Strokovno poročilo za leto 2012

Transcription

Strokovno poročilo 2012
PSIHIATRIČNA
BOLNIŠNICA
IDRIJA
Strokovno poročilo za leto 2012
februar 2013
Poglavje: UVOD
mag. Marko Pišljar, dr. med., spec. psih.
Predstojnik bolnišnice
1
1
UVOD…………………………………………………………………………….. 3
2 NEKATERI SPLOŠNI STATISTIČNI PODATKI IN REALIZACIJA
STORITEV V LETU 2012.................................................................................................3
3 STRUKTURA BOLNIKOV ZDRAVLJENIH V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI
IDRIJA GLEDE NA NJIHOVO DUŠEVNO MOTNJO................................................8
3.1
4
POVZETEK............................................................................................................13
NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE.................14
4.1
ODDELKI ...............................................................................................................14
4.1.1 Splošni psihiatrični oddelek – ženski S2..............................................................14
4.1.2 Splošni psihiatrični oddelek – moški S3 ..............................................................16
4.1.3 Psihoterapevtski oddelek S4.................................................................................18
4.1.4 Oddelek za zdravljenje odvisnosti L1 ..................................................................21
4.1.5 Gerontopsihiatrični oddelek L2............................................................................23
4.1.6 Splošni psihiatrični oddelek L3............................................................................25
4.2
IZVENBOLNIŠNIČNA PSIHIATRIČNA DEJAVNOST .................................26
4.2.1 Psihiatrične ambulante v Psihiatrični bolnišnici Idrija.........................................26
4.2.2 Poročilo psihiatričnega zdravljenja v skupnosti (PZS) za leto 2012....................29
4.2.3 Poročilo o delu EEG laboratorija .........................................................................30
4.3
SLUŽBE IN DEJAVNOSTI VEZANE NA ZDRAVSTVENE ENOTE ...........30
4.3.1 Psihološka služba .................................................................................................30
4.3.2 Aktivacijska terapija.............................................................................................32
4.3.3 Socialna služba.....................................................................................................35
4.3.4 Medicinsko kemični laboratorij ...........................................................................37
4.3.5 Zdravstvena administracija ..................................................................................41
4.3.6 Lekarna.................................................................................................................41
4.3.7 Internistična ambulanta ........................................................................................43
5.1
Strokovno medicinski svet .....................................................................................45
5.2
Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb ....................................................45
5.3
Komisija za obveščanje o opozorilnih in nevarnih dogodkih: ...........................46
5.4
Organizacija nujne medicinske pomoči (NMP): .................................................46
5.5
Sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih ................................46
5.6
Evidenca uporabe posebnih varovalnih ukrepov:...............................................47
5.7
Evidenco predpisovanja psihotropnih zdravil preko predpisanega odmerka .47
5.8
Ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja ......................................................47
6
UVAJANJE IZBOLJŠEVANJA KAKOVOSTI BOLNIŠNICE...........................48
7
UDELEŽBA NA STROKOVNIH IZOBRAŽEVANJIH .......................................57
8 FUNKCIJE V STROKOVNIH ZDRUŽENJIH IN STROKOVNE AKTIVNOSTI
IZVEN BOLNIŠNICE .....................................................................................................60
9
10
PUBLIKACIJE...........................................................................................................61
SKLEP.....................................................................................................................62
Poglavje: UVOD
5 NEKATERI DRUGI POMEMBNEJŠI PARAMETRI STROKOVNEGA DELA
V ZAVODU .......................................................................................................................45
2
1
UVOD
V strokovnem poročilu prikazujemo splošne statistične podatke ter realizacijo programa v letu
2012, gibanje sprejemov in odpustov, obravnav po posameznih bolnišničnih enotah v
hospitalni in dnevni obravnavi. Obširneje je prikazana izvenbolnišnična psihiatrična dejavnost
v okviru psihiatričnih ambulant in ambulant psihologa v Psihiatrični bolnišnici Idrija ter izven
bolnišnice in psihiatrično zdravljenje v skupnosti. V poročilu so podani podatki o glavnih
odpustnih diagnozah bolnikov v letu 2012, ločeni po spolu in starosti. Iz poročila je razvidna
notranja organiziranost in dejavnost bolnišnice po vseh šestih oddelkih, njihova kadrovska
zasedenost, terapevtske aktivnosti ter morebitna problematika. Prikazane so aktivnosti drugih
služb vezane na zdravstvene enote: psihološka služba, delovna terapija, socialna služba,
medicinsko kemični laboratorij, zdravstvena administracija in lekarna. Posebej je
predstavljeno delo internista.
V poročilu predstavljamo druge pomembnejše parametre strokovnega dela v zavodu, med
njimi strokovno medicinskega sveta, komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb, komisije
za obveščanje o opozorilnih in nevarnih dogodkih, organizacije nujne medicinske pomoči.
Poglavju so dodani podatki iz evidenc spremljanja sprejemov bolnikov proti volji ter uporabe
posebnih varovalnih ukrepov v skladu z določili Zakona o duševnem zdravju. Posebno
poglavje je namenjeno spremljanju izboljševanja kakovosti dela v bolnišnici. Predstavljene so
nove klinične poti ter obvezni in neobvezni kazalniki kakovosti, ki smo jih izvedli v
bolnišnici. Poročilo vsebuje podatke o izobraževanju, strokovni in publicistični aktivnosti
sodelavcev bolnišnice ter zaključek poročila. V nadaljevanju je dodan povzetek strokovnega
poročila za dejavnost zdravstvene nege in oskrbe za leto 2012.
2
NEKATERI SPLOŠNI STATISTIČNI PODATKI IN REALIZACIJA
STORITEV V LETU 2012
V tabeli 1 so predstavljeni podatki o številu odpuščenih bolnikov po regijah, število bolnikov,
ki so bili obravnavani v dnevni oskrbi, število ambulantnih pregledov ter število bolnišničnih
oskrbnih dni v neakutni obravnavi. V letu 2012 je bilo sprejetih 1.648 pacientov ter
odpuščenih 1.626 pacientov. Povečano je bilo tudi število obravnav v dnevni oskrbi. V
primerjavi s preteklim letom se je povečalo število obravnavanih ambulantnih ter oskrbnih dni
v neakutni obravnavi. Iz podatkov je razvidno, da je v letu 2012 bilo opravljenih večje število
ambulantnih obravnav, ki smo jih izvedli tako v bolnišničnih kot izvenbolnišničnih
ambulantnih okoljih.
ZASEDENOST: 85%, 178 (postelj)……………………............................ (180, 181, 185)
POVPREČNA LEŽALNA DOBA (akutna in neakutna): 36 dni..……(37.1,39.9,39.1, 41.6)
SPREJEMI: 1.648 pacientov………………………..………………. (1.608, 1.571, 1.623)
ODPUSTI: 1.626 pacientov……………………………….……....…(1.597, 1.609, 1.605)
PRVIH SPREJEMOV V LETU 2011: 495 pacientov……..…………. (492, 481, 527, 481)
Opomba: Števila v oklepajih pomenijo realizacijo v letu 2012, 2011, 2010 in 2009.
Poglavje: UVOD
•
•
•
•
•
3
% plana 2012
% plana 2011
% plana 2010
% plana 2009
105
84
132
104
100
84
74
98
Hospitalni
primeri
296
305
242
298
654
701
697
645
485
407
510
41
48
57
42
27
1
4
3
7
10
2
1
2
6
3
6
7
14
5
5
9
3
2
2
3
/
3
2
1
/
Hospital
dnevni primeri
46
41
48
33
29
11
25
3
39
29
30
15
6
5
4
4
/
/
/
/
/
/
1
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
1
Število
ambulantnih
obiskov
4.365
4.542
4.297
4.108
2.535
2.165
1.308
1.287
1.332
1.380
1.527
1.285
333
291
289
353
15
24
25
32
14
32
56
60
12
14
8
12
16
20
8
8
17
3
1
1
1
1
/
3
/
10
1.517
1.489
1.510
1.520
1.520
1.521
120
86
112
75
75
75
101
98
99
10
107
115
100
73
8.640
8.472
9.325
9.325
8.965
7.418
93
91
84
97
Poglavje: NEKATERI SPLOŠNI STATISTIČNI PODATKI IN REALIZACIJA STORITEV V LETU 2012
Tabela 1: Podatki po regijah – realizacija programa
OBMOČNE ENOTE
Neakutna
Št. točk v
obravnava
izvenbolni
(dni)
šnični
obravnavi
42
69.715,34
Ljubljana
452
64.678,19
(2011)
130
60.337,14
(2010)
354
55.124,39
(2009)
61.987,60
1.552
Koper
554
45.888,37
(2011)
1.570
19.811,79
(2010)
1.462
19.191,13
(2009)
506
27.023,95
Nova Gorica
731
21.884,62
(2011)
1.090
24.139,28
(2010)
406
20.006,74
(2009)
/
5.654,48
Kranj
49
4.193,20
(2011)
4.538,25
32
(2010)
5.508,22
/
(2009)
/
410
Maribor
/
341,89
(2011)
/
385,32
(2010)
/
394,65
(2009)
/
233,13
Celje
/
821,77
(2011)
915,02
/
(2010)
/
989,02
(2009)
64
101,87
Ravne na Koroškem
/
292,28
(2011)
/
213,92
(2010)
/
154,30
(2009)
66
331,48
Novo mesto
/
429,88
(2011)
131,86
/
(2010)
/
111,67
(2009)
/
286,68
Murska Sobota
/
41,79
(2011)
/
5,54
(2010)
/
6,23
(2009)
/
17,06
Krško
/
76,50
(2011)
/
(2010)
/
42,59
(2009)
/
/
Ostali plačniki
77
(2011)
86
195.47
(2010)
(2009)
2.230
165.762,00
Skupaj ZZZS 2012
1.786
138.648,00
Skupaj ZZZS 2011
2.132
166.370,00
plan 2012
2.132
165.869,00
plan 2011
2.132
150.363,00
plan 2010
2.132
103.845,00
plan 2009
4
100
90
število pacientov
84
88
80
86
75
70
60
75
65
65
65
86
55
50
40
30
20
10
0
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
10000
8640
9000
število pacientov
8000
8472
7578
7000
6000
5798
5000
5848
5925
6507
6766
7525
7163
4000
3000
2000
1000
0
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Slika 2: Število ambulantnih obiskov
1650
število pacientov
1600
1601
1550
1500
1610 1618
1626
1605
1609
1597
1556
1507
1450
1475
1400
1350
2003
2004
2005
2006
Slika 3: Število odpustov v bolnišnici
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Slika 1: Število primerov v dnevni bolnišnici
5
b. Psihiatrična bolnišnica ima razvito razvejano ambulantno psihiatrično zdravljenje. V
okviru Psihiatričnega dispanzerja Idrija sta organizirani ambulantna psihiatrična in
ambulantno psihološka diagnostika. Razširila se je aktivnost v Psihiatrični ambulanti v
Postojni ter Logatcu, na novo pa se je odprla tudi Psihiatrična ambulanta v okviru
Zdravstvenega doma Izola. Povečali smo število storitev v ambulantah za klinično
psihologijo in sicer v okviru Zdravstvenega zavoda Celjenje v Kopru, ambulante v
Logatcu in Postojni ter Pedopsihiatrične ambulante Lee Šinkovec v Idriji.
V letu 2012 je bilo skupno obravnavanih 8.640 oseb, kar predstavlja nadaljnji dvig
aktivnosti v izvenbolnišnični dejavnosti. V skladu z Aneksom k splošnemu dogovoru, ki
je opredelil povečane kvote ambulantnih dejavnosti smo dosegli načrtovani plan
izvenbolnišničnih obravnav v okviru ZZZS in sicer 165.762 točk (100% realizacija).
c. Povprečna ležalna doba odpuščenih bolnikov iz hospitalnega zdravljenja, ki vključuje tako
akutni kot neakutni čas zdravljenja, je bil v letu 2012, 36 dni ter je nižja od ležalne dobe v
zadnjih letih. Krajši hospitalni čas zdravljenja smo imeli v bolnišnici predvsem v skupini
nevrotskih, stresnih in somatoformnih motenj ter razpoloženjskih motenj. Čas zdravljenja
pacientov zaradi shizofrenije in blodnjavih motenj ostaja nekoliko daljši (46 dni), kar je v
skladu z intenzivnostjo zdravljenja ter doseganjem ustrezne rehabilitacije.
d. Povprečna zasedenost v bolnišnici je bila 85%, dnevno je bilo povprečno zasedenih 178
postelj. V letu 2012 se je znižalo število oseb, ki so bile na obveznem psihiatričnem
zdravljenju iz pet na dve osebi, zaradi nove organizacije obravnav omenjene skupine
pacientov na forenzičnem oddelku Splošne bolnišnice v Mariboru.
e. Neakutna bolnišnična obravnava je namenjena pacientom z duševno motnjo, ki so
zaključili akutni del zdravljenja ter diagnostiko bolezenskega stanja, zaradi katerega so
bili sprejeti v akutno bolnišnično obravnavo ter je bila uvedena ustrezna terapija in
določena rehabilitacija. V letu 2012 je bilo vključeno v neakutno zdravljenje 44 oseb (v
letu 2011, 34 oseb), kar je 2.7% vseh sprejetih oseb v bolnišnično zdravljenje. Realizirali
smo 2.230 oskrbnih bolnišničnih dni. Povprečno trajanje neakutne obravnave je bilo 50
dni (leta 2011, 61 dni).
Komentar:
a. V letu 2012 je bilo iz bolnišničnega zdravljenja odpuščenih 1.626 pacientov, od tega
1.517 v programu ZZZS, kar predstavlja 101% planiranega bolnišničnega dela. V
bolnišnici se je zdravilo tudi 23 oseb, med njimi so bile predvsem osebe in pacienti iz
Centra za tujce v Postojni (plačnik je Ministrstvo za zdravje) ali samoplačniki.
Iz dnevnobolnišničnega programa je bilo odpuščenih 86 oseb, načrtovani plan je bil
dosežen 100%.
Zastopanost bolnikov iz območnih enot, ki jih bolnišnica pokriva (Koper, Nova Gorica,
Ljubljana), je bila podobna kot v preteklem letu. Ponovno je bilo več sprejemov iz
Območne enote Nova Gorica.
6
Tabela 2: Število podaljšanih hospitalizacij bolnikov na posameznem psihiatričnem oddelku
Št. sprejemov v
Št.
% podaljšanih
letu 2012
podaljšanih
zdravljenje glede na št.
zdravljenj
sprejemov v letu 2012
204
0
Oddelek za zdravljenje odvisnosti (L1)
0
237
15
Gerontopsihiatrični oddelek (L2)
6,33
154
13
Splošni psihiatrični oddelek (L3)
8,44
424
2
Ženski sprejemni oddelek (S2)
0,47
492
14
Moški sprejemni oddelek (S3)
2,84
137
0
Psihoterapevtski oddelek (S4)
0
SKUPAJ
1648
44
2,67
f. Program psihiatričnega zdravljenja v skupnosti: V septembru 2012 se je v bolnišnici
oblikovala ekipa, ki v celoti izvaja psihiatrično zdravljenje v skupnosti (zdravnica, dve
dipl. med. sestri, delovna terapevtka, socialna delavka, dve psihologinji). V letu 2012 smo
v okviru programa Skupnostnega psihiatričnega zdravljenja spremljali 127 primerov (74
moških, 53 žensk). Realizirali smo 104 primere (60 moških, 44 žensk), kar predstavlja
100% realizacijo v skladu s predvidenim programom ZZZS. Avgusta 2012 je začela
delovati Psihiatrična ambulanta v ZD Izola pod vodstvom Katalin Tubić, dr. med., ki je
stalna članica ekipe PZS. Koncem leta je bila realizirana dejavnost v ambulantno skupino
za podporo pacientom, ki je vključena v PZS. Psihiatrično zdravljenje v skupnosti je po
hospitalni obravnavi pacientov, ki imajo težji potek bolezni, pogoste hospitalizacije,
pomembno prinesel k celostni obravnavi ter zmanjšanju števila hospitalizacij. (1.9
hospitalizacij na hospitalizirane paciente, ki so v PZS programu).
(Podatki so vzeti iz poročila kazalnika o podaljšanih hospitalizacijah v PB Idrija v letu 2012,
ki ga je pripravil Bojan Krivec, univ. dipl. soc. del.)
7
3
STRUKTURA BOLNIKOV ZDRAVLJENIH V PSIHIATRIČNI
BOLNIŠNICI IDRIJA GLEDE NA NJIHOVO DUŠEVNO MOTNJO
V bolnišnici letno spremljamo osnovne statistične podatke o značilnosti duševnih motenj ter
bolnikov na bolnišničnem ter izvenbolnišničnem nivoju. V nadaljevanju bomo predstavili
pregled glavnih odpustnih diagnoz glede na starost, spol in število oskrbnih dni. Podatke
primerjamo s stanjem predhodnih treh letih.
I. Organske, vključno simptomatske duševne motnje (F00 – F09)
lež. doba
število
SKUPAJ
lež. doba
Povprečna
ležalna doba
0 - 10
11 - 20
21 - 30
31 - 40
41 - 50
51 - 60
61 - 70
71 - 100
skupaj
2011
2010
2
4
13
6
18
46
89
100
98
118
89
640
294
698
1328
3167
2614
3124
5
7
1
5
89
107
124
99
132
396
53
160
2179
2920
3887
3062
2
9
20
7
23
135
196
224
197
118
221
1036
347
858
3507
6087
6501
6186
31,1 dni
29,0 dni
31,4 dni
2009
92
2790
104
3330
196
6120
31,2 dni
Komentar:
V letu 2012 smo v bolnišnici obravnavali 196 oseb (224 v letu 2011), ležalna doba pa je bila
31 dni, kar predstavlja povprečno ležalno dobo v zadnjih treh letih. Sprejetih je bilo tudi letos
nekoliko več žensk. V skupino organskih, vključno simptomatskih duševnih motenj
prevladujejo bolniki s psihičnimi in vedenjskimi motnjami ob demencah, bolniki ki se
zdravijo zaradi drugih duševnih motenj zaradi možganske okvare in disfunkcije ter delirantnih
stanj.
II. Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi (F10 – F19)
Tabela 4: Hospitalna obravnava (F10 – F19)
M
število
Starost/leto število lež. doba
Ž
lež. doba
število
SKUPAJ
lež. doba Povprečna
ležalna doba
0 - 10
11 - 20
21 - 30
31 - 40
41 - 50
51 - 60
61 - 70
71 - 100
skupaj
2011
2010
3
32
56
83
85
36
8
303
272
272
49
980
1651
2797
2862
1164
293
9796
9241
10039
6
14
24
29
7
11
91
64
62
223
370
818
1015
281
362
3069
2200
2548
3
38
70
107
114
43
19
394
336
334
49
1203
2021
3615
3877
1445
655
12865
11441
12587
32,6 dni
34,0 dni
37.7 dni
2009
299
11217
69
2080
368
13297
36,1 dni
8
NJIHOVO DUŠEVNO MOTNJO
Ž
Poglavje: STRUKTURA BOLNIKOV ZDRAVLJENIH V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA GLEDE NA
M
lež. doba
število
Starost/leto število
število
2012
2011
29
42
621
788
4
9
83
179
33
51
2010
38
548
3
56
41
SKUPAJ
lež. doba
Povprečna
ležalna doba
704
21,3 dni
967
19,0 dni
604
14,7 dni
Komentar:
V bolnišnici je bilo odpuščenih zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja
psihoaktivnih snovi 394 oseb (303 moških, 91 žensk). Povprečna ležalna doba je bila 32.6
dni, kar predstavlja blago znižanje dolžine hospitalizacije. Med pacienti so prevladovale
duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola ter duševne in vedenjske motnje zaradi
uživanja več drog in drugih psihoaktivnih snovi. V skupinsko zdravljenje odvisnosti od
alkohola je bilo vključenih 188 oseb. Na oddelku za zdravljenje odvisnosti od alkohola je bilo
33 oseb vključenih v dnevni bolnišnični program zdravljenja. Povprečno trajanje dnevnega
hospitala je bila 21 dni. Povečuje se delež bolnikov, ki je bil v bolnišnico sprejet zaradi
zapletov v okvir odvisnosti oz. komorbidnih psihiatričnih komplikacij (psihotične motnje,
amnestični sindrom, samomorilna ogroženost, razpoloženjske motnje.
III. Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje (F20 – F29)
M
Ž
Starost/leto
število lež. doba
število
lež. doba
SKUPAJ
lež.
Povprečna ležalna
doba
doba
število
0 - 10
11 - 20
21 - 30
31 - 40
41 - 50
51 - 60
61 - 70
71 - 100
skupaj
2011
2010
3
45
59
63
42
11
15
238
240
294
166
2209
2920
2650
2548
397
890
11780
10959
14313
23
35
26
44
44
15
187
200
198
890
1342
1422
1951
1846
676
8127
8277
8970
3
68
94
89
86
55
30
425
440
492
166
3099
4262
4072
4499
2243
1566
19907
19236
23283
46,8 dni
43,7 dni
47,3 dni
2009
264
11143
194
7170
458
18313
39,9 dni
Tabela 7: Dnevni hospital (F20 – F29)
M
število
lež. doba
število
Leto
Ž
lež. doba
število
lež. doba
SKUPAJ
skupaj
2011
6
5
154
156
9
7
188
169
15
12
342
325
Povprečna ležalna
doba
22,8 dni
27,1 dni
2010
7
217
8
166
15
383
25,5 dni
9
Ž
lež. doba
M
število
lež. doba
število
Leto
Komentar:
V letu 2012 je bilo sprejetih 425 oseb zaradi shizofrenije, shizotipske in blodnjave motnje.
Prevladujejo moški (238), nižji delež je žensk (187). Povprečna ležalna doba je bila v
primerjavi s preteklim letom blago povišana in sicer na 46.8 dni. 15 oseb (6 moških, 9 žensk)
se je zdravilo v dnevnem bolnišničnem programu. Povprečno so bili na zdravljenju 23 dni.
Zaradi shizofrenije se je zdravilo 226 oseb (147 moških, 79 žensk), s povprečno ležalno dobo
46.5 dni. Zaradi shizotipske motnje je bilo na hospitalnem zdravljenju 12 oseb (6 moških, 6
žensk), trajne blodnjave motnje 27 oseb (9 moških, 18 žensk) ter povprečno ležalno dobo 63
dni. Zaradi akutne blodnjave motnje so se pacienti povprečno zdravili 35 dni, sprejetih pa je
bilo 81 oseb (37 moških, 44 žensk). Zaradi shizoafektivne motnje se je zdravilo 76 oseb, (37
moških, 39 žensk).
600
501
522
503
440
425
400
273
230
288
234
294
264
194
moški
240
200
198
238
187
ženske
200
skupaj
100
0
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Slika 4: Število oseb po spolu, ki so bile odpuščene v zadnjih šestih letih zaradi shizofrenije, shizotipske in
blodnjave motnje
IV. Razpoloženjske motnje(F30 – F39)
M
Ž
SKUPAJ
Starost/leto
število
lež. doba
število
lež. doba
število
lež. doba
0 - 10
11 - 20
21 - 30
31 - 40
41 - 50
51 - 60
61 - 70
71 - 100
skupaj
2011
2010
1
6
10
23
39
17
19
115
99
130
34
213
402
820
1079
1041
636
4225
3916
5110
5
14
24
52
33
47
175
175
164
192
422
1140
2127
1320
1699
6900
8634
7366
1
11
24
47
91
50
66
290
274
294
34
405
824
1960
3206
2361
2335
11125
12550
12476
38,4 dni
45,8 dni
42,4 dni
2009
105
3838
170
7437
275
11175
40,6 dni
M
Ž
Povprečna ležalna
doba
SKUPAJ
Leto
število
lež. doba
število
lež. doba
število
lež. doba
skupaj
2011
12
8
271
178
16
10
420
323
28
18
691
501
Povprečna ležalna
doba
24,7 dni
27,8 dni
2010
5
117
5
81
10
198
19,8 dni
10
280
221
300
Število pacientov
492
458
500
Komentar:
V bolnišnici se je zdravilo skupno 290 oseb, prevladovale so ženske (175), manjši delež je bil
moških (115). Povprečna ležalna doba je bila krajša kot v preteklem letu in sicer 38 dni. V
dnevni hospital je bilo vključenih 28 oseb (12 moških, 16 žensk), s povprečno ležalno dobo
25 dni. Zaradi manične epizode se je zdravilo v bolnišnici 5 oseb (4 moški, 1 ženska), zaradi
bipolarne motnje pa 57 oseb (21 moških, 36 žensk). Povprečna ležalna doba zaradi bipolarne
motnje je bila 44.7 dni. V bolnišnico je bilo zaradi prve depresivne epizode sprejetih 91 oseb
(37 moških, 54 žensk). Povprečen čas zdravljenja pa je bil 34 dni. Zaradi ponavljajoče se
depresivne motnje je bilo sprejetih 136 oseb, od tega 53 moških in 83 žensk. Povprečno
trajanje zdravljenja je bilo 38.9 dneva.
V. Nevrotske, stresne in somatoformne motnje (F40 – F49)
0 - 10
11 - 20
21 - 30
31 - 40
41 - 50
51 - 60
61 - 70
71 - 100
skupaj
2011
2010
2
3
10
13
9
5
5
47
66
44
3
24
171
238
251
88
96
871
1828
1883
1
7
8
8
18
12
4
58
30
41
11
113
205
283
420
321
57
1410
884
1063
3
10
18
21
27
17
9
105
96
85
14
137
376
521
671
409
153
2281
2712
2946
21,7 dni
28,3 dni
34,7dni
2009
64
1693
59
1755
123
3448
28,0 dni
M
Ž
SKUPAJ
Leto
skupaj
2011
število
5
4
lež. doba
174
110
število
3
1
lež. doba
45
18
število
8
5
lež. doba
219
128
Povprečna ležalna doba
27,4 dni
25,6 dni
2010
5
89
6
225
11
314
28,6 dni
Komentar:
V letu 2012 se je v bolnišničnem programu skupno zdravilo 105 oseb (47 moških, 58 žensk).
Povprečna ležalna doba je bila bistveno krajša kot v preteklih letih in sicer 21.7 dni. V dnevni
bolnišnični program je bilo vključenih 8 oseb in sicer 5 moških ter 3 ženske. Med zdravljenci
prevladujejo osebe, ki so bile sprejete zaradi kriznih intervencij, in sicer zaradi posttravmatske
stresne motnje, prilagoditvene motnje ali akutne stresne reakcije. Zaradi omenjenih duševnih
motenj je bilo sprejetih 61 oseb (29 moških, 32 žensk), povprečna ležalna doba je bila 14.6
dneva. Manjši delež oseb je bilo sprejetih v bolnišnico zaradi drugih anksioznih motenj (30,
13 moških, 17 žensk). Zaradi obsesivno kompulzivne motnje sta se zdravili dve osebi,
disociativne motnje ena oseba, somatoformnih motenj 9 oseb.
11
število
SKUPAJ
lež. doba
Povprečna ležalna
doba
M
Ž
lež. doba število lež. doba
VI. Motnje osebnosti in vedenja v odrasli dobi (F60 – F69)
SKUPAJ
število
lež. doba
število
lež. doba
število
lež. doba
Povprečna ležalna
doba
0 - 10
11 - 20
21 - 30
31 - 40
41 - 50
51 - 60
61 - 70
71 - 100
skupaj
2011
2010
7
10
11
6
1
3
38
42
29
152
233
269
172
18
42
886
995
701
7
2
6
6
1
2
24
29
28
180
25
334
164
52
50
805
661
824
14
12
17
12
2
5
62
71
57
332
258
603
336
70
92
1691
1656
1525
27,3 dni
23,3 dni
26,6 dni
2009
21
476
23
695
44
1171
26,6 dni
Komentar:
V letu 2012 je bilo zaradi motenj osebnosti in vedenja v odrasli dobi sprejetih 62 oseb od tega
38 moških in 24 žensk. Povprečna ležalna doba je bil 27.3 dni. Aktualna statistika sicer
opredeljuje predvsem prvo diagnozo, potrebno pa je poudariti, da ima del pacientov, ki je
sprejet v bolnišnico na zdravljenje osebnostno motnjo, definirano pod drugo diagnozo ob
odpustu.
VII. Duševna manjrazvitost (mentalna retardacija) (F70 – F79)
M
Ž
lež. doba
število
lež. doba
0 - 10
11 - 20
21 - 30
31 - 40
41 - 50
51 - 60
61 - 70
71 - 100
skupaj
2011
2010
7
1
6
16
2
4
1
37
32
36
103
14
125
383
64
56
35
780
690
829
1
2
1
3
1
1
24
27
58
43
78
14
9
12
11
2009
40
1037
10
število
SKUPAJ
lež. doba Povprečna ležalna
doba
244
279
455
8
3
7
19
3
5
1
46
44
47
127
41
183
426
142
70
35
1024
969
1284
22,3 dni
22,0 dni
27,3 dni
256
50
1293
25,8 dni
Komentar:
V bolnišnico so relativno konstantno sprejete na zdravljenje tudi osebe zaradi duševne
manjrazvitosti, delež pacientov se z leti bistveno ne spreminja ter je nizek. Sprejetih je bilo 46
oseb, od tega 37 moških in 9 žensk. Povprečna ležalna doba je bila 22 dni.
V letu 2012 se je v bolnišnici zdravila ena oseba zaradi Huntingtonove bolezni, tri osebe so
bile sprejete zaradi psihičnih in vedenjskih motenj v okviru Parkinsonove bolezni ter ena
oseba zaradi psihičnih motenj v okviru epilepsije.
12
Ž
Starost/leto
Tabela 12: Hospitalna obravnava (F60 –F69)
M
3.1 POVZETEK
SKUPAJ
Starost/leto
število
lež. doba
število
lež. doba
število
lež.
doba
Povprečna
ležalna doba
0 - 10
11 - 20
21 - 30
31 - 40
41 - 50
51 - 60
61 - 70
71 - 100
skupaj
2011
2010
19
97
155
222
189
93
101
876
863
916
457
3.735
5.591
7.797
7.270
3.472
3.452
31.774
30.648
36.187
5
50
80
99
153
106
171
664
647
614
65
1.625
2.561
4.466
5.821
4.081
5.076
23.695
25.399
24.832
24
147
235
321
342
199
272
1.540
1.510
1.530
522
5.360
8.152
12.263
13.091
7.553
8.528
55.469
56.047
61.019
36,0 dni
37,1 dni
39,9 dni
2009
900
32.399
649
22.977
1.549
55.376
37,6 dni
Tabela 15: Dnevni hospital
M
Ž
SKUPAJ
starost
število
lež. doba
število
lež. doba
število
86
87
lež.
doba
2.011
1.939
Povprečna ležalna
doba
23,4 dni
22,3 dni
skupaj
2011
53
59
1.243
1.232
33
28
768
707
2010
55
951
24
553
79
1.504
19,0 dni
Komentar:
V letu 2012 je bilo iz bolnišničnega programa skupno odpuščenih 1.540 oseb (1.510 v letu
2011). Blago se je dvignilo število odpustov, tako moških, kot žensk (876/646). Povprečna
ležalna doba, ki vključuje tako akutno kot neakutno obravnavo je bila 36 dni ter prikazuje
trend blagega zniževanja v zadnjih letih.
Pet pacientov je bilo v bolnišnici na zdravljenju več kot 365 dni, trije zaradi shizofrenije, eden
zaradi trajne blodnjave motnje in en zaradi bipolarne motnje. V letu 2012 sta v bolnišnici
umrli dve osebi, ženska in moški.
Število pacientov
1000
800
831
747
878
715
896
721
936
682
900
649
916
614
863
647
876
664
600
moški
400
ženske
200
0
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Slika 5: Število moških in ženskih sprejemov v bolnišnično zdravljenje
13
Ž
Tabela 14: Hospitalna obravnava
M
4
NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE
4.1 ODDELKI
4.1.1
Splošni psihiatrični oddelek – ženski S2
a. Organizacija dela: Splošni ženski psihiatrični S2 oddelek je samostojna organizacijska
enota bolnišnice, ki jo sestavljata dve prostorsko in funkcionalno povezani enoti,
intenzivna in odprta. Vsaka enota razpolaga z 21 posteljami.
Med zaposlenimi poteka stalno usklajevanje in pretok informacij glede organizacije in
strokovnosti dela na obeh enotah.
b. Število sprejetih, premeščenih ter odpuščenih pacientov: Tekom leta 2012 (tabela 16)
je bilo na oddelek sprejetih 422 bolnic, 4 bolnice pa so bile premeščene še z drugih
oddelkov naše bolnišnice. Povprečno smo sprejeli 35 bolnic mesečno. Z oddelka je bilo
odpuščenih 325 bolnic. Evidentiranih je bilo 78 premestitev na druge oddelke znotraj
bolnišnice (psihoterapevtski oddelek, gerontopsihiatrični oddelek in oddelek za
zdravljenje odvisnosti) in 8 premestitev v druge bolnišnice. Tri bolnice so bile vključene v
dnevno obliko zdravljenja. Na bolniškem oddelku je bila zabeležena ena smrt. V letu 2012
smo ponovno beležili porast sprejemov in sicer je bilo sprejetih 7% več bolnic glede na
leto 2011. Bolnice so bile sprejete tako na intenzivno kot na odprto enoto, prav tako se jih
je z obeh enot odpuščalo. Tekom hospitalizacije se je glede na spremembe psihičnega
stanja pri bolnicah izvajalo premestitve med obema enotama znotraj oddelka.
Tabela 16: Število sprejemov, odpustov in premestitev na S2 oddelku v letu 2012
januar
februar
marec
april
maj
junij
julij
avgust
september
oktober
november
december
SKUPAJ
SPREJEMI
42
27
38
34
35
35
34
32
36
43
40
27
422
na S2
0
0
0
1
0
0
1
0
0
2
0
0
4
PREMESTITVE
iz S2 na druge oddelke
8
3
4
6
8
9
9
10
5
6
6
5
79
ODPUSTI
22
19
29
27
28
24
25
28
27
38
37
21
325
V letu 2012 so bili posebni varovalni ukrepi izvedeni pri 24 bolnicah, skupno število oviranj
pa je bilo 42. Posebni varovalni ukrepi kot najbolj restriktivna oblika zagotavljanja varnosti in
omogočanja zdravljenja so se izvajali skladno in dosledno s smernicami RSK in določili
Zakona o duševnem zdravju.
Poglavje: NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE
MESEC
14
d. Oblike terapevtskih aktivnosti: Na oddelku so potekale strukturirane terapevtske
dejavnosti v dopoldanskem in popoldanskem času, ki so se izvajale tako na intenzivni kot
tudi na odprti enoti. Zdravniške vizite so potekale štirikrat tedensko, enkrat tedensko pa se
je vršil sestanek terapevtske skupnosti. Terapevtsko delo je bilo ob sprejemu bolnic
večinoma individualno naravnano, pri čemer se je vršila diagnostika in terapija duševnih
motenj. Kasneje ob izboljševanju simptomatike so se bolnice vključevale v skupinske
terapevtske dejavnosti, ki so bile organizirane v sklopu oddelka. V individualno in
skupinsko obravnavo so bili vključeni vsi člani tima, pri čemer so uporabljali znanja s
svojih področij delovanja.
Psihologinja je sodelovala v diagnostiki duševnih motenj, hkrati pa je izvajala
individualno psihoterapevtsko obravnavo izbranih bolnic, pri čemer je uporabljala
elemente suportivne, kognitivno vedenjske in družinske psihoterapije. Poleg tega je v letu
2012 kontinuirano enkrat tedensko vodila psihoedukativno skupino, ločeno na intenzivni
in odprti enoti.
Delovni terapevtki na oddelku sta vodili kognitivno, kreativno, komunikacijsko skupino,
poleg tega pa sta redno izvajali tudi druge aktivacijske aktivnosti (aktivnosti za
funkcionalno gibljivost telesa, glasbene aktivnosti, družabne aktivnosti, bralne aktivnosti,
aktivnosti za ohranjanje in izboljšanje kognitivnih sposobnosti, gospodinjske
aktivnosti,…). V dogovoru z zdravnikom je delovna terapevtka opravila 14 ocenjevanj
motoričnih in procesnih spretnosti (AMPS).
Tekom celega leta so enkrat tedensko potekale skupine treninga socialnih veščin, ki jih je
vodila socialna delavka.
c. Kadrovska zasedba: Večina leta 2012 so na ženskem splošnem psihiatričnem oddelku
delale tri zdravnice specialistke psihiatrije. Stalno je bil na oddelku prisoten tudi zdravnik
na dodatnem usposabljanju iz psihiatrije ali specializant psihiatrije. Glede na predpisano
usposabljanje iz psihiatrije pri specializantih za kadrovske potrebe, smo sproti prilagajali
tudi kadrovsko zasedbo na intenzivni in odprti enoti. Tekom preteklega leta smo tako na
našem oddelku izvajali mentorstvo trem specializantom psihiatrije in zdravniku psihiatru
na dodatnem usposabljanju iz psihiatrije.
Na oddelku so bile od januarja do aprila 2012 razporejene tri diplomirane medicinske
sestre in diplomirani zdravstvenik. DMS je bila na oddelku stalno prisotna, ostali trije pa
so bili razporejeni tudi v dežurno službo. Od maja do decembra 2012 sta bili na oddelku
dve diplomirani medicinski sestri in diplomirani zdravstvenik. Povprečno število
zdravstvenih tehnikov brez omejitve je bilo na bolniškem oddelku 12. Dva zdravstvena
tehnika sta delala za polovični delovni čas. V delo na oddelku sta bili stalno vključeni dve
delovni terapevtki, v oddelčnem timu je sodelovala tudi klinična psihologinja. V delo na
oddelku se je vključevala tudi socialna delavka, ki pa je bila občasno sočasno razporejena
tudi na druge oddelke in vključena v druge aktivnosti, zaradi česar na oddelku ni bila
stalno prisotna.
Kadrovska zasedba zdravnikov na oddelku je bila tekom leta 2012 glede na leto prej
boljša, zaradi česar so bile bolnice deležne kvalitetnejše in poglobljene obravnave. Kljub
temu je zlasti v poletnih mesecih, pa tudi sicer obdobno tekom leta, ob koriščenju letnega
dopusta in večjemu številu sprejemov prihajala do izraza kadrovska podhranjenost, saj
smo preostali zdravniki opravljali delo v povečanem obsegu, zaradi česar smo bili
izpostavljeni povečanim obremenitvam.
Podobne zagate so se obdobno pojavljale tudi med zaposlenimi v zdravstveni negi. Od
februarja do junija 2012 je na oddelku potekalo klinično usposabljanje za študente
zdravstvene nege pod mentorstvom diplomirane medicinske sestre, kar je zahtevalo
dodatno vključevanje tudi ostalih zaposlenih na oddelku.
15
Pod vodstvom diplomirane medicinske sestre so enkrat tedensko potekale zdravstveno
vzgojne skupine.
V prvi polovici leta je pod vodstvom zdravnika specialista psihiatrije na oddelku enkrat
tedensko potekala psihodramska skupina.
V letu 2012 smo v sklopu oddelka organizirali tri skupine za svojce bolnikov s psihotično
motnjo, na katerih so sodelovali člani bolniškega tima z različnimi strokovnimi znanji.
f. Drugi dosežki in problemi na oddelku: Meseca maja je na oddelku potekal interni
strokovni nadzor. Podana je bila pozitivna ocena.
Na oddelku je razvidna velika intenzivnost dela celotnega terapevtskega tima, saj je
obremenitev oddelka z novosprejetimi bolnicami velika, možnosti premestitve na druge
oddelke znotraj bolnišnice po izboljšanju njihovega psihičnega stanja pa so omejene.
Poleg tega se srečujemo s pestrostjo simptomatike, saj so neredko na oddelek sprejete
bolnice s sindromom odvisnosti od alkohola in sindromom demence. Zaradi pomanjkanja
prostora na ustreznih oddelkih v bolnišnici, ki zahtevajo specifičnost obravnave, pri obeh
skupinah bolnic, pa je tudi večja prisotnost somatskih obolenj. To kaže na maksimalno
vključenost in prizadevanja vseh članov tima pri obravnavi bolnic z raznovrstno
simptomatiko.
