporto
rne
e sicuri in inte
Bancomat o di
acquisti rapidi
rnativa a Carta
È un’ottima alte
rla tutte le volte
Credito
rica
re e puoi rica
È facile da usa
che vuoi
več
ampak mnogo
Ne le kartica ,
naše stranke.
j, tudi če niste
Prejmete jo tako
te
a sola, sono tan
Non è una cos
sei Cliente.
ito, anche se non
Puoi averla sub
www.zkb.it
w w w. bc cf vg .it
– 37 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
5.
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
Costruire il futuro
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
5.Gradimo prihodnost
Nel 2010, secondo l’Istat, nel nostro Paese il tasso di natalità è stato superato dal tasso di mortalità e l’incremento demografico è stato garantito solo dal flusso migratorio.
Podatki italijanskega statističnega urada ISTAT izkazujejo, da je v letu 2010 rodnost v naši državi presegla stopnjo smrtnosti. Rast prebivalstva jamči le priseljevanje.
La popolazione che ha meno di 14 anni rappresenta solamente il 14% del totale; quella che ha
più di 65 anni il 20,3%.
Prebivalstvo pod 14 letom starosti predstavlja le 14% celotne populacije; starejših od 65 let je
20,3% vseh prebivalcev.
Per il 2050, è stimato un ulteriore decremento della popolazione italiana dell’1,7%. Gli under
14 saranno il 12,9% del totale; gli over 65 il 33%. Purtroppo il nostro non è un Paese di giovani e
neppure un Paese per giovani.
Do leta 2050 se ocenjuje, da se bo italijansko prebivalstvo znižalo za dodatnih 1,7%. Mlajših od
14 let bo 12,9% celotnega prebivalstva, starejših od 65 let pa 33%. Naša država na žalost ni država
mladih, hkrati pa jim ni niti naklonjena.
Secondo un recente studio sono quasi 1 milione i giovani che non studiano, non lavorano e
non sono neppure alla ricerca di una occupazione. Un notaio su cinque ha il genitore notaio e il
44% dei figli di architetti si laurea in architettura. Non accade diversamente per le altre libere professioni. Diminuisce il numero dei giovani imprenditori: gli under 35 erano il 22% nel 1997, dieci
anni dopo sono scesi al 15%.
Glede na izsledke nedavne študije, skoraj 1 milijon mladih ljudi ne študira, ne dela in niti ne
išče zaposlitve. Petina notarjev je sin/hčer notarja in 44% arhitektov je sin/hčer arhitekta. Podoben
položaj beležimo tudi pri ostalih samostojnih poklicih. Mladih podjetnikov je vse manj: v letu 1997
je bilo mlajših od 35 let 22%, deset let kasneje je isti podatek padel na 15%.
Il nostro istituto è particolarmente sensibile a questa tematica, tanto da averle dedicato uno
specifico capitolo nel nostro nuovo Piano strategico. A dicembre abbiamo perciò organizzato una
serata dedicata ai giovani svolta in concomitanza con la quinta edizione dei premi di studio dedicati ad alunni e studenti che hanno concluso con successo un ciclo di studi. Ai numerosi giovani
intervenuti abbiamo offerto l’opportunità di conoscere le possibilità di entrare nel mondo dell’imprenditoria nonché di familiarizzare con i nuovi sistemi di pagamento a loro più familiari. Nel corso
della serata si è dato l’opportunità ai giovani, affinché esprimessero i propri pensieri e punti di
vista sulla realtà locale.
La nostra Banca intende offrire una concreta risposta non soltanto alle domande che il mercato esprime, ma anche ai bisogni che talvolta restano inespressi e non si traducono in “domande”
semplicemente per mancanza di interlocutori. Continuamente è inoltre concentrata nel perseguire l’obiettivo di un costante miglioramento organizzativo, garantire al personale un posto di lavoro
sicuro, idoneo e tecnologicamente avanzato ed offrire al pubblico dei locali, agenzie, facilmente
raggiungibili, nelle quali sia piacevole e comodo intrattenersi.
Purtroppo dobbiamo nuovamente menzionare in questo documento un fatto increscioso accaduto in data 30.11.2010: due malviventi a viso coperto hanno rapinato la nostra Sede asportando complessivamente 57.418,80 €. Per fortuna nulla di irreparabile è accaduto, o meglio nessuno
degli involontari partecipanti ha subito lesioni, ma resta il fatto che tali episodi creano apprensione, stress e paura tra i clienti ma ancor più tra i cassieri. Un grande ringraziamento da parte del
Consiglio va pertanto rivolto ai quattro cassieri che, pur scioccati, hanno normalmente proseguito
la propria attività già a partire dal giorno successivo.
Naš zavod ima poseben posluh za to tematiko, kateri smo med drugim namenili specifično
poglavje v Strateškem načrtu. V decembru smo torej organizirali večer posvečen mladim, ki je
potekal v povezavi s peto izdajo naših štipendij, namenjenih dijakom in študentom, ki so uspešno zaključili cikel študija. Mnogi mladi udeleženci so imeli priložnost spoznati možnosti vstopa v
poslovni svet ter se seznaniti z novimi in njim bolj sorodnimi plačilnimi sistemi. Med večerom so
mladi imeli priložnost, da izrazijo svoje misli in poglede na lokalne razmere.
Naša banka namerava ponuditi konkretne odgovore ne samo na povpraševanje tržišča, ampak tudi na potrebe, ki ostanejo neizrečene in včasih se ne pretvorijo v »vprašanja« iz preprostega
razloga, ker primanjkuje sogovornikov. Stalno je osredotočena tudi na doseganje cilja stalnega
organizacijskega izboljševanja, jamčenja varnega, primernega in tehnološko naprednega delovnega mesta osebju, in nudenju javnosti dostopnih prostorov in podružnic, v katerih je zadrževanje
prijetno in udobno.
Žal moramo v tem poročilu ponovno omeniti obžalovanja vredno dejanje, ki se je zgodilo
30.11.2010: dve osebi s prikritim obrazom sta oropali naš sedež in pri tem odnesli 57.418,80 €.
Na srečo se ni zgodilo nič nepopravljivega, oziroma nihče izmed
vpletenih ni utrpel poškodb, vendar ostaja dejstvo, da taki dogodki ustvarjajo nemir, stres in strah med strankami in še toliko
bolj med blagajniki. Upravni odbor se posebej zahvaljuje štirim
blagajnikom, ki so kljub šoku že na naslednji dan nadaljevali s
svojim običajnim delom.
Per evitare in futuro il ripetersi di questi spiacevolissimi episodi, la Banca ha deciso di prendere
dei drastici provvedimenti: a cavallo dell’anno, tutte le casse di tutte le filiali sono state munite di
“cash in cash out”. Trattasi di un congegno ad orologeria che rende impossibile prelevare delle
somme di denaro superiori ad un certo importo in tempi immediati; questo dovrebbe impossibilitare eventuali malintenzionati a tentare una rapina che, richiedendo troppo tempo, diventerebbe
per loro troppo rischiosa.
Da bi se v bodoče izognili ponavljanju podobnih, posebej
neprijetnih dogodkov, je Banka sprejela drastične ukrepe: na
koncu leta so bile blagajne v vseh podružnicah opremljene z napravami »cash in cash out«. To je tempirana naprava, ki onemogoča dvig vsot denarja, ki presegajo določen znesek v kratkem
času; to naj bi prepričalo zlikovce, da se ne preizkusijo v ropu, ki
je zanje predolg in preveč tvegan.
Come è stato più volte menzionato in vari passaggi di questa relazione, la crisi economico
finanziaria ha creato problemi anche sul nostro territorio; una delle attività più colpite è stata ovviamente l’edilizia, residenziale e non. La nostra Banca, per evitare importanti perdite che avrem-
Kot je bilo že večkrat omenjeno v raznih odlomkih tega poročila, je finančno-gospodarska kriza povzročila težave tudi na
našem ozemlju; ena izmed najbolj prizadetih panog je gradbe-
– 38 –
– 39 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
mo dovuto incamerare non intervenendo tempestivamente, ha nel corso dell’esercizio costituito
una società denominata “Immobiliare ZKB Nepremičninska družba”, con l’ausilio della quale è
riuscita a ben mitigare i rischi rivenienti da possibili (s)vendite giudiziali di immobili a suo tempo
acquisiti in garanzia.
ništvo, tako stanovanjsko kot ostalo. Da bi se izognila velikim izgubam, do katerih bi prišlo brez
predčasnega poseganja, je naša Banka sredi poslovnega leta ustanovila podjetje z imenom »Immobiliare ZKB Nepremičninska družba«, s pomočjo katerega je uspešno ublažila tveganja iz
naslova možne sodne prodaje premoženja, ki smo ga svoj čas pridobili v zastavo.
La società che ha la forma giuridica di società a responsabilità limitata – srl, ha un capitale
sociale di 100.000,00 €; il Consiglio di Amministrazione è formato da tre membri: dall’arch. Marino
Kokorovec (Presidente) e dagli Amministratori avv. Mitja Ozbič e dott. Alessandro Podobnik.
Podjetje ima pravno obliko družbe z omejeno odgovornostjo – d.o.o., osnovni kapital znaša
100.000,00 €, upravni odbor pa sestavljajo trije člani: arh. Marino Kokorovec (predsednik) in člana
uprave odv. Mitja Ozbič in dr. Alessandro Podobnik.
Si evidenzia che la Banca non rientra nelle previsioni del principio IAS27, par. 10, per quanto
attiene le condizioni di esonero dalla redazione del bilancio consolidato. Tuttavia, va precisato
che, ai fini della applicazione dei principi contabili internazionali IAS/IFRS, deve farsi riferimento al
“Quadro sistematico per la preparazione e la presentazione del bilancio” - c.d. Framework - che richiama, nei paragrafi dal 26 al 30, i concetti di significatività e rilevanza dell’informazione.
Treba je opozoriti, da v skladu z določbami načela iz 10. odstavka pravil IAS27 (mednarodni
računovodski standardi) Banka ni izvzeta iz dolžnosti priprave konsolidiranih računovodskih izkazov. Hkrati pa je treba dodati, da se je za mednarodne računovodske standarde IAS/IFRS treba
sklicevati na »Okvirna navodila za pripravljanje in predstavljanje računovodskih izkazov«, ki v točkah
od 26 do 30 opredeljuje pojem pomenljivosti in ustreznosti podatkov.
Sulla base delle citate disposizioni, un soggetto obbligato alla redazione del bilancio consolidato può escludere dal perimetro di consolidamento le partecipazioni di controllo ritenute irrilevanti o poco significative ai fini del miglioramento dell’informativa.
Per i principi evidenziati – per quanto derivante anche dallo IAS8, par. 8, il quale a sua volta
stabilisce che non è necessario applicare i principi dettati dagli IAS/IFRS quando l’effetto della loro
applicazione non è significativo – la Banca ritiene di non procedere alla predisposizione del bilancio consolidato, in quanto le informazioni in esso contenute risulterebbero di scarsa significatività
e rilevanza.
Na podlagi zgoraj navedenih določb sme subjekt, ki je obvezan pripraviti konsolidirano bilanco, izključiti iz konsolidacije udeležbe, ki pomenijo nadzor a hkrati štejejo za nepomembne oziroma zanemarljive v okviru izboljšanja nazornosti informativnega dokumenta.
V luči navedenega – kot izhaja tudi iz 8. odstavka pravil IAS8, ki določa, da ni treba uporabiti
načel, določenih v IAS/IFRS, če učinek njihove uporabe ni pomemben – je Banka odločila, da ne
sestavi konsolidiranega računovodskega izkaza zaradi nizke stopnje pomenljivosti in ustreznosti
v njem vsebovanih informacij.
Ritiene pertanto di fornire nella Nota integrativa, parte B sezione 10 dell’attivo, tutte le informazioni integrative atte alla miglior comprensione della partecipazione rilevante posseduta.
Zdi se torej smiselno, da se vse informacije, katerih cilj je boljše razumevanje pomembne udeležbe, vključi v Dopolnilno poročilo, črka B, 10. del aktive.
Molto si è discusso in sede consigliare sulla destinazione da dare ad alcuni immobili aziendali
o della loro adeguatezza alle necessità operative: la “vecchia sede”, la filiale di Aurisina, l’immobile
dove si riunisce il Consiglio d’Amministrazione, la nuova filiale di Domio, la filiale di S. Spiridione.
In taluni casi l’immobile in analisi risulta decisamente ridondante (filiale di Aurisina), in altri non
più strumentale (vecchia sede) o da rimodernare (sede consiliare). Con soddisfazione sono state
inoltre prese in considerazione le problematiche riguardanti le filiali di S. Spiridione e Domio che,
pur essendo state inaugurate da poco, avrebbero bisogno di maggiori spazi da poter dedicare alla
clientela.
Na sejah Upravnega odbora se je veliko razpravljalo o namembnosti nekaterih nepremičnin v
lasti zadruge oziroma o njihovi skladnosti z našimi operativnimi potrebami: »stari sedež«, nabrežinska podružnica, nepremičnina, v kateri se sestaja Upravni odbor, nova poslovalnica v Domju,
podružnica v ul. San Spiridione. V nekaterih primerih ima nepremičnina neizkoriščene prostore
(nabrežinska podružnica), v drugih ni več funkcionalna (stari sedež) ali potrebna prenove (stavba s
sejno dvorano). Z zadovoljstvom smo obravnavali tudi vprašanja v zvezi s podružnicama v ul. San
Spiridione in Domju, ki kljub nedavnemu odprtju potrebujeta več prostora za stranke.
Prosegue l’installazione del nuovo logo ZKB all’esterno di alcune nostre filiali: nel corso d’esercizio sono state collocate le nuove insegne sulle filiali di via S. Spiridione e di Piazza Libertà. Nel
corso del 2011 verranno invece quantomeno rimodernate le insegne delle filiali di Via Molino a
Vento e Dolina.
Non per ultimo, importante e confortante appare la fotografia della nostra Banca in base all’indagine GfK Eurisko sulla “percezione del nostro Istituto da parte della nostra clientela e non in Provincia
di Trieste”. Confrontando i risultati ottenuti con quelli della precedente edizione (2007), e con i risultati
complessivi delle 15 BCC regionali, è emerso che per il 62% dei clienti siamo la migliore o fra le migliori Banche (media regionale 49%). Molto alta è risultata anche la percezione della Banca tra i “non
clienti”. Dal confronto con le altre banche regionali è risultato che siamo ritenuti affidabili, moderni e
convenienti, ispiriamo fiducia, siamo coinvolti in iniziative per la collettività, il nostro personale è cortese, disponibile e preparato, tiene in considerazione la relazione personale con il cliente. Dall’indagine risulta che buona parte di questi parametri sono cresciuti negli ultimi tre anni. Ci sono ancora dei
settori da migliorare, però, complessivamente, gli interpellati si dichiarano molto soddisfatti di noi.
– 40 –
Nadaljujejo se dela za namestitev novega logotipa ZKB na nekaterih naših podružnicah: od
lanskega poslovnega leta krasi nov logotip podružnici v ul. San Spiridione in na trgu Libertà. V letu
2011 bosta vsaj posodobljeni podružnici v ul. Molino a Vento in v Dolini.
Nenazadnje, pomembna in razveseljiva je slika naše banke, ki izhaja iz raziskave GfK Eurisko o
»dojemanju našega zavoda s strani naših strank in ostalih prebivalcev tržaške pokrajine«. Primerjava podatkov s tistimi iz prejšnje izdaje (2007) in s skupnim rezultatom 15 deželnih zadružnih bank
je pokazala, da smo za 62% strank plasirani kot najboljša ali ena izmed najboljših bank (deželno
povprečje 49%). Zelo visoka je bila tudi prepoznavnost banke med »nestrankami«. Iz primerjave
z ostalimi deželnimi bankami izhaja, da smo zanesljivi, moderni in poceni, vlivamo zaupanje in
sodelujemo pri pobudah za skupnost, naše osebje je vljudno, na razpolago in pripravljeno, ter
upošteva osebni odnos s stranko. Z raziskavo smo ugotovili, da se je večina teh parametrov v zadnjih treh letih izboljšala. Še vedno se lahko izboljšamo, vendar anketiranci večinoma izjavljajo, da
so zelo zadovoljni z nami.
– 41 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
6.
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
LA GESTIONE DELLA BANCA
6.
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
UPRAVLJANJE BANKE
6.1.Gli aggregati patrimoniali
6.1. Premoženjske postavke
6.1.1 La raccolta totale della clientela
6.1.1 Skupni depoziti strank
31.12.2010
31.12.2009
Absolutna
variacija
Variacija %
Neposredne vloge
362.919.616
358.136.579
+ 4.783.037
+ 1,34%
+ 8,63%
Posredne vloge
109.482.000
100.785.000
+ 8.697.000
+ 8,63%
+ 2,94%
Vloge skupaj
472.401.616
458.921.579
+ 13.480.037
+ 2,94%
31/12/2010
31/12/2009
Variazione
assoluta
Variazione %
Raccolta diretta
362.919.616
358.136.579
+ 4.783.037
+ 1,34%
Raccolta indiretta
109.482.000
100.785.000
+ 8.697.000
Totale Raccolta
diretta e indiretta
472.401.616
458.921.579
+ 13.480.037
La variazione rispetto a dicembre 2009 deriva dall’aumento della raccolta diretta, aumentata
dell’1,34%; mentre la raccolta indiretta è aumentata del 8,63%. Nell’esercizio in esame, la raccolta
totale è pertanto aumentata del 2,94%.
Sprememba v primerjavi z decembrom 2009 je posledica porasta neposrednih vlog, ki so se
povečale za 1,34%, medtem ko so posredne vloge zabeležile porast v višini 8,63%. V preteklem
poslovnem letu so se skupni depoziti povečali za 2,94%.
6.1.2 La raccolta diretta
6.1.2 Neposredne vloge
Conti correnti e depositi a risparmio
Pronti contro termine passivi
Certificati di deposito
Obbligazioni
di cui valutate al fair value
Altri debiti
Totale Raccolta diretta
31/12/2010
31/12/2009
235.036.272
20.499.361
9.298.177
96.824.430
26.267.548
1.261.376
362.919.616
227.672.481
24.737.701
16.494.581
88.129.804
30.108.901
1.102.012
358.136.579
Variazione
Variazione %
assoluta
7.363.791
3,23%
- 4.238.340
- 17,13%
- 7.196.404
- 43,63%
8.694.626
9,87%
- 3.841.353
- 12,76%
159.364
14,46%
4.783.037
1,34%
Tekoči računi in hranilne vloge
Pasivni terminski posli
Hranilna pisma
Obveznice
od katerih ocenjene po pošteni vrednosti
Ostale tehnične oblike
Neposredne vloge skupno
31.12.2010
31.12.2009
235.036.272
20.499.361
9.298.177
96.824.430
26.267.548
1.261.376
362.919.616
227.672.481
24.737.701
16.494.581
88.129.804
30.108.901
1.102.012
358.136.579
Absolutna
variacija
7.363.791
- 4.238.340
- 7.196.404
8.694.626
- 3.841.353
159.364
4.783.037
Variacija %
3,23%
- 17,13%
- 43,63%
9,87%
- 12,76%
14,46%
1,34%
Ormai da tempo si osservano sostanzialmente due fenomeni: i clienti in generale preferiscono
depositare le proprie giacenze su conti correnti o depositi, non vincolati, accontentandosi di un
rendimento minore. Coloro che invece ricercano rendimenti più consistenti si orientano invece
prevalentemente sull’acquisto di obbligazioni o negli ultimi tempi di titoli di Stato.
