DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE V LETU 2010

Transcription

Direkcija Republike Slovenije za ceste
1
D I R E K C I J A R E P U B L I K E S LO V E N I J E Z A C E S T E V L E T U 2 0 1 0
Direkcija Republike Slovenije za ceste v letu 2010
2
D I R E K C I J A R E P U B L I K E S LO V E N I J E Z A C E S T E V L E T U 2 0 1 0
LJUBLJANA, 2011
4
5
Spoštovani,
na Direkcijo Republike Slovenije za ceste (v nadaljevanju DRSC) v zadnjih letih leti veliko kritik
zaradi slabega stanja več kot polovice državnega cestnega omrežja, s katerim upravlja. Nanjo
se s prstom kaže kot na krivca, ki samo pasivno spremlja, kaj se na državnih cestah dogaja,
ne stori pa ničesar zato, da bi se takšno stanje izboljšalo. Vendar je resnica povsem drugačna.
Strokovnjaki s področja upravljanja, vzdrževanja in varstva cest ter prometa, tako tisti, ki smo
zaposleni v DRSC, kot tisti, ki z nami sodelujejo kot zunanji sodelavci, že vrsto let laično in
politično javnost opozarjamo na glavno srž problema - neurejeno financiranje tako razvoja kot
tudi vzdrževanja državnega cestnega omrežja. Stroka, ki ima v naši državi na žalost vedno manj
besede, že nekaj let opozarja na v javnosti večkrat izpostavljeno dejstvo, da kakovost in obseg
ponudbe infrastrukturnih storitev na glavnih in regionalnih državnih cestah ne ustreza več
današnjim potrebam, saj so obstoječe državne ceste v relativno slabem stanju, kar je posledica
premajhnih finančnih vlaganj v njihovo obnovo in nadaljnji razvoj v preteklih desetletjih. Letni
obseg zagotovljenih finančnih sredstev, namenjen vzdrževanju in izgradnji državnega cestnega
omrežja, je namreč vsako leto izpostavljen drastičnemu krčenju, medtem ko po drugi strani
število vseh vozil in s tem promet močno narašča.
Opravljeno prometno delo na državnih cestah v letu 2000 izkazuje 8.650 milijonov voznih km/
leto, v letu 2010 pa že 12.750 milijonov voznih km/leto. Pri tem je še posebej zaskrbljujoč podatek
o kategoriji tovornih vozil, kjer je opravljeno prometno delo v letu 2000 znašalo 963 milijonov
voznih km/leto, deset let pozneje pa preko 2.000 milijonov voznih km/leto. Zato se kljub v veliki
večini dograjenemu avtocestnemu omrežju, na državnih cestah še vedno srečujemo z ozkimi
grli zaradi stalne in visoke stopnje rasti prometa. Dejstvo je, da glavne in regionalne državne
ceste niso bile dimenzionirane in grajene za takšen obseg prometa, pri čemer se povečujeta
tako gostota prometa kakor tudi prometne obremenitve, rezultat seštevka obeh prometnih
vplivov pa so seveda poškodbe vozne površine. V zelo slabem in slabem stanju je 50 % vseh
vozišč, v mejnem stanju jih je 12 %, v zelo dobrem in dobrem pa 38 % vseh vozišč. Z drugimi
besedami to pomeni, da je od skoraj 6.000 km državnih cest v upravljanju DRSC, v zelo slabem
in slabem stanju skupaj 3.300 km, v mejnem stanju 700 km ter v zelo dobrem in dobrem stanju
skupaj 1.900 km vseh vozišč.
Zato smo se na DRSC odločili, da širši javnosti podamo pregled našega dela v preteklem letu,
z željo, da vsak sam presodi, ali smo v danih pogojih in okoliščinah, v katerih deluje DRSC, res
storili premalo. Opozoriti želimo tudi na vrsto administrativnih postopkov, ki jih vodimo v DRSC
ter obenem opozoriti na nekakšno stanje dvoživke - po eni strani smo operativni organ, ki mora v
primeru izrednih dogodkov odreagirati nemudoma, po drugi strani pa vodimo upravne postopke
in se ubadamo z veliko mero administrativnega dela. Podatki o našem opravljenem delu namreč
pričajo, da gre za ogromen obseg dela. Več kot 47.000 kreiranih dokumentov in več kot 72.000
prejetih dokumentov ob 85 zaposlenih. Ta podatek pa po mojem globokem prepričanju priča tudi
o nečem drugem: da ekipa zaposlenih sodelavk in sodelavcev dela zelo dobro.
Zahteve uporabnikov in prometa se stalno povečujejo, zato kot del rešitve problema vidimo
možnost črpanja evropskih sredstev. Zato posebno pozornost posvečamo projektom., ki jih
financira Evropska Unija. Ponosni smo, da je pretežni del finančnih sredstev za izvedene projekte,
ki so umeščeni v program sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj okoljske in
prometne infrastrukture, že povrnjen v proračun RS. Ob predpostavki, da želimo v naslednjih
10 letih zmanjšati prej omenjeno 50 % neustrezno stanje na glavnih in regionalnih cestah, kar
pomeni posodobitev okoli 5 % oziroma med 150 do 200 km državnega cestnega omrežja, pa
bo država morala razmisliti tudi o drugih konvencionalnih virih financiranja njihovega razvoja,
kot so posojila, obveznice ali posebni modeli javnozasebnega partnerstva, kot je na primer
model PFI, ki ga na področju razvoja državne prometne infrastrukture uspešno koristi kar nekaj
članic Evropske Unije. Ker državne ceste ne ustvarjajo neposrednih prihodkov upravljavcu, bi za
državo bil še posebej zanimiv model izdajanja dolgoročnih obveznic, s katerim bi DRSC lahko
financirala vsaj 50 % vseh ukrepov na državnem cestnem omrežju. Seveda pri posameznih
ukrepih ne smemo pozabiti na sofinanciranje lokalnih skupnosti. Zaradi tehnološke povezanosti
posameznih elementov cestne ureditve in doseganja sinergičnih učinkov pri hkratnem urejanju
cestne in druge komunalne infrastrukture v naseljih bodo morale lokalne skupnosti redno
sodelovati pri (so)financiranju ukrepov, predvsem ureditev v naseljih. Navsezadnje je takšno
sofinanciranje opredeljeno tudi v Zakonu o cestah.
Zaposleni v DRSC sledimo in bomo tudi v bodoče sledili cilju, ki smo ga zapisali tudi v politiko
kakovosti: to pa je zagotavljati takšen nivo infrastrukture, da bosta zagotovljena optimalna
prevoznost ter prometna varnost ob minimalni obremenjenosti bivalnega okolja. Pri vseh
načrtovanjih imamo v mislih tudi nudenje ustrezne podpore gospodarstvu za nadaljnji razvoj
posameznih območij in regij, s tem pa tudi celotne države. Tako kot ceste niso namenjene same
sebi, tako ima tudi naše delo smisel samo, če vemo, kaj in za koga delamo. Zato bomo tudi v
prihodnje delovali z mislijo na našega končnega uporabnika, pa naj si bo to voznik, kolesar,
motorist ali pa pešec.
Ljubljana, 23.5.2010 mag. Gregor Ficko, univ.dipl.inž.grad
Direktor
Kazalo
6
Direkcija RS za ceste v številkah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11
O Direkciji RS za ceste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
Naloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
Omrežje cest . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13
Zaposleni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13
Financiranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13
Politika kakovosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
Organiziranost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
CESTE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
Stanje cest v upravljanju Direkcije RS za ceste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
Varsto okolja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
PROMET . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
Prometne obremenitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
Motorizacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32
INVESTICIJE V CESTE IN VZDRŽEVANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35
Investicije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
Redno vzdrževanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37
Vlaganja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38
PROMETNA VARNOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41
DELO POSAMEZNIH SEKTORJEV IN SLUŽB . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45
Prometno tehnični sektor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48
Sektor za cestne prevoze . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50
Sektor za vozila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52
Sektor za evidence o cestah, informatiko in arhiv . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53
Sektor za investicije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58
Sektor za vzdrževanje in varstvo cest . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75
Finančna služba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82
Služba za pravne in splošne zadeve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86
Služba za evropske zadeve in tehnično regulativo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90
Sektor za upravljanje cest . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94
Sektor za planiranje in analize . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96
Služba za javna naročila in realizacijo letnega plana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97
SLOVARČEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99
SKLEPNE UGOTOVITVE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103
Direkcija Republike Slovenije za ceste v številkah
Direkcija Republike Slovenije za ceste v številkah
8
9
Direkcija
Republike
Slovenije
za ceste v
številkah
število vhodnih dokumentov
72.261 od tega
4.686 dokumentov v okviru postopkov javnih naročil
17.414 za vzdrževanje in varstvo cest
11.582 za upravljanje cest
20.682 za pravne in splošne zadeve
7.188 za investicije
1.080 za evropske projekte
za druga področja manj kot 5000 vhodnih
dokumentov
število prejetih zadev
16.535 od tega
število rešenih zadev
17.460 (del še iz leta 2009) od tega
število prejetih računov
27.894
število obravnavanih vlog za izdajo soglasja
5.729
število dovoljenj za izjemne prevoze
260
število izdanih računov
522
število dovoljenj za izredne prevoze
6.705
število dovoljenj za zaporo cest
1.212
število objavljenih javnih razpisov
339
število poslanih naročil male vrednosti
502
število postopkov javnih naročil s pogajanji
154
skupno število ustvarjenih izhodnih dokumentov
47.041
skupno število ustvarjenih lastnih dokumentov
10.881
število zaposlenih na dan 31. 12. 2010
85
Podatki za leto 2010
Direkcija Republike
Slovenije za ceste
12
13
O Direkciji
Republike
Slovenije za
ceste
Direkcija Republike Slovenije za ceste je organ v sestavi Ministrstva za promet. Ustanovljena
je bila leta 1995 iz Republiške uprave za ceste, iz katere je bila izločena gradnja avtocest in
prenesena na novoustanovljeno javno podjetje v lasti Republike Slovenije. Direkcija RS za ceste
upravlja glavne in regionalne ceste v skupni dolžini skoraj 6.000 kilometrov. V njeni pristojnosti
so tudi državne kolesarske poti.
Direkcija RS za ceste je leta
2010 upravljala 5958 km
državnih cest, in sicer 353 km
glavnih cest I. reda, 462 km
glavnih cest II. reda, 948 km
regionalnih cest I. reda, 1384
km regionalnih cest II. reda,
2173 km regionalnih cest III.
reda ter 638 km regionalnih
turističnih cest (RT).
Eno od glavnih področij dela Direkcije RS za ceste je prav investiranje v omrežje, ki ga upravlja.
Del sredstev za to področje je zagotovljen iz proračuna RS, del pa se zagotavlja iz skladov EU.
Drug zelo pomemben sklop dela je redno vzdrževanje cest, kamor spadata tudi zimsko
vzdrževanje oziroma zimska služba ter organizacija obveščanja o prometnih razmerah.
Tretje glavno področje dela je skrb za prometnotehnično ureditev cest. Sem spadajo ureditve
prometne signalizacije in ukrepi za izboljšanje prometne varnosti. Zaradi pomena, ki ga imajo
kolesarske poti z vidika prometne varnosti najšibkejših udeležencev, je v to področje uvrščena
tudi gradnja kolesarskega omrežja.
Četrto področje, ki je zelo pomembno, je skrb za upravljanje cest, še posebej pri posegih v
varovalni pas ob državni cesti, in s tem posredna skrb za prometno varnost.
Direkcija RS za ceste zbira podatke o javnih cestah in hrani podatke o prečnih in vzdolžnih delih
cest in objektov, prometni signalizaciji in opremi cest, stanju cest ter objektov.
Pri cestnih prevozih blaga in potnikov Direkcija RS za ceste organizira izmenjavo dovolilnic s
tujimi državami, opravlja strokovni nadzor nad izvajalci gospodarskih javnih služb, vodi register
prog in voznih redov v javnem linijskem prometu ter vodi postopke za odobritve tahografskih
delavnic in nadzira njihovo delo.
Omrežje cest
Naloge
Direkcija RS za ceste opravlja strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge
za graditev, vzdrževanje in varstvo glavnih in regionalnih cest ter dela hitrih cest, naloge, ki se
nanašajo na prevoze v tovornem in potniškem cestnem prometu, do septembra 2010 pa je med
njene naloge spadalo tudi ugotavljanje skladnosti cestnih vozil.
Med naloge Direkcije RS za ceste spadajo tudi priprava predlogov za investicije v državne ceste
v njeni pristojnosti, usklajevanje pri projektiranju, graditvi in obnovah cest in objektov na teh
cestah. Direkcija RS za ceste zbira in obdeluje različne podatke, potrebne za presojo glede
vlaganj v ceste in opravlja naloge, sprejete v Državnem zboru RS, Vladi RS in Ministrstvu za
promet.
Direkcija RS za ceste upravlja ceste, jih vzdržuje in varuje. Varuje jih tako, da se nadzirajo osne
obremenitve ter obremenitve skupnih mas in velikosti vozil. Sestavni del upravljanja je izdajanje
dovoljenj in soglasij za posege v državne ceste in varovalni pas teh cest.
Zaposleni
Financiranje
Direkcija RS za ceste je leta 2010 upravljala 5.958 km državnih cest, in sicer 353 km glavnih cest
I. reda, 462 km glavnih cest II. reda, 948 km regionalnih cest I. reda, 1.384 km regionalnih cest II.
reda, 2173 km regionalnih cest III. reda ter 638 km regionalnih turističnih cest (RT).
V letu 2010 je bilo na Direkciji RS za ceste na dan 31. 12. 2010 zaposlenih 85 javnih uslužbencev.
V kadrovskem načrtu za leto 2009 je bilo predvidenih 95 zaposlitev, od 1. 9. 2010 pa 85
zaposlitev, ker je bilo 10 zaposlenih prenesenih z dnem 31. 8. 2010 na Javno agencijo RS za
varnost prometa. V letu 2010 ni bilo novih zaposlitev, delovno razmerje pa je zaradi upokojitve
prenehalo šestim javnim uslužbencem.
Direkcija RS za ceste praviloma vsa sredstva prejema iz proračuna Republike Slovenije. Izjema so
sredstva iz evropskih finančnih virov; pri posameznih investicijah pa kot sofinancer nastopajo
občine.
V letu 2010 je bilo v proračunu RS za Direkcijo RS za ceste namenjenih 194.055.817,65 evra.
PRORAČUN DRSC 2010
V MIO EUR
ADMINISTRACIJA
90.000
SOFINANCIRANJE IN
SUBVENCIONIRANJE
19
RAZISKAVE IN RAZVOJ
14
INVESTICIJE
41
INVESTICIJSKO
VZDRŽEVANJE
15
100.000
9
110
80.000
70.000
Nominalno (v 000 EUR)
14
60.000
50.000
40.000
30.000
20.000
OPIS POSTAVKE (SKLOPA)
Veljavni REBALANS 2010
(MF-ERAC)
Sprejeti REBALANS 2010
(Uradni list RS 56/2010,
15. 7. 2010)
3.070.134,00
2.814.034,00
47.146,93
0,00
8.320,05
0,00
1.767.378,00
1.724.278,00
10.000
0
Skupaj 3091: Plače
Skupaj 9558: Tehnična pomoč KS-07-13 – EU
Skupaj 9559: Tehnična pomoč KS-07-13 – slovenska udeležba
Skupaj 2401: Materialni in drugi stroški
Skupaj 2401: Manjše investicije
Skupaj 13022401: Administracija
Skupaj 2401: Donacije
77.068,69
127.469,00
4.970.047,67
4.665.781,00
Plan 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 1998 1997 1996 1995 1994 1993 1992 1991
2011
LETO
realizacija proračuna
drsc od leta 1991 dalje
(nominalne vrednosti)
Investicijsko vzdrževanje
1.156.223,23
1.055.535,00
Skupaj 13022401: Administracija – donacije
1.156.223,23
1.055.535,00
Gradnja državnih cest
Skupaj 4036: Redno vzdrževanje javnih cest
67.251.957,44
66.325.296,00
Upravljanje in varstvo cest
Skupaj 4038: Upravljanje in varstvo cest
22.228.830,56
23.303.579,00
Drugi viri
1.768.405,99
180.000,00
91.249.193,99
89.808.875,00
854.244,00
832.798,00
Skupaj 1350: Investicijsko vzdrževanje državnih cest
46.722.917,50
49.423.843,00
Skupaj 1351: Gradnja državnih cest
18.909.625,50
16.519.478,00
Skupaj 9489: Državno cestno omrežje-ESRR 2007-13
10.708.490,00
10.708.490,00
Skupaj 9514: Odškodnine zaradi sodnih postopkov
Skupaj 13022403: Upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest
Skupaj 8990: Varstvo okolja zaradi prometa
Skupaj 9492: Državno cestno omrežje-ESRR 2007-13-slovenska udeležba
Skupaj 13022404: Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest
Skupaj 4262: Gospodarska javna služba v linijskem prometu
Skupaj 13012403: Upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest
Skupaj 626: Drugo
Lastna dejavnost
Skupaj 13022401: Administracija – drugo
Skupaj Direkcija RS za ceste – ZR
(ZOPNN-A) Upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest
Odprava škode zaradi poplav 2010 1. faza
Skupaj Direkcija RS za ceste
1.268.831,00
1.268.831,00
78.464.108,00
78.753.440,00
18.103.683,00
18.103.683,00
18.103.683,00
18.103.683,00
106.172,48
0,00
6.389,28
2.794,00
112.561,76
2.794,00
194.055.817,65
192.390.108,00
3.984.029,04
0,00
3.984.029,04
0,00
198.039.846,69
192.390.108,00
Redno vzdrževanje
Administracija
Varstvo okolja zaradi prometa
Iz longitudinalne študije so izvzeta sredstva za gradnjo avtocest v obdobju 1991–1994, lastna dejav
nost po letu 1998 in sofinanciranje oziroma subvencioniranje po letu 1992. Delež sredstev za avto
ceste znaša med 33 % in 41 % letnega proračuna, delež sofinanciranja/subvencioniranja in lastne
dejavnosti je do leta 2003 znašal manj kot 1 %, od leta 2004 pa narašča in se giblje med 5 % in 12 %.
Od leta 1991 se je sorazmerni delež gradnje državnih cest skupaj z dobrih 53 % zmanjšal
za nekaj več kot 10 % v letu 2002, ko je bila dosežena najnižja vrednost, po tem letu pa je
postopoma naraščal in se je v letih 2007–2009 gibal med 19 % in 21 %, leta 2010 je znašal slabih
10 %, za leto 2011 pa je pred rebalansom v načrtu predvidenih skoraj 14 % oziroma nekoliko več
kot 11 % v predlogu rebalansa. Pri tem so v obdobju 1991–1994 izvzeta sredstva za avtoceste.
Do leta 1994 so bila namreč v proračunu tedanje Republiške uprave za ceste in nato Direkcije
RS za ceste kot njene naslednice všteta tudi sredstva za gradnjo avtocest, ki so nazadnje v celoti
obravnavana v študiji iz leta 2007.
Po drugi strani pa se v opazovanem obdobju povečuje delež investicijskega vzdrževanja, s slabih
12 % leta 1991 na skoraj 40 % leta 2003, ko doseže svoj maksimum; v naslednjih treh letih lahko
opazimo postopno letno upadanje s 36 % leta 2004 na 30 % leta 2006. V letih 2007–2009 se je ta
delež gibal s slabih 43 % leta 2007 na dobrih 35 % leta 2010. Načrt 2011 pred rebalansom predvideva
za investicijsko vzdrževanje skoraj četrtino proračuna, v predlogu rebalansa pa le petino.
Delež rednega vzdrževanja je bil najnižji leta 1991, in sicer slabih 11 % proračuna. Nato je do
leta 2002 nihajoče naraščal do slabih 41 %, ko je bil dosežen maksimum. V letih 2003–2006 je bil
dosežen delež med 34 % in 39 %, v letih 2007–2009 je znašal okoli 34 %, v letu 2010 pa slabih
35 %. V načrtu 2011 je pred rebalansom rednemu vzdrževanju namenjenih okoli 30 % sredstev,
v predlogu rebalansa pa 37 %.
Delež za upravljanje in varstvo cest se v celotnem obdobju bistveno ne oddaljuje od 6 % in 9 %.
Izjema je leto 1991, ko delež kljub izvzetim sredstvom za avtoceste presega 1/5, medtem ko je leta
2009 presegel 12 %, leta 2010 pa 16 %. Veljavni načrt za leto 2011 pred rebalansom namenja temu
skoraj četrtino razpoložljivih sredstev, predlog rebalansa pa predvideva slabo petino.
16
17