(Povzetek je sestavljen po poročilu, ki ga je posredovala vodja ženskega splošnega oddelka
S2, Anita Trpin Katarić, dr. med., spec. psihiatrije)
4.1.2
Splošni psihiatrični oddelek – moški S3
a. Organizacija dela: S3 oddelek je sestavljen iz sprejemnega (varovanega) in odprtega
oddelka. Oddelka sta terapevtsko povezana in medsebojno usklajena pri obravnavi
pacientov. Na sprejemnem oddelku je 22 postelj, na odprtem oddelku 20. Večjih
problemov s prezasedenostjo in potrebami po dodatnih posteljah v zadnjem letu nismo
imeli, ker smo s sprotnim odpuščanjem oz. prerazporejanjem pacientov zagotavljali
prostor. Na sprejemnem oddelku imamo stalno zasedeno le eno posteljo. Zdravimo
pacienta, ki zaradi resistentnosti simptomatike ne dosega tolikšne remisije, da bi ga lahko
usmerjali v druge inštitucije. Na odprtem oddelku pa sta stalno zasedeni dve postelji. Eden
od pacientov ima ukrep obveznega zdravljenja v bolnišnici, drugi pa ne dosega tolikšne
remisije, da bi zmogel zdravljenje nadaljevati ambulantno. Terapevtski postopki so na
obeh oddelkih podobni, jih sproti usklajujemo, je pa oddelčni tim prostorsko vezan na
sprejemni oddelek, oz. so člani osebja na odprtem oddelku prisotni le ob aktivnostih oz.
rednih obdobnih nadzorih.
e. Delo oddelčnih timov: Na oddelku so vsakodnevno po vizitah potekali kratki timski
sestanki, ki so bili namenjeni diagnostični in terapevtski obravnavi novosprejetih bolnic in
aktualni problematiki na oddelku. Redno so potekali sestanki oddelčnega tima, ki smo jih
izkoristili za poglobljeno predstavitev bolnic, načrtovanje diagnostike in terapije,
dogovorih o ciljih zdravljenja in nadaljevanju obravnave po odpustu iz bolnišnice.
Celoten tim je sodeloval pri vključevanju bolnic v program psihiatričnega zdravljenja v
skupnosti, pri njihovem vodenju po odpustu iz bolnišnice pa so po predhodno
pridobljenem soglasju do meseca septembra sodelovale diplomirane medicinske sestre,
delovni terapevtki in socialna delavka, nato pa je program pričel izvajati novoustanovljeni
multidisciplinarni tim.
16
b. Kadrovska zasedba: Leta 2012 smo bile na oddelku zaposlene tri zdravnice specialistke
psihiatrije, dve na odprtem oddelku, ena na sprejemnem oddelku, kjer sta se med letom
izmenjali v programu specializacije še dve specializantki psihiatrije. Tako kot je bilo
predlagano že predhodno, menim, da bo potrebno na sprejemnem oddelku zaposliti še
drugo specialistko, ker je zahtevnost in obseg dela iz leta v leto večje.
Poleg zdravnic je na oddelku dipl. med. sestra, občasno tudi druga, ki pa je razporejena v
triizmenskem turnusu. V letu 2012 smo imeli na oddelku razporejenih 16 zdravstvenih
tehnikov, en dela na 4 ure zaradi omejitev pri delu. Tako kot v preteklih letih se težave pri
organizaciji dela zaradi pomanjkanja kadra pojavljajo ob nadomeščanju nepredvidenih
odsotnosti. Ponovno poudarjam, da je neugodna tudi starostna struktura zaposlenih, kar bi
bilo smiselno upoštevati pri načrtovanju novih zaposlitev.
Kadrovske zamenjave smo na oddelku imeli pri delovnih terapevtih, socialnih delavkah in
psihologinji. Zaradi sprememb je delo nekoliko oteženo oz. pri nekaterih terapevtskih
postopkih osiromašeno. Zaradi vsakodnevnega menjavanja socialnih delavcev, je
potrebno več usklajevanja, več dogovorov, občasno prihaja tudi do težav zaradi
nedosegljivosti. Tudi skupinskega dela na odprtem oddelku je zaradi kadrovskih
sprememb, manj. V kolikor bi bilo mogoče, bi bilo smiselno na oddelku zagotoviti tako
socialnega delavca kot psihologa, ki bi bila stalno prisotna in kontinuirano sodelovala v
terapevtskih programih.
c. Število sprejetih, premeščenih ter odpuščenih pacientov:
ODPUSTI
22
25
31
25
23
28
36
38
34
34
29
33
358
Povprečno smo v letu 2012 na mesec sprejeli 40.9 pacientov. Dnevne hospitalizacije nismo
imeli.
d. Oblike terapevtskih dejavnosti: Terapevtski postopki so tako na sprejemnem kot
odprtem oddelku podobni, medsebojno sta oddelka tudi glede obravnave povezana.
Oddelčni tim je seznanjen s postopki obravnave individualno za vsakega pacienta in
načrte obravnave sprotno usklajujemo na rednih dnevnih sestankih po vizitah. Sicer na
oddelkih še vedno potekajo dnevne vizite po sobah, kjer poskušamo zagotoviti prisotnost
več članov tima, ker le tako lahko zagotovimo ustrezno vodenje, diagnostiko in aktivnosti
pri posameznem pacientu. Sprotno individualno planiramo terapevtske dejavnosti glede na
bolezensko stanje, oz. sposobnosti pacienta. Še vedno imamo na obeh oddelkih tudi
sestanke terapevtske skupnosti. Konec leta 2012 smo poskusno na sprejemnem oddelku
Tabela 17: Število sprejetih, premeščenih ter odpuščenih pacientov
MESEC
SPREJEMI
PREMESTITVE
iz S III na druge na S III
oddelke
januar
49
22
0
februar
34
14
1
marec
44
11
0
april
37
9
1
maj
44
19
0
junij
32
7
2
julij
49
10
0
avgust
42
9
1
september
47
8
0
oktober
36
6
1
november
34
5
0
december
43
9
0
skupaj
491
129
6
17
e. Delo oddelčnega tima: Oddelčni tim deluje kot celota. Ob kratkih vsakodnevnih
sestankih uspešno usklajujemo delo. Zaradi intenzitete dela je večina osebja angažirana na
sprejemnem oddelku. Že pred leti smo opozarjali na to, da pacientom na odprtem oddelku
v popoldanskem času ni moč zagotoviti takojšnje pomoči, ker ni neposredno prisotnega
osebja. Ob trenutnih trendih niti ni moč planirati drugačne organizacije dela na oddelku.
Razširjene sestanke oddelčnega tima imamo občasno, ko aktualna problematika to
zahteva.
V zadnjem letu je bilo delo oteženo zaradi dotrajanosti oddelčnega inventarja, zaradi česar
je prihajalo do sporov med pacienti in pritožb.
(Povzetek je sestavljen po poročilu, ki ga je posredovala vodja oddelka Erika Mitrovič, dr.
med., spec. psihiatrije)
4.1.3
Psihoterapevtski oddelek S4
a. Organizacija dela: SIV oddelek je psihoterapevtski oddelek in je odprtega, mešanega
tipa. Poleg hospitaliziranih pacientov so v oddelčno terapevtsko obravnavo vključeni tudi
pacienti iz programa dnevne hospitalizacije. Pacienti so na oddelek sprejeti direktno ali
premeščeni iz drugih oddelkov (predvsem iz SII in SIII oddelka). Vodi se čakalna knjiga.
Delo s pacienti na oddelku je integrativno konceptirano in poteka na več nivojih. V
pretežni meri je naslonjeno na individualne in skupinske psihoterapevtske metode dela
(analitsko usmerjena psihoterapija po Foulksu, kratka dinamska, vedenjsko kognitivna
psihoterapija,…) kar je odvisno od zastavljenih terapevtskih ciljev pri posameznem
pacientu in strokovne izobrazbe terapevtov. Omenjene psihoterapevtske aktivnosti so
podprte z medikamentozno terapijo, aktivacijskimi dejavnostmi in učenjem relaksacijskih
tehnik. Shematska organizacija dela je razvidna na panoju dnevnih aktivnosti, ki je
razobešen na vidnem mestu na oddelku, vsak pacient pa dobi tudi napisan program
aktivnosti, ki se razlikuje za nevrotično in psihotično populacijo. V programu obravnave
kriznih intervencij pa je poleg skupinske psihoterapevtske obravnave poudarek na
intenzivnejšem individualnem psihoterapevtskem vodenju.
uvedli skupinsko obravnavo, večinoma tematsko naravnano, hkrati tudi edukativno in v
obdobjih, ko je struktura pacientov ustrezna, tudi psihoterapevtsko.
Struktura novosprejetih pacientov je sicer v zadnjem letu zahtevna. Sprejemamo paciente
z resistentnimi oblikami bolezni terapevtsko in diagnostično komplicirane, veliko je tudi
pacientov, pri katerih ugotavljamo komorbiditeto, kar je glede terapevtskih postopkov še
dodatno zahtevno. Pogosteje se srečujemo tudi z eksistenčno ogroženimi, ki so naravnani
k hospitalizmu.
Postopki ob zdravljenju brez privolitve so že utečeni in večjih zapletov v zvezi s postopki
v zadnjem letu nismo imeli.
V letu 2012 je bilo število fizično omejevanih pacientov 35, skupno število izvedenih
PVU-jev je bilo 70.
Kot problem pri zdravljenju še vedno ostaja komorbiditeta odvisnosti od PAS in sočasnih
psihičnih motenj. Dolgoročno bi bilo smiselno razmišljati o terapevtskih postopkih za
zdravljenje odvisnosti tudi na S3 oddelku, za kar pa bi potrebovali ustrezno usposobljen
kader.
Na odprtem oddelku terapevtskih postopkov bistveno nismo spreminjali in potekajo
strukturirano večinoma tudi v obliki skupinskega dela. Zaenkrat še nismo uspeli
nadomestiti skupin, ki jih je vodila psihologinja in skupin s socialnimi delavci.
18
Aktivnosti so strukturirane po dnevih in urah. V sklopu terapevtskega programa so tudi
vikend dopusti v domačem okolju. V terapevtske dejavnosti je vključen celoten oddelčni
tim.
Po odpustu se paciente ob postavljenih indikacijah lahko usmerja v nadaljnjo vodenje v
ambulantne skupine.
c. Kadrovska zasedba:
• Dve psihiatrinji, ki sva vključeni tudi v redno in dopolnilno ambulantno dejavnost.
• Dve psihologinji sta vključeni v paru v skupinsko psihoterapijo dvakrat tedensko, pri
individualnem psihoterapevtskem vodenju ter v sam proces diagnostike, pa tudi v
ambulantno dejavnost.
• Dve DMS, (ena dela skrajšan delovni čas – 6 ur). DMS, ki je strokovni vodja oddelka
je hkrati tudi pomočnica glavne medicinske sestre za področje kakovosti in razvoja,
članica HACCP tima ter vodja bolnišničnih oskrbovalcev. Obe DMS sta vključeni tudi
v skupinski psihoterapevtski proces, imata pa tudi samostojno skupine s pacienti,
izvajata program Pot k dobremu počutju, skupaj z delovno terapevtko vodita skupino
za svojce, vključeni sta tudi v ambulantno delo s pacienti (dajanje depo terapije,
koterapevtka na ambulantni za psihotike – dvakrat mesečno).
• Tudi v lanskem letu je delo delovne terapevtke večino časa pokrivala le ena delovna
terapevtka s čimer pada kakovost tovrstne obravnave pacientov. Optimalno oz.
načrtovano je da imata obe terapevtski skupini pacientov, katerih struktura je povsem
različna, svojo delovno terapevtko. Delovna terapevtka vodi tudi enkrat tedensko
sestanek terapevtske skupnosti (sreda) ter sodeluje v vodenju skupine svojcev (petek –
enkrat mesečno).
• Socialna delavka je od avgusta – po vrnitvi s porodniškega dopusta znova intenzivneje
vključena v delo s pacienti. Sodeluje na razširjenih sestankih tima, v procesu
skupinske psihoterapevtske obravnave enkrat tedensko na viziti, ob petkih na veliki
skupini vodi interakcijske vaje in trening socialnih veščin, enkrat tedensko ima manjšo
skupino s socialno tematiko. Po potrebi pa se vključuje tudi v individualno delo s
pacienti – pomoč pri razreševanju socialne tematike. Načrtuje se ponovno izvedbo
edukativnih delavnic po načelih VKT na temo Depresija.
• Štiri srednje med. sestre imajo vsakodnevno v popoldanskem času tematske skupine s
pacienti oziroma izvajajo aktivacijsko terapijo, v dopoldanskem času, pa se
vključujejo tudi v proces skupinske psihoterapije.
d. Oblike terapevtskih dejavnosti: Na oddelku se izvaja individualna in skupinska
psihoterapija, katere nosilki sta psihiatrinji in psihologinji. Skupinsko psihoterapijo s
psihotičnimi pacienti vodita psihiatrinji, skupinsko psihoterapijo z nevrotsko strukturirano
populacijo pa psihologinji. Izvajajo se tudi suportivne in edukacijske skupine s svojci –
enkrat mesečno, ki jo vodita DMS ter delovna terapevtka.
Program učenja relaksacijskih tehnik (predvsem učenje progresivne mišične relaksacije)
vodi delovna terapevtka v dopoldanskem in srednje sestre v popoldanskem času. Bolniki z
nevrotskimi težavami izvajajo ta program dvakrat dnevno.
b. Število sprejetih, premeščenih ter odpuščenih pacientov: V letu 2012 je bilo na
oddelek sprejetih 223 pacientov. 138 direktno, 85 premestitev iz drugih oddelkov (42 iz
S2 oddelka in 43 iz S3 oddelka). V program dnevne hospitalizacije je bilo vključenih 51
pacientov, kar je 60% več kot leto prej. Odpuščenih je bilo 220 pacientov. Štiri paciente
smo vključili v program skupnostne psihiatrije. Povprečna ležalna doba na oddelku se je
skrajšala na 36.6 dni.
19
e. Delo oddelčnega tima: Na psihoterapevtskem oddelku je delo timsko, strukturirano.
Izmenjava informacij je stalna. Vsakodnevni polurni timski sestanki so namenjeni
predstavitvi posameznih pacientov, izmenjavi krajših pomembnejših informacij,
načrtovanju dela kot tudi razreševanju tekoče problematike. Enkrat tedensko so sestanki,
na katerih je prisoten celoten tim daljši, namenjeni poglobljenemu spoznavanju pacientov
ter načrtovanju terapevtskega dela, planiranju odpustov. Na njih se prediskutirajo
terapevtski cilji za posameznega pacienta, vrši se evalvacija, določi se datum odpusta.
Vsak posameznik tako lahko predstavi svoje videnje posameznega pacienta, s čemer je
tudi dana možnost širše obravnave pacienta, ki jo načrtuje in vodi psihiater.
(Povzetek je sestavljen po poročilu, ki ga je posredovala vodja oddelka Danica Menard, dr.
V sklopu aktivacijske terapije se izvaja gibalna, likovna, oblikovalna, muziko in
biblioterapija.
V okviru sestankov terapevtske skupnosti (enkrat tedensko) so pacienti deležni tudi
treninga asertivnosti. Aktivno kot tudi pasivno sodelovanje na družabnem večeru je
namenjeno intenziviranju učenja socialnih tehnik in veščin. Poudarek učenja socialnih
tehnik in veščin je tudi v sklopu skupin s socialno delavko, ki vodi 1x tedensko (petek)
veliko skupino in enkrat tedensko malo popoldansko skupino.
Mesečno je organizirana suportivna in edukacijska skupina za svojce psihotičnih
pacientov, ki jo vodi DMS in delovna terapevtka.
Skuša se intenzivirati program dnevnega zdravljenja – v lanskem letu je bilo tako v
program vključenih 60% pacientov več kot leto poprej. Nadaljuje se z vključevanjem
odpuščenih pacientov v ambulantno skupino s ciljem izboljšati in stabilizirati doseženo
remisijo, kar je pomembno za obe skupini pacientov.
Tako je organizirana ambulantna skupinska psihoterapevtska obravnava za psihotično
populacijo, ki jo vodita psihiatrinja in DMS. Skupina se srečuje na 14 dni in traja 45 minut
ter ambulantna skupinska psihoterapevtka obravnava za nevrotsko strukturirano
populacijo, ki poteka vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, traja 90 minut, ter jo vodita
psihiatrinja in psihologinja. Obravnava v tej skupini je omejena na 8-10 srečanj. Skupine
so namenjene osebam ob predčasnem zaključku hospitalizacije kot tudi osebam, ki se
zdravijo sicer že ambulantno, a je indicirana intenzivnejša psihoterapevtska obravnava.
Pacienti, ki so vključeni v program dnevne hospitalizacije so organizacijsko vodeni skupaj
s hospitaliziranimi pacienti po programu, ki je narejen individualno in prilagojen
posamezniku, njegovi bolezenski simptomatiki, kot tudi drugim zunanjim dejavnikom.
Pacienti, ki so vključeni v program obravnave kriznih intervencij so vključeni v skupinsko
psihoterapevtsko obravnavo (glede na osebnostno strukturo) ter v intenzivnejše
individualno psihoterapevtsko vodenje.
20
4.1.4
Oddelek za zdravljenje odvisnosti L1
a. Organizacija dela: Oddelek razpolaga s 30 posteljami. Je odprt, po spolu mešan. 4
postelje v moški in 2 postelji v ženski sprejemni sobi, so namenjene novosprejetim
bolnikom z odtegnitvenimi krizami, drugimi duševnimi in telesnimi zdravstvenimi zapleti
odvisnosti.
Na oddelku L1 se zdravijo odvisni od alkohola in sedativov, izjemoma odvisni od
ilegalnih drog z vzporedno odvisnostjo od alkohola.
Fizično oviranje se uporabi le izjemoma, v preteklem letu ni bilo potrebno.
Vzporedno s hospitaliziranimi, zdravimo še nekaj bolnikov v dnevni obliki.
b. Število sprejetih, premeščenih ter odpuščenih pacientov: V letu 2012 smo na oddelek
L1 sprejeli 206 (lani 216) bolnikov, 168 moških in 38 žensk. Odpustili smo 212 (lani 203)
bolnikov.
V skupinsko zdravljenje odvisnosti je bilo vključenih 188 (lani 183) bolnikov, od teh 122
(lani 96) prvič in 66 (lani 82) ponovno.
37 (lani 28) bolnikov je bilo premeščenih k nam z drugih oddelkov v PBI, 2 bolnika (lani
10) sta bila premeščena na drug oddelek PBI, 2 v somatsko bolnišnico.
Na dnevnem zdravljenju je bilo 30 (lani 44) bolnikov.
Vzporedno teče na oddelku L1 ambulantna dejavnost. Ob ponedeljkih potekajo
individualni pregledi, diagnostika, motivacijski postopki, terapevtska obravnava
komorbidnih motenj po zdravljenju odvisnosti, obravnava recidivov,… Do maja 2012 sva
ambulantne preglede izvajali z Milič J., dr. med. izmenično vsak ponedeljek, kasneje
Milič J. 3, E. Lazar A. en ponedeljek mesečno.
Vsako 2. sredo poteka skupina za obravnavo recidiva, kamor je vključenih po 6 do 8
bolnikov skupaj s svojci. Skupino vodi psiholog dr. Podkrajšek R. s koterapevtko Basile
D.
Ob četrtkih potekata po dve ambulantni skupini za zdravljenje SOA (vsaka skupina po 7
do 10 zdravljencev in svojci). Ambulantni skupini vodiva zdravnici s koterapevtko.
V okvir ambulantne dejavnosti sodijo tudi skupine odpuščenih bolnikov, ki pridejo na
kontrolo štirikrat, v prvem letu po odpustu.
c. Kadrovska zasedba: Na oddelku dela 5 zdravstvenih tehtnic, ki izvajajo 24-urno
zdravstveno nego.
Kot skupinski terapevti so zaposleni; dva socialna delavca, dve diplomirani med. sestri,
dva psihologa, andragoginja in delovna terapevtka.
Psiho in socioterapevtsko delo na oddelku, poteka v 4 skupinah z dvema terapevtoma,
vsakodnevno, dopoldne od 9.30 do 12.00 ure.
V popoldanskem času se udeležujejo edukativnih ur s tematiko bolezni odvisnosti,
zdravega življenjskega stila, nekajenja, higiene, pravilne rabe zdravil. V popoldanskem
času zdravljenci tudi pišejo poročila o delu skupine, terapevtske naloge, predstavitve
bolezni. Udeležujejo se tudi rekreativnih in družabnih aktivnosti.
Enkrat tedensko prihajajo v skupine sodelujoči svojci.