Že nekaj časa opazujemo predvsem dva pojava: stranke na splošno raje vlagajo svoja sredstva
na tekoče račune ali depozite, ki niso vezani, in se zadovoljujejo z nižjimi donosi. Tisti, ki si želijo
večjih donosov, pa so usmerjeni predvsem k nakupu vrednostnih papirjev ali v zadnjem času državnih obveznic.
– 42 –
– 43 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
6.1.3. La raccolta indiretta da clientela
Fondi comuni di investimento e Sicav
Gestioni patrimoniali mobiliari
Polizze assicurative e fondi pensione
Risparmio amministrato
Totale raccolta indiretta
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
6.1.3. Posredne vloge strank
31/12/2010
31/12/2009
14.953.000
654.000
8.119.000
85.756.000
109.482.000
15.012.000
352.000
8.005.000
77.416.000
100.785.000
Variazione
Variazione %
assoluta
- 59.000
- 0,39%
+ 302.000
+ 85,80%
+114.000
+ 1,42%
+ 8.340.000
+ 10,77%
+8.697.000
+ 8,63%
Skupni investicijski skladi in družbe Sicav
Upravljanje s premičninami
Zavarovalne police in pokojninski skladi
Upravljanje s prihranki
Posredne vloge skupno
31.12.2010
31.12.2009
14.953.000
654.000
8.119.000
85.756.000
109.482.000
15.012.000
352.000
8.005.000
77.416.000
100.785.000
Absolutna
variacija
- 59.000
+ 302.000
+114.000
+ 8.340.000
+8.697.000
Variacija %
- 0,39%
+ 85,80%
+ 1,42%
+ 10,77%
+ 8,63%
Nel corso dell’anno 2010 si registra un notevole aumento della raccolta indiretta, + 8,63%, che
però, in buona parte, si sostanzia in investimenti in titoli di Stato.
V letu 2010 smo zabeležili znatno povečanje posrednih vlog, +8,63%, vendar večinoma v obliki naložb v državne vrednostne papirje.
6.1.4. Gli impieghi con la clientela
6.1.4. Posojila strankam
IMPIEGHI
31/12/2010
31/12/2009
Conti correnti
Mutui ipotecari
Mutui chirografari
Altri finanziamenti
Attività deteriorate
Totale impieghi con clientela
43.469.149
209.918.595
47.136.716
20.984.480
13.821.312
335.330.252
38.483.621
191.115.321
40.616.533
24.365.865
16.224.426
310.805.766
IMPIEGHI
31/12/2010
31/12/2009
Conti correnti
Mutui ipotecari
Mutui chirografari
Altri finanziamenti
Attività deteriorate
Totale impieghi con clientela
12,96%
62,60%
14,06%
6,26%
4,12%
100,00%
Variazione
Variazione %
assoluta
4.985.528
12,95%
18.803.274
9,84%
6.520.183
16,05%
- 3.381.385
- 13,88%
- 2.403.114
- 14,81%
24.524.486
7,89%
12,38%
61,49%
13,07%
7,84%
5,22%
100,00%
POSOJILA
31.12.2010
31.12.2009
Tekoči računi
Hipotekarna posojila
Posojila z osebnim jamstvom
Ostale oblike financiranja
Slabi dolgovi
Krediti strankam skupno
43.469.149
209.918.595
47.136.716
20.984.480
13.821.312
335.330.252
38.483.621
191.115.321
40.616.533
24.365.865
16.224.426
310.805.766
POSOJILA
31.12.2010
31.12.2009
Tekoči računi
Hipotekarna posojila
Posojila z osebnim jamstvom
Ostale oblike financiranja
Slabi in dvomljivi dolgovi
Krediti strankam skupno
12,96%
62,60%
14,06%
6,26%
4,12%
100,00%
Absolutna
variacija
4.985.528
18.803.274
6.520.183
- 3.381.385
- 2.403.114
24.524.486
Variacija %
12,95%
9,84%
16,05%
- 13,88%
- 14,81%
7,89%
12,38%
61,49%
13,07%
7,84%
5,22%
100,00%
Analizzando le tabelle precedenti possiamo notare anche per l’esercizio in esame un buon aumento complessivo degli impieghi, +7,89%. Tale risultato è stato ottenuto prevalentemente con
Iz zgornje tabele je razvidno, da smo tudi v preteklem poslovnem letu zabeležili občutno povečanje skupnih posojil, +7,89%. Rezultat smo dosegli predvsem zaradi povečanega števila hi-
– 44 –
– 45 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
l’aumento dei mutui ipotecari (+9,84%) e gli affidamenti in conto corrente (+12,95%). Purtroppo
non possiamo evitare di menzionare la cospicua diminuzione dell’operatività con l’estero, ma ciò
è una diretta conseguenza di questi momenti di crisi.
La seconda tabella aggiunge al quadro delineato un ulteriore tassello: il 62,60% degli affidamenti è riconducibile all’erogazione di mutui ipotecari/fondiari, il che significa da un lato una
minore rischiosità per la Banca, ma anche un rendimento inferiore.
Qualità del credito
potekarnih posojil, + 9,84% in limitov na tekočih računih (+12,95%). Na žalost ne moremo mimo
tega, da omenimo bistveno zmanjšanje poslovanja s tujino, vendar to je neposredna posledica
kriznega obdobja.
Druga tabela izpostavlja še nek dodaten element: 62,60% vseh kreditov sovpada s hipotekarnimi/nepremičninskimi posojili, kar po eni strani pomeni manjše tveganje za banko, ampak tudi
nižje donose.
Kakovost kreditnega portfelja
voci
31/12/2010
31/12/2009
Sofferenze
Incagli
Esposizioni ristrutturate
Esposizioni scadute
Totale crediti dubbi
Crediti in bonis
Totale crediti verso la clientela
5.838.147
4.419.795
0,00
3.563.369
13.821.311
379.493.018
393.314.329
2.736.509
9.826.759
0,00
3.661.157
16.224.425
359.497.762
375.722.187
Variazione
variazione %
assoluta
3.101.638
113,34%
- 5.406.964
- 55,02%
0,00
0,00%
- 97.788
- 2,67%
- 2.403.114
- 14,81%
19.995.256
5,56%
17.592.141
4,68%
Purtroppo è normale che nei momenti di crisi si registri un peggioramento della qualità del
credito. Come abbiamo già più volte sottolineato, anche la nostra Banca, come tutte quelle del
Movimento, ha perseguito l’obiettivo di aiutare quanto più possibile le imprese, ma anche le famiglie in difficoltà. Ciò ha però causato anche l’aumento delle partite irregolari, in particolare delle
sofferenze che hanno fatto registrare un aumento del 113,34%. In altri termini, alcune imprese in
difficoltà soprattutto per mancanza di liquidità non sono riuscite a superare le ulteriori difficoltà
causate dalla crisi. Questo fenomeno è inoltre direttamente collegato all’importante aumento degli accantonamenti per svalutazione dei crediti effettuati nel corso dell’esercizio: 1.488.390 € con
un aumento del 121,94% rispetto all’anno passato.
Si evidenzia però anche un dato che riteniamo estremamente positivo: l’importo complessivo
dei “dubbi crediti”, detti anche partite anomale, registra in controtendenza una buona diminuzione del 14,81% pari a 2.403.114 €. La costante attenzione riposta nel corso dell’esercizio al perseguimento di quest’obiettivo ha avuto almeno in parte successo. In conclusione così possiamo
descrivere questi fenomeni: i nodi sono ormai arrivati al pettine con l’aumento delle sofferenze,
per fortuna però di nuovi nodi non se ne vedono più tanti (diminuzione degli incagli).
Postavke
31.12.2010
31.12.2009
Slabi dolgovi
Dvomljivi dolgovi
Prestrukturirani krediti
Zapadli krediti
Neredni krediti skupno
Redni krediti
Krediti strankam skupno
5.838.147
4.419.795
0,00
3.563.369
13.821.311
379.493.018
393.314.329
2.736.509
9.826.759
0,00
3.661.157
16.224.425
359.497.762
375.722.187
Absolutna
variacija
3.101.638
- 5.406.964
0,00
- 97.788
- 2.403.114
19.995.256
17.592.141
Variacija %
113,34%
- 55,02%
0,00%
- 2,67%
- 14,81%
5,56%
4,68%
Poslabšanje kvalitete kreditnega portfelja je žal v kriznih obdobjih čisto navadna stvar. Kot
smo že večkrat poudarili, naša banka in vsi zavodi našega gibanja zasledujejo cilj, da v največji
možni meri pomagajo podjetjem in družinam v stiski. Posledica tega pa je povečanje nerednih
kreditnih razmerij in zlasti slabih dolgov, ki so se povečali za 113,34%. Drugače povedano, nekatera podjetja, ki so se znašla v težavah predvsem zaradi pomanjkanja likvidnosti, niso uspela zdržati
dodatnih pritiskov, ki jih je povzročila kriza. Ta pojav je tudi neposredno povezan s pomembnim
povečanjem akantonacij za oslabitev posojil, ki smo ga izvršili v teku leta: 1.488.390 € ali povečanje v višini 121,94% v primerjavi s preteklim letom.
Opozoriti pa je treba na podatek, za katerega menimo, da je zelo pozitiven: skupni znesek
»dvomljivih posojil«, poznanih tudi kot neredna kreditna razmerja, beleži drugačno dinamiko oziroma spodbudno znižanje v višini 14,81% za skupnih 2.403.114 €. Stalna pozornost, ki smo jo med
letom namenili uresničitvi tega cilja, je bila vsaj delno poplačana. Stvar lahko sintetično povzamemo na naslednji način: razplet je bil v smeri porasta slabih terjatev, vendar na srečo na obzorju ni
novih težav (pričakujemo torej upad dvomljivih dolgov).
Koncentracija tveganja (bruto izpostavljenost)
Concentrazione dei rischi (esposizioni lorde)
Primi 10
Primi 20
Primi 30
Primi 40
Primi 50
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
31/12/2010
31/12/2009
9,84%
15,68%
19,94%
23,37%
26,26%
9,57%
15,16%
19,24%
22,86%
26,03%
Prvih 10
Prvih 20
Prvih 30
Prvih 40
Prvih 50
31.12.2010
31.12.2009
9,84%
15,68%
19,94%
23,37%
26,26%
9,57%
15,16%
19,24%
22,86%
26,03%
La tabella denota un lieve aumento della concentrazione dei rischi; questo fenomeno è però
destinato a diminuire in tempi brevi in quanto il nuovo Piano Strategico aziendale prevede, come
già detto, la riduzione del massimo concedibile di affidamento, sia per il singolo richiedente che
per il gruppo di rischio.
Tabela izkazuje rahlo povečanje koncentracije tveganja; ta pojav se sicer hitro zmanjšuje; kot
že navedeno, nov strateški načrt predvideva zmanjšanje maksimalnega zneska tveganih posojil
tako za posamezne prosilce kot za skupine.
– 46 –
– 47 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
6.1.5. La Posizione interbancaria e le Attività finanziarie
Posizione interbancaria netta
31/12/2010
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
6.1.5. Poslovanje z bankami in finančna sredstva
31/12/2009
Variazione
assoluta
Variazione %
Poslovanje z bankami
31.12.2010
31.12.2009
Absolutna
variacija
Variacija %
Crediti verso banche
21.341.531
25.020.606
- 3.679.075
- 14,70%
Krediti bankam
21.341.531
25.020.606
- 3.679.075
- 14,70%
Debiti verso banche
5.697.328
3.219.183
2.478.145
76,98%
Dolgovi do bank
5.697.328
3.219.183
2.478.145
76,98%
15.644.203
21.801.423
- 6.157.220
- 28,24%
15.644.203
21.801.423
- 6.157.220
- 28,24%
Totale posizione interbancaria netta
L’aumento degli affidamenti accompagnato ad un aumento inferiore della raccolta ha fatto sì
che siano diminuiti del corso dell’esercizio sia i crediti verso banche, sia le attività finanziarie disponibili alla vendita, rispettivamente -14,70% e -17,30%. Questo fenomeno non ha però influito
in modo importante sulla liquidità aziendale.
ATTIVITÀ FINANZIARIE
Attività finanziarie detenute per la
negoziazione
Attività finanziarie disponibili per la
vendita
Attività finanziarie detenute sino alla
scadenza
Totale attività finanziarie
31/12/2010
Variazione
assoluta
31/12/2009
Variazione %
1.032.040
1.519.816
- 487.776
- 32,09%
55.087.964
66.628.108
- 11.540.144
- 17,32%
10.180.252
10.183.545
- 3.293
- 0,03%
66.300.256
78.331.469
- 12.031.213
- 15,36%
Čisti rezultat iz poslovanja z bankami
Povečanje poslovanja s krediti spremlja nižji porast depozitov, kar je v poslovnem letu povzročilo tako upad kreditov bankam kot finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, v višini -14,70%
oziroma -17,30%. Ta pojav pa ni pomembno vplival na likvidnost podjetja.
FINANČNA SREDSTVA
Finančna sredstva namenjena
trgovanju
Finančna sredstva, razpoložljiva
za prodajo
Finančna sredstva v posesti
do zapadlosti
59.487.870
71.435.255
- 11.947.385
- 16,72%
56.998.181
63.283.532
- 6.285.351
- 9,93%
Titoli di capitale
5.780.346
5.376.398
403.948
7,51%
Strumenti derivati
1.032.040
1.519.816
- 487.776
- 32,09%
1.519.816
- 487.776
- 32,09%
55.087.964
66.628.108
- 11.540.144
- 17,32%
10.180.252
10.183.545
- 3.293
- 0,03%
66.300.256
78.331.469
- 12.031.213
- 15,36%
Obveznice
59.487.870
71.435.255
- 11.947.385
- 16,72%
56.998.181
63.283.532
- 6.285.351
- 9,93%
Udeležbe
5.780.346
5.376.398
403.948
7,51%
Izvedeni finančni instrumenti
1.032.040
1.519.816
- 487.776
- 32,09%
Finančna sredstva skupno
Attività materiali
Attività immateriali
Totale immobilizzazioni
31/12/2010
od katerih državne obveznice
6.1.6. Opredmetena in neopredmetena sredstva
6.1.6. Le immobilizzazioni materiali e immateriali
Partecipazioni
Variacija %
Od katerih:
Titoli di debito
Immobilizzazioni: composizione
Absolutna
variacija
31.12.2009
1.032.040
Di cui:
di cui titoli di Stato
31.12.2010
Variazione
assoluta
31/12/2009
Variazione %
100.000
0
100.000
100,00%
6.764.276
7.242.499
- 478.223
- 6,60%
35.558
13.627
21.931
160,93%
6.899.834
7.256.126
- 356.292
-4,90%
Porazdelitev sredstev
Udeležbe
Opredmetena sredstva
Neopredmetena sredstva
Opredmetena in neopredmetena sredstva
31.12.2010
Absolutna
variacija
31.12.2009
Variacija %
100.000
0
100.000
100,00%
6.764.276
7.242.499
- 478.223
- 6,60%
35.558
13.627
21.931
160,93%
6.899.834
7.256.126
- 356.292
-4,90%
Dalla sopra riportata tabella emerge che le immobilizzazioni materiali sono diminuite del
6,60% a causa degli ammortamenti. Nella stessa tabella viene evidenziata nelle partecipazioni una
posta pari a 100.000 €: trattasi del capitale sociale investito nella Immobiliare ZKB Nepremičninska
družba.
Iz zgornje tabele je razvidno, da so se opredmetena sredstva zaradi amortizacije zmanjšala za
6,60%. Taista tabela pod postavko udeležbe izkazuje naložbo v višini 100.000 €: to je delež družbenega kapitala, vloženega v podjetje Immobiliare ZKB Nepremičninska družba.
– 48 –
– 49 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
6.1.7. Il Patrimonio netto e di Vigilanza e l’adeguatezza patrimoniale
voci
31/12/2010
Capitale
sovrapprezzi di emissione
riserve da valutazione
riserve
utile/(perdita) di esercizio
Totale patrimonio netto
82.023
148.105
- 60.502
57.989.826
875.103
59.034.555
6.1.7. Lastniški in nadzorovani kapital ter kapitalska ustreznost
Variazione
Variazione %
assoluta
12.683
18,29%
5.378
3,77%
- 1.078.565
- 105,94%
1.093.990
1,92%
- 304.270
- 25,80%
- 270.783
- 0,46%
31/12/2009
69.340
142.727
1.018.063
56.895.836
1.179.372
59.305.338
Tra le “Riserve da valutazione” figurano le riserve relative alle attività finanziarie disponibili per
la vendita pari a -667.042 €, nonché le riserve iscritte in applicazione di leggi speciali di rivalutazione pari a 606.540 €. Il decremento rispetto al 31/12/2009 è connesso alle variazioni di fair value
delle attività finanziarie disponibili per la vendita contabilizzate nell’esercizio 2010.
Il patrimonio di vigilanza
voci
Postavke
31.12.2010
Osnovni kapital
Vplačani presežek kapitala
Presežek iz prevrednotenja
Rezerve
Čisti dobiček/izguba poslovnega leta
Čisto premoženje
31/12/2009
Variazione
Variazione %
assoluta
794.978
1,37%
- 160.992
- 19,82%
58.983.245
651.309
58.188.267
812.301
0
0
0
0,00%
59.634.554
59.000.568
633.986
1,07%
Crescita del Patrimonio di Vigilanza:
Postavke
Osnovni kapital
Dodatni kapital
Sredstva, ki jih je potrebno odtegniti od
osnovnega in dodatnega kapitala
Nadzorovani kapital
50.000€
50.000€
40.000€
40.000€
30.000€
30.000€
20.000€
20.000€
10.000€
10.000€
2005
2006
69.340
142.727
1.018.063
56.895.836
1.179.372
59.305.338
Variacija %
18,29%
3,77%
- 105,94%
1,92%
- 25,80%
- 0,46%
2007
2008
– 50 –
2009
2010
-
58.983.245
651.309
58.188.267
812.301
Absolutna
variacija
794.978
- 160.992
0
0
0
0,00%
59.634.554
59.000.568
633.986
1,07%
31.12.2010
60.000€
€
82.023
148.105
- 60.502
57.989.826
875.103
59.034.555
Absolutna
variacija
12.683
5.378
- 1.078.565
1.093.990
- 304.270
- 270.783
V »presežek iz prevrednotenja« se štejejo rezerve vezane na finančne instrumente, razpoložljive za prodajo, ki znašajo -667.042 €, kot tudi posebne zakonite rezerve iz prevrednotenja v višini
606.540 €. Znižanje v primerjavi z dnem 31.12.2009 je povezano z uskladitvijo poštene vrednosti
finančnih instrumentov, razpoložljivih za prodajo, knjiženih v letu 2010.
60.000€
-
31.12.2009
Nadzorovani kapital
31/12/2010
Patrimonio di base
Patrimonio supplementare
Elementi da dedurre dal patrimonio di
base e supplementare
Patrimonio di vigilanza
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
€
31.12.2009
Rast nadzorovanega kapitala:
2005
2006
2007
2008
– 51 –
2009
2010
Variacija %
1,37%
- 19,82%
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Quanto ai requisiti prudenziali di vigilanza il coefficiente di capitale complessivo (total capital
ratio) determinato dal rapporto tra patrimonio di vigilanza e attività di rischio ponderate totali si
attesta al 17,69% (rispetto al 18,27% del 31/12/2009), mentre il rapporto tra patrimonio di vigilanza di base e totale delle attività di rischio ponderate (tier 1 capital ratio) risulta pari al 17,49%
(rispetto al 18,02% del 31/12/2009).