240.000
100.000
220.000
200.000
180.000
60.000
160.000
40.000
Vrednost v 000 EUR
Vrednost v 000 EUR
80.000
20.000
0
140.000
120.000
100.000
80.000
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Plan
2011
LETO
60.000
(redno vzdrževanje)
Vrednost po stalnih cenah iz leta 2000
40.000
Nominalne vrednosti
20.000
0
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Plan
2011
LETO
(gradnja državnih cest)
120.000
Nominalne vrednosti
100.000
100.000
60.000
80.000
40.000
20.000
0
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Plan
2011
LETO
(upravljanje in varstvo
cest)
Vrednost v 000 EUR
Vrednost v 000 EUR
80.000
60.000
40.000
20.000
0
Nominalne vrednosti
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Plan
2011
LETO
(redno vzdrževanje)
Nominalne vrednosti
18
19
Politika
kakovosti
Pred desetimi leti je direkcija poslovanje uredila v skladu s standardom kakovosti ISO 9002, ki ga
je nato še izpopolnila v skladu s standardom kakovosti ISO 9001.
Temeljno vodilo pri poslovanju Direkcije RS za ceste je strokovno uresničevanje zastavljenih
ciljev, med katerimi so predvsem:
•
•
•
•
prevoznost,
varnost,
čim manjša obremenitev bivalnega okolja ter
usklajenost z gospodarskim in prostorskim razvojem območij.
NAŠE POSLANSTVO je,
da z razpoložljivimi viri
optimalno upravljamo,
varujemo, vzdržujemo in
gradimo državne ceste
tako, da v okviru svojih
pristojnosti prispevamo
k izboljšanju: prevoznosti,
varnosti, dostopnosti,
uporabnosti, čim manjše
obremenitve naravnega
in bivalnega okolja ter
usklajenosti z gospodarskim
in prostorskim razvojem
območij.
Organiziranost
Naše poslanstvo je, da z razpoložljivimi viri optimalno upravljamo, varujemo, vzdržujemo in
gradimo državne ceste tako, da v okviru svojih pristojnosti prispevamo k izboljšanju: prevoznosti,
varnosti, dostopnosti, uporabnosti, čim manjše obremenitve naravnega in bivalnega okolja ter
usklajenosti z gospodarskim in prostorskim razvojem območij.
Naša vizija je ohranjati in izboljšati stanje cest do te mere, da so primerljive s podobno razvitimi
državami v Evropi. Pri tem pa želimo dvigniti raven storitev uporabnikom cest in znižati njihove
stroške ter stroške izvedbe del in upravljanja.
Naš cilj je usposobiti človeške vire, razvijati nove metode in optimizirati poslovne procese z
ustrezno podprtim informacijskim sistemom.
Svoj poslovni pristop smo zasnovali na zadovoljstvu svojega naročnika in odjemalcev.
Zadovoljstvo naročnika in odjemalcev je za nas najpomembnejši cilj našega poslovanja. Zato
Direkcija RS za ceste intenzivno spremlja vse dejavnosti, s katerimi zagotavljamo ustrezno
raven kakovosti naših storitev. V stalnih in neposrednih stikih s svojim naročnikom in odjemalci
ugotavljamo njihove potrebe in pričakovanja.
Kakovost razumemo kot izpolnjevanje vseh zahtev naročnika in odjemalcev, ki so opredeljene v
zakonih in drugih predpisih naročnika in izpolnjevanju pričakovanj odjemalcev.
Naročniku zagotavljamo storitve v skladu z dogovorjenimi pogoji in v dogovorjenih rokih ob
upoštevanju mednarodnih in nacionalnih standardov in predpisov.
To dosegamo z organizacijo strokovno usposobljenega osebja, katerega glavna naloga je
doseganje dogovorjenih zahtev. Naše osebje usklajuje in nadzira delo številnih izvajalcev, ki pri
tem sodelujejo. V ta namen je Direkcija RS za ceste razvila in uvedla učinkovit sistem vodenja in
zagotavljanja kakovosti po merilih mednarodnega standarda ISO 9001.
Veliko pozornost pri vodenju Direkcije RS za ceste namenjamo tudi zaposlenim s poudarkom na
usposabljanju za potrebna funkcionalna znanja in z dodeljevanjem pooblastil glede na stopnjo
usposobljenosti.
V sedmih sektorjih direkcije se izvajajo delovni procesi, ki vključujejo izpolnjevanje zakonskih
in drugih nalog direkcije, v štirih službah pa potekajo podporne in spremljajoče dejavnosti,
potrebne za glavne delovne postopke.
V letu 2009 je bila zaradi pospešitve del pri projektih, ki jih financira Evropski sklad za regionalni
razvoj, ustanovljena posebna služba za evropske zadeve.
Nekaterim aktivnostim se namenja posebna pozornost, zato se opravljajo kot posebni projekti
pod vodstvom direktorja. Odnosi z javnostmi so tako upravljani neposredno, čeprav je bilo v letu
2010 obravnavanih 56 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, 644 novinarskih in 233
vprašanj občanov ter organizirani dve mednarodni zasedanji in ob tem izdane še tri tiskovine.
Večina zaposlenih dela na sedežu direkcije na Tržaški 19, organizacijska enota Služba za evropske
zadeve in tehnično regulativo pa na sosednjem vhodu Tržaška 19 a. Sektor za upravljanje ima
vzpostavljene območne pisarne v večjih krajih (Celje, Maribor, Ptuj, Nova Gorica, Koper, Novo
mesto, Murska Sobota).
V skladu s politiko, da je cilj zadovoljen uporabnik, je delo organizirano strankam prijazno, saj
imajo s posebnim obrazcem možnost dati povratno informacijo o zadovoljstvu z izvedenimi
storitvami, na podlagi česar direkcija nenehno vnaša izboljšave v delo s strankami.
Ceste
Ceste
Ceste
Omrežje javnih cest v Republiki Sloveniji ima več upravljavcev. Avtoceste upravlja DARS, d. d.
(Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji), druge državne ceste pa Direkcija RS za ceste. Z
občinskimi cestamin upravljajo občine. Sestavni del omrežja javnih cest so tudi javne poti, ki jih
upravljajo drugi upravljavci, na primer gozdna gospodarstva.
22
Dolžina cestne mreže 2009 in 2010
(dolžine cest za leto 2010 so okvirne)
Podatki o dolžinah cest se spreminjajo zaradi novogradenj in zaradi sprememb v kategorizaciji cest.
Dolžine v kilometrih
IVRC
KATEGORIJA
Dolžina
cest
(m)
Pri-
ključki
(m)
Ceste
skupaj
(m)
Dolžina
cest
(km)
Priključki
(km)
Ceste
skupaj
(km)
Drugi
odseki
(m)
AC
HC
avtoceste
hitre ceste
DARS
534.214
77.461
611.675
141.380
19.361
160.741
675.594
96.822
772.416
534
77
611
141
19
160
675
96
771
32.717
2.682
35.399
HC
hitre ceste (dvopasovne)
0
0
0
0
0
0
0
G1
G2
glavne ceste I
glavne ceste II
glavne ceste skupaj
350.955
456.484
807.439
2.339
5.496
7.835
353.294
461.980
815.274
351
456
807
2
5
7
353
461
814
947
0
947
regionalne ceste I
regionalne ceste II
regionalne ceste III
regionalne turist. ceste
regionalne ceste skupaj
945.517
1.379.567
2.172.416
638.051
5.135.551
1.966
4.684
436
44
7.130
947.483
1.384.251
2.172.852
638.095
5.142.681
946
1.380
2.172
638
5.136
2
5
0
0
7
948
1.385
2.172
638
5.143
0
0
0
0
0
DRSC
skupaj državne ceste
5.942.990
6.554.665
14.965
175.706
5.957.955
6.730.371
5.943
6.554
14
174
5.957
6.728
947
36.346
R1
R2
R3
RT
23
Primerjava let
ceste razlika
2009 2010–
2009
skupaj
(km)
(km)
658
89
747
16
354
464
818
947
1.357
2.178
638
5.120
5.954
6.701
17
7
24
-16
-1
-3
-4
1
28
-6
0
23
3
27
Državne ceste
v letu 2009
Naselje
AC
HC
G1
G2
R1
R2
R3
RT
DRSC, avgust 2009
Ceste
24
Ceste
25
Del državnega cestnega omrežja je hkrati kategoriziran kot del evropskega omrežja. Te ceste
imajo dodatno oznako E in številko evropske kategorizacije.
Glavne slovenske
cestne smeri v
evropskem prostoru
TERN povezave
ostale E-ceste
AC/HC
glavne ceste
regionalne ceste
DRSC 2009
Stanje cest
v upravljanju
Direkcije RS
za ceste
Stopnja izrabljenosti
državnih cest
Na omrežju je vsako leto ocenjeno stanje voznih površin po metodologiji modificiranega
švicarskega indeksa MSI (na polovici omrežja). Po oceni stanja za obdobje 2009–2010 je v zelo
slabem in slabem stanju kar 54,5 %, v zelo dobrem in dobrem stanju pa le 34,4 % državnega
cestnega omrežja. Iz spodnje preglednice je razvidno, da se stanje voznih površin z leti slabša.
Leto ocenjevanja
Zelo slabo in slabo
Zelo dobro in dobro
2003 do 2004
48,1%
39,5 %
2005 do 2006
49,9 %
37,4 %
2007 do 2008
53,6 %
34,4 %
2008 do 2009
53,8 %
34,3 %
2009 do 2010
54,5 %
34,3 %
Varsto okolja
Vsak nov projekt vključuje tudi vidik vpliva na okolje. Nekatere aktivnosti pa se izvajajo dodatno.
V okviru projekta Sanacije zaradi hrupa sta bili pripravljeni strokovna analiza stanja in elaborat
vzrokov poškodb, ki so nastale na stanovanjskih objektih med gradnjo krožišča v Limbušu, ob
R2-435/1431. Izdelana je bila še ta dokumentacija: PZI, PZR za gradnjo protihrupne ograje in
absorpcijske obloge zidu ob R3-634/1104 Javornik–Gorje, v Lipcah, PZI, PZR postavitve zaščitne
ograje ob objektu Špitalič 39 v Motniku na cesti R2-414/1349 Kamnik–Ločica, PZI za gradnjo
protihrupne ograje ob G1-5/335 Impoljca–Brestanica na območju doma Impoljca. Dokončana
je bila pasivna protihrupna zaščita v naseljih: Miklavž, Skorba in Hajdina.
V okviru projekta Ukrepi zaradi čezmerne obremenitve okolja in Ukrepi za zaščito biosfere je
potekalo vzdrževanje, v preteklih letih opremljenih odsekov z odvračali za preprečevanje trkov
vozil z divjadjo, in nameščanje novih, na 50 odsekih v skupni dolžini 21,1 km. Vzporedno je bil
izveden monitoring na odsekih, ki so bili z odvračali opremljeni v preteklih letih (na 18 odsekih
v skupni dolžini 19,4 km).
Na državnih cestah se v okviru omejitev, ki izvirajo iz zakonodaje in razpoložljivega obsega
proračunskih sredstev, izvajajo redno vzdrževanje, investicije in investicijsko vzdrževanje cest ter
varstvo državnih cest. Struktura vlaganj po letih je prikazana v nadaljevanju.
Promet
Promet
Promet
28
29
Promet
Podatki o prometu so sestavni del evidence o cestah. Podatki, dobljeni pri štetju, so
podlaga za analizo prometnih gibanj, zato so nepogrešljivi pri načrtovanju. Prometne
obremenitve slovenskih cest spremljamo že od leta 1954. Podatke zbiramo z ročnim
štetjem in samodejnimi števci.
V letu 2010 je bilo na državnem cestnem omrežju skupaj 841 števnih mest, od tega
563 samodejnih in 278 ročnih. Na 56 lokacijah je bilo štirikratno redno ročno štetje. Pri
izrednih štetjih prometa je bilo preštetih 91 presekov ter 69 križišč. Bilo je tudi 39 štetij o
privezanosti z varnostnim pasom.
KARTA PROMETNIH
OBREMENITEV
Obseg prometa na državnih cestah v pristojnosti Direkcije RS za ceste je bil v letu 2009 v
primerjavi z letom 2007 in letom 2008 manjši za 8,6 % oziroma 3,46 %, predvsem zaradi
uvedbe vinjet leta 2008 in gradnje novih avtocestnih odsekov. Toda število registriranih
motornih vozil se v Sloveniji stalno povečuje. V obdobju od 2001 do 2009 se je število
registriranih motornih vozil povečevalo v povprečju za 3,4 % letno, pri čemer pa je bila
rast v letu 2009 glede na leto 2008 nekoliko nižja (1,8 %). Na spodnji sliki je prikazano
cestno omrežje s prometnimi obremenitvami v letu 2009.
Promet
Prometne
obremenitve
Podatki o prometu so sestavni del evidence o cestah. Podatki, dobljeni pri štetju, so podlaga
za analizo prometnih gibanj, zato so nepogrešljivi pri načrtovanju. Prometne obremenitve
slovenskih cest spremljamo že od leta 1954. Podatke zbiramo z ročnim štetjem in s samodejnimi
števci.
Povprečni PLDP na cestah
G1 IN G2 v letih 2000–2009
Prometne obremenitve so podrobneje predstavljene v publikaciji Promet 2009, na zgoščenkah
in spletnih straneh Direkcije RS za ceste.
Povprečni PLDP v letu
12.000
10.000
Povprečni PLDP na G1
v letih 2000–2009
G1
1
G1
2
G1
4
G1
5
Cesta
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
G1
6
G1 1
8.241
8.723
8.838
9.323
10.473
10.538
10.830
11.161
11.219
8.594
G1
7
G1 2
6.687
6.873
7.204
7.021
6.902
6.876
7.228
6.621
7.383
6.408
G1
9
G1 11
G1 4
8.908
8.944
8.698
9.962
10.576
11.036
11.588
12.075
12.126
12.049
G1 5
8.136
8.082
8.067
8.183
8.471
7.859
7.813
8.015
8.202
8.256
G1 6
6.330
5.960
6.520
6.497
6.477
5.629
5.957
6.221
6.097
6.141
G1 7
5.550
5.343
5.610
5.650
5.667
5.829
6.015
5.863
6.013
5.987
G1 9
7.666
7.717
8.119
8.785
9.506
9.490
9.852
10.827
10.506
9.138
G1 11
10.588
11.113
11.173
10.308
11.568
10.907
11.643
12.123
12.044
12.442
G2 101
3.696
3.646
3.544
3.249
3.634
3.634
3.659
3.836
3.942
4.122
G2 101
G2 102
3.095
3.209
3.215
3.326
3.288
3.291
3.381
3.446
3.537
3.613
G2 102
G2 103
6.009
6.353
6.333
6.530
6.537
7.152
7.288
7.517
6.969
6.916
G2 103
G2 104
G2 104
11.998
11.758
16.918
18.900
19.540
19.953
20.212
20.960
20.504
19.913
G2 105
5.769
5.026
5.383
5.518
5.732
5.769
5.133
5.428
5.758
5.571
G2 105
G2 106
G2 106
4.710
4.894
5.070
5.151
5.343
5.482
5.640
5.712
5.825
6.185
G2 107
6.600
6.472
6.801
6.952
7.185
7.599
7.834
7.986
8.031
7.964
G2 107
G2 108
G2 109
G2 111
G2 112
6.841
7.326
7.395
7.457
7.880
7.657
7.749
7.837
7.737
7.365
G2 109
2.552
2.554
2.110
2.076
2.077
2.086
2.094
2.227
2.524
2.671
G2 111
16.535
15.914
15.798
15.677
17.203
18.328
18.723
19.434
19.096
19.221
G2 112
6.324
7.345
7.113
7.139
7.300
7.374
7.624
7.926
7.770
8.310
8.000
6.000
4.000
2.000
0
Povprečni PLDP na G2
v letih 2000–2009
G2 108
Povprečni PLDP
V letu 2010 je bilo na državnem cestnem omrežju skupaj 841 števnih mest, od tega 563
samodejnih ter 278 ročnih. Na 56 lokacijah je bilo izvedeno štirikratno redno ročno štetje. Pri
izrednih štetjih prometa je bilo preštetih 91 presekov ter 69 križišč. Izvedeno je bilo tudi 39 štetij
o privezanosti z varnostnim pasom.
31
14.000
2000
2001
2002
2003
2004
LETO
2005
2006
2007
2008
2009
2000
2001
2002
2003
2004
LETO
2005
2006
2007
2008
2009
25.000
20.000
Povprečni PLDP
30
Promet
15.000
10.000
5.000
0
V zgornji tabeli oziroma grafih na naslednji strani prikazujemo povprečni PLDP od leta 2000 pa
do 2009, in sicer po glavnih cestah 1. reda ter glavnih cestah 2. reda v skupni dolžini okoli 800 km.
Izrazitejše nihanje prometa v tem časovnem obdobju je bilo na vzporednicah ob novoodprtih
avtocestnih odsekih.
Promet
32
Promet
Motorizacija
Konec leta 2009 je bilo v Sloveniji 1.366.561 registriranih cestnih vozil, od tega 1.332.314 motornih
in 34.247 priklopnih vozil. 75 % vseh registriranih cestnih vozil so osebni avtomobili (1.058.800
brez specialnih osebnih avtomobilov), kar pomeni 517 avtomobilov na 1000 prebivalcev (3 več
kot konec leta 2008). Število osebnih avtomobilov, ki so jih uporabljale fizične osebe, je v letu 2009
preseglo milijon (1.003.183) in pomeni 490 registriranih osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev.
Leto
Registrirana motorna
vozila v Republiki
Sloveniji v obdobju
1995–2009
Motorna
kolesa
Osebni
avtomobili
Avtobusi
Tovornjaki
Vsa registrirana
vozila
1995
8.546
711.364
2.473
34.553
815.490
1996
8.173
743.057
2.407
36.735
852.262
1997
8.283
776.798
2.369
38.651
890.449
1998
9.140
811.671
2.325
40.010
933.586
1999
9.906
846.109
2.315
41.904
976.220
2000
11.217
866.096
2.255
44.027
1.003.403
2001
11.622
881.487
2.213
45.552
1.023.593
2002
11.930
894.521
2.196
47.110
1.079.654
2003
12.048
910.429
2.190
48.673
1.090.290
2004
11.574
933.941
2.269
51.241
1.117.783
2005
14.473
960.213
2.255
53.646
1.170.606
2006
18.801
980.261
2.277
57.051
1.200.981
2007
34.162
1.014.122
2.330
62.635
1.286.903
2008
41.612
1.045.183
2.378
67.585
1.343.252
2009
46.185
1.058.858
2.394
68.122
1.366.561
V skupnem številu vseh registriranih vozil v Republiki Sloveniji so upoštevane še naslednje
kategorije vozil:
• mopedi in kolesa z motorjem,
• štirikolesniki,
• trikolesniki,
• vlačilci,
• specialni tovornjaki,
• delovna motorna vozila,
• specialni osebni avtomobili,
• traktorji in
• priklopniki.
Vir: Ministrstvo za notranje zadeve, SURS.
1.600.000
1.400.000
1.200.000
1.000.000
800.000
600.000
400.000
200.000
0
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
LETO
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
vsa Registrirana
motorna vozila v
obdobju 1995–2009
33
Investicije v ceste
in vzdrževanje
Investicije v ceste in vzdrževanje
36
Investicije
Investicije so naložbe v
povečanje in ohranjanje
premoženja države,
lokalnih skupnosti in drugih
vlagateljev v javne ceste,
ki bodo prinesle koristi v
prihodnosti.
37
Investicije so naložbe v povečanje in ohranjanje premoženja države, lokalnih skupnosti
in drugih vlagateljev v javne ceste, ki bodo prinesle koristi v prihodnosti. Sestavljene so iz
investicijskega vzdrževanja in gradnje državnih cest.
V sklopu investicijskega vzdrževanja državnih cest, obnov in obnovitvenih del na državni
cesti, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist, so:
• obnove cest,
• ukrepi za izboljšanje prometne varnosti ter
• ureditve skozi naselja,
• popravilo brežin, plazov in obcestja,
• popravilo in obnovitve premostitvenih objektov,
• popravilo prepustov,
• popravilo opornih in podpornih konstrukcij,
• manjše obnovitve (posodobitve) in
• preplastitve.
Gradnja državnih cest so zahtevnejši projekti, ki praviloma trajajo več let, saj obsegajo
predvsem novogradnje cest, cestnih odsekov ali cestnih objektov.
Redno
vzdrževanje
Redno vzdrževanje cestnega omrežja je dejavnost, ki omogoča osnovno uporabnost cest v vseh
razmerah in ob ustreznem in zadostnem izvajanju lahko bistveno pripomore k zmanjševanju
stroškov vlaganj v cestno omrežje.
Redno vzdrževanje in varstvo cest zajema:
• pregledniško službo,
• redno vzdrževanje prometnih površin,
• redno vzdrževanje bankin,
• redno vzdrževanje odvodnjavanja,
• redno vzdrževanje brežin,
• redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme,
• redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev,
• redno vzdrževanje vegetacije,
• zagotavljanje preglednosti,
• čiščenje cest,
• redno vzdrževanje cestnih objektov ,
• nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil,
• intervencijske ukrepe,
• zimsko službo ter
• vzpostavitev prevoznosti po naravnih nesrečah.
Prevoznost cest je bila tudi v letu 2010 zagotavljana v okviru rednega vzdrževanja. Pozimi leta 2010
so zaradi zmrzovanja nastale številne nove poškodbe na cestah, sredstva za popravilo pa niso bila
zagotovljena. Zato se je stanje cest v letu 2010 še dodatno poslabšalo. Na dodatno poslabšanje
stanja cest so vplivale tudi katastrofalne septembrske poplave, zaradi katerih je na državnih cestah
nastalo za 20 milijonov evrov škode. V prihodnje bo treba še dodatno povečati sredstva za redno
vzdrževanje državnih cest, ker v nasprotnem primeru čez nekaj let ne bo mogoče več zagotavljati
prevoznosti, saj viri ne omogočajo ohranjanja obstoječega cestnega omrežja.
Vlaganja
Struktura vlaganj po namenu se v zadnjih letih ni bistveno spreminjala. Največ sredstev je namenjenih
ukrepom za znižanje stroškov uporabnikov (rekonstrukcije, obvoznice, novogradnje …),
pri čemer so stroški gradnje tudi največji. Tako je bilo 34 % vseh sredstev Direkcije RS za ceste v
letu 2010 bilo namenjenih za investicijsko vzdrževanje in gradnjo.
39
100.000
90.000
80.000
Glede na trenutno stanje državnih cest (skoraj 55 % cest v slabem oziroma zelo slabem stanju) je
premalo sredstev namenjenih ukrepov za ohranjanje cest (preplastitve in obnove).
Struktura vlaganja v
državne ceste po namenu
Vrsta vlaganj:
Delež 2004
Delež 2009
Delež 2010
vlaganje v izboljšanje prometne varnosti
24 %
23 %
23 %
vlaganje v ohranjanje cest
18 %
16 %
16 %
2%
2%
3%
vlaganje za znižanje stroškov uporabnikov
31 %
37 %
34 %
vlaganje za zagotavljanje dostopnosti
25 %
22 %
24 %
vlaganje za izboljšanje razmer bivanja
Stalne cene 2005 (v 000 EUR)
38
70.000
60.000
50.000
40.000
30.000
20.000
10.000
0
Trenutna razpoložljiva finančna sredstva za državno cestno infrastrukturo v upravljanju Direkcije
RS za ceste ne omogočajo izboljšanja splošnega stanja državnih cest, saj se je delež cest v