Enkrat tedensko potekajo edukativna predavanja za zdravljence in svojce.
Enkrat tedensko se odvijajo delavnice treninga socialnih veščin.
Enkrat tedensko imajo zdravljenci možnost vodenega fitnes treninga, ustvarjalne
delavnice, glasbeno uro, bralne ure.
Vsaj 3 dni v tednu teče na oddelku tudi ambulantna dejavnost, individualni pregledi, 3
terapevtske ambulantne skupine.
21
Terapevtski pari so oblikovani z upoštevanjem različne osnovne izobrazbe in delovnih
izkušenj;
1. skupino vodita soc. delavka Mesec T. in DMS A. Gruden,
2. Skupino DMS A. Ferfolja in dipl. del. terapevtka S. Pisk,
3. skupino klin. psihologinja mag. N. Podobnik in soc. del. B. Krivec,
4. skupino andragoginja S. Čuk in psiholog dr. R. Podkrajšek.
Kadrovskih sprememb v številu in izobrazbeni strukturi v tem letu ni bilo.
Potrebno je dodatno postdiplomsko izobraževanje terapevtov iz medicine odvisnosti, ki je
bilo načrtovano, a je zaradi premalo prijavljenih kandidatov, tudi letos odpadlo.
Zdravnici sva vključeni v delo na oddelku in v ambulanti. Ob odsotnostih zaradi dopusta,
izobraževanja, ali bolezni bi potrebovali pomoč še enega zdravnika.
d. Oblike terapevtskih dejavnosti: Terapevtska dejavnost poteka v skladu z veljavno
doktrino za zdravljenje odvisnosti
V zadnjem letu so se na oddelku nadaljevale edukativne delavnice za izbrane bolnike¸ Pot
k dobremu počutju, Varna in pravilna raba zdravil.
Enkrat tedensko poteka trening socialnih veščin. Večjih sprememb v organizaciji dela
letos ni bilo. Večina bolnikov je vsaj skupinsko psihološko pregledanih, bolniki s
komorbidnimi motnjami tudi individualno.
Edukativna predavanja za zdravljence in svojce so porazdeljena na več članov tima.
e. Delo oddelčnega tima: Oddelčni tim ima redno enkrat tedensko sestanke, sicer se
odvijajo medsebojne konzultacije in načrtovanje dela tudi sproti, vsakodnevno. Dvakrat
mesečno poteka supervizija za terapevtski tim. 2. in 4. petek v mesecu jo vodi M. Cerar
Lotrič, dr. med..
f. Drugi dosežki ali problemi, pomembni za oddelek: Na oddelku smo opravljali
mentorstva različnim poklicnim profilom v izobraževalnem procesu.
Na oddelku se odvijajo občasni sestanki vodij KZA našega področja, ki jih kot predsednik
zveze klubov, vodi upokojeni terapevt A. Može.
(Povzetek je sestavljen po poročilu, ki ga je posredovala vodja oddelka Anka Lazar, dr. med.,
spec. psihiatrije)
Izvaja se skupinska socio- in psihoterapija bolezni odvisnosti in komorbidnih duševnih
motenj. V primerih komorbidnih duševnih motenj, je potrebna dodatna individualna
diagnostična in terapevtska obravnava.
Večina bolnikov potrebuje (vsaj prve tedne v času detoksikacije) intenzivno zdravstveno
oskrbo, zaradi odtegnitvenih stanj in vzporednih ali posledičnih telesnih bolezni.
Potrebno je delo z družino in drugimi pomembnimi bližnjimi, ki sodelujejo v
terapevtskem programu enkrat tedensko. Sodelujemo s socialnimi službami izven PBI,
delovnimi organizacijami, klubi zdravljenih alkoholikov,…
22
4.1.5
Gerontopsihiatrični oddelek L2
b. Število sprejetih, odpuščenih in premeščenih bolnikov: V letu 2012 je bilo direktno na
oddelek sprejetih 239 bolnikov, 48 bolnikov pa je bilo premeščenih iz drugih oddelkov
naše bolnišnice. 273 bolnikov smo odpustili, od tega 145 v domačo oskrbo, 98 v DSO, 30
bolnikov je bilo napotenih in sprejetih v drugih bolnišnicah. 8 bolnikov smo premestili na
druge oddelke naše bolnišnice. En bolnik je na oddelku umrl pričakovane smrti.
Kakor je že znano na geriatričnem oddelku med pomembnejše vsebine strokovnega dela
spadajo posebni varovalni ukrepi za preprečevanje možnih padcev in posledičnih poškodb
glave ali okončin ter za zagotavljanje varnosti pri izvajanju medicinsko tehničnih
intervencij, največkrat pri parenteralni aplikaciji zdravil ali tekočin. Glede na individualno
oceno rizičnosti in glede na dnevni čas se izvajajo PVU ukrepi v fotelj preko dneva ali v
postelji preko noči. V prvi polovici leta 2012 smo beležili porast števila padcev bolnikov
na varovani enoti in jih kasneje tekom leta zmanjšali s pogostejšo uporabo PVU pri
bolnikih z oteženo pokretnostjo, nestabilno hojo, motnjami ravnotežja, hudim nemirom in
pri bolnikih, pri katerih se je kazal pojav stranskih učinkov psihofarmakoterapije na
ravnotežje in gibalne sposobnosti. Deloma smo prilagodili organizacijo dela, da smo lahko
zagotovili stalnejši nadzor osebja nad bolniki v dnevnem prostoru.
c. Kadrovska zasedba: Na oddelku sta delovala dva zdravnika specialista, čez celo leto je
bil prisoten še en specializant ali specializantka. V času koriščenja dopusta ali drugih
delovnih obveznosti je deloval na oddelku en zdravnik specialist.
• Ena DMS je redno delovala na oddelku, dve DMS pa sta bili razpisani v triizmensko
delovno izmeno.
• V zdravstveni negi so bile medicinske sestre razporejene v tri delovne izmene in sicer
po tri v dopoldanski, tri v popoldanski in dve ponoči do septembra meseca, kasneje pa
so bili pogosto vključeni strežniki namesto tretje medicinske sestre v dopoldanski in
popoldanski izmeni. Oktobra in novembra meseca smo imeli dve daljši bolniški
odsotnosti, katerim sta sledili premestitvi dveh medicinskih sester na drug oddelek.
Zaradi zdravstvenih omejitev pri negovalnem osebju se kaže problem okvar in obrabe
hrbtenice zaradi dvigovanja bremen na delovnem mestu.
• Na oddelku deluje socialna delavka s skrajšanim delovnim časom.
• Razen v času dopustov sta bili na oddelku dve delovni terapevtki
d. Oblike terapevtskih dejavnosti: Na oddelku so potekale utečene terapevtske aktivnosti
na varovani in odprti enoti v obliki skupinske in individualne obravnave bolnikov, ki so
bile prilagojene naravi bolezni, kognitivnim sposobnostim in pokretnosti posameznih
bolnikov. V okviru oddelčnega tima je poskrbljeno za reden pretok informacij, ki so
vezane na obravnavo in zdravljenje bolnikov na oddelku. Na odprti enoti potekajo vizite
a. Organizacija dela: Gerontopsihiatrični oddelek razpolaga s 34 posteljami. Razdeljen je
na dve podenoti: varovani in odprti oddelek. Na obeh podenotah je po 17 postelj. Enoti sta
med seboj povezani prostorsko in tudi po izvajanju terapevtskih, medicinskih in
negovalnih aktivnostih.
Oddelek je po spolu mešanega tipa. Bolnike sprejemamo na obe enoti in tudi odpuščamo
iz obeh enot. Oddelčni tim je stalno prisoten na varovani enoti, na odprti enoti pa le v
dopoldanskem času, se pravi v času vizit in delovno terapevtskih aktivnosti, sicer pa še ob
razdeljevanju medikamentozne terapije in ob občasnih rednih nadzorih. Na varovani enoti
je poudarek na stalnem varovanju, nadzoru bolnikov in na zagotavljanju stalne pomoči pri
negi ter ostalih temeljnih življenjskih aktivnostih. Na odprto enoto so nameščeni starejši
bolniki, ki niso izraziteje gibalno ovirani ali kognitivno in funkcionalno okrnjeni.
23
e. Delo oddelčnih timov: V oddelčnem timu so potekala vsakodnevna dogovarjanja in
izmenjava informacij, ki so vezane na diagnostično in terapevtsko obravnavo bolnikov.
Daljši tedenski sestanki oddelčnega tima so se izvajali občasno, odvisno od obremenitev
na oddelku, s ciljem poglobljenega spoznavanja bolnikov in predstavljanja terapevtskih
načrtov.
f. Drugi dosežki ali problemi, pomembni za oddelek: Kot problem se na oddelku
spremlja prekomerno utrujenost, izgorelost osebja v obdobjih bolniških odsotnosti ali
zahtevne strukture bolnikov na oddelku. Pogostejše so bolniške odsotnosti osebja zaradi
trajnih okvar hrbtenice.
Tekom leta smo sledili izboljšane kapacitete domskega varstva, oziroma krajše čakalne
vrste za sprejem v domsko varstvo, kar pomeni olajšavo pri odpuščanju nekaterih
bolnikov iz našega oddelka. Nasprotno se pogosteje pojavlja problematika plačila
domskega varstva.
(Povzetek je sestavljen po poročilu, ki ga je posredovala vodja oddelka Marinka Rudolf, dr.
različnih oblik po dnevih in sicer skupinske po sobah ali kot individualni razgovori.
Sodelujejo zdravnik, delovna terapevtka in medicinska sestra. Na zaprti enoti so vizite
skupinske s posebno pozornostjo na podatkih, ki jih pridobimo s strani medicinsko
negovalnega osebja. Precejšen del aktivnosti je namenjen spremljanju in urejanju
bolnikovega somatskega stanja. Ob pojavu ustrezne indikacije s tega področja se bolnike
usmerja k drugim specialistom ali celo premešča v druge bolnišnice. Kot nujno potreben
del bolnikove obravnave je pridobivanje heteroanamnestičnih podatkov, se pravi kontakt s
svojci.
Na odprtem oddelku DMS in socialna delavka ob petkih izmenično vodita edukativne in
zdravstveno vzgojne skupine.
Delovanje delovne terapevtke in različnih oblik delovno terapevtskih aktivnosti je
prioritetno usmerjeno na odprto enoto, ob prisotnosti obeh delovnih terapevtk pa ena
izvaja prilagojene aktivacijske aktivnosti pri bolnikih na varovani enoti. Ob povečanih
obremenitvah na oddelku smo izrazili pričakovanje za aktivnejše vključevanje delovnih
terapevtk v nadzor bolnikov na intenzivni enoti, pomoč pri hranjenju in pomoč pri manj
zahtevnih negovalnih aktivnostih.
Z jesenskim časom se je na oddelku začela izvajati občasna terapija s psom ob
sodelovanju zunanje sodelavke.
Socialna delavka se redno vključuje v timsko delo. Ob vsakem novo sprejetem bolniku
naredi poizvedbo o potrebi po intervenciji in aktivnosti s svojega področja. Pomemben del
časa posveti svojcem za pridobivanje heteroanamnestičnih podatkov, nudi jim pojasnila in
edukacijo ter s tem razbremenjuje lečečega psihiatra.
24
4.1.6
Splošni psihiatrični oddelek L3
a. Organizacija dela: Splošni psihiatrični oddelek razpolaga s 33 posteljami, od tega je 22
postelj na varovani enoti, na odprti enoti je 11 postelj. V sklopu neakutne obravnave v
bolnišnici smo določili štiri postelje, ki so namenjene za neakutno bolnišnično zdravljenje.
c. Kadrovska zasedba: V letu 2012 so bile na oddelek do meseca junija razporejene tri
diplomirane sestre in sicer Stanislava Gnezda kot oddelčna medicinska sestra, Marjetka
Kogoj kot timska medicinska sestra, ki je hkrati nadomeščala oddelčno medicinsko sestro
in je bila vključena tudi v dežurno službo. Alenka Bolčina je bila vključena v dežurno
službo in je pokrivala odsotnosti oddelčne in timske sestre v dopoldanskem času.
V mesecu juliju je A. Bolčina zamenjal K. Likar, diplomirani zdravstvenik. Poleg njega je
bila na oddelek vključena tudi S. Bolčić. Z mesecem septembrom sta bili S. Gnezda in S.
Bolčić prerazporejeni v ekipo psihiatričnega zdravljenja v skupnosti.
V timsko delo na oddelek je bilo vključenih od osem do devet zdravstvenih tehnikov.
V dopoldansko in popoldansko delo sta bila razporejena 2 zdravstvena tehnika oz.
medicinski sestri, v nočno delovno izmeno sta bila vključena zdravstveni tehnik in
zdravstvena tehnica.
Kontinuirano delo na oddelku smo ob izpadih negovalnega osebja zagotavljali z
razporejanjem delavcev v dvojno izmeno, s prekinjanjem prostih dni, z nadomeščanjem z
drugih oddelkov, oziroma je v dopoldanskem času ob zdravstvenem tehniku delala tudi
diplomirana medicinska sestra.
Na oddelku so potekale klinične vaje za redne in izredne študente Visoke šole za
zdravstvo Izola. V proces kliničnega usposabljanja je bil vključen celotni oddelčni tim.
Pogovorne skupine, ki jih je vodila diplomirana medicinska sestra so potekale ob četrtkih
od 15.00 do 15.45. Teme pogovorov so bile prilagojene glede na zmožnosti zdravljenih
pacientov in so se dotikale predvsem informativnih in izobraževalnih vsebin: »Sladkorna
bolezen, Zdrava prehrana, delavnice na temo: Pot k dobremu počutju.« Evidenca
pogovornih skupin je razvidna iz zvezka. Zabeležena je tema pogovora, število
udeležencev ter voditelj pogovorne skupine.
V letu 2012 sta bili na oddelku prisotni dve delovni terapevtki, ena za polni delovni čas,
druga za skrajšani, šesturni delovni čas.
Aktivnosti delovne terapije so potekale tako v prostorih delovne terapije kot tudi na
oddelku, občasno pa so potekale tudi zunaj bolnišničnega okolja.
d. Oblike terapevtske dejavnosti: V program aktivnosti smo skušali zajeti večino
pacientov, razen tistih, ki zaradi bolezenskega stanja niso zmogli sodelovati. Pacienti so
bili navadno razdeljeni v dve skupini, glede na zmožnosti sodelovanja. Pacienti so
sodelovali v programih, ki jih je organiziralo Združenje terapevtskih skupnosti v PBI:
kulturno športni teden, izlet, koncerti, šahovske delavnice, tombola, kegljanje,…
V okviru psihiatričnega zdravljenja v skupnosti so delovni terapevti v letu 2012 opravili
107 obiskov na domu. Z mesecem septembrom je psihiatrično zdravljenje v skupnosti
prevzela samostojna ekipa.
Na oddelku potekajo skupinske in individualne aktivnosti, enkrat tedensko pa poteka
popoldanska aktivnost.
b. Število sprejetih, premeščenih ter odpuščenih pacientov: V letu 2012 je bilo na
oddelek sprejetih 151 pacientov, z drugih oddelkov premeščenih 68, na druge oddelke
smo premestili 13 pacientov. Odpustili smo 201. pacienta. V dnevno obliko zdravljenja je
bil vključen en pacient.
25
Delo diplomirane socialne delavke je na oddelku opravljala A. Stolc Jež. Socialna delavka
je bila dvakrat tedensko vključena v skupinsko delo na oddelku, hkrati pa je vodila
skupino v ponedeljek od 15.00-15.45 v katero je bilo vključenih pet pacientov.
Na oddelku je bilo 13 pacientov vključenih v neakutno obravnavo, kar je konec leta
znašalo 1.059 dni neakutne obravnave.
V letošnjem letu smo 10. pacientom uredili namestitev v domove starejših občanov
oziroma zavode.
Na oddelku so bili PVU v posteljo izvedeni pri 14. pacientih 46-krat in PVU v fotelju na
18. pacientih 84-krat.
V lanskem letu sva na oddelku opravljala delo zdravnika podpisana, A. Serafimović, dr.
med., spec. psih., v mesecu oktobru pa se je nama pridružila še specializantka psihiatrije.
Klinični psiholog v delo na oddelek ni redno vključen. V kolikor potrebujemo pregled s
strani kliničnega psihologa, se dogovorimo sproti.
O tekoči oddelčni problematiki se pogovarjamo sproti in poskušamo reševati težave v
okviru oddelčnega tima.
(Povzetek je sestavljen po poročilu, ki ga je posredovala vodja oddelka Patricija Logar, dr.
4.2 IZVENBOLNIŠNIČNA PSIHIATRIČNA DEJAVNOST
Psihiatrične ambulante v Psihiatrični bolnišnici Idrija
a. Psihiatrični dispanzer Idrija: V okviru Psihiatričnega dispanzerja Idrija sta organizirani
ambulantna psihiatrična in ambulantna psihološka dejavnost, v kateri se izvajajo
psihiatrični in psihološki pregledi, diagnostika, suportivna psihoterapevtska obravnava,
motivacijski postopki, individualna kognitivno vedenjska terapija, skupinska dinamska
psihoterapevtska obravnava, individualno učenje relaksacijskih tehnik, individualna
socioterapevtska obravnava, trening učenja socialnih veščin, tečaji avtogenega treninga ter
vedenjsko kognitivna skupinska psihoterapevtska obravnava. Občasno pa se v delo
vključuje tudi socialna delavka (individualne napotitve, izvedba delavnic po načelih
VKT). Tečaji avtogenega treninga potekajo, v kolikor je prijavljeno zadostno število
udeležencev (10–12) in jih vodita psihologinji. V lanskem letu se je januarja končal, sredi
oktobra pa pričel nov cikel tečaja AT. Oktobra se je pričel tudi cikel programa vedenjsko
kognitivne skupinske obravnave anksioznih motenj.
b. Splošna psihiatrična ambulanta: V delo je bilo vključenih 8 specialistov psihiatrije,
administratorka, DMS (aplikacija depo terapije) in socialna delavka po dogovoru.
V letu 2012 je bilo 3.004 psihiatričnih obravnav, od tega 98 prvič. Za razliko od
predhodnih let se je v lanskem letu obračunavalo prvi pregled samo pri pacientih, ki so
psihiatrično pomoč iskali dejansko prvič ter ob psihičnih poslabšanjih oz. spremembi
diagnoze. (V preteklosti se je prvo obravnavo beležilo vsakemu pacientu ob prvem
pregledu v tekočem letu.)
4.2.1
26
c. Urgentna psihiatrična ambulanta: Sem sodijo kontrolne individualne obravnave
pacientov po predhodnem dogovoru s posameznimi psihiatri, ki imajo pacienta že v
obravnavi, zaradi psihičnega poslabšanja oz. preprečitve hujšega poslabšanja. Nosilci teh
storitev so vsi psihiatri. Teh obravnav je bilo 312, od tega 53 prvih.
d. Psihiatrična ambulanta v okviru izvajanja dežurne službe: Sem sodijo pregledi in
obravnave pacientov, ki so bili napoteni v našo bolnišnico bodisi za sprejem, pa
hospitalizacija ni bila indicirana, bodisi da je bil pacient napoten na nujni psihiatrični
pregled. Takih obravnav je bilo 222. Nosilec dejavnosti je dežurni zdravnik.
e. Gerontopsihiatrična ambulanta: V tej ambulanti dela zdravnik specialist in
administratorka. V letu 2012 je bilo narejenih 260 obravnav (45 prvič).
f. Epileptološka ambulanta: Nosilec dejavnosti je psihiater in administratorka. Opravljenih
je bilo 281 obravnav, od tega 80 prvih.
h. Alkohološka ambulantna dejavnost: V okvir te dejavnosti je zajeta skupinska socio in
psihoterapevtska ambulantna obravnava, v katero je vključen celoten oddelčni tim (z
izjemo srednjih sester) ter individualna obravnava pacientov z boleznimi odvisnosti, ki jo
izvajata obe specialistki.
• Ambulanta za zdravljenje odvisnosti od alkohola
Nosilki dejavnosti sta psihiatrinji. V letu 2012 je bilo opravljenih 341 obravnav (77 prvih).