Stopnja celotnega kapitala (total capital ratio), ki sovpada z razmerjem med nadzorovanim
kapitalom in skupnim zneskom tveganih sredstev, v okviru bonitetnega nadzora znaša 17,69% (za
primerjavo je dne 31.12.2009 znašala 18,27%) medtem ko znaša razmerje med osnovnim nadzorovanim kapitalom in skupno tehtano vrednostjo tveganih sredstev (tier 1 capital ratio) 17,49% (za
primerjavo je dne 31.12.2009 znašalo 18,02%).
Si ricorda che la Banca d’Italia con un Provvedimento emesso il 18 maggio 2010 ha emanato
nuove disposizioni di vigilanza sul trattamento prudenziale delle riserve relative ai titoli di debito
emessi da Amministrazioni centrali di Paesi dell’Unione Europea classificati tra le “Attività finanziarie disponibili per la vendita”. In particolare, con riferimento ai suddetti titoli, il Provvedimento
riconosce la possibilità di neutralizzare completamente le plusvalenze e le minusvalenze rilevate
nelle citate riserve a partire dal 1° gennaio 2010. La Banca ha esercitato tale opzione e pertanto il
Patrimonio di vigilanza ed i coefficienti di solvibilità al 30 giugno e al 30 settembre 2010 tengono
conto di tale disposizione.
Ob tem naj opozorimo, da je Banka Italije z odredbo z dne 18. maja 2010 izdala nova regulatorna pravila za obravnavo rezerve, povezane z vrednostnimi papirji, ki jih izdajajo centralne banke držav članic EU in ki so razvrščeni med »Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo«.,
Odredba dopušča posebej v zvezi s temi vrednostnimi papirji možnost, da se dobički in izgube
navedene rezerve, zabeleženi od 1. januarja 2010, v celoti izničijo. Banka je izkoristila to možnost
in zato nadzorovani kapital in količniki solventnosti na dan 30. junij oziroma 30. september 2010
upoštevajo navedeno določbo.
Per quanto concerne la composizione e l’entità del patrimonio di vigilanza, si fa rinvio a quanto
illustrato nell’apposita sezione della Nota Integrativa (cfr. “Parte F – Informazioni sul patrimonio”).
Le nuove disposizioni di vigilanza prudenziale per le banche (Basilea 2 – Circolare di Banca d’Italia
n.263/06) disciplinano gli aspetti cui la banca si deve attenere.
6.2. I risultati economici del periodo 2010
Il conto economico è il risultato delle oculate scelte gestionali del Consiglio, volte a facilitare
l’accesso al credito, a remunerare adeguatamente il risparmio, ad offrire dei servizi e condizioni
vantaggiose, ma anche a supportare le innumerevoli iniziative sul nostro territorio.
– 52 –
Informacije o sestavi in višini nadzorovanega kapitala prinaša odgovarjajoči del Dopolnilnega
poročila (glej »Del F – Informacije o premoženju«). Nove določbe o regulatornem nadzoru bank
(Basel 2 – Okrožnica Banke Italije št. 263/06) urejajo aspekte, ki jih morajo banke upoštevati.
6.2.Ekonomski rezultati leta 2010
Izkaz poslovnega izida odraža preudarno politiko Upravnega odbora, ki si prizadeva poenostavljen dostop do posojil, ustrezno obrestovanje prihrankov, nudenje storitev po ugodni ceni,
ampak tudi podpiranje neštetih pobud, ki nastajajo na našem ozemlju.
– 53 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
6.2.1. I proventi operativi: il margine di interesse
Margine di interesse
10. interessi attivi e proventi assimilati
20. interessi passivi e oneri assimilati
30. Totale margine di interesse
31/12/2010
14.250.023
- 3.983.500
10.266.523
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
6.2.1. Poslovni prihodki: obrestni prihodki
31/12/2009
15.958.656
- 5.076.715
10.881.941
Variazione
Variazione %
assoluta
- 1.708.633
- 10,71%
1.093.215
- 21,53%
- 615.418
- 5,66%
La drastica riduzione del tasso d’interesse registrata soprattutto nella seconda metà dell’anno
2009 e nella prima metà dell’anno 2010 ha, ovviamente, influito negativamente sul margine di
interesse che si è ridotto del 5,66%. Sulla riduzione della c.d. forbice degli interessi ha influito, più
che la riduzione degli interessi attivi, il repentino aumento degli interessi passivi.
Obrestna marža
10. prihodki iz obresti in podobni prihodki
20. odhodki za obresti in podobni odhodki
30. Čiste obresti
31.12.2010
Absolutna
variacija
- 1.708.633
1.093.215
- 615.418
31.12.2009
14.250.023
- 3.983.500
10.266.523
15.958.656
- 5.076.715
10.881.941
Variacija %
- 10,71%
- 21,53%
- 5,66%
Drastično znižanje obrestne mere, ki smo ga zabeležili predvsem v drugi polovici leta 2009
in prvi polovici leta 2010, je seveda imelo negativen vpliv na obrestne prihodke, ki so se znižali
za 5,66%. Na skrčenje tako imenovanih obrestnih škarij je bolj kot znižanje obrestnih prihodkov
vplivalo nenadno povečanje odhodkov za obresti.
6.2.2. I proventi operativi: il margine di intermediazione
6.2.2. Poslovni prihodki: prihodki iz posredniške dejavnosti
L’aumento del margine di intermediazione, pari ad un buon 4,87%, è imputabile sostanzialmente a due fattori:
−l’aumento delle commissioni attive pari a 765.349 €,
−l’aumento dell’utile da intermediazione delle “disponibilità per la vendita” pari a 503.163 €.
Povečanje prihodkov iz poslovanja v višini dobrih 4,87% je mogoče pripisati predvsem dvema
dejavnikoma:
− porastu prihodkov od provizij v višini 765.349 €,
− porastu prihodkov od posredništva za sredstva, »razpoložljiva za prodajo«, ki znaša 503.163 €.
Margine di intermediazione
30. margine di interesse
40. commissioni attive
50. commissioni passive
60. commissioni nette
70. dividendi e proventi simili
80. risultato netto dell’attività di negoziazione
90. risultato netto dell’attività di copertura
100. Utili (perdite) da cessione riacquisto di:
a) crediti
b) attività disponibili per la vendita
d) passività finanziarie
110. risultato netto delle attività e passività
finanziarie valutate al fair value
120. Totale Margine di intermediazione
31/12/2010 31/12/2009
Variazione
Variazione %
assoluta
- 615.418
- 5,66%
765.349
35,80%
18.965
7,37%
746.384
39,70%
- 10.081
- 14,04%
8.016
16,50%
496.686
7.548,42%
503.163 91.318,15%
- 6.477
- 91,83%
10.266.523
2.902.915
- 276.356
2.626.559
61.702
56.584
503.266
502.612
654
10.881.941
2.137.566
- 257.391
1.880.175
71.783
48.568
6.580
- 551
7.131
3.781
1.145
2.636
230,22%
13.518.415 12.890.192
628.223
4,87%
– 54 –
Prihodki iz poslovanja
30. čiste obresti
40. prejete provizije
50. dane provizije
60. čiste provizije
70. prihodki iz dividend in podobni prihodki
80. čisti poslovni izid iz finančnih sredstev in
obveznosti, namenjenih trgovanju
90. čisti poslovni izid iz finančnih sredstev in
obveznosti, namenjenih varovanju pred tveganji
100. prihodki (odhodki) od odprodaje ali odkupa:
a) posojil in drugih terjatev
b) finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo
d) finančnih obveznosti
110. čisti poslovni izid iz finančnih sredstev
in obveznosti pripoznanih po pošteni
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
120. Poslovni prihodki
Absolutna
Variacija %
variacija
- 615.418
- 5,66%
765.349
35,80%
18.965
7,37%
746.384
39,70%
- 10.081
- 14,04%
31.12.2010
31.12.2009
10.266.523
2.902.915
- 276.356
2.626.559
61.702
10.881.941
2.137.566
- 257.391
1.880.175
71.783
56.584
48.568
8.016
16,50%
-
-
-
-
503.266
502.612
654
6.580
- 551
7.131
496.686
503.163
- 6.477
7.548,42%
91.318,15%
- 91,83%
3.781
1.145
2.636
230,22%
13.518.415 12.890.192
628.223
4,87%
– 55 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
6.2.3. I proventi operativi: il risultato netto della gestione finanziaria
31/12/2010
31/12/2009
Variazione
assoluta
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
6.2.3. Poslovni prihodki: čisti prihodki iz finančnega upravljanja
Variazione %
120. margine di intermediazione
13.518.415
12.890.192
628.223
4,87%
130. rettifiche/riprese di valore per
deterioramento di crediti:
- 1.488.390
- 670.631
- 817.759
140. Totale Risultato netto della
gestione finanziaria
12.030.025
12.219.561
- 189.536
31.12.2010
31.12.2009
Absolutna
variacija
Variacija %
120. poslovni prihodki
13.518.415
12.890.192
628.223
4,87%
121,94%
130. popravki čiste vrednosti za oslabitve
in odprava oslabitev s krediti:
- 1.488.390
- 670.631
- 817.759
121,94%
- 1,55%
140. čisti poslovni dobiček (izguba)
iz finančnega upravljanja
12.030.025
12.219.561
- 189.536
- 1,55%
Qui si evidenzia nuovamente il cospicuo aumento degli accantonamenti causati dal deterioramento dei crediti pari a 1.488.390 € in aumento del 121,94% rispetto all’anno passato.
Še enkrat bi pri tem opozorili na znatno povečanje rezervacij zaradi oslabitve posojil v višini
1.488.390 € oziroma 121,94% več kot lani.
6.2.4. I costi operativi
6.2.4. Operativni stroški
31/12/2010
150. Spese amministrative
31/12/2009
Variazione
assoluta
Variazione %
- 11.338.120
- 11.677.852
339.732
- 2,91%
a) spese per il personale
b) altre spese amministrative
160. Accantonamenti netti ai fondi
rischi e oneri
170. Rettifiche/riprese di valore su
attività materiali
180. Rettifiche/riprese di valore su
attività immateriali
- 6.948.065
- 4.390.055
- 6.975.608
- 4.702.244
27.543
312.189
- 0,39%
- 6,64%
190. Altri oneri/proventi di gestione
200. Totale Costi operativi
- 44.406
- 44.406
31.12.2010
150. Administrativni stroški
a) stroški dela
b) ostali administrativni stroški
160. Oblikovanje čistih rezervacij
- 829.406
- 620.911
- 208.495
33,58%
- 16.237
- 13.845
- 2.392
17,28%
1.611.743
1.600.270
11.473
0,72%
- 10.616.426
- 10.712.338
95.912
- 0,90%
Sostanzialmente i costi operativi si possono scomporre di due macro categorie: spese per il
personale e altre spese amministrative.
Le spese del personale, sostanzialmente immutate, sono così suddivise:
170. Popravki čiste vrednosti za oslabitve in
odprava oslabitev opredmetenih sredstev
180. Popravki čiste vrednosti za oslabitve in
odprava oslabitev neopredmetenih sredstev
190. Ostali odhodki/prihodki
poslovanja
200. Operativni stroški
31.12.2009
Absolutna
variacija
Variacija %
- 11.338.120
- 11.677.852
339.732
- 2,91%
- 6.948.065
- 4.390.055
- 6.975.608
- 4.702.244
27.543
312.189
- 0,39%
- 6,64%
- 44.406
- 44.406
- 829.406
- 620.911
- 208.495
33,58%
- 16.237
- 13.845
- 2.392
17,28%
1.611.743
1.600.270
11.473
0,72%
- 10.616.426
- 10.712.338
95.912
- 0,90%
Na splošno lahko stroške poslovanja razdelimo na dve večji skupini: stroške za osebje in ostale
administrativne stroške.
Stroški za osebje so v bistvu nespremenjeni; razčlenimo jih lahko na naslednji način:
Salari e stipendi
4.605.527
4.631.036
- 25.509
- 0,55%
Plače
4.605.527
4.631.036
Absolutna
variacija
- 25.509
Oneri sociali
1.170.025
1.196.080
- 26.055
- 2,18%
Socialne dajatve
1.170.025
1.196.080
- 26.055
- 2,18%
Altri oneri del personale
800.968
810.330
- 9.362
- 1,16%
Ostali stroški za osebje
800.968
810.330
- 9.362
- 1,16%
Spese Amministratori e Sindaci
371.545
338.162
33.383
9,87%
Stroški za upravitelje in nadzornike
371.545
338.162
33.383
9,87%
6.948.065
6.975.608
- 27.543
- 0,39%
6.948.065
6.975.608
- 27.543
- 0,39%
31/12/2010
Spese del personale
– 56 –
31/12/2009
Variazione
assoluta
31.12.2010
Variazione %
Stroški dela
– 57 –
31.12.2009
Variacija %
- 0,55%
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
Le altre spese amministrative sono così suddivise:
31/12/2010
Administrativne stroške lahko razčlenimo na naslednji način:
31/12/2009
Variazione
assoluta
Variazione %
Spese per servizi informatici
1.013.767
1.004.804
8.963
0,89%
Spese generali di funzionamento
1.567.687
1.673.570
- 105.883
Spese legali e professionali
352.761
354.990
Spese di pubblicità e rappresentanza
557.124
Altre spese
Imposte indirette
Altre spese amministrative
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
31.12.2010
31.12.2009
Absolutna
variacija
Variacija %
Stroški za informacijske storitve
1.013.767
1.004.804
8.963
0,89%
- 6,33%
Splošni stroški obratovanja
1.567.687
1.673.570
- 105.883
- 6,33%
- 2.229
- 0,63%
Stroški za pravne in strokovne storitve
352.761
354.990
- 2.229
- 0,63%
757.453
- 200.329
- 26,45%
Stroški za oglaševanje in zastopanje
557.124
757.453
- 200.329
- 26,45%
67.086
64.013
3.073
4,80%
67.086
64.013
3.073
4,80%
831.630
847.414
- 15.784
- 1,86%
Posredni davki
831.630
847.414
- 15.784
- 1,86%
4.390.055
4.702.244
- 312.189
- 6,64%
Ostali administrativni stroški
4.390.055
4.702.244
- 312.189
- 6,64%
Ostali stroški
Dalla suesposta tabella possiamo trarre le seguenti conclusioni:
Iz zgornje tabele lahko potegnemo naslednje ugotovitve:
− si registra una buona diminuzione delle spese di funzionamento: -6,33%, in termini assoluti:
105.883 €.
− obratovalni stroški beležijo spodbudno zmanjšanje: -6,33% ali v absolutnem smislu 105.883 €.
− una tangibile diminuzione delle spese pubblicitarie e di rappresentanza, diminuite del
26,45%, in termini assoluti di 200.329 €.
Si evidenzia l’onere eccezionale per interventi del Fondo di Garanzia dei Depositanti di complessivi 93.904 €, di cui 49.498 € contabilizzati tra altri oneri e 44.406 € contabilizzati tra accantonamenti per interventi già deliberati e non addebitati.
− občutno je tudi zmanjšanje odhodkov za oglaševanje in zastopanje, -26,45% ali 200.329 € v
absolutnem smislu.
Opozarjamo na izredno bremenitev, ki izvira iz posegov Jamstvenega sklada za vlagatelje in
ki skupaj znaša 93.904 €; 49.498 € je knjiženih med ostale stroške € in 44.406 € med rezervacije za
posege, ki so že odobreni, vendar še niso zaračunani.
6.2.5. Čisti dobiček poslovnega leta
6.2.5. L’utile di periodo
L’utile netto di periodo conseguito risulta essere pari a 875.102,45 €.
– 58 –
Čisti dobiček poslovnega leta znaša 875.102,45 €.
– 59 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
7.
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
ATTIVITA’ ORGANIZZATIVE
7.
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
ORGANIZACIJSKA DEJAVNOST
7.1.Gli Organi Sociali
7.1. Zadružni organi
Nel corso della passata Assemblea dei soci, come da tempo previsto, il numero degli Amministratori è stato aumentato di un’unità, passando da 10 a 11 membri. In tale occasione, l’Assemblea
ha riconfermato gli Amministratori uscenti, il rag. Sergio Stancich, il dott. Adriano Kovacic ed il
dott. Boris Zidarič; a questi si è inoltre aggiunto l’ing. Andrej Gruden.
Spominjamo vas, da je (kot že dalj časa predvideno) ob priliki zadnje skupščine število upraviteljev naraslo z 10 na 11 članov. Ob tej priložnosti je skupščina potrdila upravitelje, ki se jim je
iztekel mandat, in sicer knjig. Sergia Stancicha, dr. Adriana Kovacica in dr. Borisa Zidarica; tem se
je pridružil inž. Andrej Gruden.
7.2. Le risorse umane
7.2. Človeški viri
Nell’organico aziendale abbiamo registrato le seguenti movimentazioni: 6 assunzioni ed
un’uscita raggiunti limiti d’età. Pertanto l’organico è oggi composto da 101 risorse, così suddivise:
un dirigente, 26 quadri direttivi e 74 tra impiegati ed impiegati con grado.
V sestavi osebja smo zabeležili naslednje spremembe: 6 sprejemov v službo in 1 odhod zaradi
dopolnjene pokojninske dobe. Osebje torej šteje 101 zaposlenega oziroma 1 poslovodjo, 26 vodilnih kadrov in 74 uradnikov oz. uradnikov s činom.
Alla formazione delle risorse è stata data anche quest’anno particolare attenzione. La partecipazione a vari corsi di aggiornamento o specialistici è stata pari a 548 giornate, che corrispondono
a 4.111 ore lavorative.
Tudi v tem letu smo usposabljanju naših sodelavcev namenili posebno pozornost. Sodelovanje na raznih specialističnih tečajih ali tečajih strokovnega usposabljanja znaša 548 dni oziroma
4.111 ur dela.
Anche quest’anno la nostra Banca è tra le prime in Regione per quanto riguarda la partecipazione ai corsi di formazione.
Tudi letos je naša banka med vodilnimi v deželi po udeležbi pri programih usposabljanja.
7.3. Nova organizacijska ureditev
7.3. Novità organizzative
Nel corso dell’esercizio in esame varie sono state le migliorie organizzative effettuate. In particolare tre sono stati gli interventi di maggiore impatto organizzativo:
− riorganizzazione dell’ufficio controlli interni: con l’aggiunta di una nuova risorsa oggi l’ufficio risulta ancor meglio strutturato e organizzato; monitorando continuamente in particolare il comparto crediti, eventuali irregolarità vengono oggi riscontrate in tempi più rapidi
rispetto al passato e questo ci dà la possibilità di poter agire prima e meglio con indubbi
benefici per la Banca;
− la recente implementazione della funzione di controllo di gestione si sta dimostrando
sempre più uno strumento molto importante per la governance della nostra Banca.
− la suddivisione della nostra rete sportellare per aree di competenza sta dando dei buoni
frutti: il territorio viene senz’altro gestito e presidiato meglio dai nostri addetti, ma offre
anche la possibilità alle nostre risorse di compiere un’ulteriore crescita professionale.
