Informacijski pooblaščenec v dopisu št. 0712-94/2011/3, z

Comments

Transcription

Informacijski pooblaščenec v dopisu št. 0712-94/2011/3, z
Številka: 0712-94/2011/3
Datum: 30. 5. 2011
Vrhovno sodišče Republike Slovenije
Urad predsednika
g. Janko Marinko, generalni sekretar
Tavčarjeva 9
1000 Ljubljana
ZADEVA: Mnenje Informacijskega pooblaščenca
Zveza: Vaš dopis, številka SuZ 4/2011-26, z dne 3. 5. 2011
Spoštovani!
Pooblaščenec je dne 9. 5. 2011 prejel vaš dopis, v katerem navajate, da je Davčna uprava republike Slovenije
(v nadaljevanju DURS) - Generalni davčni urad, na Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju
Vrhovno sodišče) naslovila zaprosilo za posredovanje podatkov. Gre za podatke, s katerimi razpolaga sodišče,
potrebni pa bi bili zaradi vodenja postopkov davčnega inšpekcijskega nadzora pri izbranih odvetnikih. Zaradi
pravilne ugotovitve davčne obveznosti odvetnikov, DURS Vrhovno sodišče na podlagi 39. člena Zakona o
davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11-UPB4, v nadaljevanju ZDavP-2) prosi, da za izbrane odvetnike iz
vpisnikov, ki jih sodišče vodi, posreduje podatke o civilnih in kazenskih zadevah, v katerih so izbrani odvetniki v
letih 2008, 2009 in 2010 nastopali pred sodiščem. DURS podatke potrebuje tudi za zaposlene odvetnike pri
nadziranih zavezancih za davek. DURS prosi za posredovanje podatkov v strukturirani tabeli, ki bi vsebovala
naslednje podatke: davčna številka odvetnika oziroma odvetniške družbe, osebno ime odvetnika, če gre za
fizično osebo, naziv odvetniške družbe, opravilna številka zadeve, v kateri nastopa odvetnik, sodišče, pri
katerem se zadeva vodi, datumi aktivnosti na sodiščih v zadevah, v katerih nastopa odvetnik v obravnavanem
obdobju v določenem obdobju, področje (civilno/kazensko), identifikacija stranke, ki jo zastopa odvetnik oziroma
odvetniška družba. Kljub pravni podlagi iz 39. člena ZDavP-2 se vam zastavlja vprašanje, ali je pri taki zahtevi,
ki ni specificirana v tolikšni meri, da bi se določal posamezen postopek oziroma spis, sodišče dolžno omogočiti
vpogled v vse spise, v katerih nastopa določen odvetnik. DURS namreč v zaprosilu navaja, da se pri določenih,
poimensko navedenih odvetnikih, opravlja inšpekcijski nadzor, pri tem pa ne navede identifikacijskih podatkov
davčnega postopka. Poleg poimensko navedenih odvetnikov pa DURS navaja, da »pri ostalih zavezancih izvaja
aktivnosti priprave na davčni inšpekcijski nadzor«. Tudi za odvetnike, pri katerih sploh še ni uveden davčni
inšpekcijski nadzor, DURS prosi za podatke o postopkih teh odvetnikov pred sodišči. Sprašujete, ali je
navedena podlaga dovolj, da omogoča vpogled v vse spise določenega odvetnika? Ali je tak pristop skladen z
načelom sorazmernosti? Vaše stališče je, da je zaprošene podatke dovoljeno posredovati le, če je v teku
konkreten davčni postopek (inšpekcijski nadzor), ki mora biti jasno opredeljen (opravilna številka zadeve), ne pa
tudi v primeru zbiranja podatkov brez uvedenega postopka (fishing expedition). Dopis zaključujete, tudi če se
ugotovi, da je navedena podlaga ustrezna, se odpira vprašanje varstva osebnih podatkov. Ne glede na to, da je
po praksi Informacijskega pooblaščenca podatek o odvetniku v sodnih odločbah javen, se tu postavlja vprašanje
varovanja zaupnega razmerja med odvetnikom in stranko. DURS namreč poleg podatkov o postopku in
odvetniku zahteva tudi podatke o strankah.