slabem in zelo slabem stanju v obdobju 2009–2010 glede na obdobje 2008–2009 povečal za
0,7 %. Če želimo v prihodnje doseči napredek na tem področju, bo treba sredstva za investicijsko
vzdrževanje in gradnjo državnih cest bistveno povečati.
1997
1998
Investicije, investicijsko
in redno vzdrževanje
državnih cest v obdobju
1997–2010
1999
2000
2001
2002
2003
LETO
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
Redno vzdrževanje (RV)
Gradnja državnih cest (G)
Investicijsko vzdrževanje (IV)
Linear (Redno vzdrževanje (RV))
Linear (Gradnja državnih cest (G))
Linear (Investicijsko vzdrževanje (IV))
40
41
Prometna varnost
Prometna varnost
Prometna varnost
42
43
Prometna
varnost
Direkcija RS za ceste v okviru vseh projektov posebno pozornost namenja prometni varnosti.
Nekatere dejavnosti pa lahko še posebej omenimo.
V letu 2010 je bila na podlagi podatkov o prometnih nesrečah izdelana analiza prometne
varnosti na državnih cestah v upravljanju Direkcije RS za obdobje 2007–2009. Evidentiranih je
bilo 17 novih nevarnih cestnih pododsekov in križišč, na katerih so pogoste prometne nesreče.
Za 9 od njih so bile izdelane študije idejnih rešitev za ureditev nevarnega mesta. Za 5 je dan
predlog za takojšnjo izvedbo kratkoročnih ukrepov za izboljšanje prometne varnosti.
Za zagotavljanje ustrezne dokumentacije za odpravo nevarnih mest, ureditev prehodov za
pešce, ureditev počivališč, ureditev avtobusnih postajališč in semaforizacijo križišč je bilo v letu
2010 izdelanih:
• 56 študij nevarnih mest,
• 7 študij za pomoč pri upravljanju cest,
• 4 PZI projektov za izboljšanje prometne varnosti,
• 1 IDZ projekt za izboljšanje prometne varnosti,
• 1 PGD projekt za izboljšanje prometne varnosti,
• 2 IDZ projekta za ureditev postajališč,
• 5 PZI projektov za ureditev postajališč.
V zadnji fazi (v letu 2011 bo potrebna recenzija) so:
• 2 PZI projekta za izboljšanje prometne varnosti,
• 1 IDZ projekta za gradnjo mostu.
ZNAKI ZA NEVARNOST
Direkcija RS za ceste je
zasnovala serijo opozorilnih
tabel, s katerimi udeležence
v prometu posebej
opozarjamo na nevarnosti.
V izdelavo pa je bilo oddanih:
• 9 študij nevarnih mest,
• 2 za pomoč pri upravljanju cest,
• 2 IDZ za izboljšanje prometne varnosti,
• 3 PZI projekti za izboljšanje prometne varnosti,
• 2 PZI projekti za ureditev postajališč,
• 1 IDZ projekti za ureditev postajališč.
V letu 2010 je bilo urejenih 13,641 km ureditev cest skozi naselja, 4,6 km kolesarskih povezav,
rekonstruiranih 9 križišč, urejenih 11 avtobusnih postajališč, 5 prehodov za pešce ter izvedenih
8 ukrepov za umirjanje prometa. Poleg že izvedenih del je v gradnji še 8,318 km ureditev cest
skozi naselje in 6 križišč. V gradnji je tudi 1,39 km kolesarskih povezav, izdelava projektne in
investicijske dokumentacije pa poteka pri 32 projektih kolesarskih povezav, od tega bodo 4
projekti sofinancirani s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Leta 2010 je bilo skupno tudi preplastenih in obnovljenih 11,449 km cest (8,952 km preplastitev
in 2,497 km obnov).
Prometna varnost
Prometna varnost
44
45
Delo posameznih
sektorjev in služb
Delo posameznih sektorjev in služb
46
47
Prometno
tehnični
sektor
V Prometno tehničnem sektorju se zagotavljajo:
• izvedba ukrepov za izboljšanje prometne varnosti,
• določitev in odprava nevarnih mest na državnem cestnem omrežju,
• vodenje upravnih postopkov na prvi stopnji za postavitev in ureditev prometne signalizacije
v varovalnem pasu državnih cest ter
• načrtovanje, oblikovanje in izvedba državnega kolesarskega omrežja.
Prehodi za pešce
Urejenih je bilo pet osvetljenih prehodov za pešce v krajih Horjul, Ožbalt, Lokvica, Zg. Hoče in
Sp. Poljčane.
Cestna razsvetljava
Osvetljeni so bili odseki cest v skupni dolžini 480 m v krajih Ožbalt, Lokvica in Sp. Poljčane.
Ureditev avtobusnih postajališč
Urejenih je bilo 11 avtobusnih postajališč zunaj vozišča ceste v krajih Lokvica, Štalcerji, Brinje,
Drska, Gorenje Kronovo ter na odseku Pesje–Gorenje.
Ukrepi za umirjanje prometa
Za umirjanje prometa v krajih Ožbalt, Brinje, Gorenje Kronovo in Komenda je bilo v okviru
projekta Ukrepi za izboljšanje prometne varnosti narejenih 8 ločilnih otokov.
Ukrepi za večjo varnost motoristov
V okviru projekta Ukrepi za varnost motoristov so bile na glavnih in regionalnih cestah postavljene
jeklene varnostne ograje in dodatne lamele za motoriste v dolžini 3.255 m, postavljenih je bilo
tudi 12 opozorilnih tabel. V izgradnji sta dva stacionarna radarja na državni cesti G2-106, odsek
0262 Rašica–Žlebič v km 4100 in odsek 0263 Žlebič– Kočevje v km 16.500.
Kraji z visoko stopnjo prometnih nesreč
Na krajih z visoko stopnjo prometnih nezgod je bilo v okviru projekta Obnova vertikalne
signalizacije postavljenih 10 opozorilnih tabel »pozor črna točka« in »nevaren odsek«.
Na področju tehničnega prometa in prometne varnosti so bili s sredstvi iz proračuna 2010
izvedeni ti ukrepi:
Ureditev pločnikov
V okviru projekta Ureditev prehodov za pešce so bili urejeni pločniki v dolžini 1.160 m v Horjulu,
Ožbaltu in Lokvici.
Ureditev kolesarskih površin
V okviru projekta Kolesarske poti sta bili narejeni kolesarski stezi v Muti v dolžini 1.390 m.
Ureditev križišč:
• urejeni sta bili dve nesemaforizirani križišči s pasovi za levo zavijanje v Komendi in Gorenjem
Kronovem;
• urejeni sta bili semaforizirani križišči v krajih Drska in Brinje,
• v več semaforiziranih križiščih je bila halogenska oprema zamenjana z opremo LED.
EURORAP
V okviru projekta EURORAP se je v letu 2010 na podlagi enotne metodologije nadaljevala priprava
zemljevida ogroženosti na državnih cestah in avtocestah glede na število prometnih nesreč
na posameznih odsekih cest v preteklih treh letih. Poleg tega so se začele priprave za drugi
del razvrščanja, ko bo pripravljeno ocenjevanje prometnic na podlagi enotne metodologije.
Da bi izboljšali kakovost podatkov (natančnost krajev prometnih nesreč in njihova umestitev v
mrežo GIS, kar je bila ena izmed pomembnih težav pri izvajanju projekta EURORAP), je Direkcija
RS za ceste sofinancirala nalogo Geodetskega inštituta Slovenije – Kartiranje prometnih nesreč
s fotogrametrično metodo, ki bo zagotovila zelo dober zajem podatkov, hitrejšo izvedbo
postopkov na ogledu nesreče in lažje delo policije, s tem pa tudi krajše zapore prometa.
Poligon varne vožnje
V okviru projekta Poligon varne vožnje je direkcija pripravila vse za razpis za izbiro izdelovalca
projektne dokumentacije in pripravo kopij dela DLN za pripravo projektne dokumentacije.
mesta zgostitve prometnih nesreč
Dokončanih je bilo 56 študij »črnih točk«, ki so bile oddane v izdelavo konec leta 2009, ter danih
v izdelavo 9 študij »črnih točk« oziroma mest z visoko stopnjo prometnih nezgod, ki bodo
dokončane v letu 2011.
Komisijski pregledi
V Prometno tehničnem sektorju je bilo v letu 2010 opravljenih devet komisijskih pregledov.
48
Svet za
preventivo
in vzgojo
v cestnem
prometu
Preventivne in vzgojne dejavnosti so od januarja do septembra 2010, ko je bil Svet za preventivo
in vzgojo (SPV) prenesen v organizacijsko strukturo Agencije za varnost v prometu, potekale na
petih glavnih področjih:
•
•
•
•
medijsko oglaševanje in dejavnosti,
mednarodni preventivni projekt,
prireditve in delavnice,
stalne akcije, strokovna in organizacijska pomoč občinam (izobraževanje, regijsko pove
zovanje in usklajevanje) ter projekt revitalizacija občinskih SPV (Svetov za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu),
• sofinanciranje programov civilne družbe.
DRUID je največji raziskovalni projekt, ki ga financira EU za varnost cestnega prometa, saj sodeluje
37 partnerjev in je skupna vrednost sofinanciranja EU 19 milijonov evrov. Svet za preventivo
in vzgojo je nosilec delovne skupine, ki se je ukvarjala s preverjanjem učinkovitosti ukrepov
prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za voznike, ki vozijo pod vplivom alkohola, mamil
ali psihoaktivnih snovi. Svet za preventivo in vzgojo je bil odgovoren za izvedbo dveh anketiranj
in obdelave podatkov v državah članicah, na podlagi katerih so bili zbrani objektivni podatki o
zakonodaji o alkoholu, mamilih in psihoaktivnih zdravilih.
SARTRE 4 je četrta izvedba pregledne raziskave o stališčih voznikov do nekaterih dejavnikov
varnosti (alkohol, hitrost, varnostni pas, uporaba mobilnih telefonov, novih tehnologij, zakonodaje,
sankcij). V SARTRE 4 so poleg voznikov osebnih avtomobilov vključeni tudi vozniki motornih
koles in nemotorizirani udeleženci v prometu. Pripravljen je bil vprašalnik, reprezentativen vzorec
na 600 voznikih v OA, 200 voznikih MK in 200 nemotoriziranih udeležencih (pešci, kolesarji).
Prireditve in prometne delavnice
Direkcija RS za ceste oziroma SPV je letos od januarja do avgusta 2010 sodeloval na 188 dogodkih
in prireditvah (prireditve v lokalnih skupnostih, skupne akcije z drugimi partnerji, sodelovanje
na razstavah in sejmih ...). V letu 2010 je bilo tudi 237 prometnih delavnic na 29 srednjih in 208
osnovnih šolah po Sloveniji.
SPV je sodeloval tudi pri usposabljanju učiteljev, ki v osnovnih šolah izvajajo Program
usposabljanja za vožnjo kolesa, zagotovil bloke za zapisnike in nalepke Varno kolo, vsebinsko
zasnoval test za tekmovanja Kaj veš o prometu ter organiziral državno tekmovanje, ki je bilo maja
v Murski Soboti, ter na različne načine podpiral delovanje občinskih SPV-jev, saj je organiziral
dva seminarja za učitelje, ki delajo v projektu pasavček, ter posvet predsednikov in tajnikov
občinskih SPV. SPV se je udeleževal tudi vseh večjih akcij občinskih SPV in regijskih sestankov
ter spodbujal nekatere nove projekte: predavanja na območju občin JV regije in upravne enote
Ptuj ter Ormož na temo varnega prečkanja železniških prehodov, programe za srednješolce
(programi avtomehaniki in kmetijski tehniki), večje prireditve v občinah.
Izvajanje medijskih oglaševanj in dejavnosti
V letu 2010 je SPV prenovil gradivo za tri velika oglaševanja v medijih za akcije Pešec, Hitrost in
motoristi, Alkohol in za začetek šolskega leta zagotovil gradivo in oglaševanje. Za učinkovito
podporo medijskim akcijam je bil izveden postopek javnega naročila po predhodni objavi na
spletni strani Evropske komisije za najem oglasnih mest zunanjega oglaševanja.
Svet za preventivo in vzgojo je skrbel tudi za menjavo vsebin na panojih 6 AC, ki so v njegovi
lasti, in na tablah 17 TIPS na počivališčih, ki jih je DARS namenil za preventivne vsebine. V letu
2010 so bili na teh panojih plakati Hitrost, Alkohol, Motoristi.
Ob akcijah, kot so Varna pot v šolo, Pasavček, Bodi viden, ki so vsako leto, so drugi večji projekti
Sveta za preventive in vzgojo v cestnem prometu:
• DRUID – vožnja pod vplivom mamil
• SARTRE 4 – stališča voznikov do tveganih ravnanj v prometu
• Sodelovanje v mednarodnih organizacijah PRI in FERSI
49
50
Sektor
za cestne
prevoze
Direkcija Republike
Slovenije za ceste
organizira javni linijski
prevoz potnikov s pomočjo
41 koncesionarjev, ki
opravljajo gospodarsko
javno službo (GJS) javni
linijski prevoz potnikov
v notranjem cestnem
prometu.
V Direkciji Republike Slovenije za ceste deluje Sektor za cestne prevoze, kot notranja
organizacijska enota pa Oddelek za potniški promet, ki v splošnem opravlja dela in naloge,
povezane z državnim in mednarodnim voznim redom. Poročilo o delu pri odločanju v upravnih
zadevah na prvi stopnji za leto 2010 pokaže, da je bilo v Oddelku za potniški promet po
skrajšanem ugotovitvenem postopku rešenih skupno 110 upravnih zadev ter po posebnem
ugotovitvenem postopku 638 upravnih zadev.
Direkcija Republike Slovenije za ceste organizira javni linijski prevoz potnikov s pomočjo 41
koncesionarjev, ki opravljajo gospodarsko javno službo (GJS) javni linijski prevoz potnikov v
notranjem cestnem prometu. Za vozne rede, ki jih je potrdila direkcija, koncesionarji prejemajo
za vsak prevožen kilometer nadomestilo. Tako vsako vozovnico v javnem linijskem prevozu
potnikov sofinancira Republika Slovenija. Nadomestilo, ki ga prejemajo koncesionarji, je za vse
koncesionarje enako ne glede na posebnost območja. Prevoznik je do nadomestila upravičen,
ko so njegovi stroški višji od prihodkov. Višina nadomestila, dosežena s pogajanji v juniju leta
2008, znaša 0,431 evra/ km, stroškovna cena pa 1,71 evra/km.
Obdelava statističnih podatkov pokaže, da je bilo v letu 2010 v okviru GJS javnega linijskega
prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu dejansko prevoženih 45.631.219 kilometrov
in prepeljanih približno 21.500.000 potnikov. Nasploh se v javnem linijskem avtobusnem
prevozu potnikov opaža zmanjševanje števila potnikov. Povprečna dolžina vožnje, prepeljane z
avtobusom v rednem notranjem linijskem prometu, naj bi bila približno 17 km. Za GJS javnega
linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu je država v letu 2010 namenila
17.787.163 evrov.
V letu 2010 je bil izveden razpis za podelitev koncesij za opravljanje gospodarske javne službe
javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, vendar dela niso bila oddana, saj
so ponudbe bistveno presegle razpoložljiva finančna sredstva. Direkcija RS za ceste je zato z 41
koncesionarji podpisala podaljšanje izvajanja koncesijskih pogodb za obdobje od 1. 7. 2010 do
31. 12. 2010.
Zaradi večje kakovosti storitev javnega linijskega avtobusnega prevoza je bil med drugimi izpeljan
projekt podaljšanja proge mestnega prometa do Škofljice. V okviru tega je bil predhodno sklenjen
večstranski dogovor med Mestno občino Ljubljana, Občino Škofljica in tremi prevozniki koncesionarji.
Spremljanje fizičnih in finančnih kazalnikov GJS javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem
cestnem prometu je v bistvu ena od prednostnih nalog, saj se na podlagi statistične obdelave
navedenih podatkov nakazujejo potrebne spremembe trenutnega sistema podeljevanja koncesij.
V Sektorju za cestne prevoze so izpeljali tudi druge postopke pri cestnih prevozih blaga in
potnikov v skladu z Zakonom o prevozih v cestnem prometu in Zakonom o delovnem času in
obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih. Obseg dela je
razviden iz popisa vseh nalog.
Za tovorni in potniški promet se opravljajo te naloge:
• sodelovanje pri pripravi zakonov in podzakonskih predpisov o prevozih v cestnem prometu,
• organizacija izmenjav dovolilnic s tujimi državami,
• organizacija tiskanja slovenskih dovolilnic za tuje države,
• vodenje upravnih postopkov za izdajo dovoljenj in prepovedi za prevoz potnikov in blaga ter
• izdajanje obrazcev – potrdil o skladnosti s tehničnimi in varnostnimi zahtevami v skladu z
določili Pravilnika o delitvi dovolilnic za mednarodni prevoz blaga v cestnem prometu in
resolucijo CEMT.
Za cestne prevoze potnikov se opravljajo te naloge:
• strokovni nadzor nad izvajalci gospodarskih javnih služb,
• izdajanje dovoljenj in aktov, določenih v Zakonu o prevozih v cestnem prometu,
• izvajanje postopkov financiranja gospodarske javne službe (GJS) v skladu z Uredbo o
koncesijah za opravljanje GJS izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem
cestnem prometu,
• vodenje registra linij in voznih redov,
• usklajevanje in določanje voznih redov v javnem linijskem prometu,
• pripravljanje javnih razpisov za potrebe po prevozih v javnem linijskem prevozu potnikov,
• izvajanje postopkov podeljevanja koncesij in izbire koncesionarja,
• pripravljanje koncesijskih pogodb ter določanje meril za izbor najugodnejših ponudnikov za
opravljanje prevozov potnikov v javnem linijskem prometu,
• vodenje centralne podatkovne zbirke voznorednega sistema in registra javnega linijskega
prometa ter
• spremljanje projekta enotne vozovnice v javnem potniškem prometu.
51
V skladu z določili Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o
zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD) je za opravljanje upravnih nalog, potrebnih za
izvajanje Uredbe 561/2006/ES o usklajevanju socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom
in za izvajanje Uredbe 3821/85/EGS o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu pristojna
Direkcija Republike Slovenije za ceste. Prav taka je pristojnost tudi za izvajanje Evropskega
sporazuma o delu posadk vozil, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze – sporazum AETR:
52
• postopki »odobritve« tahografskih delavnic za te postopke: nameščanje in programiranje,
preverjanje in pregledovanje ter popravilo in razgradnja zapisovalnih naprav,
• nadzor nad tahografskimi delavnicami,
• podelitev javnega pooblastila izdajatelju kartic z odločbo po opravljenem javnem natečaju
ter
• nadzor nad izdajateljem kartic.
Sektor
za evidence
o cestah,
informatiko
in arhiv
V tem sektorju se vodijo in zbirajo podatki o javnih cestah. Podatki se zbirajo na podlagi
Pravilnika o evidencah o javnih cestah za vse državne ceste in osnovni podatki o občinskih
javnih cestah. Evidence o cestah vsebujejo podatke o poteku, delih, prometu, stanju in opremi
cest ter objektov, ki so združeni v cestno podatkovno zbirko (BCP).
Zaposleni v Sektorju za evidence o cestah, informatiko in arhiv pa niso odgovorni samo za
zbiranje in hranjenje podatkov o prečnih in vzdolžnih elementov cest in objektov, prometni
signalizaciji in opremi cest, stanju cest in objektov, štetju prometa in podatkov o izvedenih delih
z investicijsko tehnično dokumentacijo, temveč tudi za označevanje javnih cest z vodenjem
evidenčnih številk odsekov cest z dolžinami in stacionažami.
Zato se v tem sektorju vodijo evidence in izdajajo podatki za upravljanje, gradnjo, vzdrževanje
in varstvo državnih cest, pripravljajo statistična poročila in pošiljajo podatki o cestah in prometu
vsem zainteresiranim uporabnikom.
Med z zakonom predpisane naloge Direkcije RS za ceste spadata tudi vodenje združene evidence
občinskih javnih cest in hranjenje projektne in druge upravne dokumentacije, povezane z gradnjo
in vzdrževanjem ter upravljanjem državnih cest. Ravno zaradi pomena hranjenja gradiva in razvoja
podatkovnih zbirk sta organizacijsko v enem sektorju združena arhiv in informatika. Gradnja, razvoj
in delovanje računalniško podprtih informacijskih sistemov ter usklajevanje, opredeljevanje in
uveljavljanje njihovih skupnih osnov so ključnega pomena za redno delo direkcije.
Popisi osnovnih delov cest
Pri popisu prometne signalizacije se dela nov popis celotne signalizacije. V letu 2010 je bil
izveden popis na območjih LJ, KR, MB, CE, NG, v dolžini 62 % cestnega omrežja v upravljanju
Direkcije RS za ceste. Popisani so bili:
• 95.000 prometnih znakov,
• 13.500 točkovnih označb,
• 10.000 delov poligonskih označb in
• 5.000 km črt na voziščih.
Izdelan je bil videoposnetek za 90 % cestnega omrežja (vse razen območja KP).
Sektor
za vozila
V sektorju za vozila so se opravljale naloge enotnega homologacijskega organa in organa za
posamično odobritev vozil v Republiki Sloveniji pri ugotavljanju skladnosti vozil.
Ugotavljanje skladnosti cestnih vozil v Republiki Sloveniji je del evropskega sistema preverjanja
vozil, ki omogoča, da se dajejo v promet samo vozila, ki ustrezajo veljavnim predpisom in tako