– 60 –
V poslovnem letu, ki ga pregledujemo, smo izvršili več organizacijskih izboljšav. Tri posegi so
posebej vplivali na organizacijsko ureditev:
− reorganizacija urada za notranje kontrole: z vključitvijo novega sodelavca je danes urad
še bolje strukturiran in organiziran, predvsem za potrebe stalnega spremljanja posojil. Vsakršna nepravilnost je zdaj ugotovljena hitreje kot v preteklosti in Banka ima možnost, da s
pravočasnim in učinkovitim ukrepanjem uživa nedvomne koristi;
− nedavna uvedba funkcije nadzora nad upravljanjem se je izkazala kot vse pomembnejše
orodje za vodenje naše Banke;
− porazdelitev naše mreže poslovalnic po področjih prinaša dobre rezultate: naši zaposleni
vsekakor bolje upravljajo in spremljajo ozemlje, hkrati pa nudi našim uslužbencem možnost
za dodatno strokovno rast.
– 61 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
8.
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
IL SISTEMA DEI CONTROLLI INTERNI E GESTIONE DEI RISCHI
8.
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Sistem notranjih kontrol IN OBVLADOVANJE TVEGANJA
Due sono gli argomenti da prendere in analisi: il “sistema dei controlli interni” e la “gestione
dei rischi”.
Obstajata dve zadevi, ki jih je treba poglobiti: »sistem notranjih kontrol« in »obvladovanje tveganja«.
8.1. Il sistema dei controlli interni
8.1. Sistem notranjih kontrol
La Banca ha posto in essere un sistema di controllo e gestione dei rischi nel quale è assicurata
la separazione delle funzioni di controllo da quelle produttive, articolato sulla base dei seguenti
livelli di controllo, definiti dall’Organo di Vigilanza:
Banka je vzpostavila sistem upravljanja in nadzora nad tveganjem, ki zagotavlja ločitev funkcij
nadzora od proizvodnih funkcij; razdeljen je v naslednje ravni nadzora, kot jih opredeljuje nadzorni organ:
I livello:
1. stopnja:
- controlli di linea, effettuati dalle stesse strutture produttive che hanno posto in essere le
operazioni o incorporati nelle procedure e diretti ad assicurare il corretto svolgimento delle operazioni;
II livello:
- controlli sulla gestione dei rischi, condotti a cura di una struttura interna (Funzione di Risk
Controlling), contraddistinta dalla piena separatezza dalle funzioni operative, avente il compito di
definire le metodologie di misurazione dei rischi, verificare il rispetto dei limiti assegnati alle varie
funzioni operative e controllare la coerenza dell’operatività delle singole aree produttive con gli
obiettivi di rischio/rendimento, quantificare il grado di esposizione ai rischi e gli eventuali impatti
economici;
- controlli di conformità normativa, svolti dalla Funzione indipendente all’uopo costituita
nel 2008, con il compito specifico di promuovere il rispetto delle leggi, delle norme, dei codici
interni di comportamento per minimizzare il rischio di non conformità normativa e i rischi reputazionali a questo collegati, coadiuvando, per gli aspetti di competenza, nella realizzazione del
modello aziendale di monitoraggio e gestione dei rischi;
III livello:
- linijski nadzor, ki ga izvajajo proizvodne strukture, ki so izvršile poslovanje ali so vanjo soudeležene oziroma morajo zagotoviti uspešen izid poslovanja;
2. stopnja:
- nadzor nad upravljanjem s tveganji, ki ga izvaja notranja struktura (Risk Controlling), za katero je značilna popolna samostojnost od poslovnih struktur; k njenim nalogam prištevamo opredelitev metod za merjenje tveganj, zagotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi, ki so dodeljene
različnim operativnim strukturam, in nadzor skladnosti med delovanjem posameznih proizvodnih
območij in cilji tveganja/rezultata, stopnjo izpostavljenosti tveganjem in možnimi gospodarskimi
posledicami;
- nadzor zakonske skladnosti, ki ga izvaja neodvisna struktura, vzpostavljena v ta namen
leta 2008, specifično zasleduje spodbujanje skladnosti z zakoni, predpisi, notranjimi kodeksi
ravnanja za zmanjšanje tveganja neskladnosti z zakoni in povezanega tveganja ugleda; pri tem
z opravljanjem svojih zadolženosti prispevajo k realizaciji modela za spremljanje in obvladovanje tveganja;
3. stopnja:
- attività di revisione interna (Internal Auditing), volta a valutare l’adeguatezza e la funzionalità del complessivo Sistema dei Controlli Interni e a individuare andamenti anomali delle procedure e della regolamentazione.
- notranje revidiranje (Internal Auditing) ocenjuje ustreznost in funkcionalnost celovitega
sistema notranjega nadzora ter ugotavlja nepravilnosti v poslovanju in pravilnikih.
Nel soffermarsi in particolare sui controlli di II e III livello, si evidenzia che i controlli sulla gestione dei rischi, tuttora in fase di evoluzione, hanno interessato i rischi aziendali nel loro complesso.
V zvezi s kontrolami 2. in 3. stopnje opozarjamo, da kontrole nad upravljanjem s tveganji, ki jih
še vedno razvijamo, pokrivajo celoto poslovnih tveganj.
L’operatività in argomento è stata oggetto di un’importante revisione a seguito dell’introduzione della nuova disciplina prudenziale e dell’attivazione del processo ICAAP. Nell’ambito dell’ICAAP, la Banca definisce la mappa dei rischi rilevanti che costituisce la cornice entro cui si sviluppano
tutte le altre attività di misurazione/valutazione, monitoraggio e mitigazione dei rischi.
Poslovanje je bilo predmet temeljitih pregledov po uvedbi novega bonitetnega normativa in
uvedbi pravilnika ICAAP. Banka v okviru procesa ICAAP opredeli seznam pomembnih tveganj, ki
predstavlja okvir, znotraj katerega razvijati vse ostale dejavnosti merjenja/vrednotenja, spremljanja in zmanjševanja tveganj.
A tal fine provvede all’individuazione di tutti i rischi verso i quali è o potrebbe essere esposta, ossia dei rischi che potrebbero pregiudicare la sua operatività, il perseguimento delle proprie
strategie e il conseguimento degli obiettivi aziendali. Per ciascuna tipologia di rischio identificata vengono individuate le relative fonti di generazione (anche ai fini della successiva definizione
degli strumenti e delle metodologie a presidio della loro misurazione e gestione) e le strutture
responsabili della relativa gestione.
V ta namen opredeli vsa tveganja, katerim je ali bi lahko bila izpostavljena, tj. tveganja, ki lahko
ogrozijo njeno poslovanje, realizacijo njene strategije in doseganje poslovnih ciljev. Za vsako vrsto
opredeljenega tveganja se opredelijo tudi okoliščine, v katerih ta nastane (tudi z namenom kasnejše opredelitve instrumentov in metodologij za njihovo merjenje in upravljanje), in strukture,
odgovorne za njihovo upravljanje.
– 62 –
– 63 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Nello svolgimento di tali attività la Banca tiene conto del contesto normativo di riferimento,
della propria operatività in termini di prodotti e mercati di riferimento, delle specificità dell’esercizio dell’attività bancaria nel contesto del Credito Cooperativo e, per individuare gli eventuali rischi
prospettici, degli obiettivi strategici definiti dal Consiglio di Amministrazione.
Pri izvajanju teh dejavnosti Banka upošteva referenčni regulativni okvir, svoje poslovanje v
smislu produktov in trgov, posebne pogoje bančnega poslovanja v okviru sistema zadružnega
kredita in (za določitev morebitnega bodočega tveganja) strateške cilje, ki jih določi Upravni
odbor.
Sulla base di quanto rilevato dalle attività di analisi svolte, la Banca ha identificato come rilevanti i
seguenti rischi: rischio di credito e di controparte; rischio di concentrazione; rischio di mercato; rischio
operativo; rischio di tasso di interesse; rischio di liquidità; rischio strategico; rischio di reputazione;
rischio residuo. Le valutazioni effettuate con riferimento all’esposizione ai cennati rischi e ai connessi
sistemi di misurazione e controllo sono state oggetto di analisi da parte dei vertici aziendali.
Na podlagi izsledkov izvršenih pregledov je Banka opredelila kot pomembna naslednja tveganja: kreditno tveganje, tveganje nasprotne stranke, tveganje koncentracije, tržno tveganje, operativno tveganje, obrestno tveganje, likvidnostno tveganje, strateško tveganje, tveganje ugleda,
preostalo tveganje. Ocenitev izpostavljenosti na našteta tveganja in z njimi povezanih sistemov
merjenja in nadzora je pregledalo najvišje vodstvo.
La Funzione di Risk Controlling, preposta al controllo sulla gestione dei rischi, assume un
ruolo cardine nello svolgimento di attività fondamentali dell’ICAAP. Tale Funzione ha, infatti, il
compito di definire le metodologie di misurazione dei rischi, sviluppare e manutenere i modelli e
gli strumenti di supporto per la misurazione/valutazione ed il monitoraggio dei rischi, individuare
i rischi cui la Banca è o potrebbe essere esposta, controllare la coerenza dell’operatività delle singole aree operative con gli obiettivi di rischio/rendimento, quantificare/valutare il grado di esposizione ai rischi. Le attività della Funzione sono tracciate e i relativi risultati sono opportunamente
documentati e formalizzati. La Funzione garantisce l’informativa inerente la propria operatività
attraverso opportuni sistemi di reporting.
Struktura Risk Controlling, ki je zadolžena za izvajanje kontrole nad upravljanjem s tveganji,
odigrava ključno vlogo pri opravljanju osnovnih dejavnosti procedure ICAAP. Ta struktura ima
namreč nalogo, da opredeli metodologije za merjenje tveganj, razvija in vzdržuje modele in podporne instrumente za merjenje, vrednotenje in spremljanje tveganj, ugotavlja tveganja, ki jim je
ali bi jim lahko bila Banka izpostavljena, preverja skladnost poslovanja posameznih poslovnih
področij s cilji tveganja/donosa, vrednoti/oceni stopnjo izpostavljenosti tveganjem. Dejavnosti
strukture so nadzorovane in odgovarjajoči rezultati so dokumentirani in formalizirani. Struktura
jamči informacije o svojih dejavnosti z ustreznimi sistemi poročanja.
Riguardo alla gestione del rischio di non conformità alle norme, a seguito di un’accurata
analisi organizzativa e di una valutazione costi benefici che hanno tenuto in considerazione le
dimensioni aziendali, la complessiva operatività e i profili professionali in organico, la Banca ha
valutato l’opportunità di adottare un modello che si fonda sulla presenza di una Funzione Interna
che svolge direttamente alcune attività, mentre per altre si avvale del supporto di altre funzioni
interne della Banca e del supporto della struttura della Federazione.
La funzione opera sulla base di un piano programmatico annuale concordato con i vertici
aziendali e formalizza i risultati delle proprie attività in specifici report riportati, annualmente,
nell’ambito di un report consuntivo finale, al CdA.
La Funzione di Internal Audit, che presidia il III livello di controllo, svolge la propria attività
sulla base del piano annuale delle attività di auditing approvato dal Consiglio di Amministrazione
o attraverso verifiche puntuali sull’operatività delle funzioni coinvolte, richieste in corso d’anno. In
tale ambito effettua la verifica e l’analisi dei sistemi di controllo di primo e secondo livello, attivando periodici interventi finalizzati al monitoraggio delle variabili di rischio.
La Banca, per quanto concerne quest’ultimo livello di controlli, avvalendosi della facoltà in
tal senso prevista nelle istruzioni di vigilanza e valutata l’adeguatezza ai requisiti richiesti dalle
disposizioni in materia della struttura all’uopo costituita presso la Federazione, con delibera del
01.02.2010 ha deciso di continuare con l’esternalizzazione alla Federazione Regionale della funzione di Internal Audit, dandone comunicazione all’Organo di Vigilanza come previsto dalle relative
istruzioni. Per l’anno 2010 è stata eseguita l’attività di Audit dei seguenti processi: Finanza e risparmio, Incassi e pagamenti, Estero, ICAAP, Sistemi di remunerazione, Risorse informatiche (IT), Prove
di continuità operativa e Report consuntivo annuale.
– 64 –
Za obvladovanje tveganja neskladnosti z zakonodajo, po temeljiti organizacijski analizi in
ocenitvi stroškov in koristi, ki je upoštevala velikost zadruge, kompleksnost poslovanja in poklicne
profile uslužbencev, je Banka ocenila možnost uvedbe modela, ki temelji na prisotnosti notranje
strukture za neposredno opravljanje posameznih dejavnosti, medtem ko se za druge poslužuje
pomoči drugih notranjih struktur banke in podpore deželne zveze.
Pri svojem delovanju struktura sledi letnemu programskemu načrtu, ki je določen sporazumno z najvišjim vodstvom, in objavi rezultate svoje dejavnosti v specifičnih poročilih, ki jih enkrat
letno združi v končno poročilo, namenjeno Upravnemu odboru.
Struktura notranje revizije (Internal Audit), ki nadzira tretjo stopnjo nadzora, deluje na podlagi letnega načrta revizijskih dejavnosti, ki ga je odobril Upravni odbor, ali preko enkratnih pregledov poslovanja odgovornih struktur, ki so se med letom izkazali kot potrebni. V tem kontekstu
izvršuje pregled in analizo nadzornih sistemov prve in druge stopnje in sproži periodične ukrepe
za redno spremljanje kazalnikov tveganja.
V okviru te zadnje ravni nadzora in poslužujoč se možnosti, ki jih dopušča nadzorni normativ,
ter po ocenitvi skladnosti specifične strukture deželne federacije z regulatornimi določbami je
Banka s sklepom z dne 01.02.2010 odločila, da nadaljuje z outsourcingom notranje revizije deželni
zvezi; skladno z veljavnimi določbami je nato obvestila nadzorni organ. V letu 2010 je revizijsko
delo zajemalo pregledovanje naslednjih procedur: finance in prihranki, prejemki in plačila, poslovanje s tujino, procedura ICAAP, sistemi plačevanja, informacijske tehnologije (IT), testiranja
neprekinjenega poslovanja in končno letno poročilo.
– 65 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
8.2. La gestione dei rischi
8.2. Upravljanje s tveganji
La Banca nell’espletamento delle proprie attività si trova ad essere esposta a diverse tipologie di rischio che attengono principalmente alla tipica operatività di intermediazione creditizia
e finanziaria. Tra queste, le principali categorie sono riconducibili al rischio di credito, al rischio di
mercato, al rischio di tasso, al rischio di liquidità e al rischio operativo.
Pri svojem poslovanju je Banka podvržena različnim vrstam tveganj, ki so povezana predvsem
s tipičnimi opravili kreditnega in finančnega posredovanja. Glavne kategorije so povezane s kreditnim, tržnim, obrestnim, likvidnostnim in operativnim tveganjem.
A riguardo, specifiche informazioni di carattere qualitativo e quantitativo sono fornite nell’ambito della “Parte E” della Nota integrativa, dedicata alle “informazioni sui rischi e sulle relative politiche di copertura” alla quale si rimanda.
Nell’ambito dell’attuazione della disciplina sul processo interno di determinazione dell’adeguatezza patrimoniale (ICAAP – Internal Capital Adequacy Assessment Process) la Banca determina, in ottica sia attuale sia prospettica, il capitale complessivo necessario a fronteggiare tutti
i rischi rilevanti, e, nel caso di rischi difficilmente quantificabili, valuta l’esposizione e predispone
sistemi di controllo e di attenuazione adeguati.
Ai fini della determinazione del capitale interno a fronte dei rischi quantificabili, la Banca, coerentemente con le indicazioni contenute nella circolare di Banca d’Italia n. 263/06 (titolo III), utilizza le metodologie di calcolo dei requisiti patrimoniali regolamentari per i rischi compresi nel I
Pilastro (di credito e controparte, di mercato, operativo) e gli algoritmi semplificati indicati dalla
cennata normativa per i rischi quantificabili rilevanti diversi dai precedenti (concentrazione e tasso di interesse sul portafoglio bancario). Più in dettaglio, vengono utilizzati:

il metodo standardizzato per il rischio di credito;

il metodo del valore corrente ed il metodo semplificato per il rischio di controparte;

il metodo standardizzato per il rischio di mercato;

il metodo base per il rischio operativo;

l’algoritmo del Granularity Adjustment per il rischio di concentrazione per singole controparti;

le linee guida illustrate nell’allegato C delle circolare 263/06 per il calcolo del capitale interno
per il rischio di tasso di interesse sul portafoglio bancario.
Per quanto riguarda gli altri profili di rischio, coerentemente con le indicazioni fornite dalla
Banca d’Italia nella citata normativa, la Banca ha predisposto adeguati presidi interni di controllo
e attenuazione.
Sono entrate in vigore il 31 dicembre le nuove disposizioni in materia di concentrazione dei
rischi, (6° aggiornamento della Circ. 263/2006 – Nuove disposizioni di vigilanza prudenziale per le
banche), con l’obiettivo di limitare i rischi di instabilità derivanti dall’inadempimento di una singola controparte verso cui la banca è esposta in misura rilevante, mediante la definizione di precisi
limiti prudenziali e la presenza di appositi presidi organizzativi.
Specifične informacije o kakovosti in količini le-teh prinaša del E Dopolnilnega poročila k obračunu (Nota integrativa), ki nudi “informacije o tveganjih in odgovarjajočih politikah kritja”.
Pri izvajanju smernic o notranjem procesu za ugotavljanje kapitalske ustreznosti (ICAAP – Internal Capital Adequacy Assessment Process) Banka preverja, ali je razpoložljivo premoženje sposobno pokrivati tako tekoče kot bodoče relevantno tveganje. Za težko opredeljiva tveganja Banka
oceni izpostavljenost in uvede ustrezne kontrolne in omilitvene ukrepe.
Da bi določila notranji kapital za upravljanje s predvidenimi tveganji, Banka sledi navodilom
okrožnice Banke Italije št. 263/06 (naslov III) in uporablja metodologije za izračun premoženjskih
sredstev, zahtevanih za tveganja iz 1. stebra (kreditno, zaradi nasprotne stranke, tržno in operativno), ter poenostavljene algoritme, ki jih omenjeni normativ predlaga za tveganja, ki so utemeljeno
relevantna in ki se razlikujejo od prejšnjih (tveganje koncentracije in obrestno tveganje na bančnem portfelju). Pri tem se uporablja:

standardizirano metodo za kreditno tveganje;

metodo tekoče vrednosti in poenostavljeno metodo za tveganje nasprotne stranke;

standardizirano metodo za tržno tveganje;

enostavno metodo za operativno tveganje;

algoritem Granularity Adjustment za tveganje koncentracije posameznih nasprotnih strani;

smernice priloge C okrožnici 263/06 o izračunu notranjega kapitala za tveganje obrestne
mere na bančnem portfelju.
Skladno z navodili, ki jih navaja Italijanska centralna banka v omenjenem normativu, je Banka
za ostale profile tveganja predvidela ustrezne notranje kontrolne in omilitvene ukrepe.
31. decembra so začele veljati nove določbe v zvezi s tveganjem koncentracije, (6. izdaja okrožnice 263/2006. – Nove določbe o kapitalskem nadzoru bank), ki zasledujejo zmanjšanje tveganja
nestabilnosti kot posledice problematičnega razmerja s stranko, do katere je Banka močno izpostavljena, z določitvijo posebnih previdnostnih omejitev in realizacijo ustreznih organizacijskih
ukrepov.