• Ambulantna skupina za zdravljenje odvisnosti skupaj s svojci
• Ambulantna skupina za obravnavo recidiva
V okviru skupinskih dejavnosti je bilo opravljenih 1.044 obravnav.
i. Psihiatrična ambulanta PB Idrija v Postojni: Nosilki tamkajšnje dejavnosti sta
psihiatrinji: A. Gorjanc Vitez, dr. med., ki je imela tri ambulante mesečno, ter A. Fabič,
dr. med. s štirimi ambulantami mesečno. V prvi ambulanti je bilo narejenih 943 obravnav
(147 prvih) – vštete so tudi obravnave v sklopu skupinske psihoterapevtske dejavnosti. V
ambulanti A. Fabič, dr. med. pa je bilo 467 (82 prvih).
j. Psihiatrična ambulanta PB Idrija v Logatcu: Nosilka dejavnosti je psihiatrinja in
administratorka. Dejavnost poteka dvakrat mesečno. Narejenih je bilo 308 pregledov, od
tega 29 prvih.
k. Splošna psihiatrična ambulanta Izola: Ambulanta je pričela z delom avgusta. Nosilka je
psihiatrinja, ki je vključena tudi v izvajanje programa Skupnostno psihiatrično zdravljenje.
V delo se vključuje tudi DMS, ki je prav tako vključena v izvajanje programa PZS.
Opravljenih je bilo 152 obravnav, od tega 62 prvih.
l. Ambulantne skupinske psihoterapevtske obravnave: Organizirano je pet redno
potekajočih ambulantnih skupinskih psihoterapevtskih obravnav, in sicer:
• ambulantna skupina za zdravljenje odvisnosti skupaj s svojci,
• ambulantna skupina za obravnavo recidiva,
• ambulantna psihoterapevtska skupina za psihoze,
• ambulantna psihoterapevtska skupina za nevroze in
g. EEG laboratorij: Nosilca dejavnosti sta psihiater in asistentka za EEG. V okviru EEG
laboratorija je bilo obravnavanih 111 ambulantnih (zunanjih) pacientov in 263 hospitalnih
pacientov..
27
• analitska psihoterapevtska skupina (v Postojni).
Nosilci so terapevti in koterapevti, ki so vključeni tudi v delo na matičnih oddelkih.
m. Socialna služba: V ambulantno psihiatrično dejavnost se jo vključuje, v kolikor pacient
potrebuje svetovanje oz. storitve s področja, ki ga pokrivajo socialni delavci. Vključene pa
so bile tudi v program izvajanja Psihiatričnega zdravljenja v skupnosti.
n. Ambulantna psihološka dejavnost: V lanskem letu se je intenzivirala psihološka
ambulantna dejavnost v ambulantah v in izven PB Idrija.
Delo psiholoških ambulant bo podrobneje podano v poročilu s strani vodje psihološke
službe.
o. Psihiatrično zdravljenje v skupnosti: Poročilo bo podano s strani vodje tega programa.
Tabela 18: Pregled ambulantno opravljenih storitev, izraženih z doseženim številom točk
4.658
4.589
1.398
2012
38.311
5.057
12.611
7.422
5.037
3.112
2.010
3.760
1.869
3.478
1.250
4.430
1.476
3.618
1.412
4.761
1.783
3.597
1.811
4.603
1.430
4.068
18.572
6.350
18.824
5.218
17.585
5.100
18.787
4.872
3.782
12.805
21.050
5.974
7.294
20.395
25.860
150
19.886
26.440
384
9.417
V letu 2012 je bilo doseženih 165.762 obračunskih točk. Plan, odobren s strani ZZZS, je bil
166.370 točk, kar je skoraj 100% dosežek.
Nadaljuje se z intenziviranjem storitev v psihiatričnih in psiholoških ambulantah. Tako se je v
lanskem letu odprla splošna psihiatrična ambulanta v Izoli. V delo splošne psihiatrične
ambulante Idrija pa se bo v letošnje leto vključilo dva nova nosilca dejavnosti. Pričelo se bo
tudi z uvedbo partnerske terapije, ki pa je zaenkrat še številčno omejena, saj so nosilci še v
postopku izobraževanja.
(Povzetek je sestavljen po poročilu o dejavnosti, ki ga je podala vodja izvenbolnišnične
aktivnosti Danica Menard, dr. med., spec. psihiatrije)
Psihiatrična amb. Idrija
Psih. amb. v bolnišnici
Psih. amb. izven PBI
- PA Postojna
dr. Vitez
dr. Fabič
- PA Logatec
- PA Izola
PA v času dežurstva
Epileptološka amb.
EEG laboratorij
Gerontopsihiatrična amb.
Alkohološka ambulanta
- skupinska obravnava
- individualna obravnava
Amb. psihoter. skupine
Psihološka služba
- v PBI
- izven PBI
Socialna služba
Ambulantno PZS
2009
39.698
7.666
Št. točk v letu
2010
2011
38.839
37.935
8.119
9.475
28
4.2.2
Poročilo psihiatričnega zdravljenja v skupnosti (PZS) za leto 2012
Program PZS se je do septembra 2012 izvajal v okviru petih bolnišničnih oddelkov. Program
so izvajali delovni terapevti, diplomirane medicinske sestre ter socialne delavke. Skupaj 15
koordinatorjev. Do septembra 2012 je bilo opravljenih 389 obiskov na domu za 81 pacientov.
Povprečno so vsi terapevti opravili 43 obiskov na mesec, povprečno 8 obiskov na mesec, na
enem hospitalnem oddelku.
V septembru 2012 se je oblikovala ekipa PZS (zdravnica, dve diplomirani medicinski sestri,
delovna terapevtka, socialna delavka, dve psihologinji), ki izvaja program PZS na terenu.
Glede na intenziteto obiskov (nekatere se po potrebi obišče večkrat), je ekipa PZS od
septembra do decembra 2012 opravila še 379 obiskov na domu za skupaj 119 pacientov.
Ekipa dnevno na terenu povprečno obišče 5 pacientov.
Avgusta 2012 je začela delovati psihiatrična ambulanta v ZD Izola, pod vodstvom K. Tubić,
dr. med., ki je tudi stalna članica ekipe PZS. V novembru in decembru se je realizirala ideja o
ambulantni skupini v podporo pacientom, ki so vodeni v programu PZS.
Realizacija programa PZS v letu 2012:
V letu 2012 smo v okviru programa skupnostnega psihiatričnega zdravljenja, ki ga izvaja
Psihiatrična bolnišnica Idrija:
• spremljali 127 primerov (74 M, 53 Ž)
• obračunali 104 primere (60 M, 44 Ž)
• skupaj je bilo opravljenih 768 obiskov na domu, povprečno 6 obiskov na pacienta
Hospitalizacije v PZS:
V letu 2012 je bilo od vseh vodenih v programu PZS, hospitaliziranih 38 pacientov (17 Ž in
21 M).
Skupaj smo imeli 72 hospitalizacij (35H-Ž in 37H-M) ter skupaj 3.399 hospitalnih dni (na 72
hospitalizacij)
• Povprečno 1,89 hospitalizacije na hospitalizirane paciente (38 p.)
Dnevi hospitalizacij v času PZS: kar pomeni povprečno 24,81 dni na hospitalizacijo
Največ hospitalizacij in posledično hospitalnih dni gre na račun štirih pacientov, ki imajo
težave z zlorabo alkohola (dvojna diagnoza). Vodeni pacienti so bili vključeni v PZS program
povprečno 280 dni. Zastavljen program PZS je bil 100% realiziran.
(Povzetek je sestavljen po poročilu, ki ga je pripravila mag. Klavdija Širaj Mažgon, univ.
dipl. soc. delavka)
Organizirali smo srečanje s psihiatri ter družinskimi zdravniki na obali in sicer 22.11.2012 in
6.12.2012, z namenom predstavitve programa PZS na terenu ter skupnemu sodelovanju.
Decembra 2012 je bila na Strokovno-medicinskem svetu PBI sprejeta popravljena klinična
pot Psihiatrično zdravljenje v skupnosti.
29
4.2.3
Poročilo o delu EEG laboratorija
EEG preiskave izvajamo na EEG aparatu proizvajalca Nicolet. EEG sistem je računalniško
podprt ter omogoča video spremljanje ter zapis izvidov v elektronski medij.
Kadrovska struktura: Izvajalka preiskave je diplomirana medicinska sestra z opravljeno
specializacijo nevrofiziološke asistentke za področje elektroencefalografije. Posnetke odčituje
in ocenjuje zdravnik psihiater s podiplomskim študijem iz elektroencefalografije ter
epileptologije.
V letu 2012 je bilo izvedenih 374 EEG preiskav, od tega je bilo 263 preiskav opravljenih pri
bolnišničnih pacientih, 111 pa pri bolnikih, ki so na preiskavo bili napoteni iz drugih
ambulant (družinska medicina, psihiatrične ambulante, nevrološka ambulanta…). Večje
število zunanjih preiskovancev je v drugi polovici leta 2012 nastalo zaradi okvare EEG
aparata v Splošni bolnišnici Šempeter pri Novi Gorici.
(Poročilo je pripravil mag. Marko Pišljar, dr. med., spec. psih.)
4.3 SLUŽBE IN DEJAVNOSTI VEZANE NA ZDRAVSTVENE ENOTE
Psihološka služba
Tudi v letu 2012 je delo psihološke službe zaznamovalo dograjevanje organizacije in
intenzivirano delo v Ambulanti za klinično psihologijo. Okrepilo se je število ambulantnih dni
v Kopru, v okviru Zdravstvenega zavoda Celjenje (prešli smo na tri tedne v mesecu po 4 dni,
en teden tri ambulantne dneve v tednu), povečal se je tudi obseg dela v okviru Zasebne
ambulante za pedopsihiatrijo Lee Šinkovec, dr. med. (iz enega dneva na tri), ambulanta
dvakrat mesečno poteka v Ambulanti v Logatcu, v Postojni je ambulanta kliničnega
psihologa dostopna šestkrat mesečno. Ambulanta organizirana v PBI, poteka v utečenih
okvirjih. V okviru bolnišnice v organizaciji dela ni bilo večjih sprememb, sledil pa je trend
povečevanja terapevtskega dela.
a. Kadrovska zasedba: Kadrovska zasedenost številčno ostaja ista kot preteklo leto - PB Idrija
je zaposlovala 8 psihologov in sicer:
• pet univ. dipl. psihologinje – spec. klin. psih
• dva univ. dipl. psihologe - specializanta klin. psih.
• univ.dipl. psiholog
V tem letu je bilo v bolnišnici v povprečju stalno prisotnih 7 psihologov in sicer je bila ena
klinična psihologinja vključena v delo na oddelku za zdravljenje odvisnosti kot skupinska
terapevtka, ostali psihologi so bili razporejeni na delo na »psihiatričnih« oddelkih v okviru
matične ustanove in opravljali delo v ambulantah. Specializantka je v tem letu nadaljevala z
opravljanem študijskih obveznosti izven matične ustanove, specializant je zaključil z
obveznostmi izven matičen ustanove in se ponovno vključil v delo na oddelku za zdravljenje
odvisnosti. Zaradi večje potrebe po ambulantnem delu, je upokojena kolegica to delo
opravljala pogodbeno.
Dve psihologinji sta magistri znanosti, psiholog pa je obranil zagovor doktorske naloge in
pridobil naziv doktorja znanosti.
4.3.1
30
b. Delo v bolnišnici: Shema razporejenosti v okviru bolnišnice je ustaljena, se pa prilagaja
glede na kadrovsko zasedenost.
V tem letu sta bila v delo na oddelku za zdravljenje odvisnosti vključena dva psihologa.
Poleg terapevtskega dela v skupini in tudi individualnih obravnav, sta se v obravnavno
pacientov z oddelka za zdravljenje odvisnosti vključevala že tudi v diagnostični fazi
(psihodiagnostika). Sicer pa prevladuje delo psihoterapevtske narave – delo v skupini z
osebami odvisnimi od alkohola, njihovimi svojci, sodeluje se pri edukaciji za
zdravljence in njihove svojce. Nadaljuje se trend premika v kvaliteti dela že v segmentu
psihodiagnostičnih pregledov in sicer kombiniranje »skupinskega« pregleda v smislu
screeninga in individualnega pregleda kombiniranega s terapevtskimi intervencijami. Več
je tudi potrebe po individualnem terapevtskem delu s pacienti po odpustu z bolnice kot
nadgradnja kontrolnih pregledov (ambulantno vodenje). Psiholog je vključen v delo v
ambulantno skupino za obravnavo recidiva.
Ostali psihologi so izpolnjevali potrebe po psihološki obravnavi na ostalih, »psihiatričnih
oddelkih« in ambulanti. Vezanost posameznih psihologinj, vpetost v terapevtske skupnosti
na posameznih oddelkih predstavlja neko konstanto. S prerazporeditvijo je v tim na
moškem intenzivnem oddelku ponovno vključen psiholog v celoti.
Področja dela se ne spreminjajo - dela se s posameznikom in skupinami pacientov.
Pomemben je doprinos v fazi psihodiagnostične opredelitve. To se pogosto razširi v širšo
psihološko pomoč, vključujoč svetovalno, suportivno delo. Vse večjo vlogo pridobiva
individualna psihoterapevtska obravnava in vodenje, ki je na SIV in oddelku za
zdravljenje odvisnosti že ustaljena, postopoma se krepi tudi na intenzivnih oddelkih,
seveda z oblikami, ustreznimi za pacientovo stanje (suport, edukacija..).
Z vidika pogostosti uporabe teoretskega modela, je vedenjsko-kognitiven pristop že v
ustaljeni rabi, uporablja pa se ob splošnih teoretskih opredelitvah znotraj psihološke
znanosti, tako okvire spoznanj psihodinamike, analitskega pristopa, skupinske dinamike,
transakcijske integrativne psihoterepije, družinske terapije, realitetne terapije, …..
V procesu diagnostične in individualne terapevtske obravnave (suportivno vodenje,
obravnava po principu VKT,..), je bilo obravnavanih 386 pacientov. Drugo vrsto pristopa
v delu psihologa je skupinska terapevtska obravnava pacientov.
Na oddelku za zdravljenje odvisnosti je ta pristop prevladujoč, skupine potekajo dvakrat
dnevno.
Glede na program dela na SIV oddelku je skupinska psihoterapevtska obravnava
organizirana dvakrat tedensko.
Terapevtska skupinska srečanja so v tem letu organizirana na ženskem oddelku. Skupine
so organizirane za vse pacientke SII oddelka in sicer enkrat tedensko. So tematsko,
psihoedukativno, suportivno naravnane.
Na SIV oddelku pa skupinsko psihoterapevtsko obravnavo pacientov, katerih težave bi
umestili v okvir nevrotskih, prilagoditvenih, anksioznih motenj, zagotavlja psihološka
služba v celoti (terapevtski par). Za zagotavljanje strokovnosti, se zahteva vključevanje
dveh psihologov v tim in širše spremljanje dogajanja na tem oddelku. Istočasno pa to
predstavlja tudi več individualnega terapevtskega dela in vodenja.
Delo v okviru ambulante za klinično psihologijo:
V letu 2012 se je nadaljevalo z intenzivnim delom v ambulanti za klinično psihologijo.
V nekaterih že vzpostavljenih ambulantah se je povečal obseg in intenzivnost dela in sicer
v Kopru, Logatcu, v pedopsihiatrični ambulanti.
V tem letu je bilo v ambulantno obravnavo vključenih 392 pacientov. Od tega sicer
prevladujejo psihodiagnostični pregledi, vse pogostejše pa so tudi potrebe po
psihoterapevtski obravnavi, bodisi individualno ali pa v skupinah. (148 pacientov).
31
V tem letu je bila organizirana skupina za učenje avtogenega treninga, skupinska
psihoterapija za obravnavo anksioznih motenj, utečeno je tudi delo ambulantne skupine
pacientov po odpustu iz bolnišnice (pacienti z SIV oddelka, posamezni so bili usmerjeni iz
psihiatrične ambulante; v ta program je bilo v letošnjem letu vključenih 28 pacientov).
Standardno je psiholog vključen v skupino za obravnavo recidiva. V letošnjem letu je bila
v koterapevtskem paru s pedopsihiatrinjo L. Šinkovec, dr. med. izpeljana obravnava otrok
z motnjami pozornosti v skupini.
Obseg dela v okviru ambulantnih storitev lahko ponazorimo z obračunanimi točkami v
okviru storitvenega sistema – psihologi smo v tem letu opravili 47.997,16 točk. V okviru
ambulante v matični ustanovi je bilo opravljenih 19.886,32 točk v ambulantah izven
matične ustanove je bilo opravljenih 26.444,70 točk, kar predstavlja 6,65% preseganje
dogovorjenega plana z ZZZS za leto 2012. K večjemu obsegu ambulantnih storitev je
prispeval s svojim delom celoten tim psihologov zaposlenih v PBI. Večino storitev je bilo
opravljenih v okviru rednega delovnega časa zaposlenih, del storitev (opravljenih v
ambulanti v Logatcu in del v okviru dispanzerja v Idriji je bilo opravljenih po pogodbi o
delu).
c. Zadrege: V tem letu smo se srečevali z večanjem obsega, pa tudi širitvijo vsebin v
ambulantnem delu. Postopoma se je zgrajenost strukture dela utrjevala, postala bolj
sistematična. Doseči neko trdnejšo strukturo in intenzivirati klinično psihološko delo znotraj
bolnišnice na bolj specialna področja (npr. nevropsihologija) pa še vedno ostaja izziv za v
prihodnje.
4.3.2
Aktivacijska terapija
a. Organizacija dela in kadrovska zasedba: V letu 2012 je bilo za izvajanje programov
aktivacijske terapije zaposlenih 16 delovnih terapevtov. Od tega je bila delovna terapevtka
- pripravnica zaposlena s pogodbo za določen čas (od 01.03. 2012 do 30.11. 2012).
Programe aktivacijske terapije izvajamo tako na bolniških oddelkih kot v prostorih
aktivacijske terapije, športno-rekreativnih površinah bolnišnice, v bližnji in širši okolici
bolnišnice ter v samem mestu. Programe psihiatričnega zdravljenja v skupnosti pa na
domovih pacientov, v njihovem okolju ter v dnevnih centrih nevladnih organizacij, kamor
so naši pacienti vključeni. Dejavnosti izvajamo individualno ter v malih in velikih
skupinah.
Svoje skupne usmeritve in delo usklajujemo na vsakodnevnih sestankih. Enkrat tedensko
vsi delovni terapevti vodimo delovnoterapevtske aktivnosti s pacienti tudi med 15.00 in
16.00 uro. Kadar imamo organizirane skupne dejavnosti za vse paciente, pa urnik
podaljšamo dokler je potrebno.
b. Osnovni podatki o dejavnosti in službi: Delovnoterapevtske obravnave se odvijajo z
namenom, da bi okrepili tiste pacientove šibke ali manjkajoče sposobnosti in veščine, ki
so potrebne za samostojno, učinkovito, varno ter zadovoljno obvladovanje aktivnosti. To
pa so aktivnosti s sledečih področij: funkcionalna gibljivost in mobilnost, osebna
urejenost, funkcioniranje v družbenem okolju, sposobnosti za opravljanje in ohranitev
službe, dokončanje študija, vodenje gospodinjstva, urejanje stanovanja in družinskih
dejavnosti ter smiselno in socialno sprejemljivo organiziranje in koriščenje prostega časa.