V zvezi z vašim dopisom smo prejeli tudi dopis DURS, številka DT 061-328/2011, z dne 19. 5. 2011, v katerem
je navedeno, da so dne 9. 5. 2011 v vednost prejeli dopis Vrhovnega sodišča, ki je bil naslovljen na
Pooblaščenca. DURS v navedenem dopisu pojasnjuje, da se je zaprosilo v zvezi s posredovanjem podatkov
nanašalo na 21 zavezancev za davek (odvetnikov in odvetniških družb), ki so bili pod določenimi kriteriji
identificirani kot rizični zavezanci: nakazila v off-shore države, zavezanec se nahaja v najnižjem dohodninskem
razredu, ima velike razlike med prilivi na transakcijski račun in prihodki iz obračuna davka od dohodka pravnih
oseb, prihodek na zaposlenega je nižji od povprečja in prejete prijave Urada za preprečevanje pranja denarja,
policije in drugih prijaviteljev. Zoper 2 davčna zavezanca sta v času zaprosila postopka davčnega
inšpekcijskega nadzora že potekala, zoper ostalih 19 pa so potekale aktivnosti priprave na davčni inšpekcijski
nadzor. DURS zato podatke s strani sodišča potrebuje zaradi nadzora pravilnosti in pravočasnosti plačevanja
ustreznih davčnih obveznosti. V zahtevi so bile poleg 21 odvetnikov in odvetniških družb navedene še zahteve
za posredovanje podatkov v zvezi z zaposlenimi odvetniki pri nadziranih zavezancih za davek. Kot pravno
podlago za posredovanje podatkov s strani sodišč je DURS navedel 39. člen ZDavP-2.
1/5
V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja in na podlagi 7. točke prvega odstavka 49.
člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2.
člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št 113/05 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju
ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
ZDavP-2 in ZDS-1 dajeta DURS široko pooblastilo za pridobivanje podatkov o zavezancih za davek tudi
od državnih organov, za namen pobiranja davka iz 2. člena ZDavP-2. ZDavP-2 v 39. členu, v katerem
ureja obveznost dajanja podatkov v zvezi tem ne zahteva, da bi moral biti postopek davčnega
inšpekcijskega nadzora že začet (s sklepom). Navedena podlaga 39. člena ZDavP-2 omogoča, da DURS
pridobi podatke, potrebne za pobiranje davkov, na to pa se tudi na podlagi obdelave teh podatkov in
primerjave z drugimi, s katerimi že razpolaga odloči, ali bo začel postopek davčnega inšpekcijskega
nadzora ali ne. Takšna ureditev je po mnenju Pooblaščenca sprejeta med drugim zaradi posebnega
načina nastanka davčne obveznosti (samoobdavčitev) in zaradi tega dejstva posebnega načina
opravljanja davčnega nadzora ter zaradi dejstva, da je DURS dolžan opravljati nadzor nad zakonitostjo,
pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti celotne populacije fizičnih oseb in
poslovnih subjektov.
DURS mora na podlagi ZVOP-1 (24. in 25. člen) in ZDavP-2 (17. člen in Pravilnik o izvajanju ZDavP-2)
zagotoviti ustrezno zavarovanje osebnih podatkov in podatkov, ki so davčna tajnost.
Pooblaščenec meni, da ima DURS na podlagi ZDavP-2 in ZDS-1 pravico od sodišča zahtevati tudi
podatke o strankah odvetnika, če te podatke potrebuje za namen pravilne ugotovitve davčne obveznosti
zavezancev za davek oziroma pobiranja davka.
I. Uvodno
Temeljni vprašanji, ki jih zastavljate, sta torej dve; v kateri fazi mora biti postopek davčnega nadzora, da je
obdelava (posredovanje) osebnih podatkov, s katerimi razpolaga DURS, zakonito in drugič, ali je dopustno
posredovaje podatkov o strankah odvetnika.
Najprej je treba ugotoviti, ali so podatki, ki jih DURS zahteva od Vrhovnega sodišča sploh osebni podatki. Kot je
iz vašega dopisa razvidno, je DURS zahteval podatke o poslovanju odvetnikov oziroma odvetniških družb, med
drugim tudi identifikacijske podatke o stranki, ki jo zastopa odvetnik. Stranka odvetnika je lahko tudi fizična
oseba.
Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na vsaj določljivega posameznika, ne glede na obliko, v
kateri je izražen. Primeroma, osebni podatek je osebno ime fizične osebe in njen naslov, pod pogojem, da se
prej navedene podatke da povezati z določljivo fizično osebo, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih
stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa, kot to določata 1. in 2. točka 6. člena
ZVOP-1.
Kot je iz definicij osebnega podatka in posameznika razvidno, se v vpisnikih sodišča v zvezi strankami v
postopkih, nahajajo tudi osebni podatki. Povsem določene posameznike - stranke, spremljajo podatki, med
drugim tudi o tem, kateri odvetnik oziroma odvetniška družba jo je zastopala oziroma zagovarjala in v kateri
zadevi. Navedeno torej pomeni, da v kolikor DURS zahteva podatke o strankah, te pa so fizične osebe, ki ne
opravljajo dejavnosti, zahteva osebne podatke. V tem primeru je treba upoštevati ZVOP-1 in druge predpise, ki
urejajo varovanje osebnih podatkov.
II. Splošno o pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov
V nadaljevanju se bomo najprej posvetili vprašanju zakonite obdelave osebnih podatkov, v konkretnem primeru
posredovanju osebnih podatkov.
ZVOP-1 v 8. členu splošno opredeljuje pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov in določa, da se lahko
osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon,
ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, na katerega se
podatki nanašajo. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, v katerega skladno z 22.
točko 6. člena ZVOP-1 sodi DURS, so nadalje urejene v 9. členu, v katerem je določeno, da se osebni podatki v
2/5
javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa
zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve
posameznika.
Kot izhaja iz navedene določbe 9. člena ZVOP-1, se v javnem sektorju osebni podatki obdelujejo predvsem na
podlagi področne zakonodaje, izjemoma pa na podlagi določb ZVOP-1. V obravnavanem primeru sta
relevantna predvsem dva predpisa, in sicer ZDavP-2 in Zakon o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07 – UPB2 s
sprem.).
ZDavP-2 je predpis, po katerem skladno z njegovim 2. členom postopa davčni organ, kadar med drugim odloča
o obveznostih in pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank v postopku pobiranja davka. Skladno s
3. členom ZDavP-2 pojem pobiranja davka vključuje vse naloge državnih in drugih organov, pristojnih za
pobiranje davka, pravice in obveznosti zavezancev za davek in drugih oseb, določenih z zakonom o
obdavčenju, zakonom, ki ureja davčno službo in ZDavP-2, v zvezi z ugotavljanjem in izpolnitvijo davčne
obveznosti zavezanca za davek, ki je določena z ZDavP-2 ali zakonom o obdavčenju, vključno z ugotavljanjem
kršitev zakona o obdavčenju. Davčni organ je skladno z 11. členom ZDavP-2 tudi DURS, navedene določbe se
torej nanašajo na tudi na zaposlene v DURS, npr. na davčne inšpektorje.
ZDavP-2 v 10. členu ureja načelo dolžnosti dajanja podatkov in med drugim določa, da so organi in druge
osebe, ki razpolagajo s podatki, pomembnimi za odločanje v davčnih zadevah, te dolžni posredovati davčnemu
organu brezplačno. Prej navedeno načelo dolžnosti dajanja podatkov je izpeljano tudi v 39. členu ZDavP-2, kjer
je urejeno dajanje podatkov davčnemu organu za pobiranje davkov. Navedeni člen ZDavP-2 določa, da morajo
med drugim osebe, ki so z zakonom pooblaščene, da vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo zbirke podatkov, registre
ali druge evidence, DURS dati na razpolago vse podatke, potrebne za pobiranje davkov, ter omogočiti
davčnemu organu vpogled v svojo dokumentacijo. Na razpolago morajo dati tudi vso dokumentacijo, ki jo vodijo
in zbirke podatkov, ki jih vodijo v obliki registrov in evidenc ali zbirov podatkov, ne glede na to, ali so z zakonom
predpisane kot obvezne in informacije, ki so pomembne pri odmeri davka. V tretjem odstavku 39. člena ZDavP2 je urejen tudi način dajanja podatkov, davčni organ pridobiva prej navedene podatke med drugim na pisno
zahtevo.