zagotavljajo največjo mogočo stopnjo varnosti v prometu in varovanje okolja.
Do septembra 2010, ko je bil sektor izločen iz organizacijske strukture Direkcije RS za ceste, je
bilo izvedenih:
• 1.645 postopkov evidentiranja, homologacij in priznavanj tujih nacionalnih homologacij;
• 83 homologacij sistemov (19 prenesenih in 64 začetih), od tega 19 prenesenih iz prejšnjega
obdobja in 83 rešenih
• in izdanih 109.972 potrdil o skladnosti (od tega 78.881 SA, 25.819 SB in 5.272 SC).
53
54
55
Arhiv
V arhivu Direkcije RS za ceste hranimo:
1. del tekoče zbirke dokumentarnega gradiva
2. stalno zbirko
3. zbirko investicijskotehnične dokumentacije
4. interne publikacije, študije in raziskovalne naloge
V cestni podatkovni zbirki so se vzdrževali podatki o cestah. V letu 2010 smo prejeli 380 poročil o
izvedenih delih na 253 km cest oziroma za 4 % cestnega omrežja. Osvežili smo os cest in evidentirali
nove objekte v prostoru za potrebe vpisa v kataster GJI (gospodarske javne infrastrukture).
Na državnih cestah smo
v letu 2009 šteli promet
z avtomatskimi števci na
51,39 % državnih cest, v
letu 2010 pa se je delež
pokritosti cestne mreže z
avtomatskimi števci povečal
na 51,65 %.
Štetje prometa
V letu 2010 je bilo nabavljenih 24 avtomatskih števcev prometa vrste QLTC-8C in 15 vrste
QLTC-10. Na števnih mestih brez števnih naprav in na mestih s starejšo opremo smo šteli tudi
z najetimi števci. Tekoče so potekala redna ročna štetja, 56 štirikratnih. Izredna ročna štetja so
bila v 69 križiščih in na 91 presekih cest. 39-krat smo šteli privezanost z varnostnim pasom. V
letu 2010 je bilo na državnih cestah 560 avtomatskih števnih mest. Tekoče se je vzdrževalo 546
avtomatskih števcev prometa v lasti DRSC. Na novo smo postavili oziroma prestavili 13 števnih
mest ter 37-krat popravili poškodovana števna mesta. Tekoče smo pokrivali tudi stroške prenosa
in obdelave podatkov.
Na državnih cestah smo v letu 2009 šteli promet z avtomatskimi števci na 51,39 % državnih cest,
v letu 2010 pa se je delež pokritosti cestne mreže z avtomatskimi števci povečal na 51,65 %.
Trenutno je v arhivu
32.641 enot projektne
dokumentacije ter okoli
400 tekočih metrov gradiva
stalne in tekoče zbirke.
V arhivu je prostora za 3.780 tekočih metrov dokumentacije. Projektna dokumentacija zavzema
približno 3.180 tekočih metrov, razliko do polne zmogljivosti pa zapolnjuje dokumentarno
gradivo stalne in tekoče zbirke. Na dodatni lokaciji, ki jo imamo najeto za arhiv, je še okoli 200
tekočih metrov polic, ki pa so v glavnem že zasedene. Trenutno je v arhivu 32.641 enot projektne
dokumentacije ter okoli 400 tekočih metrov gradiva stalne in tekoče zbirke.
V letu 2010 smo v arhivu Direkcije RS za ceste prejeli 1.221 vhodnih dokumentov za:
• izposojo dokumentarnega gradiva: 654 dokumentov in
• prejem investicijsko-tehnične dokumentacije: 621 dokumentov.
Prejetih je bilo 105 projektov izvedenih del in evidentiranih 2.159 prejemov, vrnitev, izposoj in
uničenj.
Informatika
Vzdrževana je bila standardna programska oprema in nadgrajene ključne aplikativne
programske rešitve pri programih: Homologacije, Infosis, Prostorski pregledovalnik, Objava
javnih naročil in Naročilo.
Med večja vzdrževanja spadata nadgradnja programov za prikazovanje videoposnetkov cest
WAC in nadgradnja programa za pregled podatkov o objektih.
Izdelani so bili novi oziroma prototipni programi: Evidentiranje prejetih poročil izvedenih del
in komisijskih pregledov, Pregled popisa prometne signalizacije, Lotus Notes strežnik in druge
manjše nadgradnje programov.
V sklopu dela smo tekoče urejali tudi obstoječe stalne zbirke. Popisanih je bilo 29.000 zadev
z 231.000 dokumenti. Prejeli smo 1.149 enot gradiva projektne dokumentacije in izdali 753
zahtevkov za izdajo dokumentarnega gradiva.
Delež digitalizirane dokumentacije
Konec leta 2009 je bil izpeljan javni razpis za preslikavo projektne dokumentacije in
dokumentarnega gradiva stalne zbirke. V letu 2010 je bilo v projektu preslikave digitaliziranih
3600 projektov in 15.370 zadev stalne zbirke. Med izvajanjem pogodbe se ta dokumentacija
hrani v elektronskem arhivu izvajalca pogodbenih del.
Razvoj novih programov ni bil začet zaradi varčevalnih ukrepov vlade in pomanjkanja osebja za
izpeljavo novih programskih rešitev.
V letu 2010 smo preslikali 1.770.000 strani in 87.000 grafik, kar je za 90 % več kot leta 2009.
Skupen delež poskenirane dokumentacije v letu 2010 glede na prejeto dokumentacijo v tem
letu je 201 %. Opravljen je bil tudi zunanji nadzor preslikave dokumentarnega gradiva.
56
V letu 2009 je bilo rešenih 20.500 zadev, to leto pa smo poskenirali 10.650 zadev, rešenih v
preteklih letih. Delež skenirane dokumentacije preslikane/rešene za stalno zbirko je 52 %.
V tem letu smo prejeli 1.220 projektov tehnične dokumentacije, poskenirali pa 970 projektov.
Delež poskeniranih glede na prejete v letu 2010 je 80 %.
V letu 2010 je bilo rešenih 17.460 zadev, to leto pa smo poskenirali 15.370 zadev, rešenih v
preteklih letih. Delež skenirane dokumentacije preslikane/rešene za stalno zbirko je 88 %.
Področje občinskih javnih cest
Izdajanje mnenj o predlogih občin za kategorizacijo oziroma prekategorizacijo
občinskih javnih cest:
V okviru presoje predlogov občin za kategorizacijo oziroma prekategorizacijo občinskih cest v
skladu z določili Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97) je bilo v
letu 2010 izdanih 52 soglasij in 1 soglasje s pridržkom, 35-krat pa soglasje ni bilo izdano.
Nadzor nad ujemanjem podatkov med odlokom, BCP in katastrom GJI:
15. julij tekočega leta je datum, ko morajo občine direkciji poslati podatke o občinskih cestah za
evidenco tehničnih podatkov o javnih cestah in objektih na njih (podatke BCP). Dolžnost zbiranja
in pošiljanja podatkov predpisuje Pravilnik o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o
javnih cestah in objektih na njih (Uradni list RS, št. 49/1997 in 02/2004; v nadaljevanju: pravilnik).
Na direkciji smo v letu 2010 izvedli nadzor nad pravilnostjo vodenja podatkov o občinskih javnih
cestah za 248 prejetih zbirk BCP in občinam o pregledu zbirk in morebitnih napakah dali pisno
informacijo.
Digitalne osi občinskih javnih cest se nadzirajo zaradi vpisa občinskih javnih cest v zbirni
kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI), ki ga vodi Geodetska uprava RS. Občine morajo
pred vpisom podatkov v GJI poslati elaborat za vpis tudi na direkcijo.
V letu 2010 je bilo opravljenih 45 pregledov digitalnih osi občinskih cest.
Vodenje podatkov o dolžinah cest po občinah
Podatke redno osvežujemo in jih pošiljamo Ministrstvu za finance in Službi vlade za lokalno
samoupravo in regionalno politiko, saj se na podlagi teh podatkov občinam izračuna primerna
poraba oziroma potrebni zneski finančne izravnave občin.
Skupno stanje občinskega cestnega omrežja po kategorijah na dan 31. 12. 2010 je:
v km
PREGLED IZVEDENIH
PRESLIKAV DOKUMENTACIJE
V LETU 2010
VRSTA DOKUMENTACIJE
ŠTEVILO ENOT
(projektov, zadev ...)
ŠTEVILO STRANI –
format manjši ali
enako A 3
ŠTEVILO GRAFIK
– format, večji od
A3
Projektna dokumentacija
3.612 projektov
583.545
75.624
Stalna zbirka
15.370 zadev
950.374
11.341
Neizbrane ponudbe
344 razpisov
97.446
-
Izvedena plačila 2009
-
135.804
-
Projekt PASAVČEK
-
1.872
-
Dokumentacija sektorja SECIA
-
8.059
-
SKUPAJ
-
1.777.100
86.965
LC
LG
LZ
LK
LC Skupaj
JP
KJ
11.394
107
669
1.338
13.509
18.689
84
JP Skupaj Skupaj obč. ceste
18.773
32.283
Zbiranje podatkov o izdatkih za javne ceste in priprava poročila za Evropsko komisijo
V skladu z 19. b členom Pravilnika o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih
cestah in objektih na njih na direkciji vsako leto pripravimo poročilo za Evropsko komisijo, in
sicer v delu, ki se nanaša na pošiljanje podatkov o izdatkih za cestno infrastrukturo. Poročilo
vključuje izdatke direkcije, DARS-a, Prometnega inšpektorata Republike Slovenije, Ministrstva za
notranje zadeve – Policije, ožjega Ministrstva za promet in izdatke slovenskih občin.
57
58
Sektor za
investicije
V Sektorju za investicije se po načelih projektnega vodenja ukvarjajo z naložbami na državnih
cestah. Delo je organizirano v okviru šestih projektov.
Glavne naloge v Sektorju za investicije so:
• priprava predlogov za uvrstitev novih investicijskih projektov v državni proračun,
• izdelava investicijske dokumentacije,
• izdelava vseh vrst projektne dokumentacije za gradnjo, vzdrževanje in obnavljanje državnih
cest ter objektov na njih,
• predaja zgrajenih in obnovljenih cest v upravljanje in vzdrževanje,
• priprava gradiva o realizaciji investicij za Ministrstvo za promet,
• sodelovanje pri pripravi odgovorov na vprašanja poslancev in novinarjev.
Sektor sodeluje tudi pri uvajanju tehnoloških izboljšav in razvoju cestne stroke.
Potrebe po investiranju
se ugotavljajo na
podlagi meritev
stanja cest, izmerjenih
prometnih obremenitev,
ugotovljenih slabih
vplivov cest na okolje,
ocene stanja cestnih
objektov, ugotovljenih
večjih poškodb, nevarnih
mest in pobud lokalnih
skupnosti.
Potrebe po investiranju se ugotavljajo na podlagi meritev stanja cest, izmerjenih prometnih
obremenitev, ugotovljenih negativnih vplivov cest na okolje, ocene stanja cestnih objektov,
ugotovljenih večjih poškodb, nevarnih mest in pobud lokalnih skupnosti. Pri načrtovanju se
uporabljajo ocene vrednosti del, ki izhajajo iz povprečnih cen po enoti za posamezno vrsto
ukrepa v preteklosti.
V Sektorju za investicije je bilo v letu 2010 opravljenih:
• 148 komisijskih pregledov in
• 4 tehnični pregledi.
Vodje posameznih projektov so v nadaljevanju pripravili predstavitev večjih projektov, dokon
čanih v letu 2010.
59
Projekt “geotehnika”
Karmen Cian
1. Število občin:
210
2. Število km državnih cest:
5.957 km
3. Regije:
vse regije
V oddelku geotehnika se ukvarjamo s sanacijami zaradi plazov, brežin in zidov na državnih
cestah. Vsako leto imamo odprtih približno 35 gradbišč in pripravimo prav toliko projektne
dokumentacije za naprej.
Prijav poškodb, ki bi jih bilo treba izvesti, pa je vsako leto skoraj 100-odstotno več. Tako se
vidijo na cestah številne delne zapore, ki čakajo na zagotovitev sredstev. Prednost imajo vedno
zapore tam, kjer se promet zaradi nepreglednosti ceste ureja s semaforji, kajti stroški takih zapor
so precej visoki. V zadnjih letih pa je tudi vedno več popolnih zapor cest, večinoma zaradi
zemeljskih ali skalnih podorov, ko so nujna taka popravila.
Popravila zaradi plazov Vače na cesti R3-921/4306 Kandrše–Vače–Sp. Hotič
Regionalna cesta R3-921, odsek 4306, je povezava med Kandršami in Sp. Hotičem čez naselje
Vače, ki je znano po vaški situli. Zato so nas na občini kar naprej opominjali, da pride k njim vsako
leto veliko šolskih avtobusov, cesta pa je tako ozka in posedena. Cesta se namreč od Vač po
serpentinah spušča do Loškega Potoka in naprej proti Hotiču ter pri tem večkrat prečka obsežen
plaz, ki je aktiven. Zato se pojavljajo vedno večji, nevarni posedki na cestišču.
V letu 2008 smo končali projektiranje. Preverili smo dve možnosti izvedbe – po obstoječi trasi in
popolnoma nova trasa, mimo serpentin. Ekonomična se je pokazala možnost po obstoječi trasi,
kajti tudi pri novi smo naleteli na plazovito območje in narediti bi morali celo nov premostitveni
objekt. Vrednost celotne naložbe za približno kilometer odseka je bila 4 milijone evrov.
Lani smo razpisali prvo fazo popravila osrednjega dela plazu v dolžini 200 m. Ta zajema izvedbo
dveh podpornih pilotnih sten ter popravilo ceste in ureditev odvodnjavanja. Najgloblje je drsina
plazu 10 m pod površjem.
Letos bodo dela dokončana. Opazovali bomo nadaljnje delovanje plazu in mogoče je tudi, da
bodo zdaj opravljena dela ustavila napredovanje plazu.
60
61
Zaščita brežine na cesti R3-909/1128 Vresje–Sorica–Elementar
Maja 2009 je bil na omenjeni skalni brežini skalni podor. Na cesto se je zvalila večja skalna
gmota in zaprla cesto. Takoj so si zadevo ogledali vzdrževalci in naročili stroje za odstranitev skal
s ceste. Še pred stroji so si ljudje že sami delno očistili cesto in jo naredili prevozno. Na brežini
je ostalo še precej labilnih skal in bila je nevarnost novih podorov. Zato je direkcija cesto zaprla
za ves promet. Takoj smo naročili projekt nujnih ukrepov. Ta je predvidel začasno postavitev
lovilne pregrade vzdolž polovice vozišča, dokler se ne izvede trajne sanacije brežine. S tem je bil
omogočen izmenično enosmerni promet.
Takoj smo naročili projekt za zaščito brežine. Predviden je sistem posebnih podajno-lovilnih
ograj za ustavitev skal s kinetično energijo 1500 kJ višine 5 m. Postavljene so v dveh vrstah s
skupno dolžino 135 m. Zaradi nujnosti popravila so bila dela oddana podjetju, ki vzdržuje ceste
na tem območju, kot elementar brez javnega razpisa.
Sanacija zidov Potoki na cesti R3-602/1032 Staro selo–Breginj–Most
Iz vasi Potoki, ki leži ob cesti Staro selo–Breginj, smo dobili nekaj prijav zaradi rušečih se kamnitih
zložb in nepreglednega ovinka v naselju. Res nam je precej hitro uspelo pripraviti projekte in
zagotoviti finančna sredstva za izvedbo.
S sanacijo smo začeli lani spomladi. Popravili bomo oporne in podporne zidove, razširili cesto
v ovinku in jo s tem naredili preglednejšo ter kot praviloma povsod uredili odvodnjavanje. Vsi
zidovi so zidani s kamnom (avtohtoni apnenec) v betonu, da se ohrani čim naravnejši videz.
Sanacija brežine Podkum na cesti R3-666/8115 Sopota–Podkum–Zagorje
Regionalna cesta Sopota–Podkum–Zagorje je pomembna povezava z glavne ceste Ljubljana–
Zidani Most na regionalno cesto Vel. Reka–Radeče. Cesta je na posameznih odsekih vkopana v
zelo strmo in krušljivo brežino. Tako smo na tem odseku imeli že kar nekaj gradbišč. Na enem
mestu je bila postavljena delna zapora ceste že leta 2006, ker je pogosto padalo kamenje na
cesto. Zaradi neprestanih pritožb krajanov nas je obiskala tudi televizija. Zanimalo jih je, kdaj bo
popravljena brežina in odstranjena zapora. Zaščita brežine je bila predvidena v načrtu razvojnih
programov za leto 2009. Izpolnili smo obljubo in 2009 začeli gradbišče ter ga končali v letu 2010.
Sanacijo brežine smo morali uskladiti s posebnimi pogoji, ki so jih izdali Zavod Republike
Slovenije za varstvo narave ter Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za
okolje (ARSO). Cesto je bilo treba na tem delu razširiti, vendar niti »gozdarji« na levi strani niti
»vodarji« na desni niso bili navdušeni nad tem. Na koncu smo vseeno dosegli kompromis in
posegli smo malo v gozd in malo v potok Šklendrovec. Ob potoku smo morali biti še posebno
pazljivi, da nismo preveč spremenili življenjskih razmer za vrsto hrošča močvirski krešič.
Po projektu bi morali predvideno brežino odstranjevati z miniranjem, ker je to najenostavnejše
in najcenejše, kadar to dopuščajo razmere. Ker pa je bil glavni izvajalec zelo znan neplačnik
podizvajalcem, mu ni uspelo dobiti primernega minerja. Zato so brežino odstranjevali s
pikiranjem. Nato so jo zavarovali s težkimi visečimi mrežami. Na desni strani je narejenih več
podpornih kamnitih zidov, ki so jih sproti prilagajali konfiguraciji terena. In na koncu je bila
obnovljena še cesta in urejeno odvodnjavanje v območju posega.
Plazovi Dobležeče
Cesta R3-683/1169 Pilštajn–Golobinjek (povezava med občinama Kozje in Podčetrtek) poteka
po zelo plazovitem območju, zaradi česar nastajajo velike deformacije na vozišču. Zato že več
let izvajamo sanacije teh deformacij.
V letu 2009 smo razpisali sanacijo petih plazov na dolžini 500 m ter brežine nad cesto v dolžini 80
m. Zapletlo se je pri oddaji del, ko sta bila vložena dva zahtevka na Državno revizijsko komisijo.
To nam je vzelo kar nekaj mesecev časa, a na koncu je bilo delo oddano izvajalcu, ki smo ga
izbrali že na začetku.
To se je zavleklo v pozno jesen, zato je izvajalec dela začel spomladi 2010 in jih končal do konca
leta. Narejenih je pet sidranih pilotnih sten v skupni dolžini 260 m, tri podporne kamnite zložbe
v skupni dolžini 240 m ter urejeno je odvodnjavanje. Na koncu je bila še obnovljena cesta.
Vrednost celotne naložbe je bila 1.620.000 evrov.
Zaradi sanacij zidov so bile v letu 2010 organizirane geotehnične preiskave na petih lokacijah
zidov. Vodena je bila izdelava projektne dokumentacije na šestih lokacijah zidov. V letu 2010 je
bilo skupno saniranih 1.210 km podpornih in opornih zidov. Ugotovljeno je, da so podporne in
oporne konstrukcije potrebne popravila v 65 % vseh primerov. Program vključuje le najmanjši
obseg del na že porušenih zidovih.
Pri sanaciji brežin in plazov so bile leta 2010 organizirane še geotehnične preiskave na 18
plazovih in brežinah. Izdelana je bila projektna dokumentacija za 10 plazov in usadov ter štiri
brežine.
62
63
Projekt “vzhodna Slovenija”
Matej Lapajne
1. Število občin:
79
1.546 km
3. Regije:
Koroška
Podravska
Pomurska
4. Število aktivnih investicijskih projektov:
115
Ureditev Črna na Koroškem
V letih 2008, 2009 in 2010 smo izvedli dve etapi ureditve skozi mesto Črna na Koroškem. Uredili
smo državno cesto v dolžini 1,2 km in središče Črne: zgradili krožišče in prestavili v krožišče
spomenik, ki ga je zasnoval arhitekt Jože Plečnik, dokončal pa arhitekt Bitenc. V delu je še 3.
etapa ureditve, ki bo dokončana letos. S tem bo investicijski projekt tudi dokončno realiziran.
Obnova ceste R-425 Poljana–Mežica
To edino povezovalno cesto skozi Koroško regijo obnavljamo po etapah že kar nekaj let. Pred
leti smo končali modernizacijo ceste od Črne na Koroškem do Slemena (meja z občino Šoštanj)
v dolžini 13 km.
Pred nekaj leti smo začeli obnavljati isto cesto med odcepom za Holmec proti Mežici. V dveh
etapah smo korenito obnovili cesto do naselja Mežica. Zgradili smo povsem nove podporne
in oporne zidove, nanovo izdelali zgornji ustroj voziščne konstrukcije ter tudi pločnik in nekaj
avtobusnih postaj, da lahko otroci gredo varno do avtobusa, ki jih odpelje v šolo v Mežico.
Kržišče Čarda
Po dolgih letih odlašanja, kar se je na koncu izkazalo kot pozitivno, smo projekt v letu 2010 v
celoti zaključili.
Zgradili smo štirikrako krožišče in s tem odpravili eno od črnih točk na območju Prekmurja.
Staro križišče je bilo sicer trikrako, 4. krak papredstavlja bodoči priključek vzhodne obvozne
ceste mimo Murske Sobote.
Vuhred–Ribnica na Pohorju je ena starejših investicij na projektu vzhod. S prvimi aktivnostmi
smo začeli že v letu 1997. Naložba zajema posodobitev 7 km makadamske gorske ceste od
Vuhreda do Ribnice na Pohorju in je pomembna (življenjsko potrebna) cestna povezava za
krajane širšega območja Pohorja ter tudi za razvoj turizma na območju Pohorja. Ribnica na
Pohorju namreč gradi turistične objekte ter tudi sistem žičnic za povezavo s Kopami.
Do konca leta 2010 nam je uspelo izvesti 6,2 km praktično novogradnje po trasi obstoječe
makadamske ceste. Zgradili smo nešteto podpornih in opornih konstrukcij, sanirali dva plazova,
avtobusne postaje in zgradili sodobno voziščno konstrukcijo. V sklopu te investicije smo uredili
tudi ožji center Ribnice na Pohorju.
V pripravi je izbor izvajalca za izvedbo še zadnje etape v dolžini 850 m, ki bo zajela gradnjo pilotne