V primerjavi s prejšnjimi določbami je prišlo do poenostavitve sistema previdnostnih omejitev
in so bile uvedene pomembne spremembe kriterijev za tehtanje v okviru določitve stopnje tveganosti posamezne pozicije.
Nova zakonodaja (tudi s pomočjo indeksov) pojasnjuje definicije pravnih in ekonomskih
aspektov, ki so pomembni pri sestavi postopkov za sprejemanje velikih tveganj. V zvezi s tem poteka postopek uskladitve z notranjimi pravilniki.
Rispetto alle precedenti disposizioni è stato semplificato il sistema dei limiti prudenziali e sono
state apportate importanti modifiche ai criteri di ponderazione ai fini della determinazione delle
posizioni di rischio.
Preteklega 15. decembra je Banka Italije objavila 4. izdajo okrožnice 263/2006, ki prinaša nova
bonitetna pravila v zvezi z upravljanjem in obvladovanjem likvidnostnega tveganja; okrožnica
sprejema spremembe na področju CRD II z retroaktivnim učinkom od 31. decembra 2010.
– 66 –
– 67 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
La nuova normativa puntualizza, anche attraverso indici, le definizioni inerenti le connessioni giuridiche ed economiche che assumono rilevanza nella definizione delle procedure per l’assunzione dei
grandi rischi A riguardo è in corso di adeguamento l’integrazione del quadro regolamentare interno.
Lo scorso 15 dicembre la Banca d’Italia ha emanato, con il 4° aggiornamento della Circolare
n. 263/2006, la nuova disciplina prudenziale in materia di governo e gestione del rischio di liquidità che recepisce le modifiche apportate sul tema dalla CRD II, con applicazione a partire dal 31
dicembre 2010.
Nova pravila o likvidnostnem tveganju med drugim obravnavajo proces upravljanja s tveganji, vlogo upravnih organov in sistem notranjih kontrol. V zvezi s slednjim določbe zahtevajo, da
bi morale banke sprejeti ustrezno formalizirane postopke, ki naj omogočijo preverjanje stopnje
likvidnosti, iztržljive vrednosti sredstev, ki pripadajo denarnim rezervam, in ustreznosti »striženja«
(haircut) razpoložljivih sredstev.
Trenutno potekajo dela za celovito prilagoditev na citirane predpise; izvršujemo jih v tesnem
sodelovanju s projekti v teku znotraj naše kategorije.
Le nuove disposizioni sul rischio di liquidità, tra gli altri temi, riguardano il processo di
gestione del rischio, il ruolo degli organi aziendali, il sistema dei controlli interni ed a tale
riguardo, le disposizioni richiedono che le banche si dotino di processi, adeguatamente formalizzati, che consentano una verifica del grado di liquidabilità e del valore di realizzo delle
attività che rientrano nelle riserve di liquidità, nonché dell’adeguatezza degli haircut sulle
attività stanziabili.
Sono in corso le attività per il pieno adeguamento alle nuove disposizioni in argomento in
stretto raccordo con le iniziative progettuali in corso nell’ambito della Categoria.
– 68 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
– 69 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
9.
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
LE ALTRE INFORMAZIONI
9.
9.1. Criteri seguiti nella gestione sociale per il conseguimento dello scopo mutualistico della società cooperativa ai sensi dell’art. 2 della Legge n. 59/1992 e
dell’art. 2545 del codice civile
L’attività di coinvolgimento della compagine sociale si è esplicitata secondo diverse ma complementari modalità: la diffusione dell’informazione e la promozione della partecipazione, l’incentivazione di carattere bancario e di carattere extrabancario.
Per qualificare il rapporto con i Soci, sotto il profilo dell’informazione anche per il corrente
esercizio è proseguita la pubblicazione della rivista “Skupaj”, affiancata dal sito internet www.zkb.
it, che permette a privati, aziende e soci di avere una visione completa su novità, prodotti, servizi
e le molteplici attività che la Banca pone in essere sul territorio.
Nel corso dell’ultima assemblea è stato presentato il Bilancio sociale, ovvero il rendiconto annuale dell’attività svolta dalla Banca in relazione e in collaborazione con i diversi soggetti presenti
nel territorio (soci, famiglie, imprese, collaboratori, associazioni, enti locali, società sportive e culturali, scuole, parrocchie, ecc.).
La nostra è indubbiamente la Banca più radicata del territorio nella Provincia di Trieste. Nel
corso del passato esercizio sono stati elargiti 365.760 € ai fini dello sviluppo locale.
Detto importo può essere così scomposto:
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
OSTALE INFORMACIJE
9.1.Kriteriji zadružnega upravljanja za doseganje cilja vzajemnosti v skladu z 2.
členom zakona št. 59/1992 in 2545. člena civilnega zakonika
Ukrepi za spodbujanje članstva k sodelovanju so sledili trem različnim a komplementarnim
oblikam: širjenje informacij, promocija sodelovanja, bančno in izvenbančno spodbujanje.
Da bi izboljšali razmerje s člani izpod vidika informiranja, se je tudi v pričujoči poslovni dobi
nadaljevalo izdajanje revije “Skupaj”, h kateri je potrebno prišteti spletno stran www.zkb.it, ki zasebnikom, podjetjem in članom omogoča širok vpogled na novosti, produkte, storitve in številne
aktivnosti, ki jih Banka realizira na teritoriju.
Na zadnji skupščini članov smo predstavili poročilo o družbeni odgovornosti, tj. letno poročilo o dejavnostih, ki jih Banka realizira v korist in sodelovanju z različnimi akterji našega teritorija
(člani, družine, podjetja, uslužbenci, združenja, lokalne oblasti, športna in kulturna društva, šole,
župnije, itd).
Naša banka je nedvomno najbolj zakoreninjena na območju tržaške pokrajine. V preteklem
letu smo za potrebe lokalnega razvoja razdelili 365.760 €.
Ta znesek lahko razdelimo na naslednji način:
Kategorija
Categoria
iniziative culturali e artistiche
92.731 €
25,35%
iniziative per il mondo della scuola
21.700 €
5,93%
178.700 €
48,86%
promozione dello sviluppo economico
34.429 €
9,41%
volontariato, assistenza e aiuti alle parrocchie
38.200 €
10,45%
365.760 €
100%
sport e tempo libero
Riteniamo che questo sia la vera dimostrazione della nostra sensibilità nei confronti del Territorio, in quanto parte integrante della comunità ed elemento propositivo nella creazione e nel
sostegno di una vita sociale perfettamente integrata con la quotidiana realtà del territorio.
Kultura in umetnost
92.731 €
25,35%
Šola
21.700 €
5,93%
178.700 €
48,86%
Promocija gospodarskega razvoja
34.429 €
9,41%
Prostovoljno delo, socialna pomoč in prispevki župnijam
38.200 €
10,45%
365.760 €
100%
Šport in prosti čas
Prepričani smo, da je to najboljši dokaz naše občutljivosti za potrebe teritorija in naše vloge
kot del skupnosti in proaktivni subjekt pri ustvarjanju in podpiranju oblik družbenega življenja, ki
so v celoti vključene v lokalni vsakdan.
Poleg ugodnosti pri bančnem poslovanju, smo med letom izvajali aktivnosti, namenjene
spodbujanju neposrednega sodelovanja članov pri bančnem življenju, in sicer:
Accanto alle agevolazioni di carattere bancario, sono state promosse nel corso
dell’anno attività per favorire la partecipazione diretta dei Soci alla vita della Banca
attraverso:
• območna srečanja: ZKB je v marcu in oktobru organizirala srečanja s svojimi člani na različnih predelih teritorija, v katerem posluje. Ti sestanki so dobra priložnost za izmenjavo
vtisov, mnenj, stališč, nasvetov in kritik glede dejavnosti banke; članom smo tako omogočili
tesnejšo interakcijo z vodstvom in vpogled v delo banke, rezultate, načrte za prihodnost in
strateške odločitve;
• incontri zonali: la ZKB ha organizzato a marzo e ottobre degli incontri
con i propri soci nelle varie località del
proprio territorio di riferimento. Tali
• urad za člane in teritorij: v teku poslovnega leta je bil ustvarjen urad za člane in teritorij.
Urad predstavlja pomembno vez med banko in članstvom;
– 70 –
– 71 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
incontri sono stati una buona occasione per scambiare impressioni, pareri, punti di vista,
consigli e critiche in merito all’attività bancaria, permettendo ai soci di relazionarsi in maniera più stretta con la dirigenza e di approfondire l’operato della banca, i risultati, i progetti
futuri, nonché le scelte strategiche;
• Ufficio Soci e Territorio: nel corso dell’esercizio in esame è stato creato l’Ufficio Soci e Territorio.
Esso rappresenta un importante anello di congiunzione tra la Banca e la compagine sociale;
• gita sociale a Vicenza: la gita è ormai una consolidata tradizionale annuale, un momento
importante di convivialità e di aggregazione sociale fra la Direzione e gli amministratori della Banca e una nutrita rappresentanza della compagine sociale. In quest’occasione abbiamo
ammirato il ricco patrimonio storico e artistico della città veneta e visitato la Villa Emo di
proprietà del Credito Cooperativo Trevigiano, con il quale la ZKB ha stretto un rapporto di
amicizia;
• borse di studio: la Banca bandisce ogni anno un concorso per l’assegnazione di 15 borse
di studio, di cui dieci per gli studenti delle scuole medie superiori statali o parificate, due
per i diplomi di laurea breve e tre per i diplomi di laurea specialistica conseguiti in qualsiasi
facoltà delle università pubbliche o parificate;
• corso In-Bank: a novembre la ZKB ha organizzato un corso per l’utilizzo dell’applicativo
web In-Bank che permette di accedere ad alcuni servizi e svolgere una serie di ulteriori operazioni bancarie attraverso internet.
Ai sensi dell’art. 2 della Legge 59/92 circa i “criteri seguiti nella gestione sociale”, ad integrazione di quanto dianzi esposto, è stato garantito ai Soci l’accesso ai prodotti e servizi bancari secondo modalità e condizioni agevolate, dai conti correnti a costi moderati ai depositi di risparmio a
spese di gestione che in nessun caso superano le competenze maturate. I tassi sui prestiti in conto
corrente riservati ai soci risultavano mediamente inferiori rispetto a quanto applicato ai non soci.
Nei confronti dei soci è stata svolta la consueta attività che ci caratterizza, riservando la massima
attenzione nel promuovere, informare ed assistere i singoli e le aziende con particolare riferimento ai crediti agevolati.
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
• članski izlet v Vicenzo: izlet predstavlja uveljavljeno vsakoletno tradicijo in pomemben
trenutek srečevanja in družbene agregacije med direkcijo/upravitelji Banke ter sorazmerno
velikim predstavništvom članstva. Tokrat smo občudovali bogato zgodovinsko in umetniško dediščino tega beneškega mesta in obiskali vilo Emo v lasti zadružne banke Credito
Cooperativo Trevigiano, s katero je ZKB sklenila prijateljsko razmerje;
• štipendije: vsako leto Banka razpiše natečaj za dodelitev 15 štipendij. Deset od teh je namenjenih dijakom državnih višjih-srednjih šol ali izenačenih zavodov, dve sta namenjeni
triletnemu univerzitetnemu študiju, tri pa specialističnim univerzitetnim diplomam, pridobljenih na kateri koli fakulteti katere državne ali izenačene univerze;
• tečaj elektronskega bančništva:
ZKB je v novembru organizirala tečaj
uporabe spletne aplikacije In-Bank, ki
omogoča dostop do nekaterih storitev in izvrševanje dodatnih bančnih
poslovanj preko interneta.
V smislu 2. čl. Zakona 59/92 o »kriterijih zadružnega upravljanja«, kot dopolnilo
zgornjim določilom, je bil za člane zajamčen dostop do ugodnejših bančnih produktov in storitev, kot so cenovno konkurenčni
tekoči računi in varčevalni računi, stroški katerih vsekakor ne presegajo letnih aktivnih obresti. Provizije za limite na tekočem računu, zaračunane članom, so bile v povprečju nižje od tistih, zaračunanih navadnim strankam. Do članov smo
izvrševali običajne aktivnosti, pri tem pa smo namenili največjo pozornost promociji, informiranju
in podpiranju posameznikov in podjetij, zlasti na področju izdajanja posebno ugodnih kreditov.
9.2. Obrazložitev sprejetih odločitev na področju sprejemanja novih članov v smislu 2528. člena civilnega zakonika
9.2. Informazioni sulle ragioni delle determinazioni assunte con riguardo all’ammissione dei nuovi soci ai sensi dell’art. 2528 del codice civile
Banka si zastavlja cilj, da nadaljuje na poti širitve članstva, s čimer se želi ukoreniniti v ozemlje,
na katerem posluje, in še naprej spoštovati zakonski obvezi »pretežnega poslovanja« s člani in
poslovanja izven območja geografske pristojnosti.
L’obiettivo della Banca è quello di proseguire nella campagna di crescita della compagine sociale con l’intento di accrescere il radicamento territoriale della Banca nella propria zona di competenza e di continuare a rispettare i vincoli normativi in materia di “operatività prevalente” nei
confronti dei soci e di operatività fuori zona di competenza.
Članstvo se je v teku poslovne dobe povečalo za 161 novih članov; na koncu leta je njihovo
število znašalo 1.837 enot, medtem ko je iz različnih razlogov iz zadruge izstopilo 39 članov.
La compagine sociale è aumentata durante l’esercizio di 161 nuovi soci, ammontando a fine
anno a 1.837 unità, considerando le 39 cancellazioni per vari motivi dalla compagine sociale.
Upravni odbor nadaljuje s svojo politiko širjenja članstva, pri kateri daje prednost zaupanja
vrednim strankam, tako zasebnikom kot podjetjem. Izstopi se nanašajo na preminule člane in na
člane, ki so izstopili iz različnih razlogov.
Si fa presente che il Consiglio prosegue la politica d’ampliamento della stessa, privilegiando
l’inclusione di clienti affidati, sia privati che imprenditori, e giovani. Le cancellazioni avvenute si
riferiscono a soci deceduti o recessi per vari motivi.
V decembru 2010 je bila Banka predmet kontrole posedovanja zadružnih značilnosti v skladu
z zakonodajo, ki predpisuje redno izvajanje tako imenovanega »zadružnega revidiranja« s strani
deželne zveze. Rezultat je bil pozitiven. Banka je obratovala v skladu s svojimi statutarnimi cilji in
zakonodajo, ki ureja zadruge z vidika skladnosti s cilji vzajemnosti.
– 72 –
– 73 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
Nel mese di dicembre 2010 la Banca è stato oggetto di verifica dei requisiti cooperativi ai sensi della
normativa che ha disposto la periodicità della cosiddetta “revisione cooperativa”, ad opera delle federazioni regionali. L’esito è stato positivo; la Banca ha operato nel rispetto della propria missione statutaria
e della legislazione che regola la società cooperativa rispetto agli scopi di carattere mutualistico.
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Med letom je bil sprejet tudi postopek upravljanja s člani, katerega namen je sistematična
opredelitev postopkov upravljanja in poveritev posebnih nalog različnim strukturam banke, da bi
članom zagotovili pravilno koriščenje njihovih pravic in strogo spoštovanje svojih obveznosti.
Nel corso dell’esercizio è altresì stato approvato il Processo di gestione dei Soci, finalizzato
a definire in maniera organica le procedure di gestione dei soci nonché ad attribuire a diverse
funzioni della Banca compiti specifici, per garantire alla base sociale il corretto esercizio dei propri
diritti ed un puntuale rispetto dei relativi obblighi.
9.3. Informacije glede sestave in posodobitve programskega dokumenta o varnosti v smislu Zd. U. št. 196 z dne 30.06.2003 (19. točka Priloge b)
9.3. Informazioni sulla avvenuta compilazione o aggiornamento del documento programmatico sulla sicurezza ai sensi del D. Lgs. 30 giugno 2003 n. 196
(all. B, punto 19)
V skladu z določili Zd.U. št. 196 z dne 30. junija 2003 o »Varstvu osebnih podatkov« je Banka v
poslovni dobi 2010 v skladu z zakonom posodobila programski dokument o varnosti. Skladno z
določbo 19 Priloge B citirane zakonodajne uredbe št. 196/2003, dokument med drugim obsega
analizo tveganj, predpise o varnosti podatkov, porazdelitvi nalog in odgovornosti med strukture,
ki so zadolžene za obdelavo podatkov, ipd.
La Banca, in ossequio a quanto previsto dal D.Lgs. 30 giugno 2003, n. 196, Codice per la protezione dei dati personali, ha provveduto, nel corso dell’esercizio 2010 all’aggiornamento del documento programmatico sulla sicurezza entro i termini di legge. Tale documento, in ossequio alla
regola 19 dell’allegato B del citato decreto legislativo n. 196/2003 contiene, tra l’altro, l’analisi dei
rischi, le disposizioni sulla sicurezza dei dati e sulla distribuzione dei compiti e delle responsabilità
nell’ambito delle strutture preposte al trattamento dei dati stessi.
Poleg tega je Banka za tekočo poslovno dobo 28. marca 2011 poskrbela za posodobitev omenjenega dokumenta v smislu določb citiranega normativa.
Inoltre, per quanto riguarda l’esercizio in corso, la Banca ha provveduto in data 28.03.2011
all’aggiornamento del predetto documento nei termini previsti dal menzionato Codice.
– 74 –
– 75 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
10. FATTI DI RILIEVO INTERVENUTI DOPO LA CHIUSURA DELL’ESERCIZIO
Nel mese di gennaio del 2011 la Banca ha approvato il nuovo piano strategico 2011 – 2013,
nel quale sono state evidenziate più linee di attenzione che caratterizzeranno la nostra strategia
per i prossimi anni:
• attenzione alle imprese, clienti e associate, che si trovano ad operare in un contesto maggiormente competitivo in cui, oltre ai caratteri prettamente industriali di innovazione di
prodotto/processo e di efficientamento produttivo, è la patrimonializzazione il nuovo fattore competitivo rilevante;
• attenzione ai risparmiatori diffondendo la cultura del sostenibile equilibrio di consumi e
investimenti, concentrando gli sforzi sull’intercettazione di risparmi di nuova formazione e
tra la nuova clientela;
• attenzione alle famiglie, in particolare cercando di attrarre le nuove generazioni, puntando
sulla loro capacità di generare sviluppo e accumulare ricchezza.
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
10. Pomembnejši dogodki, ki so nastopili
po zaključku poslovnega leta
V januarju leta 2011 je Banka odobrila nov strateški načrt 2011-2013; ta se osredotoča na
več aspektov, ki zaznamujejo našo dolgoročno strategijo:
• pozornost za potrebe včlanjenih in ostalih podjetij, ki morajo danes delovati v bolj konkurenčnem okolju, v katerem poleg tipično industrijskih aspektov inovacije proizvodov/procesov in učinkovitosti proizvodnje je nov relevanten dejavnik konkurenčnosti razpolaganje
s premoženjem;
• poudarek na varčevalcih s širjenjem kulture trajnostnega ravnovesja med potrošnjo in
investicijami, s poudarkom na pridobivanje novih prihrankov oziroma novih strank/varčevalcev;
• pozornost za družine, pri čemer je predvsem potrebno privabiti mlajše, s poudarkom na
njihovo zmogljivost, da ustvarijo in kopičijo bogastvo.