Iz navedene določbe 39. člena ZDavP-2, ki se nanaša na DURS kot celoto (pri tem pa nima npr. v mislih samo
davčne inšpektorje, ki imajo svoja pooblastila v zvezi s pridobivanjem podatkov še dodatno urejena v ZDS-1 in
Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – UPB1)), izhaja relativno široko pooblastilo za
pridobivanje podatkov za namen pobiranja davkov. Kot izhaja iz obravnavane določbe 39. člena ZDavP-2, se
obveznost dajanja podatkov za namen pobiranje davkov ne omejuje na npr. postopek davčnega inšpekcijskega
nadzora, pač pa se povezuje s širšim pojmom pobiranja davka. Ta pojem kot že prej navedeno vključuje med
drugim vse naloge organa, pristojnega za pobiranje davka (DURS) na eni strani ter pravice in obveznosti drugih
oseb, v zvezi z ugotavljanjem in izpolnitvijo davčne obveznosti zavezanca za davek na drugi strani.
Podobno določbo vsebuje tudi ZDS-1, ki v prvem odstavku 24. člena določa, da DURS zbira osebne in druge
podatke zaradi z zakonom določenih nalog neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo, od drugih
oseb, ki o tem kaj vedo, in iz obstoječih zbirk podatkov.
Ob obravnavanju vprašanja posredovanja podatkov DURS za namene pobiranja davkov se ne sme spregledati,
da davčna obveznost nastane tudi na podlagi t.i. samoobdavčitve, pri kateri davčni zavezanec sam izračuna
davek, ki ga mora plačati, na podlagi davčne osnove, ki jo sam ugotovi (npr. po obdavčljivem prometu), davčnih
olajšav in davčnih stopenj, kot to določa 49. člen ZDavP-2. Z drugimi besedami davka ne odmeri samo davčni
organ z odločbo o odmeri davka, npr. na podlagi podatkov izplačevalca o prihodkih neke osebe. Poslovni
subjekti si davek praviloma sami izračunajo, v obračunu davka.
Zavezanec lahko torej v obračunu davka, predloženega na DURS, prikaže manj prometa, kot pa ga je imel v
resnici. Če se omejimo na načela, zavezanec najprej krši načelo zakonitega izpolnjevanja in plačevanja davčnih
obveznosti iz 9. člena ZDavP-2, s tem pa tudi načelo dolžnosti dajanja podatkov iz prvega odstavka 10. člena
ZDavP-2, ki mu nalaga, da mora davčnemu organu dajati resnične, pravilne in popolne podatke, ki jih davčni
organ potrebuje za pobiranje davka.
Treba je tudi upoštevati, da za razliko od nekaterih ostalih inšpekcijskih organov, DURS opravlja nadzor nad
zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti celotne populacije fizičnih oseb in
poslovnih subjektov. Navedeno terja drugačen pristop opravljanja nadzora (sprotni in naknadni) kot pa pri drugih
inšpekcijah.
3/5
DURS npr. ne nadzoruje vseh zavezancev za davek naenkrat z enako intenziteto, pač pa nekatere z večjo,
druge z manjšo intenziteto. Primeroma, vsi zavezanci za davek na dodano vrednost morajo npr. najkasneje do
roka, določenega v zakonu (o davku na dodano vrednost), na DURS oddati poseben davčni obračun o
opravljenem prometu. Kot že navedeno, pri tem lahko prikažejo manj prometa, kot pa so ga v resnici dosegli. S
sistemom sprotnega oziroma predvsem naknadnega davčnega nadzora pa se skuša zagotavljati, da se davčne
obveznosti izpolnjujejo pravilno.
Kot že navedeno, se nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti
ne opravlja z enako intenziteto nad vsemi zavezanci za davek. Niso npr. vsi zavezanci za davek v postopku
davčnega inšpekcijskega nadzora. ZDavP-2 DURS omogoča, da glede na določene značilnosti oz. njihovo
postopanje pri izpolnjevanju davčnih obveznosti, sam izbere tiste zavezance za davek, zoper katere bo začel
davčni inšpekcijski nadzor. ZDavP-2 v 134. členu določa, da se davčni inšpekcijski nadzor opravi na podlagi
objektivnih kriterijev, ki morajo upoštevati načelo enakomernega inšpekcijskega nadziranja vseh zavezancev za
davek in načelo pomembnosti davka, ki ga zavezancev za davek prispeva v javnofinančnih prihodkih. Objektivni
kriteriji so postavljeni zlasti na podlagi statističnih metod, naključnega izbora in predhodnih ugotovitev v
postopkih nadzora. Na podlagi navedenih kriterijev DURS pripravi letni načrt, ki je sestavljen zlasti po velikosti in
statusu zavezancev za davek, vrsti davka ter vrsti inšpekcijskega nadzora glede na obseg nadzora. Ne glede na
navedeno, se lahko v letni načrt vključi tudi davčni inšpekcijski nadzor pri zavezancih za davek na predlog
pristojnih državnih organov na podlagi ugotovitev iz njihovih delovnih področij, ali če to narekujejo ugotovitve v
postopku davčnega nadzora.