stene, sanacije brežin, gradnjo nove voziščne konstrukcije ter ureditev še dveh avtobusnih
postaj za šoloobvezne otroke s kmetij v okolici, ki se vozijo v šolo v Radlje.
Predvidevamo, da bomo sredi leta 2012 dokončali še to zadnjo etapo in bomo s tem tudi
zaključili investicijski projekt.
Ureditev ceste skozi Krmelj
(R3-738/6727 Tržišče–Hotemež od km 2,440 do km 3,630)
64
Projekt “južna Slovenija”
Bojan Papler
Investicijo sestavljata ureditev ceste skozi Krmelj inrekonstrukcija križišča v Krmelju.
1. Število občin:
39
1.460 km
3. Regije:
Jugovzhodna Slovenija
Osrednjeslovenska – področje Ljubljane
Savinjska
Spodnjeposavska
Zasavska
4. Število aktivnih investicijskih projektov:
65
124
Prva etapa – ureditev ceste se je izvajala na odseku ceste od km 2,660 do km 3,630. Poleg
obnove vozišča je bil izveden tudi obojestranski hodnik za pešce ter urejena javna razsvetljava,
meteorna kanalizacija, zaščita obstoječega vodovodnega in telekomunikacijskega omrežja.
Druga etapa – rekonstrukcija križišča v Krmelju v km 2,595 obsega ureditev ceste od km 2,440
do km 2,660. Samo križišče ni nič posebnega, saj je podobnih zgrajenih že mnogo. Posebnost pa
je v tem, da je bilo treba zaradi bližine industrijskega obrata, ki potrebuje zelo pogoste izredne
prevoze, vertikalno prometno signalizacijo postaviti tako, da jo je mogoče sorazmerno hitro
odstraniti in po opravljenem prevozu tudi hitro namestiti nazaj na prvotno mesto.
Dragarji–Osilnica
(R3-656/3650 Dragarji–Osilnica)
Obvoznica Krško
(G1-5/0361 Brestanica–Krško od km 1,960)
Omenjeni odsek ceste je bil umeščen v prostor z občinskim lokacijskim načrtom v letu 1998, da
bi prebivalcem Osilnice in okoliških vasi skrajšala pot proti Ljubljani oziroma osrednji Sloveniji
za približno 28 km in omogočila večjim vozilom dostop na to območje (avtobusi, cisterne za
gorivo, večja tovorna vozila). Projekt vključuje modernizacijo makadamskega odseka v dolžini
1.650 metrov, novogradnjo ceste v dolžini 4.980 metrov, obnovo ceste med Zgornjim Čačičem
in Selom v dolžini 3.200 metrov in obvoznico Sela v dolžini 460 metrov.
Namen gradnje obvoznice Krško je, da se tranzitni promet od Arje vasi mimo Celja in Zidanega
Mosta proti Drnovem umakne iz središča Krškega.
V letu 2010 je končana novogradnja najtežjega odseka med Dragarji in Zgornjim Čačičem čez
Strmo Reber, ki se gradi že od leta 2006. Dolžina odseka je 4958 metrov in premaga 412 metrov
višinske razlike (od 581 do 993 metrov nadmorske višine). Odsek je izredno zanimiv zaradi
izjemnega razgleda s ceste v dolino Kolpe in Čabranke. Zaradi velike višinske razlike pa bo pravi
izziv za kolesarje, ki bodo lahko preizkušali svojo pripravljenost na cesti z 18 serpentinami, ki bodo
oštevilčene in označene z nadmorsko višino posamezne serpentine (podobno kot na Vršiču).
Sama obvoznica je razdeljena na tri etape:
• prva etapa obsega krožišče na cesti G1-5 pri HE Krško, most čez Savo pri HE Krško in obvoznica
do starega mostu čez Savo v Krškem;
• druga etapa obsega obnova obstoječe občinske ceste od starega mostu v Krškem do novega
mostu čez Savo v Žadovinku;
• tretjo etapo predstavljajo most čez Savo v Žadovinku in obvoznica Žadovinka do novega
krožišča na cesti G 1-5 Krško–Drnovo pri odcepu za Leskovec.
Sama obvoznica ima poleg osnovne prometne še več drugih vlog. Most pri HE Krško je bil
zgrajen tudi zaradi same gradnje HE Krško, saj bi morali za samo gradnjo sicer zgraditi za dostop
66
67
Projekt “zahodna Slovenija”
Božo Kordin
1. Število občin:
36
1.650 km
3. Regije:
Gorenjska
Goriška
Jugovzhodna Slovenija
Notranjsko-kraška
Obalno-kraška
Osrednjeslovenska
na levi breg Save začasen most. Tudi most pri Žadovinku je nujen za gradnjo skladišča srednje- in
nizkoradioaktivnih odpadkov v Vrbini v bližini jedrske elektrarne Krško, za katerega je že sprejet
državni prostorski načrt, prav tako je nujno zagraditi nasip za cesto za dostop na ta novi most, ki se
hkrati uporablja kot zaščita nuklearne elektrarne Krško pred najvišjimi mogočimi poplavnimi vodami.
Šmihelska cesta v Novem mestu
(R3-664/2501 Gaber–Uršna sela–Novo mesto od 21,760 do 22,250)
Predmet investicije je novogradnja (obvoznica), ki bo nadomestila Šmihelsko cesto v Novem mestu
na delu med bolnišničnim območjem in zdravstvenim domom. Nova cesta bo potekala med
bolnišničnim območjem in železniško progo Novo mesto–Metlika v dolžini 490 metrov od križišča
pri Šmihelskem mostu čez Krko do križišča z Westrovo ulico, kjer se spet naveže na obstoječo
Šmihelsko cesto. Namen naložbe je predvsem razbremenitev bolnišničnega območja in bo z novimi
križišči bistveno razbremenila promet na tem območju Novega mesta. Zaradi sorazmerno velikega
izkopa, neugodnega za izvajanje (samice med ilovnato zemljino), so izvedene tudi sorazmerno
zahtevne podporne konstrukcije, velik problem pa so tudi prestavitve komunalnih vodov.
Tako kot v območju bolnišnic v drugih mestih je tudi pri tem projektu zelo velik problem
parkiranje, saj je zaradi gradbišča veliko manj površin.
Gradnja dveh turbokrožišč na ankaranski cesti v Kopru
Po uspešni uvedbi »običajnih« krožišč, ki jih je v Sloveniji že več kot sto, smo v letu 2008 v
Kopru naredili prvo turbokrožišče v Sloveniji. Bistvo teh krožišč je, da ni spornih okoliščin pri
menjavanju pasov, saj so pasovi v krožišču fizično ločeni. V letu 2010 je bilo na isti cesti zgrajeno
še drugo turbokrožišče, za katero sredstva tako kot pri prvem po sofinancerskem sporazumu
prispevata poleg Direkcije RS za ceste še občina Koper in Luka Koper.
Obnova ceste Kobarid–Bovec
Za rekonstrukcijo izredno zahtevnega 3,5 km dolgega odseka od konca obvoznice Kobarid proti
Žagi smo pred leti izdelali idejni projekt v dveh različicah. Prva je predvidevala gradnjo dveh
predorov v dolžini približno 600 m, druga pa širitev v brežino in nove podporne zidove. Izbrana
je bila širitev po obstoječi trasi. Vrednost del po tej različici je 6.235.000 evrov. Projekt za izvedbo
smo izdelali v več fazah.
1. faza v dolžini 1.000 m je bila izvedena v letu 2009 v vrednosti 2,5 mio. evrov. Pri gradnji je
naslednji 1-kilometrski odsek, ki smo ga začeli graditi v letu 2010, končan pa bo poleti 2011.
Celotno investicijo nameravamo zaključiti v letu 2014.
Ureditev križišča Hrib v Loškem Potoku
Investicija obsega zahtevno rešitev stičišča petih cest, in sicer dveh državnih: Sodražica–MP
Podplanina in Hrib–Stari trg ter treh lokalnih.
Za izvedbo je bilo treba odkupiti in podreti več objektov, zgraditi večji podvoz in preložiti ceste.
Na območju naložbe so obnovljeni vsi komunalni vodi, narejeni so pločniki in javna razsvetljava.
Vrednost naložbe je 2.900.000 evrov. Polovico sredstev zagotavlja Direkcija RS za ceste, polovico
pa občina Loški Potok, ki je za to naložbo dobila evropska sredstva.
Nova cestna povezava Volče–Solarji
Z investicijo smo začeli v letu 2006 po sklepu vlade, ki je določal, da je treba zgraditi in nato
kategorizirati 9.185 m nove cestne povezave s severno Benečijo med Volčami pri Tolminu do
Solarijev z navezavo do meje z Italijo.
68
Po investicijskem programu je bila vrednost naložbe 6.700.723 evrov. Sama izvedba je bila
razdeljena po letih na pet etap in je bila končana v letu 2010 z gradnjo križišča na cesti Kanal–
Tolmin pri naselju Volče.
V cesto je vgrajeno približno 15.000 m3 tampona, položeno je bilo 47.000 m2 asfaltnega vozišča,
postavljenih 16.400 m2 zaščitnih mrež na brežinah in 6.800 m jeklenih odbojnih ograj.
Ureditev ceste skozi Vitanje
Shared space
69
Da je ureditev ceste skozi strnjeno jedro kraja Vitanje uspela brez običajnih prepirov in
pregovarjanj z lokalnim prebivalstvom, je bil »kriv« nekoliko drugačen pristop v smislu t.i. načina
»shared space«. Zamislite si klasično ureditev s pločniki in posledično vsemogočnimi omejitvami,
ki sodijo zraven: ustavljanje, parkiranje, odvodnjavanje, dostopi,… Vsemu temu smo se izognili s
premišljenim pristopom, ki je staro jedro ohranilo »živo« in občane naredilo zadovoljne, kar je pri
tovrstnih posegih v naseljih prava redkost. Seveda tak način urejanja s tlakovanji in umirjanjem
prometa brez visokih robnikov, ki povzročajo nešteto težav, ni primeren povsod. A pri majhnem
prometu, ki je poleg tega še umirjen, se take ureditve izkažejo za zadetek v polno. Žal se vse
preveč načrtujejo ureditve, ki so prijazne predvsem za voznike, ki v minuti ali dveh prevozijo
naselje. Kaj pa ljudje, ki tam živijo?
Izvedena je prva etapa ureditve skozi naselje Vitanje s tlakovanji, brez hodnikov za pešce v dolžini
300 m. Opogumljeni z uspehi, bomo nadaljevali v podobnem stilu. Mesto, ki je v novejšem
času vse bolj poznano kot bodoči vesoljski center Evrope (zahvaljujoč Hermanu Potočniku
Noordungu – pionirju svetovne astronavtike), moramo narediti prijazno vsem udeležencem v
prometu, ne le voznikom.
Širitev obvoznice Kamnik
Kompleksnost gradenj
Projekt “severna Slovenija”
Jure Pejanović
1. Število občin:
56
1.303 km
3. Regije:
Gorenjska
Osrednjeslovenska
Posavska
Savinjska
Rekonstrukcija ceste na Sorico
Ko se z rekonstrukcijo doseže nekaj več
Zdi se, da se na Sorico in Soriško planino ne bo odpravljalo le zaradi lepe narave ali smučanja,
ampak tudi zaradi atraktivno rekonstruirane gorske ceste. Kako lepo bi bilo slišati: »Gremo v Bohinj,
ampak obvezno čez Sorico, ker je nova cesta tako slikovita, s svojimi kamnitimi zidovi, lesenimi
ograjami, atraktivnimi prepusti in izviri, ... Pri kapelici se bomo ustavili in občudovali razgled«.
Štiri km dolg odsek ceste med Podroštom in Sorico se je začel rekonstruirati že pred leti. Dela
potekajo etapno. Do sedaj sta bili končani že 2 etapi, v gradnji je 3. etapa, do leta 2012 pa
bo, upajmo, zgrajena še zadnja, 4. etapa. Gradnja je zaradi plazovitega terena, prisotnosti velike
količine vode, strmih naklonov izredno zahtevna. Naj postane omenjena cesta zgled, kako je
potrebno rekonstruirati podobne ceste drugod po Sloveniji.
Ureditev ceste, hodnika za pešce, kolesarske steze, oporni in podporni zidovi, vodne zgradbe,
lovilno-zaščitne mreže, semaforji, križišča, horizontalna in vertikalna signalizacija, razsvetljava,
ograje, elektro in ptt vodi, vodovod, kanalizacija, .., da ne naštevamo, kaj vse je bilo potrebno
narediti, da se je kamniška obvoznica uredila kot 4-pasovnica. Čeprav hiš nismo postavljali, je
bila to kljub vsemu kompleksna gradnja, kjer so bile vključene praktično vse zvrsti gradbeništva.
Cesta se je urejala na levem bregu Kamniške Bistrice pod starim gradom v dolžini cca 800 m.
Modernizacija ceste Loka – Ledenščice
Ko izgine prah, je navdušenje nepopisno
Praviloma je veselje ljudi največje, ko se makadamska cestišča počrnijo. Tedaj je konec
nadležnega prašenja, perilo se lahko suši na prostem, avtomobilov ni potrebno več prati vsak
dan, pa tudi vožnja je bolj mirna. No vsaj nekaj let, dokler se ne začnejo pojavljati luknje in se
pojavijo zahteve po preplastitvah. Ko smo začeli z modernizacijo ceste, je bilo med Lokami in
Ledinščico na Kozjanskem 8,3 km makadama. Čeprav bi si vsi želeli, da bi modernizacijo izvedli
v enem kosu, potekajo ukrepi kot običajno v več etapah. Najprej smo izvedli asfaltiranje v
območju objektov, da se jim ne praši, nato na odsekih, kjer je več prometa. Sedaj nam ostaja še 2
km makadama. Koliko etap bo potrebnih za dokončanje modernizacije pa si v tem trenutku ne
upa napovedati nihče. A zelo prav je, da se skrbi tudi za malo prometne, pretežno odmaknjene
ceste, saj tako pripomoremo k izboljšanju demografske slike – poseljenosti Slovenije.
Ureditev krožnega križišča Voklo v Šenčurju
Ali zakaj je bil spremenjen pravilnik
Izrek asfalt v vsako vas je v novejšem času zamenjal rek rondo v vsako vas. Res je krožno križišče
posrečena in varna rešitev, ki pa je zaživela šele, ko so spremenili pravila vožnje in je bila prednost
dodeljena vozilu v krožnem križišču. Dokler je veljalo pravilo prednosti z desne, krožna križišča
niso tako dobro funkcionirala.
70
Krožno križišče Voklo v Šenčurju je dvopasovno, premera 50 m. Po obvezni otvoritvi in
slavnostni predaji krožišča v promet, pa zadeve niso tekle povsem gladko. V želji, da bi čim
prej prišli v službo, so nekateri vozniki krajšali pot skozi krožišče tako, da so sekali pasove.
Policija nam je začela očitati, da je križišče premajhno, da vozniki sekajo pasove, da ni možnega
prepletanja, z eno besedo, da je slabo dimenzionirano. Strokovnjaki so staknili glave in rešitev
je bila tu: dvopasovna krožna križišča morajo imeti premer najmanj 70 m. Vse lepo in prav,
saj je večje krožišče zagotovo ustreznejša rešitev, a dopuščena niso bila nobena odstopanja.
Seveda smo v gosto naseljeni in reliefno raznoliki Sloveniji takoj naleteli na številne probleme,
saj zahtevanega prostora ni vedno dovolj na razpolago. Kako sedaj ravnati v primeru, ko je
že sprojektirano dvopasovno krožno križišče premera 50m, za večje ni prostora, pa tudi levo
in desno so že zgrajena podobna, »neustrezna« krožišča, ki zadovoljivo funkcionirajo. Ravnati
proti pravilniku, ali upoštevati realnost in dane razmere? Kaj pa tri-kraka dvopasovna krožna
križišča? Za enkrat rešitve ni. Da bi pa povsod dvopasovna krožna križišča nadomestili s »turbo«
krožnimi križišči …
Delo pri projektu Objekti je gospodarjenje s premostitvenimi objekti, to pomeni izvajanje rednih
in glavnih pregledov objektov v skladu z zakonodajo, vzdrževanje objektov, izvajanje sanacij,
rekonstrukcij, gradnje nadomestnih objektov na mestih dotrajanih objektov in novogradnje
objektov na novih lokacijah.
Za izvedbo naštetih ukrepov letno načrtujemo prednostni seznam objektov, potrebnih popravila
ali nadomestila. V ta namen uporabljamo podatke rednih in glavnih pregledov objektov. Naša
naloga je, da pravočasno pripravimo načrt in predloge za uvrstitev projektov v proračun, saj jih
je veliko v zelo slabem stanju in ocenjenih z negativno oceno. Žal se že nekaj let spoprijemamo s
pomanjkanjem finančnih sredstev, to pa pomeni, da so v naše načrte uvrščeni le tisti projekti, pri
katerih ocene varnosti udeležencev v prometu in stabilnosti objekta dosegajo mejne vrednosti.
Delo nadaljujemo s pridobivanjem investicijske in tehnične projektne dokumentacije po
postopku javnih razpisov, določenih z zakonodajo, predhodno pa je treba izdelati projektno
nalogo z dokaj natančno opredelitvijo potrebnih ukrepov.
Po reviziji in potrditvi tehnične dokumentacije sta potrebna javni razpis za izvedbo del in
pridobitev vse potrebnih upravnih soglasij in dovoljenj za poseg. Če je za izvedbo potrebno
gradbeno dovoljenje, je ves postopek bolj zapleten in dolgotrajen.
Projekt “objekti”
Bojana Pirman
1. Število občin:
210
2. Število km državnih cest :
5.957 km
3. Regije:
Vse regije
Na glavnih in regionalnih cestah v R Sloveniji je približno 1.400 premostitvenih objektov, razpetin
nad 5 m in približno 1.100 propustov, razpetin od 3 do 5 m. V preteklem letu je bilo aktivnih
približno 140 projektov v različnih stopnjah obdelave, gradbena dela so potekala na 50 objektih,
dokončana so bila pri 31 objektih.
Med zaključenimi projekti, ki so drugače kot običajno zaznamovali naše delo, so:
• most čez Soro v Zalem logu, kjer je potekala nadomestna gradnja mostu, poškodovanega
med uničujočimi poplavami na območju Železnikov v septembru 2007;
• most čez Muro v Gornji Radgoni, ki se še posebej kaže kot simbol povezovanja, saj je na
meddržavni meji med Slovenijo in sosednjo Avstrijo. Za obnovitev mostu je bilo potrebno
sodelovanje dveh sosednjih držav;
• predor Fužine 3 na cesti iz Tržiča proti Ljubelju, ker so tovrstni objekti zastopani v precej
manjšem številu kot druge vrste premostitvenih objektov. Od njih se razlikujejo tudi po
strokovnem delu pri izdelavi tehnične dokumentacije in pri izvajanju gradbenih del;
• most čez Idrijco v Dolenji Trebuši – zaradi svoje arhitekturne oblikovanosti, statične
konstrukcijske zasnove objekta in okolice, polne naravnih lepot in skoraj neokrnjene narave;
• most čez Bistrico v Mojstrani je nadomestil star objekt, ki je bil precej dotrajan in poškodovan
in je bil ozko grlo v prometu. Mojstrana kot srce gorenjskega turizma pa je stičišče in izhodišče
poti do številnih kulturnih in naravnih znamenitosti gorenjskega dela Slovenije.
Delo pri projektu Objekti
je gospodarjenje s
premostitvenimi objekti, to
pomeni izvajanje rednih in
glavnih pregledov objektov
v skladu z zakonodajo,
vzdrževanje objektov,
popravila, obnove, gradnje
nadomestnih objektov na
mestih dotrajanih objektov
in novogradnje objektov na
novih lokacijah.
Pri projektu Objekti pri vseh sanacijah ali novogradnjah vodimo postopke v celoti, vključno s
pridobivanjem zemljišč, potrebnih za poseg, kar ureja pravna služba na podlagi našega naročila.
Pri sanacijah, rekonstrukcijah ali novogradnjah je potreben tehnični in finančni nadzor.
Prevzemati je treba posamezne faze gradnje, ki jih je pri objektih veliko, njihova kakovostna
izvedba pa zelo vpliva na uporabnost, varnost in trajnost. Investicijske vrednosti popravil in
nadomestnih objektov so relativno majhne v primerjavi z obnovo in posodobitvami cest, vendar
so zelo zahtevne in značilne. Glede na to je treba na razpisih pridobiti ponudbe izkušenih in
kakovostnih izvajalcev ter zagotoviti dober in čim pogostejši nadzor.
Po končani gradnji so potrebni še tehnični ali komisijski pregled objekta, pridobitev uporabnih
dovoljenj, strokovni pregled, priprava vseh podatkov za vnos v zbirko cestnih podatkov in
priprava vse dokumentacije za arhivsko hrambo.
Popravilo mejnega mostu čez Muro v Gornji Radgoni
Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste in Dežela Štajerska sta začeli na
podlagi medsebojnega sporazuma popravljati mejni most čez Muro v Gornji Radgoni na cesti
G2-110/0327 v km 0,914. Sam začetek sodelovanja med investitorjema sega v leto 2005, ko so
se na pobudo avstrijskega investitorja prvič sestali predstavniki obeh investitorjev. Na podlagi
dogovora je Dežela Štajerska naročila PZI projektno dokumentacijo, ki je bila nato nostrificirana
v R Sloveniji. Pri izdelavi projektne dokumentacije sta dejavno sodelovali tudi obe občini: Gornja
Radgona in Bad Radkersburg, da se končna podoba mostu čim bolj vključi v predvideno
arhitekturno podobo območja ob mostu na slovenski in avstrijski strani.
Sama arhitekturna zasnova mostu s posebno oblikovano ograjo ter razglednimi počivališči
bo razširila osnovno vlogo mostu in s tem obema krajema dodala novo turistično vrednost in
prepoznavnost.
Dela na celotnem objektu je izvajalo slovensko podjetje SGP Pomgrad, d. d. Vrednost naložbe
je 1.390.000 evrov, od tega je delež Direkcije RS za ceste 613.000 evrov, delež Dežele Štajerske
658.000 evrov ter delež občine Bad Radkersburg 119.000 evrov. Izvajalec del je bil izbran na
skupnem razpisu obeh investitorjev.
71
72
Dela so se začela 8. 6. 2009, rok dokončanja del je bil decembra 2009, ki je bil zaradi vremenskih
razmer podaljšan do 9. 4. 2010. V tem roku so bila tudi vsa dela končana.
Dela so zajemala celotno popravilo strehe objekta ter opornikov. Na opornikih so bile dodatno