(Povzetek sestavljen po poročilu vodje psihološke službe Branke Režun, spec. klin.
psihologije)
32
• Aktivnosti za funkcionalno gibljivost in mobilnost
- Jutranja rekreacija – 9 skupin vsak delovni dan
- Vaje na fitnes napravah – 7 skupin enkrat do trikrat tedensko
- Gibalne aktivnosti – 9 skupin enkrat do dvakrat tedensko
- Krajši in daljši sprehodi
- Športne aktivnosti - občasno
• Kreativne aktivnosti – 9 skupin enkrat/teden
• Likovne aktivnosti – ena skupina enkrat/teden
• Aktivnosti za ohranjanje in izboljšanje kognitivnih sposobnosti: Tri skupine
dvakrat/teden, 4 skupine enkrat/teden
• Sestanki oddelčnih terapevtskih skupnosti – 7 skupin enkrat/teden,
• Glasbene aktivnosti – 2 skupni dvakrat/teden, 5 skupin enkrat/teden
• Družabne aktivnosti – 4 skupine enkrat/teden
• Komunikacijske aktivnosti – 5 skupin enkrat/teden
• Biblioterapija in bralne aktivnosti – 4 skupine enkrat/teden
• Planiranje aktivnosti za čas vikenda – 2 skupini enkrat/teden
• Relaksacija – ena skupina dvakrat/teden
• Produktivne aktivnosti - občasno
• Gospodinjske aktivnosti (učenje, trening, ocenjevanje) – večinoma individualno ali v
malih skupinah, skupinsko le v sklopu večjih prireditev
• Aktivnosti v bivalnem okolju – skupinsko oddelek l3, ostali oddelki občasno
• Dnevne aktivnosti - individualno
• Uporaba računalnika
• Skupina za svojce
• Edukativna skupina: skupina pot k dobremu počutju – 3 skupine obdobno
• Organiziranje in vodenje sestankov upravnega odbora združenja terapevtskih
skupnosti kot specifična oblika partnerskega dela s pacienti
• Pomoč pacientom iz intenzivnih enot na udeležbo pri verskih dejavnostih –
enkrat/teden
• Ocenjevanje: OSA, AMPS – v letu 2012 smo ga opravili pri 25 pacientih
Zgoraj navedene programe in aktivnosti dopolnjujemo še s kulturnimi, rekreativnimi,
športnimi, družabnimi in zabavnimi programi in prireditvami, ki so v pasivni in aktivni
obliki namenjeni večjim in manjšim skupinam pacientov.
V letu 2012 smo pripravili:
• 10 skupinskih in 4 samostojne predstavitve likovnega izražanja pacientov - na hodniku
aktivacijske terapije
• likovni natečaj za zaščitni znak 39. Kulturno športnega tedna
• slikarski Ex-tempore za paciente PBI
• 10 koncertov z gostujočimi posamezniki ali skupinami
• 3 potopisna predavanja z gostujočimi posamezniki
• 4 številke 43. letnika glasila pacientov Mozaik
• 9 delavnic s floristom
• izlet
• v prostorih aktivacijske terapije je vsak drugi četrtek potekal šahovski krožek pod
vodstvom gospoda S. Kovača
V te namene delovni terapevti načrtujemo, organiziramo in vodimo skupinske in
individualne obravnave. Najbolj utečene so naslednje:
33
• z ekipami pacientov smo se udeležili družabno-kulturno-rekreativnih srečanj v
Vojniku, Begunjah in Mariboru
• 3 kvize znanja
• 2 glasbeni delavnici z gospo M. Tanjšek
• 3 šahovske simultanke z gospodom Kovačem S.
• druge kulturne, družabne, športne, rekreativne in zabavne prireditve (pustni ples,
nastop lutkovne skupine Žar: Palčica, čiščenje okolice bolnišnice v okviru akcije
Očistimo Slovenijo, pohodi, ogled razstav, risanje dlani v okviru akcije Podajte nam
roko, izdelava adventnih venčkov in novoletnega okrasja ter voščilnic, športne igre,
peka prazničnega peciva in piškotov, 2 nagradni tomboli, bowling …)
Vključujemo se tudi v programe obravnave v skupnosti. Od septembra dalje je v ekipo za
psihiatrično zdravljenje v skupnosti vključena delovna terapevtka.
Sodelovanje, kvaliteto participacije in odnos do terapevtskih aktivnosti pri vseh pacientih
redno spremljamo in beležimo na obrazcu: Sodelovanje v aktivnostih delovne terapije:
Obr.:PBI-DT:2/o4, celoten proces delovne terapije pri posameznih pacientih pa je
zabeležen v Kartonu delovne terapije – Obr.: PBI-DT:1/04.
• S II: 2 delovni terapevtki, S III: 2 delovna terapevta, S IV: delovna terapevtka, L I:
delovna terapevtka – skupinski terapevt, L II: 2 delovni terapevtki, L III: 2 delovni
terapevtki, Prostori DT: do septembra 4 delovni terapevti, nato 3 – 1 nadomešča
oddelek SIV, Psihiatrično zdravljenje v skupnosti: delovna terapevtka-od septembra
dalje.
Vključujemo se v vse terapevtske time, kjer prispevamo svoj delež tako pri načrtovanju
celostne obravnave kot pri izvajanju delovnoterapevtskih aktivnosti. Pri tem nas vodijo
teoretična izhodišča procesa delovne terapije usmerjene na klienta, kjer so pacientove
sposobnosti in nezmožnosti, pacientov aktivni prispevek v obravnavi ter partnerski odnos
glavna gibala izbora vsebin dejavnosti.
Večji projekti v letu 2012:
23. Maksov spominski šahovski teden
• 13.3. tekmovanje v kartanju
• 14.3. tekmovanje v šahu
• 15.3. odprti turnir posameznikov v pospešenem šahu
39. Kulturno športni teden od 25.9. do 4.10. 2013 – kulturna, športna, družabna,
rekreativna in zabavna prireditev. Organizacijski vodja je diplomirana delovna
terapevtka Jerneja Poljanšek.
Nadaljevanje projekta iz leta 2011: Usposabljanje za življenjsko uspešnost-Most do
izobrazbe v sodelovanju z ICRO:
• 6 delavnic športa
• delavnica izdelave nakita iz filca
• 3 tematske delavnice: Mreženje in iskanje zaposlitve, Komunikacija,
Premagovanje stresa
34
c. Novosti pri organizaciji dela, drugi dosežki ali problemi
• V februarju 2012 smo pričeli z izvajanjem ustvarjalnih delavnic pod vodstvom florista
I. Uršiča. Delavnice, ki so potekale enkrat mesečno so vključevale aranžiranje cvetja,
aranžiranje daril, izdelavo različnih aranžmajev in drugo. Do konca leta 2012 se je
odvilo 9 delavnic.
• V marcu 2012 je oddelek za podaljšano zdravljenje pod vodstvom delovnih terapevtk
pričel z urejanjem opuščenega terapevtskega vrta.
• V aprilu 2012 smo na gerontopsihiatričnem oddelku pričeli z izvajanjem terapije s
pomočjo psa. To je terapevtski program, pri katerem se s pomočjo psa, ki ustreza
določenim kriterijem, poskuša doseči zastavljeni terapevtski cilj. Programa izvajata
delovni terapevtki gerontopsihiatričnega oddelka, ki sta se zato dodatno izobraževali
in dva prostovoljna terapevtska para – M. Rijavec s psičko Bello in I. Kermavnar s
psičkom Fidom. Oba terapevtska para sta člana Zavoda za terapijo s pomočjo psov
P.E.T. V letu 2012 so imeli 11 srečanj.
O dejavnosti delovne terapije so v preteklem letu poročali naslednji mediji:
Televizija Slovenija v oddaji Tednik, Radio Odmev in Idrijske novice (3x).
(Povzetek je sestavljen po poročilu o delu aktivacijske terapije, ki ga je podala vodja
aktivacijske terapije Darja Poljanec, dipl. del. ter.)
4.3.3
Socialna služba
Socialne delavke na psihiatričnih oddelkih so bile do začetka septembra 2012 tudi
koordinatorke oddelčnih timov za izvajanje storitev v psihiatrični oskrbi v skupnosti
(skupnostno psihiatrično zdravljenje).
Poglavje:
a. Kadrovska zasedba: V bolnišnici je redno zaposlenih sedem socialnih delavcev in ena
pripravnica, ki delajo na naslednjih področjih:
• mag. A. Grudnik Seljak, univ.dipl.soc.del. – vodja socialne službe, socialna delavka
na S4. Oddelku, nadomešča S2 oddelek, mentorica za socialno delo
• B. Krivec, univ.dipl.soc.del. – skupinski terapevt in socialni delavec na OZO PBI,
namestnik vodje socialne službe
• T. Mesec, univ.dipl.soc.del. - skupinska terapevtka in socialna delavka na OZO PBI;
mentorica za socialno delo
• M. Uršič, univ.dipl.soc.del. – socialna delavka na oddelku L2, nadomešča L3
oddelek, mentorica za socialno delo
• A. Stolc Jež, univ.dipl.soc.del. – socialna delavka na oddelku L3, nadomešča L2
oddelek, do septembra 2012 nadomeščala S4 oddelek
• mag. K. Širaj Mažgon, univ.dipl.soc.del. – socialna delavka na oddelku S3 do
septembra 2012, nato vodja tima za psihiatrično skrb v skupnosti, mentorica za
socialno delo,
• M. Pavlišič, dipl.soc.del. – socialna delavka na oddelku S2, nadomešča oddelek S4
• D. Petkovšek, univ.dipl.soc.del. – pripravnica od 1.12.2012 dalje
• A. Kaurič, univ.dipl.soc.del. – v PBI zaposlena do 30.09.2012
35
b. Delovni pogoji: S programom Skupnostnega psihiatričnega zdravljenja se je povečal
obseg dela, zaradi česar je bilo potrebno terapevtske aktivnosti in naloge socialne službe
uskladiti z novimi, vse večjimi potrebami in zahtevami omenjenega programa. Tako je
bilo vse do začetka septembra 2012, ko se je oblikoval tim, ki je prevzel to obravnavo.
.
c. Dejavnosti na ravni bolnišnice: Stalnico v delu socialnih delavk predstavljajo:
• urejanje zdravstvene dokumentacije (največkrat prihajajo pacienti brez KZZ, PZZ, pa
tudi z neurejenim OZZ);
• vzpostavljanje stika s svojci pacientov in drugimi pomembnimi osebami v njihovi
socialni mreži;
• pomoč pri urejanju finančnih zadev
• vodenje oddelčnih blagajn s hrambo in delitvijo denarja in osebnih predmetov
pacientk in pacientov;
• pomoč pri urejanju upravno-pravnih zadev (vključno s spremljanjem na teren);
• povezovanje s pristojnimi CSD in skupaj z njimi urejanje socialne problematike tudi
na terenu;
• organiziranje timskih sestankov v bolnišnici z vsemi vpletenimi v reševanje konkretne
socialne situacije;
• razvijanje skupinskega dela;
• izvajanje in koordiniranje dela v skupnosti (skupnostna psihiatrija);
• kontaktiranje in sodelovanje s koordinatorjem v skupnosti.
d. Terapevtsko delo na oddelkih
S2: Tekom leta je bilo izvedenih 36 skupin. Povprečno je bilo vključenih 14 pacientk.
Tematika se je prilagajala glede na populacijo pacientk in aktualne dogodke (pogovorne
skupine, trening socialnih veščin ipd.).
S3: Kaurič A. in mag. Širaj Mažgon K. sta skupaj izvedli 18 pogovornih skupin.
S4: Izvedenih je bilo 18 popoldanskih pogovornih skupin in 41 treningov socialnih
veščin.
L1: Mesec T. in Krivec B.: na oddelku opravljata delo skupinskega terapevta v okviru
hospitalnega programa, kar vključuje vsakodnevno skupinsko delo s pacienti in enkrat
tedensko s pacienti in svojci ter ambulantni program, ki vključuje skupinsko delo s
pacienti in svojci v obdobju enega leta po odpustu iz bolnišnice, približno štiri do petkrat
letno. Trening socialnih spretnosti poteka enkrat tedensko v dopoldanskem času.
L2: Uršič M.: Ob petkih od 11.15 do 12.00 ure poteka skupina na odprtem oddelku, ki jo
izmenično vodi z medicinsko sestro. To je pogovorna skupina z elementi treninga
kognitivnih funkcij, treninga socialnih spretnosti,…
L3: V letu 2012 je bilo izvedenih 15 interakcijskih vaj z elementi treninga socialnih
veščin.
Poglavje:
V letu 2012 je bilo v PBI brez urejenega zdravstvenega zavarovanja (OZZ in PZZ)
sprejetih naslednje število pacientov:
• na oddelku L1 je bilo 5 pacientov brez KZZ, 7 brez PZZ;
• na oddelku L2 je bilo 6 oseb brez KZZ;
• na oddelku L3 so bili 3 pacienti brez KZZ, 4 brez PZZ, 2 brez OZZ
• na oddelku S2 je bilo 37 pacientk brez KZZ, 12 brez PZZ, brez OZZ 3
• na oddelku S3 je bilo 50 pacientov brez KZZ, 16 brez OZZ in 54 brez PZZ;
• na oddelku S4 je bilo 5 oseb brez KZZ,4 brez PZZ, 1 brez OZZ
36
e. Delo s svojci: Na vseh oddelkih poteka delo s svojci v obliki individualnih pogovorov.
Skupine s svojci delujejo na treh oddelkih.
f. Terensko delo: Vključuje pomoč pri urejanju konkretnih zadev za oz. s pacienti, obiski
na domu, spremstva v DU, stanovanjske skupnosti, sestanke na CSD, spremljanje na
sodišče, banke ipd. Tovrstnih odhodov je bilo skupaj 143.
g. Timski sestanki z zunanjimi akterji: V letu 2012 so socialni delavci sodelovali na 65
timskih sestankih z zunanjimi akterji, nekateri so bili izvedeni v PBI, drugi v pristojnih
ustanovah na terenu.
h. Urejanje namestitev oz. premestitev v institucije: Skupaj primerov: 77
L2: 56 oseb DU: 49 oseb, Posebni zavod: 6 oseb, Stanovanjska skupina: 1 oseba
L3:11 oseb: DU: 5 oseb, Posebni zavod: 5 oseb, Stan.skupina: 1 oseba
S2: 6 oseb: Stan.skupina: 6 oseb
S3: 3 osebe: Stan. skupina: 2 osebi, DU: 1
L1: 1 oseba: Program Vrtnica:1 oseba
Podrobnejši prikaz podaljšanih hospitalizacij je prikazan v Obveznem kazalniku o podaljšanih
hospitalizacijah za leto 2012.
(Poročilo je bilo pripravljeno na podlagi poročil socialnih delavcev, sestavila mag. Andrej G.
Seljak, univ. dipl. soc. del.)
4.3.4
Medicinsko kemični laboratorij
a. Laboratorijske storitve:
Predstavljen je spekter naših analiz in število izvedenih analiz v letu 2012. V prilogi 1 je
navedeno število analiz po posameznih parametrih za leta 2006 do 2012, v prilogi 2 je
prikazana primerjava v številu preiskav med letoma 2011 in 2012. (Tabela 1 in Priloga 1
in 2 sta shranjeni v osnovnem poročilu ter v arhivu predstojnika).
Celokupno število preiskav (59.109) ostaja primerljivo s preteklim letom (58.348).
Nekoliko višje kot lani je predvsem na račun imunologije (9% v primerjavi z lanskem
letom – ščitnični hormoni, folna kislina, vitamin B12, valproat), lipidograma in testov na
droge. Poleg 3088 izvedenih testov na droge v laboratoriju, se je na oddelke izdalo še
1.588 testov. V primerjavi z lanskim letom je bilo opravljenih 40% več preiskav na PAS.
Testiranje na troponinT se je izvajalo večinoma kot POCT (55 primerov), manj v
laboratoriju (20 primerov).
Osnovne biokemijske analize smo izvršili na 4.774 vzorcih, od tega je bilo 89 zunanjih
naročnikov. Število je v primerjavi s prejšnjimi leti v rahlem porastu (2011 je bilo 4.392
vzorcev).
Poglavje:
Število sprejetih vzorcev po naročnikih je bilo največje z S2 oddelka, sledijo L2, S3, L1,
L3 in po pričakovanjih izstopa S4 z najmanj naročili. S preselitvijo ambulant v prostore
PBI se je povečalo število ambulantnih preiskovancev.
37
Tabela 19: Število vzorcev po naročnikih
Šifra
Ime naročnika
A1
Psihiatrična ambulanta (Dispanzer)
A5
Psihiatrična ambulanta v PBI
A6
Epileptološka ambulanta
A7
Urgentna psih. amb.
A8
PBI dežurna služba
AG
Gerontopsihiatrična ambulanta
AI
Alkohološka ambulanta v PBI
AV
Ambulanta za voznike motornih vozil
HOSP
ODDELKI ( ni definiran oddelek)
L1
L1 - Oddelek za zdravljenje odvisnosti
L2
L2 - Gerontopsihiatrični oddelek
L3
L3 - Splošni psih. oddelek
S2
S2 - Splošni psih. oddelek - ženski
S3
S3 - Splošni psih. oddelek - moški
S4
S4 - Psihoterapevtski oddelek
PP
Preventivni pregled - sistematika, PBI
SD
Pregled za sprejem na delo, PBI
VP
PBI - preventiva / cepilni status
Število
61
29
25
28
2
35
160
47
14
1020
1231
718
1577
1182
386
7
9
27
b. Spekter preiskav: V letošnjem letu smo razširili spekter preiskav za 5 novih preiskav:
• glikirani hemoglobin (HbA1c) za potrebe spremljanja urejenosti sladkorne bolezni;
• folna kislina in vitamin B12 v serumu; preiskavi, aktualni v diagnosticiranju
nevroloških motenj (demence) in makrocitnih anemij;
• feritin v serumu – za potrebe ocene zalog železa v telesu;
• etanol v izdihanem zraku - za potrebe alkohološke ambulante in samoplačniške
ambulante za voznike motornih vozil; prej se je preiskava izvajala le kot POCT;
Merjenim analitom pa smo dodali še avtomatično izračunavanje dveh parametrov:
• rezultatom naročenih preiskav: s-celokupni kalcij in s-albumin se pripiše parameter
korigirani kalcij,
• rezultatom naročenih preiskav: s-železo in s-TIBC se pripiše saturacija transferina.
Z uvedbo novih preiskav v lastnem laboratoriju smo pocenili izvedbo preiskav,
racionalizirali čas, ki ga oddelčno osebje porabi za urejanje dokumentacije (napotnice) in
racionalizirali prevoze v zunanje laboratorije.
c. Letni stroški za nakup laboratorijskega materiala in reagentov:
Celotni stroški za laboratorijski material so v letu 2012 znašali 44.203 €.
e. Prostori, analizatorji in ostala laboratorijska oprema: V letošnjem letu smo nabavili
sistem za nadzor temperature v hladilnih telesih ter vlage in temperature v delovnem
prostoru. Merjenje temperature v prostoru smo do uvedbe merilnega sistema izvajali
ročno, sistem izven delovnega časa pa ni bil nadzorovan. Sistem omogoča delo v
Poglavje:
d. Zakonske določbe na področju laboratorijske dejavnosti:
Slovenska akreditacija je začela z aktivnostmi za akreditacijske postopke medicinskih
laboratorijev po standardu ISO 15189, ki je sicer osnova Pravilniku o pogojih, ki jih
morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine
(Uradni list 64/04 11.6.2004). Zaenkrat v Sloveniji še nimamo akreditiranega
medicinskega laboratorija.
38
nadzorovanih pogojih in skladiščenje reagentov ter biološkega materiala v predpisanih
pogojih, kar bo zmanjšalo možnost vpliva fizikalnih pogojev na analizo. Sistem izven
delovnega časa sporoča vsa definirana odstopanja preko GSM in e-sporočil vodji
laboratorija tako, da je omogočena pravočasna intervencija v primerih nenapovedane
daljše prekinitve električnega toka ali okvare hladilnega telesa.
f. Zunanja ocena kakovosti laboratorijskega dela: Tudi letos smo se udeležili republiške
kontrole kvalitete dela SNEQAS, kjer lahko 4x letno kontroliramo točnost naših analiz oz.
medlaboratorijsko primerljivost. Analitiko ščitničnih hormonov (4x letno), prolaktina in
zdravil, hematologijo in teste na psihoaktivne substance (2x letno) preverjamo z nemško
neodvisno mednarodno kontrolo DGKL/RFB v Bonnu. V zunanjo kontrolo smo se
vključili še z novimi parametri: s parametrom HbA1c v SNEQAS, v DGKL/RFB kontrolo
pa s parametri s-folna kislina, s-vitamin B12 in s-feritin.
g. Laboratorijska dejavnost za zunanje naročnike: Laboratorijske dejavnosti za zunanje
naročnike je malo. Glavni problem pri obravnavi samoplačnikov ni laboratorijsko delo,
ampak ukinjena »blagajna«, problemi pri izdaji računa (BirPis program) in poravnavi letega. Zato tudi ne izvajamo dodatnih aktivnosti, da bi privabile samoplačnike.
Na področju imunologije sodelujemo z ZDI kot izvajalci. V letošnjem letu smo za potrebe
ZDI izvedli 4.356 imunoloških preiskav (ščitnični hormoni, PSA, folna kislina in vitamin
B12, feritin); udeležba ZDI pri skupnih imunoloških preiskavah je bila 62%. Z
zaračunavanjem vloženega dela (3.050 €) bomo pokrili stroške za kontrolni material na
imunskem in biokemijskem analizatorju.