DURS torej še preden začne davčni inšpekcijski nadzor, s pomočjo statističnih metod obdela podatke, ki jih je
na DURS predložil zavezance za davek sam, te pa lahko primerja še z drugimi podatki, ki jih pridobi od oseb iz
39. člena ZDavP-2. Šele nato se odloči, ali bo davčni inšpekcijski nadzor začet z izdajo sklepa ali ne.
DURS je v dopisu, naslovljenem na Pooblaščenca pojasnil, da je bilo 21 zavezancev za davek, pod določenimi
kriteriji identificiranih kot rizični zavezanci. Ti kriteriji so npr. v tem, da ima zavezanec za davek velike razlike
med prilivi na transakcijski račun in prihodki iz obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za določeno leto. V
navedenem dopisu je še navedeno, da gre za zavezance, pri katerih je oziroma bo opravljen inšpekcijski
nadzor, zato zahtevane podatke s strani sodišča DURS potrebuje zaradi nadzora pravilnosti in pravočasnosti
plačevanja ustreznih davčnih obveznosti.
Iz vsega navedena pod to točko lahko ugotovimo naslednje. ZDavP-2 in ZDS-1 dajeta DURS široko pooblastilo
za pridobitev podatkov o zavezancih za davek tudi od državnih organov, za namen pobiranja davka iz 2. člena
ZDavP-2. ZDavP-2 v 39. členu ne zahteva, da bi moral biti postopek davčnega inšpekcijskega nadzora že
začet. Navedena podlaga 39. člena ZDavP-2 DURS omogoča, da pridobi podatke, potrebne za pobiranje
davkov, na to pa se tudi na podlagi obdelave teh podatkov in primerjave podatkov z drugimi podatki, s katerimi
že razpolaga odloči, ali bo začel postopek davčnega inšpekcijskega nadzora ali ne. Takšna ureditev je po
mnenju Pooblaščenca določena med drugim zaradi posebnega načina nastanka davčne obveznosti
(samoobdavčitev) in zaradi dejstva, da je DURS dolžan opravljati nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in
pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti celotne populacije fizičnih oseb in poslovnih subjektov. K
navedenemu je treba dodati, da mora DURS na podlagi ZVOP-1 (24. in 25. člen) in ZDavP-2 (17. člen in
Pravilnik o izvajanju ZDavP-2) zagotoviti ustrezno zavarovanje osebnih podatkov in podatkov, ki so davčna
tajnost, v tem kontekstu predvsem notranje revizijske sledi.
III. Dostop DURS do podatkov odvetnikov, ki jih vodijo o svojih strankah – fizičnih osebah
Ob pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov iz prejšnje točke tega dokumenta, je treba upoštevati tudi
ZDS-1, ki ureja specialna pooblastila davčnih inšpektorjev v 18. členu. V tem členu ZDS-1 je določeno, da ima
inšpektor pri opravljanju davčnega inšpekcijskega nadzora in odločanja v davčnem postopku pravico, pregledati
prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, stvarni, snovi, poslovne
knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih
družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, pri čemer so omejeni pri
uporabi tako zbranih informacij, saj po določbi 37. člena ZDS-1 ne smejo uporabljati informacij, podatkov ali
spoznanj do katerih imajo dostop pri opravljanju službenih nalog, v neslužbene namene. Davčni inšpektor mora
kot uslužbence davčne uprave davčno, poslovno in drugo tajnost varovati tudi po prenehanju delovnega
razmerja v davčni službi. Obveznost dajanja podatkov DURS je določeno tudi v večkrat navedenem 39. členu
ZDavP-2
V postopku davčnega inšpekcijskega nadzora pa so pooblastila davčnega inšpektorja še dodatno urejena v
določbi 138. člena ZDavP-2, v katerem je določeno, da bi pooblaščena oseba (davčni inšpektor) pri opravljanju
4/5
davčnega inšpekcijskega nadzora lahko ugotovila višino davčne obveznosti, ima pravico pregledati poslovne
prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, naprave, blago,
stvari, predmete, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo vpogled v poslovanje
zavezanca za davek. Za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je zavezanec za davek
določil kot svoj sedež oziroma kot poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost.