narejene komore za pregled ležišč. Vozišče se je z dosedanjih treh pasov zožilo na dva pasa,
na gorvodni strani objekta so pločnik in kolesarska steza ter dve počivališči, na dolvodni strani
objekta pa hodnik za pešce in tri počivališča. Med popravilom je promet čez most potekal
izmenično enosmerno s semaforji. Narejena je bila posebna ograja iz kovinskih profilov in
polnilom iz nerjaveče mreže. Mreža je zapolnjena z rondelami, ki dajejo ograji poseben videz.
Most osvetljujejo lučke LED, ki so nameščene v ročaju ograje. Popravljen je bil tudi vidni beton z
zunanje strani kakor tudi v škatlasti konstrukciji, ki je bila precej poškodovana. Na slovenski strani
je popravljen tudi priključni podporni zid vključno z namestitvijo nove ograje.
Gradnja nadomestnega mostu čez Soro v Zalem Logu
Most čez Soro v Zalem Logu je bil sestavljen iz jeklenih profilov, čez katere so bile nameščene
nosilne lesene mostnice. Most ni bil dovolj širok, bil je brez robnih pasov in brez pločnikov.
Nosilnost je bila omejena na 10 t skupne teže. Pri poplavah jeseni 2007 je visoka voda izpodjedla
opornike, tako da je bila ogrožena zanesljivost objekta.
Za zagotovitev varnega prometa čez most je bil montiran montažni jekleni most Mabey, ki se je
začasno uporabljal za promet do gradnje nadomestnega mostu.
Nov most je zgrajen tam, kjer je bil star most in prečka reko Soro v enem razponu. Dolžina mostu
je 30 m, širina pa 10,60 m. Na objektu je na gorvodni strani zgrajen pločnik, na dolvodni strani
pa servisni pas.
Temelji objekta so na uvrtanih armiranobetonskih pilotih, prek katerih je zabetonirana
armiranobetonska greda. Prekladna konstrukcija je integralna armiranobetonska konstrukcija,
betonirana na kraju samem. Ob gradnji mostu je bila zaradi dviga nivelete obnovljena tudi cesta
v skupni dolžini približno 320 m.
Objekt se je začel graditi v sredini meseca avgusta leta 2008 in bil končan do pogodbenega
roka, tj. do 30. 10. 2009. Pogodbena in obračunana vrednost del znaša 1.699.231 evrov.
Obnova mostu čez Idrijco v Dolenji Trebuši na R3-608/1068 v km 10,810
Splošno:
Obstoječi premostitveni objekt je bil izgrajen leta 1952. Širina vozišča je 4 m z obojestranskimi
hodniki širine 0,50 m. Razpon mostu je 30 m. Konstrukcija je ločna, z lokom, obrnjenim navzgor.
Voziščna konstrukcija je z vešalkami obešena na lok.
Stanje mostu pred obnovo:
Močne poškodbe mostu so zaradi preobremenjenosti vidne na obeh vzdolžnih nosilcih
prekladne konstrukcije, predvsem pri korodirani armaturi. Močno poškodovani so tudi
prečniki nad podporami in valjčna ležišča. Vešalke so korodirane, vidno je odpadanje betona.
Hidroizolacija voziščne plošče je uničena, vozišče je močno razpokano, dilatacij ni. Stanje mostu
je bilo s prometnega in statičnega vidika kritično.
Gradnja nadomestnega mostu čez Bistrico v Mojstrani
Zaradi preozkega vozišča in hodnikov na mostu je bil oviran promet, betonska konstrukcija
obstoječega mostu pa je bila dotrajana zato je bil na istem kraju zgrajen širši nadomestni most s
širino vozišča 5,90 m in obojestranskimi deniveliranimi hodniki širine 1,55 m.
Nadomestni objekt je po zasnovi armiranobetonski okvir, ki temelji na pasovnih temeljih širine
B = 2,5 m. Teoretični pravokotni razpon konstrukcije je 11,85 m. Širina konstrukcije objekta je
8,20 m.
Na regionalni cesti RT-908/1383 je bila popolna zapora prometa. Obvozi za motorni promet ter
pešce so bili po državni cesti. Nadomestni objekt se je začel graditi novembra leta 2009 in je bil
končan do pogodbenega roka, to je do 30. 5. 2010. Vrednost pogodbenih del znaša 300.975
evrov.
Rekonstrukcija:
Rekonstrukcija predvideva utrditvene ukrepe, s katerimi je most ojačan na polno obremenitev.
Predvideni ukrepi so popravilo loka in utrditev vertikalnih vešalk. Voziščna plošča se očisti in
dobetonira ter naredita nova hidroizolacija in asfalt. Na zunanji strani se konzolno dobetonirajo
hodniki za pešce. Na območju posega se s kamnitimi zložbami uredi tudi struga vodotoka.
Glede na PLDP in tehnične možnosti bo most izmenično enosmeren, za prehod peščev pa so
obojestransko narejeni hodniki. Širina vozišča je 4 m, obojestranski robni pas širine 0,50 m, ki
se uporablja tudi kot zaščita vešalk pred poškodbami, na zunanji strani loka pa je obojestranski
hodnik za pešce širine 2 x 1,25 m. Skupna širina objekta je 8,50 m.
Objekt se je obnavljal s popolno zaporo prometa. Promet je med izvajanjem del potekal po
začasnem jeklenem mostu ob objektu.
Vrednost pogodbenih del je 533.185,74 evra.
73
74
Predor Fužine 3
Na cesti G2-101 odsek 0232 Ljubelj–Bistrica (Tržič) je bil popravljen predor Fužine 3 v km 11,500.
Dela je financirala Direkcija RS za ceste. Predor Fužine 3 je zadnji od treh predorov, predvidenih
za popravilo na tem odseku. Vsi trije predori so bili zgrajeni leta 1964, predor Fužine 1 in predor
Fužine 2 sta bila popravljena v preteklih letih. Direkcija RS za ceste se je za popravljanje predorov
odločila na podlagi rednih in glavnih pregledov objektov na državnih cestah v okviru nalog, ki
jih ima DRSC kot upravljavec državnih cest.
Sektor za
vzdrževanje
in varstvo
cest
Iz poročila o opravljenem delu je šele mogoče razbrati, kaj se v resnici skriva za suhoparnim
opisom del in nalog Sektorja za vzdrževanje in varstva cest:
• letno vzdrževanje državnih cest,
• zimsko vzdrževanje državnih cest,
• izdaja dovoljenj za zapore cest,
• izdaja dovoljenj za izvedbo izrednih prevozov,
• izdaja dovoljenj za izvedbo izjemnih prevozov,
• omejitve na državnih cestah,
• nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in velikosti vozil,
• tehtanje vseh vrst tovornih vozil,
• izvedba intervencijskih ukrepov ob naravnih nesrečah,
• sistematično zatiranje ambrozije,
• organiziranje obveščanja javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih,
• sodelovanje pri avtocestnem programu,
• preostala dela v okviru programa ohranjanja stanja in prevoznosti cest zunaj koncesije,
• izvedba načrtov za zaščito in reševanje v predorih.
Pregledi predorov so pokazali poškodbe predorske obloge (razpoke), predvsem pa je bil velik
problem v vseh treh predorih neurejeno odvodnjavanje zalednih vod, ki povzroča zamakanje in
propadanje betonske obloge predora. V slabem stanju je bilo tudi samo cestišče v predorskih ceveh.
Popravila v predoru Fužine 3 so vključevala:
• obnovo ceste v dolžini približno 200 m,
• popravilo severne in južne portalne konstrukcije,
• popravilo obloge predorske cevi.
Najzahtevnejše je bilo gotovo popravilo same predorske cevi, ki je vključevala ta dela:
• čiščenje in pranje predorske cevi,
• izvedba talne drenaže,
• odvajanje hribinskih vod,
• popravljanje razpok v predorski cevi,
• polaganje hidroizolacije na oblogo predora,
• betonerska dela,
• popravilo vzdrževalnih hodnikov v predoru in cestišča v predoru.
Pogodbeni izvajalec del je bil SCT, d. d., Ljubljana, vrednost del pa 642.160,45 evra z DDV.
Ko so potekala dela, je bila polovična zapora prometa s semaforjem, končana so bila 30. 5. 2010.
S popravilom vseh treh predorov se je povečala prometna varnost na tem odseku, preprečilo
pa se je tudi napredovanje propadanja betonske obloge predorov zaradi vdorov zalednih vod.
Poleg opisanega je Direkcija RS za ceste za gradnjo, popravila in vzdrževanje premostitvenih
objektov v letu 2010 vodila in organizirala glavne in redne preglede objektov, izdelala projektno
dokumentacijo za 38 premostitvenih objektov in izvedla 18 manjših intervencijskih popravil na
objektih. V izdelavi je tudi potrebna dokumentacija za začetek gradnje štirih novih objektov, ki
bodo sofinancirani s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Upravljanje in tekoče vzdrževanje cestnega omrežja je dejavnost, ki omogoča osnovno
uporabnost cest v vseh razmerah in ki ob ustreznem in zadostnem izvajanju lahko bistveno
pripomore k zmanjševanju stroškov vlaganj v cestno omrežje. Sektor za vzdrževanje in varstvo
cest zagotavlja predvsem redno vzdrževanje nekaterih hitrih cest ter glavnih in regionalnih cest,
z zakonsko predpisanimi postopki pa skrbi tudi za varstvo državnih cest ter ohranja varnost in
prevoznost cest v Republiki Sloveniji na visoki ravni.
Redno vzdrževanje državnih
cest zajema dejavnosti za
zagotavljanje doseganja
predvidene življenjske dobe
ceste in njenih delov ob
hkratni varni in učinkoviti
rabi ceste.
Redno vzdrževanje
Redno vzdrževanje državnih cest zajema dejavnosti za zagotavljanje doseganja predvidene
življenjske dobe ceste in njenih delov ob hkratni varni in učinkoviti rabi ceste. Državne ceste se
v Republiki Sloveniji redno vzdržujejo s koncesijskimi pogodbami, ki so bile sklenjene za 3-letno
obdobje, in sicer od leta 2009 do leta 2012. Pogodbe so bile sklenjene z devetimi koncesionarji,
ki pokrivajo celotno območje Slovenije in vzdržujejo 5958 km državnih cest. V letu 2010 so
koncesionarji Direkcije RS za ceste redno vzdrževali 815 km hitrih in glavnih cest. Devetim
koncesionarjem je bilo za redno vzdrževanje glavnih cest namenjenih 7.010.525 evrov. Za redno
vzdrževanje 5.143 km regionalnih cest pa je bilo istim koncesionarjem nakazanih 8.178.342
evrov. Standard vzdrževanja je določen s Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah
in na ravni rednega vzdrževanja javnih cest.
75
76
Za večjo varnost motoristov
je bilo ob koncu zime
obsežnejše čiščenje cest.
Odstranjen je bil pesek za
posipanje, ki je ostal na
državnih cestah po končani
zimi in je nevaren za
motoriste.
Dejavnost, ki omogoča osnovno uporabnost cest v vseh razmerah in ki ob ustreznem in
zadostnem izvajanju lahko bistveno pripomore k zmanjševanju stroškov vlaganj v cestno
omrežje, zajema:
• pregledniško službo,
• redno vzdrževanje prometnih površin (čiščenje in popravila),
• redno vzdrževanje bankin,
• redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme (čiščenje, dopolnitve, nadomestitve ali
popravila dotrajane, poškodovane, pomanjkljive ali izginule prometne signalizacije ali opreme),
• redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev,
• redno vzdrževanje vegetacije,
• zagotavljanje preglednosti,
• čiščenje cest,
• redno vzdrževanje cestnih objektov (čiščenje in manjša popravila objektov),
• nadzor osnih obremenitev, skupne mase in velikosti vozil,
• intervencijske ukrepe (pri naravnih nesrečah – neurje, poplave, plazovi, žled, potres, pri težjih
prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih ali pa na zahtevo policije),
• zimsko službo in
• vzpostavitev prevoznosti po naravnih nesrečah.
V sklopu rednega vzdrževanja zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bilo mogoče obsežnejše
obsekavanje rastlin. Zaraščeno rastlinje ob cesti zmanjšuje prometno varnost predvsem pozimi,
saj se zaradi snega in zmrzovanja lomijo veje.
Za večjo varnost motoristov je bilo ob koncu zime obsežnejše čiščenje cest. Odstranjen je bil
pesek za posipanje, ki je ostal na državnih cestah po končani zimi in je nevaren za motoriste.
Zimska služba
Naloge rednega vzdrževanja v zimskem času (zimska služba) so pripravljalna dela pred
nastopom zime, nadzor nad stanjem prevoznosti in razmer na cestah, odstranjevanje snega z
vozišča in cestnih objektov ter posipanje poledenelih in zasneženih vozišč, pa tudi obveščanje
javnosti o razmerah na cestah. Zimska služba, ki je na državnih cestah od 15. novembra tekočega
leta do 15. marca naslednjega leta, je bila v letu 2010 zelo intenzivna. Strošek zimske službe
je znašal 18.159.260 evrov. Znesek je zadoščal za zagotavljanje prevoznosti v zimski sezoni
po predvidenih prednostih cest. Poleg tega je bilo za nakup posipnega materiala, kot so sol,
drobljenec in raztopine magnezijevega klorida, ki se uporabljajo za odpravljanje in blaženje
poledice na cestah, namenjenih 6.358.566 evrov.
Ker pa zimsko obdobje ne glede na vzdrževanost cest kljub vsemu povzroča poškodbe na
voziščih, so bila v letu 2010 za popravilo po zimi poškodovanih vozišč namenjena sredstva v
višini 1.000.000 evrov, s to vsoto pa je bilo obnovljenih 72 odsekov državnih cest v skupni dolžini
42,34 km, kar preračunano pomeni 35.600 m2 vozišč.
Pri tekočem vzdrževanju državnih cest je bilo leta 2010:
7 večjih in 18 manjših akcij zimske službe (leta 2009 5 večjih akcij zimske službe in 13 manjših)
popravljenih 9 drsnih odsekov v skupni dolžini 8,175 km (leta 2009 4,82 km)
popravljena najnujnejša nevarna mesta
popravljenih 72 po odjugi poškodovanih odsekov v skupni dolžini 42,34 km
obnovljenih 44 odsekov makadamskih vozišč v skupni dolžini približno 247,7 km (oz. približno
800.000 m2) (leta 2009 192,210 km),
obnovljenih 179 objektov odvodnjavanja (leta 2009 120), obnovljenih 224.610 m muld in
koritnic, očiščenih 1596 m kanalov in jarkov
v okviru krpanja izvedena dela na 295 odsekih v skupni površini 131.627 m2 (leta 2009
169,941 m2), pri čemer je bilo vgrajenih 21.030 ton asfaltne mešanice
zalitih približno 131.167 m razpok oziroma reg (leta 2009 72.719 m)
popravljenih 59 zidov (podporni, oporni, kamniti, armiranobetonski, suhe kamnite zložbe, kašte,
parapeti in podobno) v skupni dolžini 952 m (leta 2009 685,5 m)
obnovljenih približno. 2.500.000 m osnih in le okoli 200.000 m robnih črt (od okoli 2.000.000
m) ter 80.000 m2 prečnih označb (za izvedbo del s trajnejšim materialom na projektu ni bilo
zagotovljenih finančnih sredstev iz proračuna)
44.737 metrov zamenjanih poškodovanih in postavljenih novih ograj in 24.000 odsevnikov
nameščenih 22.500 kosov smernikov, zamenjanih 18.900 kosov drogov prometnih znakov,
zamenjanih 10.970 kosov prometnih znakov in tabel, odstranjenih 700 prometnih znakov
stehtanih 9.600 tovornih vozil (leta 2009 10.967 tovornih vozil) in 15 vozil po metodi WIM
(tehtanje vozil med vožnjo, enotedensko, 24 ur/dan) ter opravljenih 1.920 nadzorov velikosti
vozil, uvedeno je bilo tudi tehtanje vozil na mostnih tehtnicah v notranjosti države (nepravilnosti
so bile ugotovljene v približno 35 % primerih)
vzdrževanje sistema 19 cestnih vremenskih postaj na celotnem območju RS (dva nedelujoča
merilnika sta bila zamenjana)
77
78
79
Odpravljanje škode po naravnih ujmah
Poplave septembra 2010 so na cestah povzročile ogromno škodo. Stroški vzpostavitve
prevoznosti po katastrofalnih septembrskih poplavah so znašali 4 milijone evrov, za kar so bila
zagotovljena sredstva z intervencijskim zakonom Vlade RS. Ocenjena vrednost vseh stroškov za
dokončno popravilo cest, ki so jih prizadele poplave, pa znaša kar 20 milijonov evrov.
Popravila nevarnih mest
S sredstvi rednega vzdrževanja je bilo v letu 2010 popravljenih tudi 27 odsekov državnih cest,
ki so bili prepoznani kot nevarna mesta za promet in udeležence v prometu. Pri obnovah pa so
bila v letu 2010 dodatno popravljena nevarna mesta na 37 odsekih državnih cest.
Druga dela, ki se izvajajo v okviru programa ohranjanja stanja in
prevoznosti cest zunaj koncesije
V letu 2010 so bila ta dela predvsem večje in zahtevnejše preplastitve najkritičnejših odsekov
državnih cest. Preplastena sta bila vozišče na glavni cesti Valeta–Sečovlje v skupni dolžini 796 m,
cesta Mokro Polje–Mohorovec pri Novem mestu v dolžini 750 m. Vzporedno s preplastitvijo
vozišča so bili popravljeni odvodnjavanje in obcestni zidovi. V letu 2010 je bilo preplasteno vozišče
s popravilom odvodnjavanja in obcestnih zidov na cesti Col–Predmeja, in sicer v dolžini 1450.
Vzdrževanje vremenskih postaj
Za lažji nadzor in obvladovanje prometnih tokov ter dogajanja na državnih cestah se je v letu
2010 vzdrževalo 19 cestnih vremenskih postaj na celotnem območju Republike Slovenije,
Asfaltiranje in krpanje odsekov državnih cest
Zelo močna postavka v celotnem proračunu so tudi asfalterska in podobna dela. Krpanje vozišč
je bilo izvedeno na 295 odsekih državnih cest v skupni površini 131.726 m2 vozišč, vgrajenih
pa je bilo 21.030 ton raznih vrst asfaltov. Zaporni sloji so bili nanovo položeni na 37 odsekih
državnih cest v skupni dolžini 32.676 km. Reg in razpok na asfaltnih voziščih je bilo v letu 2010
zalitih v dolžini 131.176 m. Z ohrapavanjem drsnih vozišč je bilo popravljenih devet odsekov
cest v dolžini 8.175 km.
Obnova makadamskih vozišč
Ker je v Republiki Sloveniji poleg velike večine asfaltnih vozišč tudi še kar nekaj makadamskih,
natančneje 330 km, je treba vsako leto zagotoviti sredstva za njihovo obnovo. V letu 2010 je
bilo tako obnovljenih 44 odsekov makadamskih vozišč v skupni dolžini 247,7 km ali približno
800.000 m2. Poleg tega so bili v preteklem letu popravljeni večji deli makadamskih vozišč, in
sicer na petih odsekih cest v skupni dolžini 3,5 km.
Urejevanje opuščenih mejnih prehodov
V letu 2010 so se nadaljevala že v letu 2009 začeta rušitvena dela na 49 mejnih prehodih, na
katerih so se rušili objekti mejnega nadzora in urejale ceste na območju opuščenih mejnih
prehodov, in sicer v Gederovcih, Kuzmi, Kobilju, Pincah, Holmcu, Viču, Juriju, Lipici, Ljubelju,
Ratečah, Korenskem sedlu in Rožni dolini. Poleg tega so bila v letu 2010 na opuščenih mejnih
prehodih Korensko sedlo in Predel nujna vzdrževalna dela, na območju nekaterih drugih mejnih
prehodov pa sta se urejali premoženjskopravna in zemljiškoknjižna ureditev nepremičnin.
Izdaja dovoljenj za zapore cest
Za zapore cest in uporabo cest se izdajajo dovoljenja in soglasja v okviru upravnih postopkov.
Soglasja se nanašajo na uporabo cest ob različnih pohodih, vožnjah skupin kolesarjev in
podobno. V letu 2010 je bilo izdanih 100 soglasij za uporabo cest. Dovoljenja za zapore cest
se delijo na dovoljenja zaradi prireditev in na dovoljenja zaradi gradbenih del. V letu 2010 je
bilo izdanih 162 dovoljenj za zapore cest zaradi prireditev. V letu 2010 je bilo izdanih tudi 895
dovoljenj za zapore cest zaradi izvajanja gradbenih del.
državnih cest naj bi bile poleg že obstoječih vzrokov tudi zaradi neustreznih tehničnih delov
državnih cest (radiji, vzdolžni skloni, širina vozišča), neustrezne nosilnosti voziščne konstrukcije,
neustreznih premostitvenih objektov in zaradi varstva pred škodljivimi izpusti prometa v okolje,
ki potekajo skozi ali mimo naselij, in vzporedno s katerimi potekajo državne ceste enakih ali
boljših prometnotehničnih lastnosti.
80
Organiziranje obveščanja javnosti o stanju državnih cest in prometa
na njih
Prometnoinformacijski center, ki sicer deluje že od leta 2005 in se je v letu 2010 preselil na nov
sedež v Dragomelj pri Domžalah, že ves čas obvešča javnost o stanju državnih cest in prometa
na njih. Nadzor nad državnimi cestami in s tem nad prometno varnostjo na njih je tako nova
naloga, ki koristi upravljavcu – Direkciji RS za ceste in Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, pa
tudi vsem odgovornim koncesionarjem, še posebej pa uporabnikom cest v Sloveniji.
Dovoljenja za izjemne prevoze
Dovoljenja za izjemne prevoze so upravni akti, ki se izdajajo izjemoma posameznim strankam
za izvajanje prevozov s tovornimi vozili in traktorji ob nedeljah in praznikih, v turistični sezoni pa
tudi ob sobotah. V letu 2010 je bilo izdanih 260 dovoljenj za izjemne prevoze.
Dovoljenja za izvedbo izrednih prevozov
Dovoljenja za izredne prevoze tovornih vozil so upravni akti, ki se izdajajo, ko tovorna vozila