V decembru smo sodelovali z Odsekom za znanosti o okolju na Inštitutu »Jožef Stefan«
pri zbiranju in pripravi vzorcev za študijo Vpliv kovin na izražanje genov v
metalotioneine in selenoproteine pri ljudeh z okoljsko, poklicno ali terapevtsko
obremenitvijo s kovinami.
h. Članstvo v strokovnih združenjih: Dr. B. Križaj, vodja laboratorija:
• Slovensko združenje za klinično kemijo
• Zbornica laboratorijske medicine Slovenije
i. Kadrovski problemi v zvezi s funkcioniranjem enote: Delo v sedanjem obsegu pokriva
kader v zasedbi laboratorijskega tehnika in specialista medicinske biokemije – vodja
laboratorija. S preselitvijo dispanzerja v prostore PBI se je povečalo število ambulantnih
preiskovancev, kar hkrati pomeni tudi večjo obremenjenost z administracijo (sprejem) in
odvzemom krvi. Pomoč diplomiranih medicinskih sester pri odvzemu krvi (težki primeri,
odsotnost lab. tehnika) je dogovorjena in poteka brez zapletov.
j. Urgentni primeri: V letu 2012 smo imeli tri primere urgentnega dela izven rednega
delovnega časa.
l. Laboratorijska dejavnost na bolniških oddelkih – V fazi predanalitike, kjer sodelujemo
tako laboratorijsko kot medicinsko osebje, bo potrebno izboljšati sledljivost v postopkih:
identifikacija osebe, ki izvrši odvzem bioloških vzorcev in zapis časa odvzema.
Poglavje:
k. Problematika laboratorija: Večjih problemov, ki bi jih bilo potrebno izpostaviti, ni. Kot
že omenjeno bi bilo potrebno zagotoviti način za obravnavo samoplačnikov, kar pa je v
domeni vodstva bolnišnice.
39
Izvajajo se aktivnosti na področju POCT, kjer smo izboljšali izvajanje kontrole kvalitete
dela na glukometrih in organizirano je predavanje v okviru usposabljanja za delo na
področju POCT z naslovom Laboratorijski testi ob preiskovancu (15.5.2012).
POROČILO interdisciplinarne skupine za nadzor nad POCT - pregled aktivnosti v
okviru izvajanja preiskav ob pacientu (POCT) za leto 2012
Na podlagi 6. člena Pravilnika o pogojih, ki jih mora izpolnjevati laboratorij za izvajanje
preiskav na področju laboratorijske medicine (URL RS št. 64/2004) je 2009 ustanovljena
interdisciplinarna skupina za nadzor nad preiskavami ob preiskovancu (POCT), katere naloge
so aktivnosti, povezane z izbiro, uvedbo in nadzorom nad POCT.
V letu 2012 so bile na področju POCT realizirane naslednje aktivnosti:
• uvedba novega načina izvajanja interne kontrole kvalitete za glukometre s cilji še
izboljšati kontrolo kvalitete dela in v postopke kontrole aktivno vključiti vse izvajalce
POCT;
• interno izobraževanje in usposabljanje z naslovom LABORATORIJSKI TESTI OB
PREISKOVANCU (POCT), 15.05.2012, s ciljem seznaniti izvajalce o področju POCT s
strokovnega in zakonskega vidika;
• uvedba sistema merjenja HbA1c za potrebe internistične obravneve pacientov
sladkorno boleznijo s cilji lažje dostopnosti storitve za paciente, večjim izkoristkom
medicinskega osebja, zmanjšanja prevozov v ZDI in poceniti stroške preiskave;
• osvežitev popisa POCT aparatov in pooblaščenih za delo na aparatih (zakonska
zahteva po vodenju ustreznih evidenc);
• ukrepi za večjo preglednost in dostopnost navodil za delo na področju POCT; vsa
navodila, ki so namenjena medicinskemu oseblju na oddelkih, so na voljo (poleg pisne
oblike na posameznih oddelkih ) tudi v elektronski obliki na F:/ MK LABORATORIJ/.
V planu za leto 2013 je redno letno izobraževanje/usposabljanje na temo hitri presejalni testi
in podelitev pooblastil za izvajanje hitrih testov (PAS, troponin T) ter zamenjava starih
glukometrov za novo generacijo glukometrov Centaur XT.
Poglavje:
(Povzetek je sestavljen po poročilu, ki ga je posredovala vodja medicinsko-kemičnega
laboratorija dr. Bojane Križaj, spec. med. biokem.)
40
4.3.5
Zdravstvena administracija
Zdravstvena administracija je kot ena izmed enot medicinskega sektorja zaradi vsebine in
načina dela v bolnišnici razdeljena na administracijo v S in L stavbi ter v enotah
izvenbolnišnične psihiatrične dejavnosti.
Kadrovska zasedba je v preteklem letu ostala nespremenjena: vodja zdravstvene
administracije in pet zdravstvenih administratork. Poleg vseh opravil, povezanih s
hospitalizirani pacienti (1.648 sprejetih, 1.626 odpuščenih), administratorke opravljamo dela
tudi v posameznih enotah izvenbolnišnične dejavnosti: splošna psihiatrična ambulanta, kjer
ena administratorka opravlja večino svoje delovne obveznosti (v delo je vključenih 8
specialistov psihiatrije, mesečno je povprečno 17 psihiatričnih ambulant), gerontopsihiatrična
ambulanta, epileptološka ambulanta, ambulanta za zdravljenje odvisnosti – skupinska in
individualna obravnava, urgentna psihiatrična ambulanta, EEG laboratorij, ambulanta v
okviru izvajanja dežurne službe, ambulantna skupinska psihoterapevtska obravnava
odpuščenih pacientov v okviru dejavnosti psihoterapevtskega oddelka, psihološka in
psihiatrična ambulanta izven PBI (dvakrat mesečno v PA Logatec, štirikrat mesečno v PA
Postojna).
Tudi za preteklo leto je značilno intenziviranje storitev tako v psihiatričnih kot psiholoških
ambulantah, s tem pa je povezano tudi vedno več administrativnega dela. S preselitvijo tako
psihiatričnega dispanzerja iz mesta kot tudi ostale ambulantne dejavnosti, ki se je prej izvajala
na različnih mestih v bolnišnici, na novo (skupno) lokacijo v bolnišnici, pa so večkrat
nastopile težave z zagotavljanjem nemotenega procesa dela (v enem dnevu je lahko "delalo"
tudi več ambulant). Težave so se pojavljale tudi v primeru nepredvidenih oz. daljših
odsotnosti (bolniški stalež), pri koriščenju letnega dopusta, pri nadomeščanju administratorke
v dispanzerju (študijske obveznosti), zagotoviti je bilo potrebno tudi nadomeščanje
administratorke v ambulantah izven PBI. Kljub temu pa smo svoje delo opravile kakovostno
in se trudile "čim hitreje zadostiti potrebam, željam in zahtevam ostalih".
Spremembe na različnih področjih vplivajo tudi na delo v zdravstveni administraciji, za kar
skrbimo z redno nadgradnjo informacijskega sistema BIRPIS (znotraj njega še program za
fakturiranje) in udeležbo na različnih delavnicah in seminarjih.
(Povzetek je sestavljen po poročilu, ki ga je sestavila vodja zdravstvene administracije Ines
Bevk)
4.3.6
Lekarna
Na naročilnice je bilo izdano za 233.355 EUR zdravil in medicinskih pripomočkov (brez
doniranih zdravil), kar je za 30.122 EUR (11,4%) manj kot v letu 2011.
Poraba doniranih zdravil v letu 2012 in stanje zalog doniranih zdravil (31.12.2012);
porabljeno za 51.024 EUR, zaloga 21.362 EUR.
Poglavje:
a. Poslovanje lekarne v letu 2012:
(Glej primerjalno tabelo 2011/2012)
V letu 2012 je bilo nabavljeno za 248.303 EUR zdravil in medicinskih pripomočkov, kar je za
19.220 EUR (7,2%) manj kot v letu 2011.
41
V tabeli 21 so zbrani podatki o vrednosti porabe zdravil in medicinskih pripomočkov
posameznih stroškovnih mest v letih 2011 in 2012 ter razlika v porabi v letu 2012 glede na
leto 2011. Vrednosti porabe doniranih zdravil niso upoštevane.
Tabela 20: Vrednost izdaje na naročilnice v letu 2012 v primerjavi z letom 2011
2011
2012
52.709
48.743
S2
47.467
35.487
S3
25.506
15.916
S4
10.794
10.382
L1
68.911
70.928
L2
49.455
42.242
L3
851
832
PSIHIATRIČNA AMBULANTA IDRIJA
193
176
PSIHIATRIČNA AMBULANTA LOGATEC
36
20
PSIHIATRIČNA AMBULANTA POSTOJNA
841
786
STERILIZACIJA
1.496
1.483
URGENTNA AMBULANTA
508
530
EEG
1.253
1.709
BIOKEMIČNI LABORATORIJ
353
479
BOLNIŠNIČNA LEKARNA
36
123
DELOVNA TERAPIJA
1.377
1.450
KUHINJA
48
45
VZDRŽEVALNA SLUŽBA
307
512
UPRAVA
387
366
SKLADIŠČE PERILA
3
79
SOCIALNA SLUŽBA
556
428
ZAŠČITA DELAVCEV PBI – CEPIVA
371
497
JEDILNICA ZA BOLNIKE
20
0
PSIHOLOŠKA SLUŽBA
/
141
PSIH. ZDRAVLJENJE V SKUPNOSTI
SKUPAJ
263.477
233.355
Razlika v porabi
- 3.966
- 11.980
- 9.590
- 412
+ 2.017
- 7.213
- 19
- 17
- 16
- 55
- 13
+ 22
+ 456
+ 126
+ 87
+ 73
-3
+ 205
- 21
+ 76
- 128
+ 126
- 20
+ 141
- 30.122
V tabeli 21 so zbrane vrednosti prejema, porabe in zaloge zdravil in medicinskih
pripomočkov ter vrednosti porabe antipsihotikov, antidepresivov, anksiolitikov/ sedativov/
hipnotikov, zdravil za zdravljenje demence, antiparkinsonikov, antiepileptikov, zdravil za
sistemsko zdravljenje infekcij, medicinskih pripomočkov in vseh zdravil v letih 2008, 2009,
2010, 2011 in 2012. Poraba doniranih zdravil ni upoštevana.
Poglavje:
Iz zaloge vrnjenih zdravil je bilo izdano 646 zdravil v približni skupni vrednosti 11.974,34
EUR.
V bolnišnični lekarni smo v preteklem letu pripravili 185 (lani 136) magistralnih pripravkov.
Narejenih je bilo 39 izvidov kliničnega farmacevta.
S področja ravnanj z zdravili in medicinskimi pripomočki na oddelkih PBI so bila revidirana
obstoječa navodila. V skladu s priporočili NIAHO standardov so bila dodatno napisana
manjkajoča navodila (standardni operativni postopki = SOP) in ustrezni seznami. Mapo z
vsemi dokumenti s področja ravnanja z zdravili in medicinskimi pripomočki na oddelkih PBI
so prejeli vsi oddelki, glavna medicinska sestra, predstojnik in direktor. En izvod je na
vpogled tudi v lekarni.
Napisani standardni operativni postopki s področja predpisovanja zdravil:
• Obvladovanje bolečine v PBI
• Predpisovanje zdravil za sistemsko zdravljenje uroinfekcij (Klinično pot za zdravljenje
uroinfekcij je potrdila KOBO 11.12.2012).
• Revidiranje dokumenta Preprečevanje širjenja MRSA (v sodelovanju z A. Uršič).
42
Tabela 21: Primerjalna tabela 2008/ 2009/ 2010 /2011/2012
PREJEM
PORABA
ZALOGA (na dan 31.12.)
ANTIPSIHOTIKI – poraba
ANTIDEPRESIVI – poraba
ANKSIOLITIKI/SEDATIVI/HIPNOTIKI – poraba
ZDRAVILA ZA ZDRAVLJENJE DEMENCE – poraba
ANTIPARKINSONIKI – poraba
ANTIEPILEPTIKI – poraba
ZDRAVILA ZA SIST. ZDRAVLJ. INFEKCIJ – poraba
MEDICINSKI PRIPOMOČKI – poraba
ZDRAVILA – poraba
2008
299.247
288.484
49.459
125.443
19.328
4.752
10.643
3.461
6.224
8.622
59.995
228.489
2009
265.731
271.906
41.585
119.267
13.223
4.810
9.666
3.096
6.376
6.274
55.184
216.722
2010
271.553
264.974
45.177
118.663
10.519
5.134
8.753
3.251
8.449
4.462
55.096
209.878
2011
267.523
263.477
46.549
109.139
11.852
5.607
7.861
3.955
9.014
6.048
57.992
205.485
2012
248.303
233.355
35.895
82.021
8.922
5.088
6.521
1.862
6.746
6.076
63.720
169.635
b. Ostalo: Glede na razpoložljive podatke, obseg dela v in izven lekarne, starostno in
kadrovsko strukturo zaposlenih v lekarni ponovno predlagam, da vodstvo bolnišnice
razmisli o možnosti zaposlitve farmacevta.
(Povzetek je sestavljen po poročilu, ki ga je podala vodja bolnišnične lekarne Cvetka Bačar
Bole, mag. farm., spec. klin. farm.)
4.3.7
Internistična ambulanta
a. Časovni obseg dela:
• 7 mesecev po 8 ur tedensko
• 5 mesecev po 16 ur tedensko
Skupaj je bilo opravljenih 544 ur v letu 2012
c. Vsebina dela:
• splošna neinvazivna interna medicina – diagnostika in uvajanje somatske terapije.
• prilagajanje in vodenje kronične medikamentozne somatske terapije
• nadaljevanje vodenja zdravljenja z internih oddelkov premeščenih bolnikov
• izvajanje urgentnih internističnih pregledov s svetovanjem in ukrepi
• naročanje, analiza in posledično ukrepanje glede na izvide predhodnih preiskav
• predlaganje napotitev na invazivne internistične obravnave
• konzultacije z lečečim psihiatrom in timska obravnava somatskih bolezni.
• seznanjanje psihiatričnega tima s strokovnimi usmeritvami v interni medicini
Poglavje:
b. Oblika dela:
• Ambulantno delo v internistično – urgentni ambulanti PBI
• Ambulantno delo v oddelčnih ambulantah PBI
• Delo ob postelji na bolnišničnih oddelkih
• Konziliarno telefonska opravila
• Usmerjene internistične specialistične obravnave (diabetologija, pulmologija,
radiologija organov prsnega koša, ftiziologija, predoperativna priprava hospitaliziranih
bolnikov) v internistični ambulanti ZD Idrija.
• Vodenje antikoagulacijske profilakse in terapije, vodenje insulinske diabetične
terapije, se od leta 2012 dalje izvaja neposredno v bolnišnici.
43
d. Statistika – vzorčna ocena:
Analiziranih je vzorčno 100 zaporednih pregledov za december 2012 zavedenih v
Protokolu internističnih pregledov PBI.
Telefonski konziliarni posveti z lečečim ali dežurnim psihiatrom, odčitavanje rutinskih
EKG-jev, odčitavanje slik p/c na CD in dodatne subspecialistične internistične obravnave
bolnikov v Internistični ambulanti ZD Idrija v to statistiko niso vključeni.
V času od 01.01. do 31.12.2012 je bilo opravljenih 2.440 pregledov oz. obravnav, od tega:
• 75% v oddelčnih ambulantah
• 20% neposredno ob bolniški postelji na oddelkih
• 5% na klasični ambulantni način v ustreznem ambulantnem prostoru bolnišnice,
Glede na akutno ali kronično stanje:
• 75% pregledov je bilo na račun kroničnih somatskih obolenj,
• 25% pregledov v smislu akutnih somatskih obolenj
Poglavje:
Bolniki so bili pregledani primarno zaradi:
• v 35% zaradi obolenj presnove in endokrinih bolezni (sladkorna bolezen, motnje v
presnovi maščob, bolezni ščitnice, debelost )
• v 25% zaradi obolenj srčno žilnega sistema (kron. bolezni perifernega arterijskega
ožilja, venske tromboze, kardiopatije, srčno popuščanje, motnje srčnega ritma,
anemije)
• v 15% zaradi obolenj na dihalih (akutni respiratorni infekti, poslabšanja kroničnih plj.
bolezni, KOPB in bronhialna astma)
• v 15% zaradi ostalih int. obolenj (ledvične bolezni, revma in degenerativna obolenja,
nerespiratorne infekcije, rak, elektrolitske motnje)
• v 10% zaradi bolezni odvisnosti, (etilne okvare notranjih organov, abstinenčne
somatske motnje, hepatitisi)
44
5
NEKATERI
DRUGI
POMEMBNEJŠI
STROKOVNEGA DELA V ZAVODU
PARAMETRI
SMS je imel v letu 2012 štiri redne seje. Na njih je obravnaval naslednje teme:
• Obravnava poročila Začetna akreditacijska presoja DNV ter pregled dogovorov o
nadaljnjih ukrepih
• Predlog vodje psihološke službe Branke Režun, spec. klin. psih. o uvedbi novega
načina zapisov pogovorov s pacienti, ki so obravnavani pri psihologih
• Predlog, da se Zapisnik o sprejemu pacienta piše sprotno
• Predstavitev, pregled in potrditev programa Psihiatričnega zdravljenja v skupnosti
• Posebni varovalni ukrepi
• Predstavitev dogovora o opravljanju prakse – vaje s področja psihiatrične zdravstvene
nege dijakov 4. letnika srednjega strokovnega izobraževanja zdravstvena nega,
Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna
• Sprejetje Protokola zapisa na temperaturni list
• Pregled predloga in sprejetje klinične poti »Skupnostna psihiatrična obravnava«
• Sprejetje predloge novega temperaturnega lista
• Pregled raznih protokolov pomembnih za uporabo v Psihiatrični bolnišnici Idrija
Natančnejša vsebina obravnavane problematike je razvidna iz zapisnika posameznih sej.
(Poročilo pripravila predsednica SMS Danica Menard, dr. med., spec. psih.)
5.2 KOMISIJA ZA OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB
Komisija deluje v sestavi Anite Trpin Katarić, dr. med., ZOBO, Andreje Uršič, DMS, SOBO,
Lidije Mrak, DMS, dr. Bojane Križaj, spec. med. biokem., Cvetke Bačar Bole, mag. farm.,
spec. klin. farm, mag. Marka Pišljarja, dr. med., namestnika ZOBO. V komisijo je vključena
tudi epidemiologinja Tatjana Frelih, dr. med., zaposlena na IVZ v Ljubljani, ki se jo
konzultira v skladu z potrebami po dodatnem mnenju epidemiologa.
Komisija je imela v letu 2012 tri sestanke.
KOBO je sprejela sklep, da se do junija 2012 pripravijo smernice za zdravljenje uroinfektov,
do oktobra 2012 pa se oblikujejo še smernice za obravnavo respiratornih infektov v PBI.
V sklopu programa o smotrni rabi in spremljanja porabe protimikrobnih zdravil se bo v letu
2012 v PBI uvedlo enotno naročilnico za naročanje protimikrobnih zdravil. V bolnišnici se
sicer že vodi evidenca porabe protimikrobnih zdravil v elektronski obliki.
KOBO se je seznanila s porabo zdravil za sistemsko zdravljenje infekcij v PBI v letu 2011.
KOBO je sprejela odločitev, da se bo tudi v prihodnje v PBI epidemiološko spremljalo
okužbo z MRSA. Za uvedbo dodatnega kazalnika za epidemiološko spremljanje bolnišničnih
okužb se zaradi specifične populacije bolnikov v psihiatrični bolnišnici KOBO ni odločila.
Sprejel je sklep, da se pri vseh bolnikih, ki izpolnjujejo kriterije za kolonizacijo z MRSA ob
sprejemu, izvaja izolacija do pridobitve izvidov brisov.
Poglavje: NEKATERI DRUGI POMEMBNEJŠI PARAMETRI STROKOVNEGA DELA V ZAVODU
5.1 STROKOVNO MEDICINSKI SVET
45
KOBO je sprejel odločitev, da se za vse zaposlene zdravstvene delavce pripravi kontinuiran
program izobraževanja iz obvladovanja in preprečevanja bolnišničnih okužb glede na
strokovne poglede in smernice, ki jih je oblikovala skupina pri Ministrstvu za zdravje RS.