V obravnavanem primeru je zavezanec za davek odvetnik. Pri tem je treba upoštevati tud področni zakon, ki
specialno ureja delovanje in pristojnosti odvetnikov, to je Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 s
sprem., v nadaljevanju ZOdv). Ta v 6. členu določa, da mora odvetnik varovati kot tajnost, kar mu je zaupala
stranka.
Odvetnik je upravičen tudi do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po
odvetniški tarifi. Tako je odvetnik tudi zavezanec za davek, oziroma zavezanec za plačilo davka.
Po mnenju Pooblaščenca dolžnost odvetnika, da mora varovati kot tajnost tisto, kar mu je zaupala stranka, ne
izključuje pristojnosti inšpekcijskih služb, ki v javnem interesu izvajajo nadzor nad izvajanjem oziroma
spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. To je temelj pravne varnosti. Vsakršna drugačna razlaga bi ogrozila
institut inšpekcije in s tem spoštovanja vrednot, ki jih v javnem interesu ščiti inšpektor. Vendar davčni organ pri
izvrševanju svojih pooblastil in izrekanju ukrepov v razmerju do zavezanca za davek in drugih udeležencev
postopka po 6. členu ZDavP-2 ne sme preseči tistega, kar je nujno potrebno za izpolnitev ciljev davčne
zakonodaje - izmed možnih pooblastil in ukrepov je dolžan izbrati tiste, ki so za zavezanca ugodnejši. V
zaupnem razmerju med odvetnikom in stranko se ščiti vsebina odvetnikovega spisa, ne pa dokumenti, ki
omogočajo vpogled v poslovanje odvetnika kot zavezanca za davek. Dopusten je tako vpogled v račune, popis
1
spisa ipd… Zato je način davčnega nadzora, pri katerem DURS podatke, pomembne za obračun davka za
konkretne odvetnike pridobi iz sodnih spisov (in ne iz spisov odvetnika), po mnenju Pooblaščenca primernejši.
Za konec Pooblaščenec poudarja, da je davčni organ v skladu z načelom materialne resnice v davčnih zadevah
dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, pri čemer v kot že
navedeno skladu z načelom sorazmernosti iz 6. člena ZDavP-2, pri izvrševanju svojih pooblastil in izrekanju
ukrepov v razmerju do zavezanca za davek, ne sme preseči tistega, kar je nujno potrebno za izpolnitev cilja
ZDavP-2 in drugih aktov, na podlagi katerih davčni organ določa o pobiranju davkov. Zato je nujno, da ima
DURS dostop do tistih dokumentov, na podlagi katerih lahko ugotovi pravilno dejansko stanje, ki je pomembno
za obdavčitev. V ZDavP-2 in ZDS-1 so pristojnosti pooblaščene osebe davčnega organa jasno določene, saj
mu dajejo pravico pregledati dokumente, ki omogočajo vpogled v poslovanje zavezanca za davek. Poslovanje
odvetnika je vezano tudi na vsak posamezen spis, ki ga odvetnik vodi za posamezno stranko, v okviru katerega
je za opravljeno storitev izdal račun, od katerega je zavezanec dolžan plačati davek.
V zvezi z vprašanjem, ali ima DURS pravico od sodišča zahtevati podatke o strankah odvetnika, Pooblaščenec
tako meni, da je DURS na podlagi ZDavP-2 in ZDS-1 tudi od sodišča, za namen pravilne ugotovitve davčne
obveznosti zavezancev za davek oziroma pobiranja davka, upravičen zahtevati tudi podatke o strankah
odvetnikov.
S spoštovanjem,
Informacijski pooblaščenec;
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav,
pooblaščenka
Poslati:
- naslovniku,
- Generalni davčni urad, [email protected], v vednost;
- arhiv, tu.
1
Informacijski pooblaščenec je o tem vprašanju že izdal neobvezujoče mnenje št. 0712-609/2008.
5/5