I principali punti del nuovo piano strategico 2011 – 2013 risultano i seguenti:
Glavne točke novega strateškega načrta 2011-2013 so:
− riduzione del limite di affidamento per nominativo e gruppo: allo scopo di mitigare i
rischi rivenienti dai “grandi rischi”, è stato fissato un limite interno complessivo di 3 milioni di
€ per controparte, e 5 milioni di € per gruppo di rischio;
− zmanjšanje maksimalnega zneska na osebo oz. skupino: da bi zmanjšali tveganja, ki
izhajajo iz naslova »relevantnih tveganj«, je bil določen skupni maksimalni znesek v višini 3
milijonov € na osebo oz. 5 milijonov € evrov za rizične skupine;
− mantenimento del rapporto “impieghi/raccolta” sotto la soglia del 90%;
− ohranitev razmerja »posojila/vloge« pod pragom 90%;
− progetto Slovenia: questo progetto porterà la Banca a sostenere un importante impegno
organizzativo e finanziario. Il progetto richiede ancora molti approfondimenti che, riteniamo, saranno ultimati entro l’anno 2011;
− projekt Slovenija: projekt pomeni za Banko velik organizacijski in finančni zalogaj. Projekt
še vedno zahteva številne poglobitve, za katere verjamemo, da bodo izvršene do konca leta
2011;
− riorganizzazione interna: un aspetto fondamentale del Pano strategico sarà quello di continuare a perseguire con ogni mezzo il contenimento dei costi produttivi, senza svilire la
remunerazione dello sforzo commerciale dell’esecutivo della Banca in parallelo a quello di
incremento della redditività.
− notranja reorganizacija: eden izmed temeljnih vidikov strateškega načrta bodo še naprej
prizadevanja za omejitev proizvodnih stroškov, ne da bi pri tem okrnili gospodarska prizadevanja banke ali onemogočili doseganje višje donosnosti;
− apertura di una nuova filiale: l’apertura di questa nuova filiale in centro città, prevista per la
fine dell’anno 2011, persegue l’obiettivo dell’allargamento della nostra rete sportellare in città.
− sviluppo delle filiali già esistenti: le statistiche Prometeia, illustrando le quote di mercato
che i vari Istituti di credito hanno sul nostro territorio, dimostrano inconfutabilmente che le
nostre potenzialità sono ancora tante; aprire nuovi sportelli sicuramente incrementerà il nostro sviluppo, ma è altrettanto vero che anche sulle porzioni di territorio già presidiate c’è comunque grande potenziale di sviluppo. Sarà nostra cura particolare sviluppare tale attività.
− creazione di una nuova rete adibita alla raccolta: lo strumento fondamentale di raccolta
nei prossimi anni continuerà probabilmente ad essere il conto corrente, il deposito a risparmio e l’emissione di prestiti obbligazionari; a questi strumenti si aggiungerà la gestione
integrale, dinamica e articolata del risparmio mediante gli innumerevoli strumenti del risparmio gestito. Abbiamo pertanto intenzione di attivare quanto prima una rete di addetti
private almeno nelle filiali più importanti della città a cominciare dal 2011 e raggruppati in
una Rete dedicata con un proprio responsabile.
– 76 –
− odprtje nove poslovalnice: odprtje nove poslovalnice v središču mesta, ki je načrtovano
za konec leta 2011, zasleduje cilj širitve naše mreže poslovalnic v mestu;
− razvoj že obstoječih podružnic: iz statistike združenja Prometeia, ki prikazuje tržni delež
posameznih bank na našem ozemlju, izhaja prepričanje, da ima naša Banka še vedno velik
potencial; odprtje novih podružnic bo nedvomno pripomoglo k našemu razvoju, vendar je
hkrati res, da ohranjamo velik razvojni potencial tudi na tistih predelih ozemlja, kjer smo že
prisotni. Na nas je, da razvijamo to dejavnost;
− oblikovanje novega omrežja za nabiranje depozitov: osnovni instrumenti za nabiranje
depozitov bodo v prihodnjih letih verjetno še naprej tekoči računi, hranilne vloge in izdaje
obvezničnih posojil; tem instrumentom se bo pridružilo celovito, dinamično in artikulirano
upravljanje prihrankov s pomočjo številnih instrumentov za upravljanje premoženja. Zato
nameravamo že v letu 2011 aktivirati mrežo odgovornih za poslovanje z zasebniki v najpomembnejših podružnicah mesta, ki bodo delovali sinergično pod vodstvom s tem namenom imenovane osebe.
– 77 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
11. INFORMATIVA SULLE OPERAZIONI CON PARTI CORRELATE
11. INFORMACIJE O PoslOVANJU s povezanimi osebami
Le informazioni sui rapporti con parti correlate sono riportate nella parte H “operazioni con
parti correlate” della nota integrativa, cui si fa rinvio. Nella nota integrativa parte H è inoltre riportato un prospetto sintetico dei dati patrimoniali ed economici della Società controllata Immobiliare ZKB Nepremičninska Družba srl.
Informacije o poslovanju s povezanimi osebami prinaša del H »Poslovanje s povezanimi osebami« Dopolnilnega poročila. Del H Dopolnilnega poročila prinaša tudi povzetek premoženjskega
stanja in izkaza poslovnega izida odvisne družbe Immobiliare ZKB Nepremičninska Družba d.o.o..
12.EVOLUZIONE PREVEDIBILE DELLA GESTIONE
12. PRIČAKOVAN RAZVOJ
Lo scenario più probabile al quale andremo incontro nell’anno 2011 sarà improntato sui seguenti punti cardine:
V letu 2011 bo najbolj verjeten scenarij temeljil na naslednjih dejavnikih:
1)aumento della raccolta: per raggiungere tale obiettivo la Banca ha intenzione di realizzare
sostanzialmente due progetti: aprire a fine anno una nuova filiale in centro città e creare una nuova rete interna di consulenti, professionalmente preparati, che possano offrire
alla nostra clientela il supporto necessario ad effettuare delle operazioni di investimento in
modo prudente, consapevole ed in linea con il profilo di rischio dichiarato.
1)porast vlog: za dosego tega cilja namerava banka realizirati predvsem dva projekta. Odprtje nove poslovne enote v središču mesta do konca leta in ureditev nove notranje mreže
strokovno usposobljenih svetovalcev, ki naj našim strankam ponudijo potrebno podporo
za investicijske dejavnosti na preudaren in vesten način ter v skladu z izjavljeno stopnjo
tveganja.
2)contenimento dei costi: questo non facile obiettivo verrà perseguito riducendo, dove ulteriormente possibile, i costi di struttura, cercando però di non penalizzare la qualità dei servizi offerti e soprattutto di non ridurre ulteriormente gli aiuti/contributi/sponsorizzazioni alle
attività svolte sul nostro Territorio.
2)obvladovanje stroškov: ta težko dosegljiv cilj bomo zasledovali z zmanjšanjem stroškov
strukture, kjer je to še mogoče. Pri tem se bomo potrudili, da ohranimo kakovost nudenih
storitev in predvsem brez novega krčenja pomoči/prispevkov/pokroviteljstva dejavnostim,
ki se izvajajo na našem ozemlju.
3)progetto giovani: nel corso dell’anno la Banca intende promuovere delle nuove iniziative
a favore dei giovani. A tale scopo è in esame la creazione di una nuova struttura totalmente dedicata alla realizzazione di quest’obiettivo che il Consiglio ritiene molto importante e
strategico per il nostro futuro ed il futuro dei nostri figli.
3)projekt mladi: Banka namerava v letošnjem letu promovirati nove pobude za mlade. S tem
namenom preučujemo možnosti za oblikovanje nove strukture, v celoti posvečene temu
cilju, za katerega Upravni odbor meni, da je privlačen in ključnega oz. strateškega pomena
za našo prihodnost in prihodnost naših otrok.
13. NOTE CONCLUSIVE
13. ZAKLJUČNA BESEDA
Gentili Socie e Soci, ci avviamo a concludere il nostro doveroso compito informativo nei Vostri
confronti. Speriamo che la relazione vi abbia fornito in modo chiaro e semplice una visione complessiva dell’operatività e dell’essenza della nostra Cooperativa. Vi ringraziamo per la fedeltà e la
fiducia che continuate ad accordarci.
Spoštovani člani! Naša naloga, da vas seznanimo z rezultati, se bliža h koncu. Upamo, da vam
je naše podajanje na jasen in preprost način prikazalo celotno poslovanje in smisel naše zadruge.
Istočasno se vam zahvaljujemo za zaupanje, ki nam ga stalno izkazujete.
In ultimo, prima della proposta del riparto dell’utile netto, un doveroso e cordiale ringraziamento va agli esponenti dell’Organo di Vigilanza della Filiale della Banca d’Italia di Trieste, in particolare al Direttore dott. Pietro Sambati, al dott. Enrico Paccagnella e più in generale, a tutto il
personale di Banca d’Italia, per la disponibilità, l’assistenza e la collaborazione offerteci.
Infine, un sentito ringraziamento va a tutto il nostro personale che con grande impegno e professionalità ha collaborato con la Direzione ed il personale direttivo, contribuendo tangibilmente
al raggiungimento dei, riteniamo, buoni risultati illustrati.
– 78 –
V zaključnem delu poročila in pred predlogom za porazdelitev dobička se nam zdi primerno,
da se prisrčno zahvalimo predstavnikom nadzornega organa tržaške podružnice Banke Italije, posebej direktorju dr. Pietru Sambatiju in dr. Enricu Paccagnelli ter vsemu osebju za izkazano razpoložljivost, pomoč in sodelovanje.
Topla zahvala naj gre spet tudi vsemu našemu osebju, ki je s stalno prizadevnostjo in strokovnostjo sodelovalo z ravnateljstvom in vodstvom in s tem omogočilo doseganje rezultatov, ki smo
jih vam predstavili in za katere si upamo zatrditi, da so dobri.
– 79 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
14. PROGETTO DI DESTINAZIONE DEGLI UTILI DI ESERCIZIO
L’utile di esercizio ammonta a:
€
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
14. PREDLOG PORAZDELITVE ČISTEGA DOBIČKA
875.102,45
Čisti dobiček poslovne dobe znaša:
€
875.102,45
- 70% v zakonite rezerve
€
612.571,72
Občnemu zboru predlagamo naslednjo porazdelitev:
Si propone all’Assemblea di procedere alla seguente ripartizione:
- il 70% alla riserva legale
€
612.571,72
- il 3% ai fondi mutualistici per la promozione e lo sviluppo della cooperazione
€
26.253,07
- 3% v vzajemniške sklade za promocijo in razvoj zadružništva
€
26.253,07
- al fondo di beneficenza e mutualità
€
50.000,00
- v dobrodelni sklad
€
50.000,00
- la quota residua pure a riserva legale
€
186.277,66
- preostali znesek v zakonite rezerve
€
186.277,66
€
875.102,45
SKUPAJ €
875.102,45
TOTALE
Ciò premesso proponiamo al Vostro esame ed alla Vostra approvazione il bilancio dell’esercizio 2010 come esposto nella documentazione di Stato patrimoniale e di Conto economico, dal
prospetto della redditività complessiva, dal prospetto delle variazioni di patrimonio netto, dal rendiconto finanziario nonché nella nota integrativa.
V upoštevanju zgoraj navedenih ugotovitev vam v preučitev in odobritev dajemo obračun za
poslovno leto 2010, kot je prikazan v premoženjskem stanju, izkazu poslovnega uspeha, izkazu skupne dobičkonostnosti, izkazu gibanja kapitala, izkazu denarnih tokov ter v pojasnilu k obračunu.
Opčine, 28.03.2011
Opicina, 28.03.2011
Upravni odbor
Il Consiglio di Amministrazione
– 80 –
– 81 –
Relazione
del Collegio Sindacale
sul Bilancio per
l'esercizio 2010
Poročilo Nadzornega
odbora o Obračunu za
poslovno leto 2010
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
PARTE PRIMA:
PRVI DEL
Signori soci,
Cenjeni člani!
Relazione ai sensi dell’art. 14 del Decreto legislativo 27 gennaio 2010, n. 39.
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Poročilo na osnovi čl. 14, Zak.odloka 27.1.2010, št. 39.
abbiamo svolto la revisione contabile del bilancio di esercizio della Banca di Credito Cooperativo del Carso chiuso al 31/12/2010, costituito dallo Stato patrimoniale, dal Conto economico, dal
prospetto delle variazioni del patrimonio netto, dal prospetto della redditività complessiva, dal
rendiconto finanziario e dalla relativa nota integrativa.
Nadzorni odbor je opravljal knjigovodsko preverjanje (revizijo) bilance poslovne dobe Zadružne kraške banke na dan 31.12.2010, ki jo sestavljajo Bilanca stanja, Izkaz poslovnega uspeha, Izkaz gibanja kapitala, Izkaz skupne dobičkonosnosti, Izkaz denarnih tokov ter Dopolnilno poročilo
k bilanci. Odgovornost za sestavo bilance pripada Upraviteljem banke.
La responsabilità della redazione del bilancio compete agli Amministratori della Banca. E’ nostra la responsabilità del giudizio professionale espresso sul bilancio e basato sulla revisione contabile. Il suddetto bilancio d’esercizio è stato preparato in conformità all’International Financial
Reporting Standards adottati dall’Unione Europea.
Naša pa je odgovornost za poklicno mnenje, ki ga podajamo o bilanci in je osnovano na knjigovodskem preverjanju (reviziji). Omenjena bilanca poslovne dobe je sestavljena na osnovi mednarodnih knjigovodskih principov IFRS, ki jih je sprejela Evropska Unija.
Il nostro esame è stato condotto secondo i principi statuiti per la revisione contabile. In conformità ai predetti principi, la revisione è stata pianificata e svolta al fine di acquisire ogni elemento necessario per accertare se il bilancio di esercizio sia viziato da errori significativi e se risulti, nel
suo complesso, attendibile. Il procedimento di revisione comprende l’esame, sulla base di verifiche a campione, degli elementi probativi a supporto dei saldi e delle informazioni contenute nel
bilancio, nonché la valutazione dell’adeguatezza e della correttezza dei criteri contabili utilizzati e
della ragionevolezza delle stime effettuate dagli Amministratori.
Riteniamo che il lavoro svolto fornisca una ragionevole base per l’espressione del nostro giudizio professionale.
Il bilancio di esercizio presenta ai fini comparativi i dati corrispondenti dell’esercizio precedente predisposti in conformità ai medesimi principi contabili.
Per il giudizio relativo al bilancio dell’esercizio precedente si fa riferimento alla relazione del
Collegio Sindacale emessa in data 13 aprile 2010.
A nostro giudizio, il bilancio d’esercizio della Banca di Credito Cooperativo del Carso al
31/12/2010 è conforme agli International Financial Reporting Standards adottati dall’Unione Europea; esso, pertanto, nel suo complesso è redatto con chiarezza e rappresenta in modo veritiero e
corretto la situazione patrimoniale e finanziaria, il risultato economico, le variazioni del patrimonio
netto e i flussi di cassa della Banca di Credito cooperativo di Carso Soc. Coop. per l’esercizio chiuso
a tale data.
La responsabilità della redazione della relazione sulla gestione in conformità a quanto previsto dalle norme di legge compete agli amministratori della Banca di Credito Cooperativo del Carso
Soc. Coop.. E’ di nostra competenza l’espressione del giudizio sulla coerenza della relazione sulla
gestione con il bilancio, come richiesto dall’art. 2409-ter, comma 2, lettera e), del Codice Civile. A
tal fine, abbiamo svolto le procedure indicate dal principio di revisione n. PR 001 emanato dal Consiglio Nazionale dei Dottori Commercialisti e degli Esperti Contabili e raccomandato dalla Consob.
A nostro giudizio la relazione sulla gestione è coerente con il bilancio d’esercizio della Banca di
Credito Cooperativo del Carso Soc. Coop. al 31/12/2010.
– 84 –
Naš pregled je potekal po načelih o knjigovodskem preverjanju (reviziji). V skladu s temi načeli
smo zastavili in izvajali revizijo z namenom, da se seznanimo z vsemi potrebnimi podatki in da
ugotovimo, če so v bilanci poslovne dobe morebitne pomembne napake kot tudi če je bilanca, v
njeni celoti, zanesljiva. Postopek revizije obsega pregled, na osnovi vzorčnih preverjanj, dokaznih
podatkov o postavkah in o informacijah bilance kot tudi ocenjevanje ustreznosti in korektnosti
knjigovodskih kriterijev ter razumnosti cenitev, ki so jih uporabljali upravitelji.
Nadzorni odbor ocenjuje, da opravljeno delo predstavlja ustrezno osnovo za podajo lastnega
poklicnega mnenja.
Bilanca poslovne dobe vsebuje tudi podatke prejšnje poslovne dobe in tako omogoča primerjavo skladno z omenjenimi knjigovodskimi načeli.
Nadzorni odbor je podal mnenje o prejšnji bilanci za leto 2009 dne 13. aprila 2010.
Nadzorni odbor ocenjuje, da je bilanca Zadružne kraške banke na dan 31.12.2010 sestavljena
ustrezno z mednarodnimi knjigovodskimi principi IAS/IFRS, ki jih je sprejela Evropska Unija. Bilanca je sestavljena jasno in predstavlja na resničen in pravilen način premoženjsko in finančno
stanje, izkaz poslovnega uspeha, premoženjske spremembe ter denarne tokove omenjene banke
za poslovno dobo, ki se je pravkar zaključila.
Odgovornost za pripravo poročila o upravljanju je, na osnovi zakonskih predpisov, v pristojnosti upraviteljev Zadružne kraške banke. Naša pa je pristojnost za oblikovanje mnenja o skladnosti
poročila o upravljanju z bilanco, kot to zahteva drugi odstavek, črka e) člena 2409-ter civ.zak. Zato
smo izvajali postopke v skladu s standardom o reviziji št. 001, ki ga je izdala Zbornica knjigovodskih izvedencev in ga je pripročila tudi Komisija za nadzorstvo nad kotiranimi družbami CONSOB
Nadzorni odbor potrjuje, da je omenjeno poročilo skladno z bilanco poslovne dobe Zadružne
kraške banke na dan 31.12.2010.
– 85 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
DRUGI DEL
PARTE SECONDA:
relazione ai sensi dell’art. 2429 del codice civile
Poročilo na osnovi čl. 2429 civ.zakonika
Il Consiglio di Amministrazione ha messo a nostra disposizione il bilancio d’esercizio chiuso al
31/12/2010 unitamente alla relazione sulla gestione nei termini di legge.
Il progetto di bilancio che è composto da sei distinti documenti: lo Stato patrimoniale, il Conto
economico, il prospetto delle variazioni di patrimonio netto, il prospetto della redditività complessiva, il rendiconto finanziario e la nota integrativa, può essere riassunto nelle seguenti risultanze:
Stato patrimoniale
Upravni odbor nam je izročil v predvidenem roku bilanco poslovne dobe na dan 31.12.2010
skupno s poročilom o upravljanju.