presegajo dovoljene osne obremenitve, skupno maso in dovoljeno velikost vozil. V letu 2010 je bilo
izdanih 6062 dovoljenj. Ob postopku izdaje dovoljenj za izredne prevoze je bilo pred posamezno
vožnjo stehtanih približno 500 tovornih vozil, kar je le nekaj več kot 8-odstotni vzorec.
Tehtanje vseh vrst tovornih vozil
Direkcija RS za ceste v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve tudi naključno vzorčno
nadzoruje tehtanje navadnih tovornih vozil, ki prevažajo tovore po slovenskih cestah. V letu
2010 je bilo 7.950 statičnih tehtanj oziroma nadzorov osnih pritiskov. V kar 4.376 primerih je bila
ugotovljena prekoračitev skupne mase, kar je 55 % celotnega vzorca nadzorov. Poleg tega je
bilo izvedenih še 1.410 nadzorov velikosti vozil oziroma dolžine, širine in višine tovornih vozil.
Omejitve na državnih cestah
V letu 2010 je bil pripravljen predlog za dopolnitev Pravilnika o omejitvah uporabe državnih cest,
katerih trajanje je daljše od enega leta, in dopolnitev Pravilnika o omejitvi uporabe državnih cest
za promet tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone. Omejitve uporabe
Uvajanje in izvajanje Metodologije za določitev potrebnih ukrepov
in delitev stroškov zaradi povečanega obsega gradbiščnih tovornih
vozil na državnih cestah
V letu 2010 so potekale tudi priprave in dejavnosti za začetek izvajanja Metodologije za določitev
potrebnih ukrepov in delitev stroškov zaradi povečanega obsega gradbiščnih tovornih vozil na
državnih cestah. V zvezi s tem je bilo treba pripraviti predloge za spremembo Zakona o javnih
cestah, način določevanja količnika ter vseh drugih izračunov in postopkov, ki bodo Direkciji RS
za ceste omogočili boljši nadzor nad prometom gradbiščnih tovornih vozil pri gradnji velikih
infrastrukturnih objektov ter boljše gospodarjenje z državnimi cestami, ki so v takih primerih
mnogo bolj obremenjene in izpostavljene pospešenemu propadanju..
Sodelovanje pri avtocestnem programu
V obdobju 2009–2011 je bilo na podlagi Metodologije za določitev potrebnih ukrepov in delitev
stroškov zaradi povečanega obsega gradbiščnih tovornih vozil na državnih cestah izdelanih
11 elaboratov stanja vozišč na območju Dolenjske, Pomurja in Štajerske, v katerih je skupna
ocenjena vrednost ukrepov popravila voziščnih konstrukcij 29.961.899 evrov, od tega odpade
na sofinancerje, večinoma na DARS, 7.804.720 evrov. Prav tako je bilo sestavljenih 11 dogovorov,
od katerih je šest podpisanih, v celotni vrednosti 19.544.200 evrov, od tega 6.485.169 evrov
s sofinancerji, pet pa jih je v fazi podpisa. Direkcija RS za ceste v skladu z dogovori pripravlja
popise del, razpisno dokumentacijo ter pogodbe z izvajalcem, vendar so ti postopki dolgotrajni.
Za AC odsek Lendava–Pince bo podpisana pogodba med DRSC, DARS in izvajalcem del, na
podlagi katere bo v kratkem popravljen del državne ceste G2-109/0357 Lendava–MP Petišovci,
ki je bila dodatno poškodovana z gradbiščnim prometom pri gradnji pomurske avtoceste. Prav
tako potekajo dela na območju Dolenjske, kjer je še letos pričakovati, da bodo popravljene
državne ceste.
Načrt za reševanje in zaščito v Predoru Ljubelj
V letu 2010 je bilo precej energije vložene tudi v izdelavo Načrta za zaščito in reševanje ob
nenadnih, nepričakovanih dogodkih v predoru Ljubelj. Dejavnosti so potekale v sodelovanju
z inšpektorjem za civilno zaščito in reševanje na Ministrstvu Republike Slovenije za obrambo,
Izpostavo Kranj Uprave za civilno zaščito in reševanje ter avstrijskimi kolegi, ki upravljajo in
vzdržujejo polovico predora Ljubelj. Načrt za zaščito in reševanje je začel veljati 1. 1. 2011.
81
82
Finančna
služba
Finančna služba opravlja te naloge:
• vodenje evidence o prejetih in izdanih računih ter njihov nadzor glede na podpisane
pogodbe,
• vodenje in usklajevanje realizacije plačil po pogodbah v skladu s predpisi in navodili
Ministrstva za finance,
• vodenje evidence pogodbenih zavarovanj, • organiziranje pobiranja in nadzora vplačil letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu,
• izdelovanje obrazcev FEP in pošiljanje podpisanih pogodb na Ministrstvo za finance,
• potrjevanje odredb za plačilo in pošiljanje potrjenih računov v izplačilo na Ministrstvo za
finance in sofinancerjem,
• priprava in spremljanje mesečnih finančnih načrtov ter načrtovanje četrtletnih kvot porabe
proračuna Direkcije RS za ceste,
• obračunavanje davka na dodano vrednost na podlagi računov v skladu s pogodbami o
ustanovitvi služnostnih pravic.
Za storitve pobiranja in nadzora vplačil letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu so
sklenjene pogodbe z organizacijami za opravljanje tehničnih pregledov vozil.
V letu 2010 je bilo:
• izdelanih 7.273 FEP (finančni elementi predobremenitve),
• prejetih 16.368 računov,
• izdanih 513 računov,
• obdelanih 397 potnih nalogov,
• potrjenih 15.244 odredb za plačilo/nakazilo,
• pripravljenih 5.661 zapisnikov za osnovna sredstva,
• predanih 1763 knjigovodskih listin,
• prejetih 691 bančnih garancij,
• in poslanih 233 računov na podlagi sofinancerskih sporazumov.
število
pobranih
povračil1
skupni znesek
pobranih
povračil2
skupni znesek
znižanja
povračil3
skupni znesek
nevplačanih
povračil4
motorno kolo, trikolo s prostornino motorja nad 50 ccm in štirikolo
(L3e-MOTORNO KOLO, L4e-MOTORNO KOLO, L5e-TRIKOLO,
L7e-ŠTIRIKOLO) glede na prostornino njegovega motorja
47.140
832.277
27.277
3.477
vse vrste osebnih avtomobilov ter večnamenskih vozil za
prevoz oseb in stvari (M1-OSEBNI AVTOMOBIL), razen vozil
iz 7. točke tega odstavka, ter za bivalna motorna vozila vseh
kategorij, vsa z obliko nadgradnje: ‘’SA-bivalno vozilo’’, glede na
prostornino njihovega motorja
1.183.368
87.365.263
269.936
481.678
3
avtobus (M2-AVTOBUS, M3-AVTOBUS) glede na število sedežev
4.768
264.884
27.270
46
4
tovorno vozilo (kategorij N1, N2 in N3), razen vlačilcev, glede
na največjo dovoljeno maso oziroma dovoljeno skupno maso
vozila
81.548
11.317.595
420.268
56.880
Tovorno vozilo vlačilec (kategorij N2 in N3) glede na nazivno
moč njegovega motorja
10.153
6.511.024
1.912.084
0
priklopno vozilo (kategorij O2, O3 in O4), razen polpriklopnikov,
glede na največjo dovoljeno maso oziroma dovoljeno skupno
maso priklopnika
23.292
1.827.750
0
6.191.480
motorno vozilo z obliko nadgradnje »vozila za posebne
namene« in z enim od dodatnih opisov nadgradnje:
»avtolestev«, »črpalka«, »delavnica«, »dvigalo«, »dvižna košara«,
»elektroagregat«, »kompresor«, »komunalno«, »laboratorij«,
»za pripravo bitumna«, »RTV« ali z dodatno oznako »delovno
vozilo« (po kategorijah N1, N2 in N3)
6.450
383.557
-3.826
197.700
priklopno vozilo z obliko nadgradnje »vozila za posebne
namene« in z enim od dodatnih opisov nadgradnje: »črpalka«,
»delavnica«, »dvigalo«, »dvižna košara«, »elektroagregat«,
»kompresor«, »kuhinja«, »za estrihe«, »komunalno«, »laboratorij«,
»za vleko poškodovanih vozil«, »za pripravo bitumna«, »za
signalizacijo«, »RTV«, »toaletno«, »za polaganje kablov« ali z
dodatno oznako »delovno vozilo« (po kategorijah O2, O3 in O4)
6.861
237.082
0
1.643
pogrebno vozilo (M1 – osebni avtomobil z obliko nadgradnje
»SD – pogrebno vozilo«) in vozilo avtošole z dodatnim opisom:
»avtošola«
1.881
53.748
580
50
1.365.461
108.793.180
2.645.590
6.932.953
Vrste motornih vozil in priklopnih vozil
1
2
5
6
7
8
9
skupaj
Zbirno poročilo o
izdanih potrdilih o letni
dajatvi za uporabo vozil
v cestnem prometu za
obdobje od januarja do
decembra leta 2010
1 Število pobranih povračil je enako številu izdanih potrdil; potrdilo se izda tudi za vozila, za katera se povračilo ne plačuje ali so povračila oproščena.
2 Skupni znesek pobranih povračil je skupni vplačani znesek povračil (v evrih).
3 Skupni znesek znižanja povračil je skupni znesek znižanja povračil za vozila, pri katerih je bilo uveljavljeno znižanje (3., 4., 5. člen uredbe) (v evrih)
(predznak – pomeni doplačila).
4 Skupni znesek nevplačanih povračil je skupni znesek nevplačanih povračil za vozila, za katera se povračilo ne plačuje (6. člen zakona) ali so povračila
oproščena (7. člen zakona) (v evrih).
Iz evidence sistema MRVL je razvidno, da je bilo v letu 2010 s podračunov za letne dajatve za
uporabo vozil v cestnem prometu vrnjenih 3.598.776 evrov na podlagi 83.976 zahtevkov za
vračilo dela plačila letne dajatve za uporabo cest. V skladu z Zakonom o zagotavljanju sredstev
za naložbe v javno železniško infrastukturo je letna dajatev za uporabo vozil od aprila 2010 vir
sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo.
83
Vozila, za katera se povračilo ne plača
84
85
kategorije vozil
število vozil
1
motorna vozila, ki imajo vgrajen samo električni pogonski motor
2
traktorji in traktorski priklopniki
95.155
22
3
kolesa z motorjem, trikolesa s prostornino motorja do vključno 50 ccm in lahka
štirikolesa
35.560
4
lahki priklopniki, katerih največja dovoljena masa ne presega 750 kg
18.308
5
vozila, ki se uporabljajo za obrambo, Slovensko vojsko, Civilno zaščito ter interven
cijska vozila gorske reševalne službe in ekološkega laboratorija z mobilno enoto
573
6
policijska vozila
4.279
7
gasilska vozila
3.324
8
vozila nujne medicinske pomoči
1.045
9
za vozila diplomatskih in konzularnih predstavništev, misij tujih držav in
predstavništev mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji ter tujcev, zaposlenih v
teh predstavništvih oziroma misijah
skupaj
440
158.706
Vozila, za katera je bila uveljavljena oprostitev plačila povračila
kategorije upravičencev
1
Letno poročilo o izdanih potrdilih o letni dajatvi za uporabo vozil
v cestnem prometu po posameznih zakonskih izjemah za obdobje od
januarja do decembra leta 2010
Stopnje znižanja
EURO 0: +30 %
5.438
2
EURO I(1):+20 %
6.529
3
EURO II(2): +5 %
16.727
4
EURO III(3): 0 %
8.182
5
EURO IV(4): –12,5 %
6
EURO V(5): –25 %
7
zračno vzmetenje: –15 %
8
velika družina –50 %
1.075
9
starodobnik –20 %
4.644
5.830
2
osebe, ki so popolnoma izgubile vid na obeh očesih
3
osebe z zmerno, težjo ali težko telesno ali duševno prizadetostjo, ki jim je
priznana invalidnost po predpisih o družbenem varstvu telesno in duševno
prizadetih oseb
1.468
4
otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki jih zdravstveni zavodi
spremljajo kot rizične v razvoju
448
5
invalidske organizacije
142
34
7.922
število vozil
1
skupaj
osebe, pri katerih je ugotovljena najmanj 80-odstotna telesna okvara ali
80-odstotna vojna invalidnost, ter osebe, pri katerih je zaradi izgube, okvare
ali paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice ugotovljena 60-odstotna
telesna okvara ali 60-odstotna vojna invalidnost
skupaj
Vozila, za katera je bilo uveljavljeno znižanje/zvišanje plačila povračila
število vozil
28.089
6.106
18.275
95.065
86
Služba za
pravne in
splošne
zadeve
V Službi za pravne in splošne zadeve se opravljajo naloge, ki zagotavljajo nemoteno poslovanje
Direkcije RS za ceste (urejanje kadrovskih zadev, zagotavljanje ustreznih delovnih razmer in
naloge, povezane s pravnimi opravili).
V službi potekajo te naloge:
• pravna opravila v zvezi z vzdrževanjem, obnovami, prenovami in gradnjami cest, ki so v
upravljanju Direkcije RS za ceste,
• priprava strokovnih podlag za predpise o cestnem gospodarstvu,
• vodenje pravnih opravil v okviru dela Direkcije RS za ceste,
• upravna opravila in postopki v skladu z zakonskimi pooblastili,
• strokovno-tehnična, administrativna in pomožna opravila zaradi zagotavljanja nemotenega
poslovanja organizacijskih enot na Direkciji RS za ceste ter
• vodenje upravnih postopkov na prvi stopnji pri zadevah v zvezi z urejanjem delovnega razmerja. 87
25.000
20.000
15.000
10.000
5.000
0
vod
spsz
fs
secia
eztr
plan
suc
svvc
sic
scp
pts
sjn
Oddelek za upravno poslovanje
Delo, ki ga opravljajo v oddelku za upravno poslovanje, je ključno za delovanje celotne hiše. V
tem oddelku se namreč sprejema in odpravlja večina dokumentov (območne pisarne Sektorja
za upravljanje cest so edine notranje organizacijske enote, ki to delajo same).
vhodni, izhodni in lastni
dokumenti za leto 2010
vhodni dokumenti
izhodni dokumenti
lastni dokumenti
Zbirno poročilo za leto 2010 zajema podatke o številu vhodnih, izhodnih in lastnih dokumentov
prejetih in rešenih zadev. V nadaljevanju je zbir podatkov prikazan grafično.
SLUŽBA / SEKTOR
VHODNI
vodstvo (vod)
pravne in splošne zadeve (spsz)
finančna služba (fs)
• štev. prejetih računov 27 894
• štev. izdanih računov 522
• štev. izdelanih FEP-ov 6547
IZHODNI
LASTNI
PREJETE
ZADEVE
REŠENE
ZADEVE
9.000
8.000
1.014
399
98
74
35
20.682
11.764
3.234
3.016
2.018
2136
1371
310
402
383
7.000
6.000
5.000
javna naročila in realizacija letnega načrta (sjn)
• postopki javnih naročil velike vrednosti
• postopki javnih naročil male vrednosti
28
2.145**
2.541**
37
1.399*
2.512*
3
2.019*
3.020*
8
256*
892*
7
12
213
evidence o cestah, informatika in arhiv (secia)
4.526
2.746
782
111
89
evropske zadeve in tehnični predpisi (eztr)
1.080
652
505
80
100
571
352
65
98
17
upravljanje cest (suc)
11.582
7.788
1.458
3.223
4.830
0
vzdrževanje in varstvo cest (svvc)
17.414
13.229
1.252
7.864
8.676
naložbe (sic)
7.188
4.541
2.826
731
474
cestni prevozi (scp)
2.748
1.612
720
223
157
prometnotehnični (pts)
3.292
2.568
528
705
674
72.261
47.041
10.881
16.535
17.460
načrtovanje in analize (plan)
SKUPAJ
4.000
3.000
2.000
1.000
vod
spsz
prejete in rešene zadeve
v letu 2010
fs
secia
prejete zadeve
eztr
plan
suc
svvc
sic
scp
pts
rešene zadeve
Opomba:
* Podatki pomenijo število zadev in dokumentov (izhodni in lastni dokumenti), ki so signirani na posameznega skrbnika projekta, vendar so evidentirani,
skenirani in odpravljeni v Službi za javna naročila in realizacijo letnega plana.
** Podatki pomenijo število vhodnih dokumentov v postopkih javnih naročil, ki so evidentirani v glavni pisarni.
88
Urejanje zemljiškoknjižnega stanja
javna naročila velike
vrednosti
PREJETE ZADEVE
VHODNI
256
89
V letu 2010 je bilo dokončno premoženjskopravno urejenih 86 (leta 2009 148 odsekov) odsekov
državnih cest, v ta namen je bilo sklenjenih 2.200 kupoprodajnih in menjalnih pogodb ter
odškodninskih sporazumov (leta 2009 2.882)
2.145
IZHODNI
1.399
LASTNI
2.019
Izvedena je bila dokončna geodetska izmera 125 (leta 2009 111 odsekov) odsekov že zgrajenih
in obnovljenih glavnih in regionalnih cest v dolžini 185 km (leta 2009 180 km) ter 1.400 (leta
2009 1.510) postopkov v zvezi z urejanjem in zamejitvijo posestnih meja, označitev mej in
parcelacij za zemljišča, ki ležijo ob državnih cestah,
javna naročila MALE
vrednosti
PREJETE ZADEVE
892
VHODNI
2.541
IZHODNI
2.152
LASTNI
3.020
ŠTEVILO PREJETIH ZADEV
javnIH naročil velike IN
MALE vrednosti
JNVV
256
JNMV
892
90
91
Služba za
evropske
zadeve in
tehnično
regulativo
Gradnja na projektih OP ROPI se je začela v letu 2008 na treh kolesarskih povezavah
(Brezovica–Vrhnika–Logatec, Gozd Martuljek Jesenice, Rogaška Slatina–Podčetrtek–
Bistrica ob Sotli) in se v letu 2009 nadaljevala na projektih treh izvennivojskih križanj
(Zijavnica, Murska Sobota, Dobova), Obvoznici Škofja Loka in z gradnjo Galerije pod
Kjučem. V letu 2010 se je začelo izvajanje gradbenih del na projektih Obvoznica Radlje in
Modernizacija pod Malečnikom, hkrati pa so se trije projekti v letu 2010 tudi že zaključili
(izvennivojsko križanje v Murski Soboti in Zijavnici ter Galerija pod Ključem).
V Službi za evropske zadeve in tehnično regulativo po načelih projektnega vodenja potekajo
dejavnosti, povezane s projekti gradnje državnih cest, katerih izvedba bo sofinancirana iz
skladov EU. Zaradi strogih zahtev pri vodenju dokumentacije v skladu s pravili Evropske unije je
delo na tem področju izredno zahtevno.
V letu 2009 je bilo izplačano 5,81 mio EUR evropskih sredstev in v letu 2010 7,81 mio
EUR, skupaj v letih 2009 in 2010 13,62 mio EUR. Ministrstvo za finance je do konca
leta 2010 potrdilo (avtoriziralo) za 13,09 mio EUR izplačil iz EU postavke, od navedenega
zneska je upravičenost izdatkov (certificirani izdatki) v višini 12,32 mio EUR potrdila tudi
Evropska komisija.
Pomemben del je tudi izdelava tehničnih predpisov, predvsem tehničnih specifikacij za
javne ceste. S tem se omogočata razvoj in zagotavljanje sistema kakovosti izvedenih del pri
projektiranju, cestni opremi, voziščnih konstrukcijah ter objektih na cestah, zemeljskih delih in
vzdrževanju cestne infrastrukture. V zvezi s tem se v službi opravljajo te naloge:
• priprava programa izdelave tehničnih specifikacij za javne ceste,
• usklajevanje dela tehničnih odborov,
• vključevanje v postopek notificiranja skladno z Uredbo o postopkih notificiranja na področju
standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti ter direktivo 98//34/EC,
• izdaja tehničnih specifikacij za javne ceste ter vodenje arhiva izdanih tehničnih specifikacij
za javne ceste.
V letu 2010 so bila končana dela pri dveh izvennivojskih križanjih (Zijavnica in v Murski Soboti,
nadaljevala so se dela na obvoznici Škofja Loka in pri gradnji manjkajočih odsekov kolesarskih
poti. Poleg že izvedenih del sta v gradnji še dve novi cestni povezavi, tri obvoznice in 4,090 km
obnove cest. Izdeluje se potrebna dokumentacija za začetek gradnje za štiri obnove cest, pet
obvoznic (skupno potekajo pripravljalna dela pri 12 obvoznicah) in za 4. razvojno os. V gradnji
je tudi posodobitev ceste pod Malečnikom v Mariboru, ki se prav tako sofinancira s sredstvi
Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Ta služba tudi sodeluje pri raziskovalnih dejavnostih in vključevanju v mednarodno strokovno javnost.
Glavne naloge službe so:
• načrtovanje in priprava vseh vrst dokumentacije investicijskih projektov pri črpanju sredstev
iz skladov EU, priprava vlog za potrditev pomoči iz skladov EU,
• usklajevanje dela z organom upravljanja v zvezi z uresničevanjem projektov Operativnega
programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture,
• priprava načrtov, spremljanje in priprava poročil o izvajanju za projekte, ki so sofinancirani iz
skladov EU, za Ministrstvo za promet in organ upravljanja,
• oblikovanje sistemskih rešitev in gradiva pri črpanju sredstev iz skladov EU ter
• vodenje in upravljanje posameznih investicijskih projektov, ki so sofinancirani s sredstvi EU v
vseh fazah, od načrtovanja do predaje v uporabo.
Direkcija RS za ceste je do sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj za izvedbo projektov
Prednostne usmeritve Cestna infrastruktura v okviru 3. razvojne prednostne naloge Prometna
infrastruktura – ESRR upravičena na podlagi Operativnega programa razvoja okoljske in
prometne infrastrukture.
Prednostni projekti so določeni glede na splošno slabo stanje obstoječega omrežja državnih
cest, ki vse bolj postaja omejitveni dejavnik skladnega regionalnega razvoja območij Slovenije,
ki ne ležijo na avtocestnem križu. Območja zaradi slabe dostopnosti in s tem višjih prevoznih
stroškov postajajo lokacijsko nekonkurenčna, četudi imajo druge, za razvoj potrebne dejavnike.
Z obnovo in dograditvijo državnih cest bodo odpravljena nekatera ozka grla ter bosta povečani
pretočnost in varnost prometa. Odprava ozkih grl bo imela neposredne ekonomske učinke pri