Osnutek bilance sestavlja šest ločenih dokumentov: Bilanca stanja, Izkaz poslovnega uspeha,
Izkaz gibanja kapitala, Izkaz skupne donosnosti, Izkaz denarnih tokov ter Dopolnilno poročilo k
bilanci. Dokumenti izkazujejo v povzetku te podatke:
Bilanca stanja
Attivo
Passivo e Patrimonio netto
Utile dell’esercizio
438.226.773 euro
438.226.773 euro, di cui:
875.103 euro
Conto economico
Postavke na aktivi
Postavke na pasivi in čisto premoženje
Čisti dobiček poslovne dobe
438.226.773 evrov
438.226.773 evrov, od tega znaša
875.103 evri
Izkaz poslovnega uspeha
Utile dell’operatività corrente al lordo delle imposte
Imposte sul reddito dell’esercizio dell’operatività corrente
Utile dell’esercizio
1.413.599 euro
538.496 euro
875.103 euro
La nota integrativa contiene poi le ulteriori informazioni ritenute utili per una rappresentazione più completa degli accadimenti aziendali e per una migliore comprensione dei dati di bilancio
ed è altresì integrata con appositi dati ed informazioni, anche con riferimento a specifiche previsioni di legge. In tale ottica, la stessa fornisce le informazioni richieste da altre norme del codice
civile e dalla regolamentazione secondaria cui la Banca è soggetta, nonché altre informazioni ritenute opportune dall’organo amministrativo per rappresentare in modo veritiero e corretto la
situazione patrimoniale, economica e finanziaria della Banca.
Unitamente al bilancio 2010 sono riportati i dati patrimoniali e di conto economico al
31.12.2009, anch’essi determinati applicando i principi contabili internazionali IAS/IFRS.
Nel corso dell’esercizio abbiamo partecipato alle riunioni del Consiglio di Amministrazione e del
Comitato Esecutivo. In tali interventi abbiamo potuto verificare come l’attività dei suddetti organi sia
improntata al rispetto della corretta amministrazione e di tutela del patrimonio della Banca.
Nel corso dell’anno 2010 abbiamo operato n° 34 verifiche sia collegiali che individuali. Nei
riscontri e nelle verifiche sindacali ci siamo avvalsi, ove necessario, della collaborazione della struttura dei controlli interni e dell’ufficio contabilità generale della Banca.
Il nostro esame è stato svolto secondo i principi di comportamento del Collegio Sindacale
raccomandati dal Consiglio Nazionale Dottori Commercialisti ed Esperti Contabili e, in conformità
a tali principi, abbiamo fatto riferimento alle norme di legge che disciplinano il bilancio di esercizio, sia con riferimento alle disposizioni generali del codice civile e dei principi contabili internazionali, che alle disposizioni specifiche dettate dal Decreto Legislativo 58/98, interpretate ed
adeguate conseguentemente all’applicazione dei principi contabili internazionali IAS/IFRS, giusta
la previsione legislativa 28/2/2005, n. 38 in esecuzione del Regolamento Comunitario n. 1606 del
18.7.2002, e come interpretato anche dall’O.I.C. (Organismo Italiano per la Contabilità).
Dalla nostra attività di controllo e verifica non sono emersi fatti significativi tali da richiedere la
segnalazione alla Banca d’Italia.
– 86 –
Dobiček iz rednega poslovanja pred obdavčitvijo
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja
Čisti dobiček poslovne dobe
1.413.599 evrov
538.496 evrov
875.103 evri
Dopolnilno poročilo obsega tudi podrobne informacije, ki so koristne za izčrpen opis podjetniških dogodkov in za boljše razumevanje bilančnih podatkov. Prav tako obsega podatke in
informacije o specifičnih zakonskih določbah. Zato omenjeno poročilo podaja tudi informacije, ki
jih zahtevajo drugi predpisi civilnega zakonika in predpisi Nadzornega organa B.I. ter druge informacije, ki so se zdele upravnemu odboru koristne za resničen in korekten prikaz premoženjskega,
ekonomskega in finančnega stanja banke. Skupno z bilanco 2010 so prikazani tudi podatki premoženjskega stanja in poslovnega uspeha na dan 31. decembra 2009, ki so ravno tako določeni
na osnovi mednarodnih knjigovodskih principov.
V teku poslovne dobe smo se udeleževali sej Upravnega odbora in Izvršnega odbora. Na tak
način smo lahko ugotovili, da omenjeni organi korektno upravljajo banko in da ščitijo njeno premoženje.
V teku leta 2010 smo opravili skupno 34 pregledov, tako skupinskih kot posameznih. Pri preverjanjih in pregledih smo se posluževali, če je bilo to potrebno, sodelovanja služb notranjega
nadzora in knjigovodskega oddelka banke.
Naše preverjanje je potekalo ustrezno z načeli o delovanju Nadzornih odborov, ki jih priporoča
Zbornica knjigovodskih izvedencev. Skladno z omenjenimi načeli smo upoštevali zakonske predpise,
ki urejajo sestavljanje bilanc poslovne dobe ter splošna navodila civilnega zakonika in mednarodne
knjigovodske principe.Pri tem smo še posebno upoštevali specifične predpise Zak.odloka 58/98, kot
jih dopolnjuje kasnejši zakon z dne 28.2.2005, št. 38, ki je bil odobren na osnovi Pravilnika Evropske
Unije št. 1606 z dne 18.7.2002 ter navodila OIC (Italijanskega Računovodskega Organa).
Ob preverjanjih in pregledih nismo ugotovili pomembnih dogodkov, ki bi zahtevali, da o tem
poročamo Banki Italije.
– 87 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
Ai sensi dell’art. 2403 del codice civile il Collegio:
1)ha ottenuto dagli Amministratori le informazioni sul generale andamento della gestione
e sulla sua prevedibile evoluzione nonché sulle operazioni di maggior rilievo economico
finanziario e patrimoniale;
2)in base alle informazioni ottenute, ha potuto verificare che le azioni deliberate e poste in
essere sono conformi alla legge e allo Statuto sociale e che non appaiono manifestamente
imprudenti, azzardate, in potenziale conflitto di interessi o in contrasto con le deliberazioni
assunte dall’Assemblea o tali da compromettere l’integrità del patrimonio;
3)vigilato sull’osservanza della Legge e dello Statuto, nonché sul rispetto dei principi di corretta amministrazione;
4)ha acquisito conoscenza e vigilato, per quanto di nostra competenza, sull’adeguatezza
dell’assetto organizzativo della Banca anche tramite la raccolta di informazioni dai responsabili delle funzioni e a tal riguardo non abbiamo osservazioni particolari da riferire;
5)ha esaminato e valutato il sistema di controllo interno al fine di verificarne l’indipendenza,
l’autonomia e la separazione da altre funzioni, e ciò anche in relazione allo sviluppo e alle
dimensioni dell’attività sociale nonché ai particolari obblighi e vincoli ai quali la Banca è
soggetta; in proposito è stata posta attenzione all’attività di analisi sulle diverse tipologie di
rischio e sulle modalità per il loro governo, con specifica attenzione al processo interno di
determinazione dell’adeguatezza patrimoniale (ICAAP) ed è stata verificata la separatezza
della funzione di Compliance. Inoltre, è stata sollecitata la costante implementazione, in
una con la formazione, delle procedure connesse agli obblighi degli intermediari; acquisito
informazioni dall’internal audit sul sistema dei controlli interni della banca;
6)ha acquisito conoscenza e vigilato, per quanto di competenza, sull’adeguatezza della struttura organizzativa della Banca e sul rispetto dei principi di corretta amministrazione. A tal
fine il Collegio ha operato sia tramite la raccolta di informazioni dai responsabili delle diverse funzioni, sia con incontri ricorrenti con i responsabili stessi, che con riscontri diretti in
merito agli adempimenti ripetitivi, nonché con la richiesta alla funzione di Internal Auditing
di apposite relazioni in ordine all’attività dalla medesima svolta.
Vi evidenziamo infine che non sono pervenute denunce ex art. 2408 del codice civile o esposti
di altra natura.
Il Collegio Sindacale, in ottemperanza alle disposizioni di cui all’art. 2 Legge 59/92 e dell’art.
2545 cod. civ., comunica di condividere i criteri seguiti dal Consiglio di amministrazione nella gestione sociale per il conseguimento degli scopi mutualistici in conformità col carattere cooperativo della società e dettagliati nella relazione sulla gestione presentata dagli stessi Amministratori.
Si segnalano qui, in particolare, l’accesso ai prodotti e servizi bancari secondo modalità e condizioni agevolate, i conti correnti a costi moderati e depositi di risparmio a spese di gestione che
in nessun caso superano le competenze maturate nonché i tassi su prestiti mediamente inferiori
rispetto a quanto applicato ai non soci.
In considerazione di quanto sopra, il Collegio esprime parere favorevole all’approvazione del
bilancio dell’esercizio e concorda con la proposta di destinazione del risultato di esercizio formulata dal Consiglio di Amministrazione.
Il Collegio ringrazia tutto il personale della banca per la collaborazione durante i controlli.
Opicina, 12 aprile 2011
I Sindaci
Dott. Stevo Kosmač
Rag. Boris Kuret
Rag. Vojko Lovriha
– 88 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Na osnovi 2403. čl. civ.zakonika je Nadzorni odbor:
1)prejel od upraviteljev podatke o splošnem poteku upravljanja in o njegovem predvidenem
razvoju ter o pomembnejših premoženjskih, ekonomskih in finančnih poslih;
2)na osnovi prejetih informacij je ugotovil, da so sprejeti sklepi v skladu z zakonskimi predpisi
in s statutom in da niso očitno neprevidni ali nepremišljeni kot tudi da niso v možnem konfliktu interesov, tako da bi lahko ogrozili družbeno premoženje;
3)preverjal spoštovanje zakona in statuta ter spoštovanje načel o korektnem upravljanju;
4)seznanil se je o stopnji organizacijske sestave banke in jo nadzoroval, tudi z zbiranjem podatkov pri odgovornih osebah za posamezne oddelke. O tem nima Nadzorni odbor posebnih pripomb;
5)preveril in ocenil je sistem notranjega nadzora z namenom, da ugotovi njegovo neodvisnost
in avtonomijo od ostalih oddelkov banke, upoštevajoč razvoj in obseg družbene dejavnosti ter
obveznosti in omejitve, ki jih mora banka spoštovati; pozorno smo sledili preverjanju raznih
vrst tveganj in njihovemu upravljanju, kar pride specifično do izraza pri notranjem postopku za
določanje zadostnega premoženja banke (ICAAP). Preverili smo tudi neodvisnost oddelka, ki
je odgovoren za notranje nadzorovanje skladnosti Compliance. Prav tako smo stalno opozarjali na potrebo za prilagajanje postopkov banke in formiranje osebja. Prejeli smo informacije
odgovornega organa (»internal auditor«) o sistemu notranjega nadzora banke;
6)ocenjeval je ustreznost upravnega in knjigovodskega sistema in ga nadzoroval; prav tako
je preverjal, tudi s pomočjo informacij odgovornih za posamezne oddelke, njegovo konkretno zanesljivost, ki omogoča pravilno izkazovanje poslovnih dogodkov in dejanj. Nadzorni
odbor je tudi opravljal neposredna preverjanja in zahteval odgovornega organa notranjega
nadzora poročila o opravljeni dejavnosti.
Sporočamo Vam, da Nadzorni odbor ni prejel prijav na osnovi 2408 člena civ. zakonika ali drugih vlog.
Nadzorni odbor, ob upoštevanju navodil 2. člena zakona 59/92 in 2545 člena civ.zak., sporoča,
da soglaša s kriteriji Upravnega odbora glede vodenja banke za dosego vzajemnostnih namenov,
v skladu z zadružnim značajem podjetja. Ti kriteriji o delovanju s člani so podrobno navedeni v
poročilu o upravljanju, ki ga je pripravil Upravni odbor. Navajamo tu le pomembnejše: dostop do
bančnih storitev in proizvodov po ugodnih pogojih, nizke stroške na tekočih računih, stroške na
hranilnih vlogah, ki ne presegajo dozorelih obresti ter obrestne mere na posojilih, ki so običajno
nižje od obrestnih mer za nečlane.
Na osnovi opravljenih pregledov Nadzorni odbor podaja ugodno mnenje za odobritev bilance poslovne dobe in soglaša s predlogom o porazdelitvi dobička, ki ga je pripravil Upravni odbor.
Nadzorni odbor se zahvaljuje vsemu bančnemu osebju za sodelovanje pri pregledih.
Opčine, 12.aprila 2011
NADZORNI OBOR
Stevo Kosmač
Boris Kuret
Vojko Lovriha
– 89 –
Bilancio
al 31.12.2010
Obračun
na dan 31.12.2010
Bilancio 2010
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Letno poročilo 2010
Stato patrimoniale: attivo
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilanca stanja: aktiva
Totale al
31/12/2010
Voci dell’attivo
Totale al
31/12/2009
Skupaj dne
31.12.2010
Postavke na aktivi
Skupaj dne
31.12.2009
10.
Cassa e disponibilità liquide
4.253.063
4.030.211
10.
Denar v blagajni in stanje na računih pri osrednji banki
4.253.063
4.030.211
20.
Attività finanziarie detenute per la negoziazione
1.032.040
1.519.816
20.
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
1.032.040
1.519.816
40.
Attività finanziarie disponibili per la vendita
55.087.964
66.628.108
40.
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
55.087.964
66.628.108
50.
Attività finanziarie detenute sino alla scadenza
10.180.252
10.183.545
50.
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
10.180.252
10.183.545
60.
Crediti verso banche
21.341.531
25.020.606
60.
Krediti bankam
21.341.531
25.020.606
70.
Crediti verso clientela
335.330.252
310.805.766
70.
Krediti strankam, ki niso banke
335.330.252
310.805.766
100.
Partecipazioni
100.000
0
100.
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb
100.000
0
110.
Attività materiali
6.764.276
7.242.499
110.
Opredmetena osnovna sredstva
6.764.276
7.242.499
120.
Attività immateriali
35.558
13.627
120.
Neopredmetena dolgoročna sredstva
35.558
13.627
0
0
471.927
356.312
0
233.284
di cui:
- avviamento
130.
Attività fiscali
a) correnti
b) anticipate
140.
Attività non correnti e gruppi di attività in via di dismissione
150.
Altre attività
Totale dell’attivo
– 92 –
od katerih:
- dobro ime
0
0
471.927
356.312
0
233.284
a) terjatve za davek
471.927
123.028
b) odložene terjatve za davek
471.927
123.028
535.000
718.982
140.
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo
535.000
718.982
3.094.910
4.191.989
150.
Druga sredstva
3.094.910
4.191.989
438.226.773
430.711.461
438.226.773
430.711.461
130.
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
Skupaj sredstva
– 93 –
Bilancio 2010
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Letno poročilo 2010
Stato patrimoniale: passivo
Bilanca stanja: pasiva
Voci del passivo e del patrimonio netto
10.
Debiti verso banche
20.
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Totale al
31/12/2010
Totale al
31/12/2009
Postavke na pasivi in delniški kapital
5.697.328
3.219.183
10.
Dolgovi do bank
Debiti verso clientela
256.797.009
253.512.193
20.
Dolgovi do strank, ki niso banke
30.
Titoli in circolazione
79.855.059
74.515.484
30.
Izdani vrednostni papirji
40.
Passività finanziarie di negoziazione
0
1.490
40.
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
50.
Passività finanziarie valutate al fair value
26.267.548
30.108.901
50.
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti
80.
Passività fiscali
271.826
379.245
80.
a) correnti
113.771
b) differite
Skupaj dne
31.12.2010
Skupaj dne
31.12.2009
5.697.328
3.219.183
256.797.009
253.512.193
79.855.059
74.515.484
0
1.490
26.267.548
30.108.901
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
271.826
379.245
0
a) obveznosti za davek
113.771
0
158.055
379.245
b) odložene obveznosti za davek
158.055
379.245
100.
Altre passività
7.965.072
7.231.724
100.
Druge obveznosti
7.965.072
7.231.724
110.
Trattamento di fine rapporto del personale
2.166.683
2.293.382
110.
Odpravnine in podobne obveznosti do zaposlencev
2.166.683
2.293.382
120.
Fondi per rischi e oneri
171.693
144.521
120.
Rezervacije
171.693
144.521
171.693
144.521
171.693
144.521
(60.502)
1.018.063
130.
Rezerva ovrednotenj
(60.502)
1.018.063
57.989.826
56.895.836
160.
Rezerve
57.989.826
56.895.836
148.105
142.727
170.
Vplačani presežek kapitala
148.105
142.727
82.023
69.340
180.
Osnovni kapital
82.023
69.340
875.103
1.179.372
200.
Čisti dobiček (izguba) poslovnega leta (+/-)
875.103
1.179.372
438.226.773
430.711.461
438.226.773
430.711.461
b) altri fondi
130.
Riserve da valutazione
160.
Riserve
170.
Sovrapprezzi di emissione
180.
Capitale
200.
Utile (Perdita) d’esercizio (+/-)
Totale del passivo e del patrimonio netto
– 94 –
b) druge rezervacije
Skupaj obveznosti in delniški kapital
– 95 –
Bilancio 2010
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Letno poročilo 2010
Conto economico
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Izkaz poslovnega uspeha
Voci del Conto economico
Totale al
31/12/2010
Totale al
31/12/2009
Postavke
Skupaj dne
31.12.2010
Skupaj dne
31.12.2009
10.
Interessi attivi e proventi assimilati
14.250.023
15.958.656
10.
Prihodki iz obresti in podobni prihodki
14.250.023
15.958.656
20.
Interessi passivi e oneri assimilati
(3.983.500)
(5.076.715)
20.
Odhodki za obresti in podobni odhodki
(3.983.500)
(5.076.715)
30.
Margine di interesse
10.266.523
10.881.941
30.
Čiste obresti
10.266.523
10.881.941
40.
Commissioni attive
2.902.915
2.137.566
40.
Prejete provizije
2.902.915
2.137.566
50.
Commissioni passive
(276.356)
(257.391)
50.
Dane provizije
(276.356)
(257.391)
60.
Commissioni nette
2.626.559
1.880.175
60.
Čiste provizije
2.626.559
1.880.175
70.
Dividendi e proventi simili
61.702
71.783
70.
Prihodki iz dividend in podobni prihodki
61.702
71.783
80.
Risultato netto dell’attività di negoziazione
56.584
48.568
80.
Čisti poslovni izid iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju
56.584
48.568
100.
Utili (perdite) da cessione o riacquisto di:
503.266
6.580
100.
Dobički (izgube) od odprodaje ali odkupa:
503.266
6.580
b) attività finanziarie disponibili per la vendita
502.612
(551)
b) finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo
502.612
(551)
d) passività finanziarie
654
7.131
d) finančnih obveznosti
654
7.131
3.781
1.145
110.
Čisti poslovni izid iz finančnih sredstev in obveznosti
pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
3.781
1.145
13.518.415
12.890.192
120.
Poslovni prihodki
13.518.415
12.890.192
130.
Popravki čiste vrednosti za oslabitve in odprava oslabitev:
(1.488.390)
(670.631)
a) s krediti
(1.488.390)
(670.631)
110.
Risultato netto delle attività e passività finanziarie
valutate al fair value
120.
Margine di intermediazione
130.
Rettifiche/riprese di valore nette per deterioramento di:
(1.488.390)
(670.631)
(1.488.390)
(670.631)
a) crediti
140.
Risultato netto della gestione finanziaria
12.030.025
12.219.561
140.
Čisti poslovni dobiček/izguba iz finančnega upravljanja
12.030.025
12.219.561
150.
Spese amministrative:
(11.338.120)
(11.677.852)
150.
Administrativni stroški:
(11.338.120)
(11.677.852)
a) spese per il personale
(6.948.065)
(6.975.608)
a) Stroški dela
(6.948.065)
(6.975.608)
b) altre spese amministrative
(4.390.055)
(4.702.244)
b) Ostali splošni in administrativni stroški
(4.390.055)
(4.702.244)
(44.406)
0
160.
Oblikovanje čistih rezervacij
(44.406)
0
(829.406)
(620.911)
170.
Popravki čiste vrednosti za oslabitve in odprava oslabitev opredmetenih sredstev
(829.406)
(620.911)
(16.237)
(13.845)
180.
Popravki čiste vrednosti za oslabitve in odprava oslabitev neopredmetenih sredstev
(16.237)
(13.845)
1.611.743
1.600.270
190.
Ostali odhodki/prihodki poslovanja
1.611.743
1.600.270
(10.616.426)
(10.712.338)
200.
Operativni stroški
(10.616.426)
(10.712.338)
0
1.858
240.
Dobički (izgube) iz odprodaje naložb
0
1.858
1.413.599
1.509.081
160.
Accantonamenti netti ai fondi per rischi e oneri
170.
Rettifiche/riprese di valore nette su attività materiali
180.
Rettifiche/riprese di valore nette su attività immateriali
190.
Altri oneri/proventi di gestione
200.
Costi operativi
240.
Utili (Perdite) da cessione di investimenti
250.
Utile (Perdita) della operatività corrente al lordo delle imposte
1.413.599
1.509.081
250.
Dobiček (izguba) iz rednega poslovanja pred obdavčitvijo
260.
Imposte sul reddito dell’esercizio dell’operatività corrente
(538.496)
(329.709)
260.
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja
(538.496)
(329.709)
270.
Utile (Perdita) della operatività corrente al netto delle imposte
875.103
1.179.372
270.
Dobiček (izguba) iz rednega poslovanja po obdavčitvi
875.103
1.179.372
290.
Utile (Perdita) d’esercizio
875.103
1.179.372
290.
Čisti dobiček (izguba) poslovnega leta
875.103
1.179.372
– 96 –
– 97 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
Prospetto della redditività complessiva
Voci
10.
Utile (Perdita) d’esercizio
Izkaz skupne dobičkonosnosti
31/12/2010
31/12/2009
875.103
1.179.372
Postavke
10.
Altre componenti reddituali al netto delle imposte
20.
Attività finanziarie disponibili per la vendita
110.
Totale altre componenti reddituali al netto delle imposte
120.
Redditività complessiva (Voce 10+110)
– 98 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Čisti dobiček (izguba) poslovnega leta
31.12.2010
31.12.2009
875.103
1.179.372
(1.078.565)
939.308
(1.078.565)
939.308
(203.462)
2.118.680
Druge sestavine na prihodkovni strani brez davka
(1.078.565)
939.308
20.
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
(1.078.565)
939.308
110.
Skupno drugih sestavin na prihodkovni strani brez davka
(203.462)
2.118.680
120.
Skupna dobičkonosnost (postavke 10+110)
– 99 –
b) altre azioni
-
1.018.063
Riserve da valutazione:
59.305.338
1.179.372
0
b) ostale delnice
– 101 –
57.328.380
a) iz dobička
b) ostale
0
Lastne delnice
59.305.338
-
(432.544)
- 59.305.338
-
1.093.990
1.093.990
-
-
-
-
Razporeditev dobička
(izgube) za prejšnje obdobje
(85.382)
- (85.382)
1.179.372 (1.093.990)
1.018.063
(432.544)
57.328.380
56.895.836
142.727
-
69.340
69.340
- 59.305.338
-
-
-
-
-
-
(85.382)
- (85.382)
1.179.372 (1.093.990)
-
-
- 20.676 (2.615)
-
Premiki v oz. premiki iz kapitala
-
-
-
6.920
-
13.756
-
-
(1.542)
-
(1.073)
13.756 (1.073)
- 20.676 (2.615)
-
-
-
Stock options
Spremembe poslovnega leta
-
-
-
-
-
-
(1.542)
-
(1.073)
6.920
-
13.756
13.756 (1.073)
-
Operazioni sul patrimonio netto
Variazioni dell’esercizio
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
59.034.555
(203.462)
(203.462)
875.103
(1.078.565)
875.103
875.103
59.034.555
875.103
(60.502)
(432.544)
58.422.370
57.989.826
148.105
-
82.023
82.023
(60.502)
Redditività complessiva
esercizio 2010
(1.078.565)
(432.544)
58.422.370
57.989.826
148.105
-
82.023
82.023
Letno poročilo 2010
Skupaj kapital
1.179.372
0
Kapitalski inštrumenti
čistni poslovni izid (izguba)
poslovnega leta
1.018.063
1.093.990
57.328.380
1.018.063
1.093.990
-
-
-
-
56.895.836
142.727
-
69.340
69.340
Allocazione risultato
esercizio precedente
Bilancio 2010
Rezerva ovrednotenj:
(432.544)
56.895.836
142.727
Rezerve:
Vplačani presežek kapitala
69.340
a) navadne delnice
-
69.340
Osnovni kapital:
Patrimonio netto
Utile (Perdita) di esercizio
Azioni proprie
-
-
(432.544)
b) altre
0
-
57.328.380
a) di utili
Stanje na dan 31.12.2009
Strumenti di capitale
-
56.895.836
142.727
-
Riserve:
Sovrapprezzi di emissione
69.340
a) azioni ordinarie
-
69.340
Esistenze al 31.12.2009
Capitale:
Modifica saldi apertura
Sprememba stanja na prvi dan
poslovnega leta
Emissione nuove azioni
Nova izdaja delnic
Esistenze al 1.1.2010
Stanje na dan 01.01.2010
Acquisto azioni proprie
Lastne delnice
Riserve
Rezerve
Distribuzione
straordinaria dividendi
Izplačilo dividend
med letom
Dividendi e
altre destinazioni
Med letom izplačane
dividende in ostala izplačila
Variazione strumenti
di capitale
Sprememba kapitalskih
inštrumentov
Variazioni di riserve
Spremembe rezerv
Derivati su proprie azioni
Izvedeni finančni
inštrumenti na lastne delnice
Prospetto delle variazioni del patromonio netto esercizio 2010
Stock options
Patrimonio netto
al 31.12.2010
Spupna dobičkonosnost
za leto 2010
– 100 –
Končno stanje v obračunskem
obdobju 31.12.2010
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Izkaz gibanja kapitala poslovne dobe 2010
b) altre azioni
-
78.755
57.301.463
2.824.539
0
b) ostale delnice
– 103 –
54.638.578
a) iz dobička
b) ostale
0
Lastne delnice
57.301.463
-
(432.544)
- 57.301.463
-
2.689.802
2.689.802
-
-
-
-
- (134.737)
2.824.539 (2.689.802) (134.737)
78.755
(432.544)
54.638.578
54.206.034
136.397
-
55.738
55.738
- 57.301.463
-
-
-
-
-
-
Razporeditev dobička
(izgube) za prejšnje obdobje
- (134.737)
2.824.539 (2.689.802) (134.737)
-
-
- 21.292 (1.360)
-
Premiki v oz. premiki iz kapitala
-
-
-
7.112
-
14.180
14.180
-
-
(782)
-
(578)
(578)
- 21.292 (1.360)
-
-
-
Stock options
Spremembe poslovnega leta
-
-
-
-
-
-
(782)
-
(578)
(578)
7.112
-
14.180
14.180
-
Operazioni sul patrimonio netto
Variazioni dell’esercizio
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
59.305.338
2.118.680
2.118.680
1.179.372
939.308
1.179.372
1.179.372
59.305.338
1.179.372
1.018.063
(432.544)
57.328.380
56.895.836
142.727
-
69.340
69.340
1.018.063
Redditività complessiva
esercizio 2009
939.308
(432.544)
57.328.380
56.895.836
142.727
-
69.340
69.340
Letno poročilo 2010
Skupaj kapital
2.824.539
0
Kapitalski inštrumenti
Čisti poslovni izid (izguba)
poslovnega leta
78.755
2.689.802
54.638.578
78.755
2.689.802
-
-
-
-
54.206.034
136.397
-
55.738
55.738
Allocazione risultato
esercizio precedente
Bilancio 2010
Rezerva ovrednotenj
(432.544)
54.206.034
136.397
Rezerve:
Vplačani presežek kapitala
55.738
a) navadne delnice
-
55.738
Osnovni kapital :
Patrimonio netto
Utile (Perdita) di esercizio
Azioni proprie
Strumenti di capitale
-
-
(432.544)
b) altre
0
-
54.638.578
a) di utili
Stanje na dan 31.12.2008
Riserve da valutazione:
-
54.206.034
136.397
-
Riserve:
Sovrapprezzi di emissione
55.738
a) azioni ordinarie
-
55.738
Esistenze al 31.12.2008
Capitale:
Modifica saldi apertura
Sprememba stanja na prvi
dan poslovnega leta
Emissione nuove azioni
Nova izdaja delnic
Esistenze al 1.1.2009
Stanje na dan 01.01.2009
Acquisto azioni proprie
Lastne delnice
Riserve
Rezerve
Distribuzione
straordinaria dividendi
Izplačilo dividend
med letom
Dividendi e
altre destinazioni
Med letom izplačane
dividende in ostala izplačila
Variazione strumenti
di capitale
Sprememba kapitalskih
inštrumentov
Variazioni di riserve
Spremembe rezerv
Derivati su proprie azioni
Izvedeni finančni inštrumenti
na lastne delnice
Prospetto delle variazioni del patrimonio netto esercizio 2009
Stock options
Patrimonio netto
al 31.12.2009
Spupna dobičkonosnost
za leto 2009
– 102 –
Končno stanje v obračunskem
obdobju 31.12.2009
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Izkaz gibanja kapitala poslovne dobe 2009
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
Rendiconto finanziario: metodo indiretto
Izkaz denarnih tokov: po posredni metodi
Importo
A. ATTIVITA’ OPERATIVA
Totale al
31/12/2010
1. Gestione
- risultato d’esercizio (+/-)
- plus/minusvalenze su attività finanziarie detenute per la negoziazione
e su attività/passività finanziarie valutate al fair value (-/+)
- plus/minusvalenze su attività di copertura (-/+)
- rettifiche/riprese di valore nette per deterioramento (+/-)
- rettifiche/riprese di valore nette su immobilizzazioni
materiali e immateriali (+/-)
- accantonamenti netti a fondi rischi ed oneri
ed altri costi/ricavi (+/-)
- imposte e tasse non liquidate (+)
- rettifiche/riprese di valore nette dei gruppi di attività
in via di dismissione al netto dell’effetto fiscale (+/-)
- altri aggiustamenti (+/-)
2. Liquidità generata/assorbita dalle attività finanziarie
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Znesek
Totale al
31/12/2009
2.701.255
3.413.829
875.103
1.179.372
(430.379)
356.948
0
0
1.752.677
766.402
845.643
634.756
105.061
97.443
113.771
783.841
0
0
(560.621)
(404.933)
(10.285.899)
(45.789.889)
A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Skupaj dne
31.12.2010
1. Poslovna sredstva
Skupaj dne
31.12.2009
2.701.255
3.413.829
875.103
1.179.372
(430.379)
356.948
0
0
1.752.677
766.402
845.643
634.756
105.061
97.443
113.771
783.841
0
0
(560.621)
(404.933)
(10.285.899)
(45.789.889)
- povečanje/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju
0
0
- povečanje/zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
0
0
- povečanje/zmanjšanje finančnih sredstev, v posesti za prodajo
10.103.178
(5.694.153)
- krediti in predujmi bankam: na vpogled
11.832.323
(605.134)
- krediti in predujmi bankam: ostale terjatve
(8.214.950)
(2.828.320)
(25.323.219)
(35.579.519)
1.316.769
(1.082.763)
8.068.483
36.419.758
2.478.145
1.227.220
- čisti poslovni izid obdobja (+/-)
- nerealizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev namenjenih trgovanju in
iz finančnih sredstev/ obveznosti, ki so merjena po pošteni vrednosti (-/+)
- nerealizirani dobički/izgube iz sredstev namenjenih varovanju (-/+)
- popravki čiste vrednosti za oslabitve/odpravo oslabitev (+/-)
- popravki čiste vrednosti za oslabitve/odpravo oslabitev
opredmetenih in neopredmetenih sredstev (+/-)
- oblikovanje čistih rezervacij za tveganja in odhodke in drugi
odhodki/ prihodki (+/-)
- davki in takse, ki še niso plačani (+)
- popravki čiste vrednosti za oslabitve/odpravo nekratkoročnih sredstev v posesti
za prodajo in ustavljeno poslovanje zmanjšano za učinek davka (+/-)
- druge prilagoditve (+/-)
2. Povečanje/zmanjšanje finančnih poslovnih sredstev
- attività finanziarie detenute per la negoziazione
0
0
- attività finanziarie valutate al fair value
0
0
- attività finanziarie disponibili per la vendita
10.103.178
(5.694.153)
- crediti verso banche: a vista
11.832.323
(605.134)
- crediti verso banche: altri crediti
(8.214.950)
(2.828.320)
- crediti verso clientela
(25.323.219)
(35.579.519)
- altra attività
1.316.769
(1.082.763)
8.068.483
36.419.758
2.478.145
1.227.220
0
0
- povečanje/zmanjšanje finančnih obveznosti do bank:
druge obveznosti
0
0
3. Liquidità generata/assorbita dalle passività finanziarie
- krediti in predujmi strankam
- ostala aktiva
3. Povečanje/zmanjšanje finančnih poslovnih obveznosti
- povečanje/zmanjšanje finančnih obveznosti do bank: na vpogled
- debiti verso banche: a vista
- debiti verso banche: altri debiti
- debiti verso clientela
3.284.816
18.834.361
- povečanje/zmanjšanje finančnih obveznosti do strank
3.284.816
18.834.361
- titoli in circolazione
4.834.973
28.638.931
- izdani dolžniški vrednostni papirji
4.834.973
28.638.931
- passività finanziarie di negoziazione
0
0
0
0
- passività finanziarie valutate al fair value
(2.618.409)
(10.352.038)
(2.618.409)
(10.352.038)
- altre passività
88.958
(1.928.716)
88.958
(1.928.716)
483.839
(5.956.302)
483.839
(5.956.302)
Liquidità netta generata/assorbita dall’attività operativa
– 104 –
- povečanje/zmanjšanje finančnih obveznosti v posesti za trgovanje
- povečanje/zmanjšanje finančnih obveznosti, pripoznanih po
pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
- povečanje/zmanjšanje finančnih drugih obveznosti
Neto denarni tokovi pri poslovanju
– 105 –
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Bilancio 2010
Letno poročilo 2010
B. ATTIVITA’ DI INVESTIMENTO
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
1. Liquidità generata da
61.702
7.525.693
1. Prejemki pri naložbenju v zvezi
0
0
- s prejemki pri prodaji dolgoročnih naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb
61.702
71.783
- s prejemki pri prodaji naložb v kapital družb
61.702
7.525.693
0
0
61.702
71.783
- vendite di partecipazioni
- dividendi incassati su partecipazioni
- vendite di attività finanziarie detenute sino alla scadenza
0
7.450.000
- s prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
0
7.450.000
- vendite di attività materiali
0
3.910
- s prejemki pri prodaji opredmetenih sredstev
0
3.910
- vendite di attività immateriali
0
0
- s prejemki pri prodaji neopredmetenih dolgoročnih sredstev
0
0
- vendite di rami d’azienda
0
0
- s prejemki pri prodaji odsekov podjetja
0
0
(305.369)
(1.567.598)
(305.369)
(1.567.598)
(100.000)
0
- izdatki pri nakupu naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb
(100.000)
0
0
0
- izdatki pri nakupu finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
0
0
(167.201)
(1.566.564)
- izdatki pri nakupu opredmetenih sredstev
(167.201)
(1.566.564)
(38.168)
(1.034)
- izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev
(38.168)
(1.034)
0
0
- izdatki pri nakupu odsekov podjetja
0
0
(243.667)
5.958.095
(243.667)
5.958.095
18.061
19.932
0
0
(35.381)
(156.519)
2. Liquidità assorbita da
- acquisti di partecipazioni
- acquisti di attività finanziarie detenute sino alla scadenza
- acquisti di attività materiali
- acquisti di attività immateriali
- acquisti di rami d’azienda
Liquidità netta generata/assorbita dall’attività d’investimento
C. ATTIVITA’ DI PROVVISTA
- emissioni/acquisti di azioni proprie
- emissioni/acquisti di strumenti di capitale
- distribuzione dividendi e altre finalità
2. Izdatki pri naložbenju
Neto denarni tokovi pri naložbenju
C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
18.061
19.932
- izdaje/odkupi lastnih delnic
0
0
- izdaje/nakupi kapitalskih inštrumentov
(35.381)
(156.519)
- porazdeljitev dividend in druge namembnosti
Liquidità netta generata/assorbita dall’attività di provvista
(17.320)
(136.587)
Neto denarni tokovi pri financiranju
(17.320)
(136.587)
LIQUIDITA’ NETTA GENERATA/ASSORBITA NELL’ESERCIZIO
222.852
(134.794)
DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI NA KONCU OBDOBJA
222.852
(134.794)
LEGENDA
LEGENDA
(+) generata
(+) povečanje
(–) assorbita
(–) zmanjšanje
Riconciliazione
Usklajevanje postavk
Importo
Voci di bilancio
Totale al
31/12/2010
Cassa e disponibilità liquide all’inizio dell’esercizio
Liquidità totale netta generata/assorbita nell’esercizio
Cassa e disponibilità liquide: effetto della variazione dei cambi
Cassa e disponibilità liquide alla chiusura dell’esercizio
– 106 –
Znesek
Totale al
31/12/2009
Postavke v bilanci stanja
Skupaj dne
31.12.2010
4.030.211
4.165.005
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja
222.852
(134.794)
Čisto povečanje/zmanjšanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov v poročevalnem obdobju
0
0
4.253.063
4.030.211
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki: učinek spremembe deviznih tečajev
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu poslovnega obdobja
– 107 –
Skupaj dne
31.12.2009
4.030.211
4.165.005
222.852
(134.794)
0
0
4.253.063
4.030.211
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Filiali / Podružnice:
Opicina – Opčine
34151 Via/Ul. Ricreatorio, 2
tel.040 21491 – fax 040 211879
Trieste - Trst:
34121 Via/Ul. San Spiridione, 7
tel.040 2149880 – fax 040 2149885
34123 Riva Gulli, 4
tel.040 2149890 – fax 040 2149895
34132 Piazza/Trg Libertà, 5
tel.040 2149357 – fax 040 2149352
34137 Via/Ul. Molino a Vento, 154
tel.040 2149850 – fax 040 2149855
Aurisina – Nabrežina
34011 Piazza San Rocco/Trg Sv. Roka, 106
tel.040 2149401 – fax 040 201133
Sistiana – Sesljan
34011 Sistiana/Sesljan, 44
tel.040 2149523 – fax 040 291500
Basovizza – Bazovica
34149 Via/Ul. Gruden, 23/c
tel.040 2149551 – fax 040 2149553
Domio – Domjo
34018 Domio/Domjo, 289/a
tel.040 2149571 – fax 040 2149576
Dolina
34018 Zona Artigianale/Obrtna cona, 507/13
tel.040 2149800 – fax 040 2149805
Muggia – Milje
34015 Via/Ul. Roma, 17/b-c
tel.040 2149830 – fax 040 2149835
www.zkb.it