uporabnikih (znižanje stroškov prevoza), posredno pa bo omogočila izboljšanje konkurenčnosti
gospodarstva (dostopnost povečuje tržne zmogljivosti za proizvodnjo in turizem) ter bo
ugodno vplivala na regionalni razvoj.
V okviru naložbe je bila zgrajena galerija (za zaščito pred padajočim kamenjem) skupne dolžine
120 m, širine od 10,91 do 11,72 m in višine 7,25 m, merjeno od nivoja ceste. Konstrukcija je
armiranobetonska in razdeljena na 4 dele, dolžine 30 m. Zasip strehe galerije je narejen z
avtohtonim materialom iz izkopa in zasajen z avtohtonim rastlinjem.
92
Galerija je zasnovana kot AB prostorska okvirna konstrukcija. Konstrukcija temelji na pilotih
premera 80 cm, dolžine do 15m. Piloti so povezani z brano AB velikosti 100 x 100 cm v vzdolžni
smeri in 100 x 70 cm v prečni smeri. Na gredah so postavljeni stebri, ki so na vzdolžnem razmiku
5 m. Stebri so velikosti 60 x 60 cm spodaj in 60 x 90 cm zgoraj. Čez njih je v vzdolžni smeri
postavljena greda AB velikosti 80 x 50 cm, nanjo pa plošča debeline 70 cm. Plošča je svetlega
razpona od 8,45 m do 9,26 m. Iz plošče se dviga parapetni zid, ki omogoča zasip strehe in s
tem zaščito pred padajočim kamenjem. Zasip na galeriji je debeline 1 m. Zasip vsrkava energijo
padajočega kamenja (teža največjega kamna je 200 kg), ostane na vrhu galerije.
Stranski del galerije je na stebrih zaradi pogleda na geološko zgradbo hribine. Na desni strani
galerije je kolesarska steza. Steza je konzolno vpeta v vzdolžno gredo in je ločena od stebrov.
To sta dva konzolna objekta. Na začetku in koncu galerije se steza nadaljuje na dveh konzolnih
objektih dolžine 25,57 in 23,44 m, ki sta namenjena navezavi na bodočo kolesarsko stezo, ki bo
potekala od izliva do izvira Soče. Steza je svetle širine 2,1 m. Na odseku med km 5,6 + 30 do km
5,7 + 00 je kot podporni ukrep nad cesto zgrajen kamniti podporni zid skupne dolžine 58,62 m.
Vozišče je bilo obnovljeno v skupni dolžini pribl. 327 metrov.
Skladno s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije je v povezavi z ekološko naravnano turistično
ponudbo načrtovan tudi razvoj omrežja kolesarskih poti. Kolo kot prevozno sredstvo se pretežno
uporablja za kratke poti na lokalni ravni kakor tudi za daljša rekreativna in turistična potovanja.
Z dograditvijo in posodobitvijo mreže glavnih kolesarskih poti bi v Sloveniji zagotovili dobre
možnosti za prečenje Slovenije s kolesom, kar je namen nekaterih novejših predlogov snovanja
evropskega kolesarskega omrežja.
V splošnem bodo vsi predlagani projekti v okviru 3. razvojne prednostne naloge, ki bo
sofinancirana iz ESRR, največ pripomogli k večji mobilnosti prebivalstva zaradi povečanja
konkurenčnosti na regionalni ravni, povezavo obrobnih območij z osrednjo Slovenijo in boljšo
oskrbo gospodarstva.
V okviru Prednostne usmeritve cestna infrastruktura – ESRR so predvideni gradnja novih cestnih
odsekov in kolesarskih poti, gradnja izvennivojskih križanj, obnove cest, gradnja obvoznic in
križišč, preplastitve cest in druge ureditve obstoječih cest in kolesarskih poti.
Značilne nagubane geološke plasti pri Ključu se pojavljajo v srednjem delu galerije. Upoštevano
je, da so omenjene nagubane plasti varovane kot naravni spomenik, zato je obiskovalcem
omogočen prost dostop do njih.
Obstoječi prepust širine 2 m je bil porušen. Tu je zgrajen nov prepust s svetlo odprtino 3,3 x 1,56
m in je tlakovan v kamnobetonu.
Galerija je pred padajočim kamenjem zaščitena na notranji strani (na strani pobočja) med stebri
s spiralno žično mrežo visoke natezne trdnosti, nad odprtim oknom galerije, kjer mora biti vidna
geološka struktura brežine za galerijo, pa z dvojno zaščitno mrežo: primarno mrežo, ki prenaša
dinamično obremenitev pri lovljenju kamenja in sekundarno mrežo, izdelano iz klasične
pocinkane mreže.
V letu 2010 so bili končani trije projekti, ki so bili sofinancirani s sredstvi Evropskega sklada
za regionalni razvoj, izvennivojski križanji v Zijavnici in Muski Soboti ter ureditev brežine Pod
Ključem z izvedbo galerije. Dokončanih je bilo tudi 2,1 km kolesarskih stez.
Galerija Pod Ključem:
Izvajalec je začel dela 31. avgusta 2009, končana pa so bila 31. avgusta 2010. Dela so bila opravljena
v okviru pogodbene vrednosti 2.144.371 evrov. Izvajalci so vsa dela končali šest mesecev pred
rokom. Zaradi skrajšanega roka je bil med investitorjem in izvajalci 30. 6. 2010 sklenjen aneks k
pogodbi. K skrajšanju časa gradnje sta bistveno prispevali uvedena popolna zapora ceste v
obdobju od 8. marca 2010 do 26. maja 2010 in uvedba dvoizmenskega dela med popolno zaporo.
V tem obdobju je bila zgrajena galerija Celotna investicija z vsemi stroški (geologija, projektna
dokumentacija, izvedba, nadzor …) in znaša 2,39 milijona evra. Naložbo so sofinancirali skladi
EU v višini 1,823 milijona evrov, navedena sredstva so tudi že vrnjena v proračun RS. Uporabno
dovoljenje je Ministrstvo za okolje in prostor RS, Direktorat za prostor, izdalo 25. 11. 2010.
93
94
Sektor za
upravljanje
cest
V Sektorju za upravljanje cest na devetih območjih se opravljajo te naloge:
• vodenje upravnih postopkov na prvi stopnji za izdajo soglasij in dovoljenj za posege v
državne ceste in varovalni pas državnih cest po Zakonu o javnih cestah;
• izdaja smernic za načrtovanje, mnenj v skladu z Zakonom o urejanju prostora in Zakonom o
prostorskem načrtovanju;
• izdaja projektnih pogojev in soglasij za gradnjo objektov v varovalnem pasu državnih cest v
povezavi z Zakonom o graditvi objektov.
95
Preden DRSC izda dokument, je treba opraviti te naloge:
• pridobivanje strokovnih mnenj in usklajevanje s svetovalcem,
• usklajevanje nejasnosti z vlagatelji – telefonski razgovori, usklajevalni sestanki, ustne obravnave,
združene z ogledom,
• sodelovanje in usklajevanje z drugimi službami in sektorji DRSC,
• sklicevanje ustnih narokov ter priprava zapisnikov in odločb v zvezi z naroki.
Komisijski pregledi
V letu 2010 je bilo v Sektorju za upravljanje cest izvedenih 40 komisijskih pregledov (za isto
zadevo sta bila opravljena dva pregleda v treh primerih ter trije pregledi za isto zadevo v
enem primeru).
Območje
Sektor za upravljanje cest sodeluje:
• na ustnih obravnavah in narokih v pristojnih upravnih enotah za izdajo gradbenih dovoljenj,
ki se jih DRSC udeležuje kot mejaš,
• na tehničnih pregledih za izdajo uporabnih dovoljenj, na katerih je DRSC pristojni sogla
sodajalec,
• na komisijskih pregledih izvedenih del, kjer je investitor DRSC in drugi investitorji,
• na prostorskih konferencah v skladu s predpisi o urejanju prostora,
• na recenzijah/revizijah in na medresorskih usklajevalnih sestankih v okviru DRSC,
• na delovnih sestankih s PIRS, nadzorom DDC, cestnimi podjetji.
Število tehničnih
prevzemov in ustnih
obravnav v letu 2010
Število tehničnih prevzemov
Število ustnih obravnav
Celje
66
13
Koper
27
1
Kranj
30
35
Ljubljana
65
21
Maribor
67
15
Nova Gorica
29
16
Novo mesto
66
64
Ptuj
13
1
Murska Sobota
18
1
381
167
SKUPAJ
Ker je Sektor za upravljanje cest decentralizirano organiziran, se na območjih opravljajo tudi
administrativna dela v povezavi z vodenjem postopkov, in sicer:
• pregled pošte in razdelitev zadev po pristojnosti v reševanje,
• evidentiranje vhodnih in izhodnih dokumentov,
• pregled in reševanje dokumentacije,
• skeniranje in pošiljanje dokumentov.
96
97
Sektor za
planiranje
in analize
Sektor za planiranje in analize ima pomembno vlogo pri gospodarjenju z državnimi cestami.
Ob upoštevanju strokovnih podlag se oblikujejo in načrtujejo vlaganja proračunskih sredstev
v obnovo in vzdrževanje cestne infrastrukture. Načrtovani ukrepi in dejavnosti so osnova za
delovanje drugih sektorjev in služb Direkcije RS za ceste.
V sektorju se opravljajo te naloge:
• priprava predlogov proračunov ter zaključnih računov proračunov Direkcije RS za ceste,
• izdajanje strokovnih mnenj in smernic pri pripravi državnih in občinskih planskih aktov,
• izdelava predlogov dolgoročnih razvojnih programov in nacionalnih programov razvoja in
vzdrževanja državnih cest,
• pridobivanje prometnih podatkov za izdelavo študij upravičenosti novih vlaganj,
• izdelava primerjalnih študij različic novih cestnih povezav,
• izdelava različnih študij in analiz za domače in mednarodne potrebe,
• usklajevanje izvajanja projektov, vključenih v načrt razvojnih programov, ter
• izdelava različnih primerjalnih analiz za spremljanje izvrševanja proračuna.
V letih 2009–2010 je bil izdelan osnutek nacionalnega programa razvoja in vzdrževanja državnih
cest, v katerem sta predlagana dinamika in način financiranja vseh potrebnih ukrepov na
državnem cestnem omrežju pod upravljanjem Direkcije RS za ceste za 20-letno obdobje.
Služba
za javna
naročila in
realizacijo
letnega plana
Služba za javna naročila in realizacijo letnega načrta skrbi za učinkovito oddajo javnih naročil
skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, saj spada Direkcija RS za ceste med največje
naročnike v državi po številu in skupni vrednosti javnih naročil.
Ključne naloge službe so:
• priprava in vodenje potrebne dokumentacije o postopkih javnega naročanja,
• priprava objav javnih razpisov,
• komuniciranje s ponudniki,
• priprava in svetovanje pri pripravi razpisne dokumentacije,
• vodenje in organiziranje javnih odpiranj ponudb,
• obravnava revizijskih zahtevkov,
• vsa administrativna opravila v zvezi oddajo naročil ter
• usklajevanje finančnih sredstev po posameznih projektih in postavkah – kontih, da so
izpolnjeni predpisani pogoji za oddajo vsakega javnega naročila.
Služba skrbi tudi za sistemske rešitve na svojem delovnem področju, ki prispevajo k učinkovitosti
in uspešnosti pri oddaji naročil.
98
99
Slovarček
Slovarček
Slovarček
100
101
Slovarček
Investicije so naložbe v povečanje in ohranjanje premoženja države, lokalnih skupnosti in
drugih vlagateljev v javne ceste, ki bodo prinesle koristi v prihodnosti. Dejavnosti podprograma
so novogradnje, nadomestne gradnje, obnovitvena in investicijska vzdrževalna dela.
Novogradnja je izvedba del, s katerimi se zgradi nova cesta ali s katerimi se na obstoječi cesti
zgradi nova cesta z drugačno namembnostjo od obstoječe (na primer novogradnje cest in
objektov, gradnje obvoznic, kolesarskih poti).
Nadomestna gradnja je izvedba del, ko se tam, kjer je bil odstranjeni objekt ali v njegovi
neposredni bližini, vendar na gradbeni parceli, zgradi nov objekt, s katerim se bistveno ne
spremenijo namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta, ki je
pred začetkom uporabe nadomestnega objekta odstranjen (na primer gradnja nadomestnih
objektov).
Rekonstrukcija ali obnova je izvedba del, s katerimi se spremenijo tehnične značilnosti
obstoječe ceste zaradi spremenjene namembnosti ali potreb in ki imajo za posledico
spremembo zmogljivosti in izboljšave lastnosti ceste. Zajemajo preureditev že obstoječih cest in
objektov, opreme in naprav ter graditev ali nabavo novih sredstev v sklopu že obstoječe ceste ali
objekta (na primer posodobitev makadamskih vozišč, obnove cest in objektov, križišč, ureditve
cest skozi naselja, ureditev okolice cest, vgradnje cestnih naprav in drugih ureditev, namenjenih
varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa na
njej). Rekonstrukcije so tako vse večje dograditve cest z razširitvami, prilagoditvijo voziščne
konstrukcije in večjimi popravki smeri trase, izboljšave delov trase in konstrukcijskih delov ceste,
pretežno zunaj obstoječe ceste z večjimi posegi v prostor zunaj cestnega sveta.
Investicijsko vzdrževanje je izvedba popravil, gradbenih, obrtniških del in napeljav ter
izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi se ne posega v konstrukcijo cest in njihovih
sestavnih delov, niti se ne spreminjajo njihova zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji
videz (na primer obnova, preplastitev in ojačitev cest, popravilo objektov, prepustov, podpornih
in opornih zidov, brežin ter plazov). Po Pravilniku o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah so
investicijska vzdrževalna dela obnovitvena dela na javnih cestah.
Pri sanacijah ali popravilu brežin, plazov in obcestja gre za delne obnove krajših odsekov
cest z drugimi ukrepi. Vsakoletna neurja povzročajo obsežne poškodbe na brežinah, ki jih je
smotrno čim prej popraviti.
Za ohranjanje objektov so nujna manjša investicijska vzdrževalna dela predvsem na
hidroizolacijah, zgornjem ustroju objekta, v nekaterih primerih tudi na konstrukcijskih delih.
Program je izdelan na podlagi pregledov objektov in pomeni najnujnejše obnove, od katerih
ima večina omejeno nosilnost.
Množica objektov razpetine 3 do 5 m je v slabem stanju in jih je treba urediti ali celo zgraditi
nove; to so slabi tehnični elementi, ki omejujejo gabarite, ali poškodovanost.
Za zagotavljanje dostopnosti so potrebne obnove podporne in oporne konstrukcije. Brez
investiranja se povečuje tveganje zapiranja cest, ki se ob večjih neurjih lahko porušijo.
Modernizacije ali posodabljanje cest so manjše obnove, za katere je značilna zamenjava
makadamskega vozišča z asfaltnim. S tem je omogočeno izboljšanje nivoja prevoznih storitev
ter izboljšanje povezanosti in dostopnosti do posameznih krajev.
Preplastitve so zahtevnejša in obsežnejša vzdrževalna dela, katerih temeljni cilj je dolgoročnejša
ureditev posameznih delov ceste. Opravljajo se občasno glede na stopnjo dotrajanosti ali
poškodovanosti cest. Stopnja dotrajanosti ali poškodovanosti vozišč se ocenjuje vidno po
metodi spremenjenega švicarskega indeksa (MSI).
Ukrep gradnje obvoznic je namenjen razbremenitvam naselij tranzitnega prometa,
predvsem ko se problemi v naselju z drugačnimi ukrepi dejansko ne morejo razrešiti. Kot ukrepi
novogradenj so mišljene priključne ceste na avtocestni sistem, ki niso vključene v program
gradnje avtocestnega sistema ter še nekatere druge novogradnje cest (praviloma občinskih
cest) zaradi vzpostavitve osnovnih komunikacij.
Novogradnje objektov so predvidene predvsem zaradi potrebe po preložitvah državnih cest
zaradi slabih tehničnih elementov ali pa gre za gradnjo izvennivojskih križanj čez železniške
proge, s katerimi se zagotovita večja prometna varnost in pretočnost ceste.
Stanje objektov na državnih cestah se spremlja s stalnimi pregledi objektov. Vsak posamezen
objekt je pregledan v nekem časovnem obdobju. V obdobju pred letom 2007 (2006 in prej)
je bilo 24 % objektov v slabem oziroma zelo slabem stanju, medtem ko je bilo v pregledih od
vključno 2009 naprej ugotovljeno, da je v slabem oziroma zelo slabem stanju 25 % objektov.
102
103
Sklepne ugotovitve
Sklepne ugotovitve
Sklepne ugotovitve
Sklepne
ugotovitve
104
105
Vlaganja v infrastrukturo se pogosto kažejo v dolgoročni gospodarski učinkovitosti. Kažejo se
predvsem pri učinkovitejšem vodenju in preusmerjanju prometnih tokov, kar posredno vpliva
na okolje in prometno varnost. Naložbe v cestno infrastrukturo imajo poleg neposrednih tudi
posredne družbenogospodarske učinke, ki se ne kažejo z obsegom prometa. V manj razvitih
okoljih je za določeno raven gospodarske dejavnosti namreč treba zgraditi infrastrukturo, katere
ugodni učinki se pokažejo šele čez nekaj časa. To so območja (občine) z nizko kupno močjo,
območja z upadanjem prebivalstva, z registrirano brezposelnostjo nad državnim povprečjem,
z deležem kmečkega prebivalstva nad državnim povprečjem, za razvojno omejevana obmejna
območja v 10-kilometrskem pasu ob meji in območja z omejenimi dejavniki. Naložbe v cestno
infrastrukturo so na takih območjih eden od dejavnikov, ki prispeva k večji ekonomski koheziji
teh območij s preostalo Slovenijo.
Z gradnjo sodobnih cestnih povezav se znižujejo stroški prevoza, s čimer se povečuje
konkurenčna sposobnost gospodarstva. S kakovostnim cestnim omrežjem se Slovenija
približuje evropskemu prostoru, kar povečuje gospodarsko povezovanje ter omogoča boljši
in učinkovitejši pretok blaga in ljudi. Naraščajoče naložbe v cestno infrastrukturo spodbujajo
gospodarski razvoj, saj vlaganja prinašajo poleg razvojnih tudi neposredne večuporabne
gospodarske učinke. Pospešena gradnja povzroča povečano povpraševanje, ustrezno urejena
cestna infrastruktura pa nadaljnjo gospodarsko rast.
Po drugi strani ima gradnja infrastrukture tudi ugodne socialne učinke, saj nastaja v obdobju
večjih naložb tudi večje povpraševanje po delovni sili iz gradbeništva in z njim povezanimi
dejavnostmi. Poleg tega gradbeništvo spodbuja mnoge druge dejavnosti (npr. dodelavni posli,
inštalaterska dela, pohištvena industrija ipd.), kar povečuje odpiranje novih delovnih mest tudi
v drugih dejavnostih.
Hkrati pa ustrezne cestne povezave povečujejo mobilnost delovne sile ter s tem večjo
zaposljivost posameznikov z območij s sicer višjo stopnjo brezposelnosti.
Gradnja cestne infrastrukture dobro vpliva na regionalni razvoj, saj povezuje regije v Sloveniji in
s teritorialnimi območji sosednjih držav. Notranja povezanost vpliva na nadaljnji policentrični
razvoj, decentralizacijo in enakomernejši razvoj države. Z gradnjo sodobnega cestnega omrežja
se izboljšuje tudi prometna varnost, zmanjšuje se število mrtvih in poškodovanih v prometnih
nesrečah ter materialna škoda zaradi prometnih nesreč.
Kljub navedenemu cestno omrežje tudi slabo vpliva na okolje. Tem vplivom se pri gradnji
cest ni mogoče izogniti, jih pa je mogoče ublažiti. Tako predpisi o varstvu okolja zahtevajo
pripravo varstvenih dokumentov, kot so študije ranljivosti okolja, ki se pripravijo vzporedno z
opredeljevanjem prostorskega položaja mogočih različic cestnih tras ter celovita presoja vplivov
na okolje, ki se izvede v vsaki fazi podrobnejšega načrtovanja tras v prostoru. Ob tem pa je
mogoče ugotoviti, da nove ceste tudi dobro vplivajo na okolje, saj z razbremenitvami obstoječih
cest zmanjšujejo slabe vplive prometa na okolje.
106
107
Založila in izdala: Direkcija Republike Slovenije za ceste
Zbrala in uredila: Sandra Kržan
Obdelava podatkov: Smiljana Ivanc
Priprava besedil: Nevenka Zakrajšek, Suzana Habjanič, Bojana Pirman,
Bojan Papler, Božo Kordin, Karmen Cian, Matej Lapajne, Stanislav Zotlar,
Aleš Gedrih, Darinka Kavčič, Anton Švigelj, Milan Ljumović, Jure Pejanovič
Oblikovanje in priprava za tisk: Sonja Eržen
Foto: Arhiv DRSC
Tisk: Tiskarna Januš
Ljubljana, junij 2011
108
Tržaška cesta 19 | 1000 Ljubljana | Slovenija
T 01/ 478 80 02 | F 01/478 81 23
E [email protected] | www.dc.gov.si

DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE V LETU 2010

Transcription

Similar documents

ERTMS- praktične izkušnje pri implementaciji ETCS in GSM

Navodilo občinam za pripravo, dopolnitev ali spremembe Odloka o

Zgibanka Preložitev glavne ceste G2-108/1182 Ribče

LETNO POROČILO 2011–12 - Direkcija Republike Slovenije za ceste

Oglaševanje - Prometne razmere po Sloveniji PIC DARS

VARNI S PASAVČKOM - OŠ Koroški jeklarji

Specifikacija naročila - Direkcija Republike Slovenije za ceste

TSC 02.401 : 2010 - Direkcija Republike Slovenije za ceste

Navodila za projektiranje kolesarskih površin

Pohorje, poligon za vožnje v naravnem okolju in veljavna zakonodaja