Pregledal in potrdil je dopolnjen dokument Epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb v
PBI. Dopolnitev se nanaša na uvedbo elektronske aplikacije.
Sprememba dokumenta se nanaša tudi na revizijo indikacij glede odvzema nadzornih kužnin
na MRSA.
KOBO je pregledal in potrdil tudi dopolnjen dokument Izolacijski ukrepi v PBI.
Seznanil se je s pregledom aktivnosti v okviru izvajanja preiskav ob pacientu (POCT) za leto
2012.
KOBO je pregledal in potrdil Klinično pot za zdravljenje uroinfektov, ki jo je pripravila in
predstavila vodja bolnišnične lekarne C. Bačar Bole, spec. klin. farm.
(Delo komisije je povzeto iz zapisnikov Anite Trpin Katarić, dr. med. ZOBO)
5.3 KOMISIJA ZA OBVEŠČANJE O OPOZORILNIH IN NEVARNIH
DOGODKIH:
Komisija deluje v sestavi: A. Serafimović, dr. med., predsednik komisije, M. Rudolf, dr.
med., N. Podobnik, spec. klin. psih., M. Kogoj, dipl. med. ses., E. Liđan, zdr. teh. Komisija je
obravnavala en primer ter ga v skladu s pravili predstavila MZ. Pripravila je analizo dogodkov
ter predlagala ustrezne ukrepe. Vsebina je razvidna iz arhiva komisije.
5.4 ORGANIZACIJA NUJNE MEDICINSKE POMOČI (NMP):
Organizacijo NMP v bolnišnici vodita D. Fenjveši, dr. med., spec. psih. in J. Menart, dipl.
med. sestra. V letu 2012 je bil izveden obnovitveni tečaj postopkov oživljanja, ki je bil
organiziran v okviru Zbornice Zveze medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Izvajali so ga zunanji ga licencirani inštruktorji.
5.5 SPREJEM NA ZDRAVLJENJE BREZ PRIVOLITVE V NUJNIH
PRIMERIH
Po Zakonu o duševnem zdravju smo v bolnišnici v letu 2012 prijavili 285 oseb, ki so bile
sprejete na zdravljenje v nujnem primeru brez njihove privolitve (v letu 2011 – 300 oseb, v
letu 2010 – 253, v letu 2009 – 215, v letu 2008 – 143, v letu 2007 – 141 oseb). Dvig prijav po
letu 2008 je šel na račun sprememb v Zakonu o duševnem zdravju, ki je skrajšal rok
prijavljanja na sodišče na 8 ur, v skupino prijav pa so prišli tudi pacienti, ki so bili sprejeti
zaradi demence. Kljub predlogom psihiatričnih bolnišnic, Republiškega strokovnega kolegija
ter sodišč, Ministrstvo za zdravje ni začelo s spremembo Zakona o duševnem zdravju. Ob
V letu 2013 se načrtuje izvedba podiplomskega izobraževanja s področja bolnišnične higiene,
v katerega se bo vključila M. Kos, dr. med., ki bo v prihodnje tudi prevzela funkcijo
zdravnika za obvladovanje bolnišničnih okužb (ZOBO).
46
razumnejšem, 48-urnem roku prijav sprejemov pacientov proti volji v nujnih primerih, bi v
terapevtskem postopku lažje sprejeli soglasje o zdravljenju, kar predstavlja bolj konstruktivno
in pacientu prijaznejšo rešitev.
Dokaj velik delež primerov (70) pripada prijavljenim bolnikom na gerontopsihiatrični
oddelek, ki so bili sprejeti zaradi napredovalega poteka demence ter psihičnih in vedenjskih
motenj v okviru demence.
Skupina strokovnjakov pri psihiatrični sekciji Zdravniškega društva Slovenije bo ponovno
predlagala pripombe na zakon o duševnem zdravju ter pripravila ustrezne predloge za novelo
zakona.
5.6 EVIDENCA UPORABE POSEBNIH VAROVALNIH UKREPOV:
5.7 EVIDENCA PREDPISOVANJA PSIHOTROPNIH ZDRAVIL PREKO
PREDPISANEGA ODMERKA
V skladu z Zakonom o duševnem zdravju je bolnišnica spremljala rabo psihotropnih zdravil,
vendarle pa v letu 2012 nismo beležili porabe psihotropnih zdravil preko predpisanega
odmerka.
5.8 UKREP OBVEZNEGA PSIHIATRIČNEGA ZDRAVLJENJA
V skladu s Sklepom Ministrstva za zdravje ter Ministrstva za pravosodje, je bil v Mariborski
bolnišnici na psihiatričnem oddelku ustanovljen Forenzični oddelek za potrebe celotne
Slovenije. Oddelek je začel delovati sredi leta 2012, tako da so novosprejeti pacienti, ki so
prejeli ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, bili sprejeti neposredno v Splošno
bolnišnico Maribor. V letu 2012 je bilo v Psihiatrični bolnišnici Idrija sicer hospitaliziranih 5
pacientov zaradi ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja, trije so bili med letom
odpuščeni. Dva pacienta sta v skladu z ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja, ostala
na zdravljenju v PB Idrija in sicer zaradi smiselnosti nadaljevanja obravnave v isti ustanovi.
Posebne varovalne ukrepe izvajamo v skladu s smernicami, ki jih je sprejel Republiški
strokovni kolegij za psihiatrijo. V bolnišnici je sprejet Pravilnik in Protokol uporabe posebnih
varovalnih ukrepov, natančno pa je določen tudi postopek edukacije zdravstvenega osebja. V
letu 2012 smo uporabili poseben varovalni ukrep (PVU) in sicer s pasovi Segufix za fiksacijo
v posteljo v 463 primerih. Bolnišnica vodi evidenco uporabe PVU. Posebni varovalni ukrepi
so se v večjem deležu uporabljali pri bolnikih zaradi delirantnih stanj, redkeje pa
obvladovanje nevarnega vedenja v okviru psihotičnih motenj.
47
6
UVAJANJE IZBOLJŠEVANJA KAKOVOSTI BOLNIŠNICE
a. Delovanje bolnišničnega odbora za kakovost in varnost pacientov
V skladu z nacionalnimi usmeritvami za razvoj kakovosti zdravstva pri Ministrstvu za
zdravje, je v bolnišnici organiziran odbor za kakovost v sestavi: direktor bolnišnice B.
Tušar, univ. dipl. prav., predstojnik bolnišnice mag. M. Pišljar, dr. med., spec. psih.,
glavna medicinska sestra bolnišnice L. Mrak, dipl. med. sestra, spec. in vodja komisije za
kakovost, dr. B. Križaj, spec. med. biokem.
b. V bolnišnici je oblikovana komisija za kakovost v sestavi: vodje komisije za kakovost dr.
B. Križaj, spec. med. biokem., članov komisije za kakovost J. Milič, dr. med, spec. psih.,
A. Ferfolja, dipl. med. ses., M. Zelenc, univ. dipl. psih., mag. A. Gruden Seljak, univ. dipl.
soc. del., A. Tušar, univ. dipl. inž. el. ter mag. Š. Hvalec, univ. dipl. psih.
Člani komisije so obravnavali Predstavitev kazalnikov kakovosti za leto 2011, Pregled in
dopolnitev članstva v Komisiji za kakovost, ter priprave na akreditacijski pregled. Na vseh
področjih dela (po posameznih službah) se izvajajo aktivnosti za pripravo na akreditacijski
pregled.
Komisija je pregledala dokumentacijo zdravstvene nege – Obrazce - ureja A. Tušar in A.
Ferfolja. Potrebno bo oblikovati dokument o urejanju dokumentacije, kjer se bodo
definirale odgovornosti in aktivnosti (izdelava, pregledovanje, potrjevanje, spreminjanje,
ažuriranje sprememb, arhiviranje, seznanjanje,....), kar bo omogočilo učinkovito uporabo
novo zastavljenih dokumentov, zlasti enotno uporabo obrazcev na vseh oddelkih.
c. Izvajanje rednih notranjih strokovnih nadzorov
V skladu s smernicami in spremljanju kakovosti dela v Psihiatrični bolnišnici Idrija ter
Pravilniku o internem strokovnem nadzoru je bil opravljen redni strokovni nadzor na
ženskem psihiatričnem oddelku. Izsledki nadzora so razvidni iz poročila komisije.
Medicinsko kemični laboratorij opravlja redne in zunanje kontrole kvalitete dela v smislu
kontrol točnosti analiz oz. medlaboratorijske primerljivosti.
V bolnišnici redno spremljamo nezaključenost popisov bolezni odpuščenih pacientov.
Dosedanji nadzor ter ukrepi so doprinesli k nadaljnjemu zmanjšanju števila nezaključenih
popisov, v letu 2012 so bili vsi popisi zaključeni v prvem mesecu po odpustu.
d. Varnostne vizite: Na vseh šestih psihiatričnih oddelkih potekajo dnevno timski sestanki
pod vodstvom vodje oddelka. Osebje obravnava aktualno problematiko na oddelku ter
postopke na področju diagnostike, nege aktivacijske terapije, rehabilitacije ter socialne
podpore.
Izvajanje pogovorov o varnosti
Tedenski sestanki oddelčnih timov so namenjeni natančnejšemu spoznavanju posameznih
primerov bolnikov ter za reševanje morebitnih zapletov. Pogovori o varnosti potekajo v
okviru terapevtskih timov ter rednih sestankih ob menjavi služb. Oddelčni timi izvajajo
zapisnike sestankov.
Poglavje: UVAJANJE IZBOLJŠEVANJA KAKOVOSTI BOLNIŠNICE
Članom komisije so bile posredovane nekatere izkušnje akreditacijske presoje, ki so nam
jih posredovali vodstveni delavci zavoda v Stični.
48
e. Morbiditetne in mortalitetne konference: Ob torkih so potekale predstavitve primerov
bolnikov ki jih predstavljajo specializnati v okviru reševanja zapletenejših diagnostičnih
terapevtskih postopkov ter procesov obravnavanj v bolnišnici. Organizacija morbiditetnih
konferenc (prikazi primerov), vodi M. Rudolf, dr. med., spec. psih.
f. Ob četrtkih so v okviru zdravniškega kolegija predavanja s področja kliničnih in
farmakoloških vsebin. Izvajajo jih vabljeni predavatelji, večinoma v okviru podpore
posameznim farmacevtskim podjetjem.
g. Klinične poti:
Na SMS 14.12.2012 je bila sprejeta klinična pot »Skupnostna psihiatrična obravnava«
(Psihiatrično zdravljenje v skupnosti – PZS). Klinična pot natančneje opredeljuje
kadrovsko, organizacijsko in vsebinsko strukturo zdravljenja ter obravnave pacientov v
okviru psihiatričnega zdravljenja v skupnosti. V septembru 2012 se je oblikovala v okviru
PB Idrija ekipa PZS, s tem pa so tudi nastali pogoji za intenzivnejše delo v okviru
psihiatričnega zdravljenja v skupnosti.
Oblikovana je bila klinična pot »Neakutna bolnišnična obravnava«. Predstavlja obliko
bolnišničnega zdravljenja po končani akutni bolnišnični obravnavi, v kolikor zaradi
zdravstvenih ali socialnih razlogov ni možen odpust, so varovane osebe v domače okolje
ali ni več možna nega v domačem okolju.
h. Akreditacijska presoja: V bolnišnici je 12. in 13. Junija 2012 potekala začetna
akreditacijska presoja v okviru mednarodnega akreditacijskega standarda DNV za
bolnišnice. Det Norske VER1TAS (DNV) je avtonomna in neodvisna akreditacijska hiša,
ki izvaja klasificiranje, certificiranje ter ostale verifikacijske in svetovalne storitve tudi za
zdravstvene ustanove. Standardi, smernice za interpretacijo in napotki za presojevalce
temeljijo na akreditacijskem standardu NIAHO®, ki ga je odobrila agencija Ameriškega
ministrstva za zdravje CNS (Centers for Medicare and Medicaid). Bolnišnica je uspešno
opravila začetno akreditacijsko presojo ter prejela Certifikat dne 17. decembra 2012.
49
i. Kazalniki kakovosti
OBVEZNI KAZALNIKI:
1. Število vseh padcev v bolnišnici v letu 2012:
V letu 2012 oziroma v obdobju od 01.01.2012 do 31.12.2012 je v bolnišnici utrpelo padec
80 pacientov, oz. 4,7% glede na 1.699 v bolnišnici hospitaliziranih pacientov. Število
evidentiranih padcev od leta 2004 do leta 2012 narašča. L. 2004 je bilo evidentiranih 18
padcev, l. 2005 je bilo evidentiranih 24 padcev, l. 2006 je bilo evidentiranih 28 padcev,
leta 2008 34 padcev, v letu 2009 40 padcev, leta 2010 70, v letu 2011 tudi 70.
Ukrepi za izboljšanje
Že od polovice leta 2006 se v bolnišnici uporablja orodje (obrazec) za ugotavljanje
možnosti padca pri pacientu. Izpolni ga dežurna medicinska sestra ob sprejemu pacienta
na bolniški oddelek. Upoštevani so vsi pacienti starejši od 65 let, vsi pacienti sprejeti na
gerontopsihiatrični oddelek ter ostali pacienti rizični za padec. Glede na dosežen rezultat
se paciente uvrsti v kategorijo: manjša, srednja, in velika možnost za padec. Pri pacientih,
kjer obstaja velika možnost za padec, se pogosto kot preventivni ukrep uporabi posebni
varovalni ukrep (PVU). Za paciente, pri katerih obstaja velika možnost za padec, se v
načrtu zdravstvene nege posebej izpostavi ukrepe za preventivno delovanje po protokolu.
O tem bo potrebno še natančneje voditi dokumentacijo in sicer:
• spremljanje neželenih dogodkov in padcev ter analiza le-teh
• natančnejše izpolnjevanje obrazcev o incidentu/ neželenem dogodku
• ugotoviti obremenjenost negovalnega kadra ter načrtovati dodatno število kadra za
zagotavljanje varnosti pri pacientih, pri katerih obstaja velika možnost za padec.
• V letu 2012 je bila znotraj bolnišnice v okviru službe zdravstvene nege formirana
delovna skupina za preprečevanje padcev, ki je konec leta opravila prvi sestanek.
Določeni so bili cilji delovanja skupine (preprečevanje padcev v bolnišnici) ter
naloge za dosego ciljev. Z namenom vključevanja vseh zaposlenih in timskim
ustvarjanjem idej so bili v skupino vključeni zdravstveni tehniki in srednje
medicinske sestre iz vseh bolniških oddelkov.
Predlagane izboljšave in načrt izvedbe izboljšav
Uporaba preventivnega ravnanja učinkovito zmanjšuje možnost za padce, zmanjšuje
število padcev, možnih poškodb in posledičnih stroškov. Cilj lestvice za oceno tveganja za
padce je identificirati, kateri so tisti pacienti, pri katerih so prisotni dejavniki tveganja za
padec. Na oddelkih je potrebno zagotavljati varno okolje za paciente. V letu 2008 so bila
izdelana natančna navodila in protokoli za preprečevanje oziroma zmanjševanje padcev.
Ta navodila in protokoli so se uvedli v klinično prakso.
50
ŠTEVILO PADCEV PO ODDELKIH
8%
1% 8%
L1
16%
L2
L3
S2
42%
S3
S4
25%
Slika 6: Razdelitev vseh padcev po posameznih oddelkih
(Kazalnik sta pripravili Andreja Kodela, dipl. med. s. Lidija Mrak dipl.m.s.,spec.)
2. Delež razjed zaradi pritiska (RZP) nastalih v bolnišnici na 1000 hospitaliziranih
bolnikov v letu 2012:
V letu 2012 so v bolnišnici nastale tri razjede zaradi pritiska, kar pomeni 1,9 RZP na 1000
sprejetih pacientov. Glede na prejšnja leta se je v letu 2012 število RZP nastalih v
bolnišnici zmanjšalo.
25
20
15
10
5
0
Leto
2006
Leto
2007
Leto
2008
Leto
2009
Slika 7: Pojavnost RZP v PB Idrija po letih
(Kazalnik je izdelala Nataša Hvala, dms)
Leto
2010
Leto
2011
Leto
2012
Število nastalih RZP
V letu 2012 je bilo ob sprejemu v bolnišnico evidentiranih 10 primerov RZP. Analiza
dokumentacije ne pokaže stopnje, v bolnišnico sprejetih, RZP po EPUAP klasifikaciji.
Evidentirane so bile ob sprejemu na gerontopsihiatrični oddelek, na splošni psihiatrični
oddelek ter sprejemni moški oddelek. Anatomska lokacija v bolnišnico sprejetih RZP, je
področje pet, trtice, boka ter področje gluteusa.
51
3. Kolonizacija z MRSA:
Kazalnik prikazuje koliko pacientov je bilo od 01.01.2012 do 31.12.2012 koloniziranih z
MRSA v Psihiatrični bolnišnici Idrija.
V času od 01.01.2012 do 31.12.2012 smo ugotovili kolonizacijo z MRSA ob sprejemu pri
osmih pacientih.
• Na vseh bolniških oddelkih se nahajajo evidence za registracijo pacientov
koloniziranih z MRSA.
• Vir podatkov v bolnišnici je sprotno spremljanje kolonizacij in okužb
• V letu 2012 so bili brisi nadzornih kužnin odvzeti 262 pacientom, kar pomeni 15,9%
na 1.648 sprejetih pacientov.
Pacienti, pri katerih je bila ugotovljena kolonizacija z MRSA so bili sprejeti na L1, S2, L2
in L3. Izvedena je bila izolacija in dekolonizacija. V šestih primerih je bila dekolonizacija
uspešna.
Ostalim pacientom, kateri so bili v sobi s pacientom koloniziranim z MRSA najmanj tri
dni, so bili odvzeti standardni brisi.
V bolnišnici je bilo od 01.01.2012 do 31.12.2012 odkritih 8 primerov nosilcev MRSA v
tekočem letu, kar pomeni 0,48 na 1000 sprejemov v tekočem letu.
(Kazalnik je pripravila Andreja Uršič, dms, SOBO.)
5. V splošnem dogovoru za leto 2012 je Ministrstvo za zdravje razširilo nabor
kazalnikov kakovosti, ki se spremljajo na nacionalni ravni. Posamezne bolnišnice so
omejene na spremljanje kazalnikov relevantnih za njihovo področje delovanja.
Spremljalo se bo:
• Število nenačrtovano ponovno sprejetih bolnikov v (isto/katerokoli) bolnišnico
v 30 dneh po odpustu zaradi bipolarne motnje
• število nenačrtovano ponovno sprejetih bolnikov v (isto/katerokoli) bolnišnico
v 30 dneh po odpustu zaradi shizofrenije.
Podatki za zadnja dva kazalnika bodo izračunani na podlagi nacionalnih podatkovnih
zbirk (Inštitut za varovanje zdravja) in jih bolnišnice ne bodo posebej zbirale. Izračuni
za posamezno bolnišnico bodo pripravljeni na nacionalni ravni in nato posredovani
posamezni bolnišnici v pregled in komentar.
(Vsebino pripravil mag. Marko Pišljar, dr. med.)
4. Obravnava prvega zamaha shizofrenije v hospitalnem okolju:
Kazalnik se spremlja v okviru podatkovnih zbirk projekta Kakovosti v zdravstvu
Slovenije ter v okviru Zdravniške zbornice Slovenije. Ministrstvo za zdravje je za
področje psihiatrije predvidelo zbir dveh kazalnikov za vsakega sprejetega pacienta, pri
katerem je bila prvič postavljena diagnoza shizofrenija (Prvi zamah): Spremljajo se
trajanje hospitalizacije za pacienta, ki je bil prvič sprejet ter skupno število vseh
psihiatričnih zdravil, ki so bile predpisane pacientom ob odpustu. V okviru opazovanega
vzorca so bili evidentirani in posredovani podatki za 12 oseb.
52
NEOBVEZNI KAZALNIKI:
V prilogi k strokovnega poročila so v celoti priloženi naslednji neobvezni kazalniki, ki jih je
bolnišnica zaradi strokovne pomembnosti izvajala v letu 2012: Delež pacientov letu 2012 pri
katerih je bil izveden posebni varovalni ukrep (PVU) s pasovi Segufix, kazalnik zadovoljstva
s prehrano v Psihiatrični bolnišnici Idrija v letu 2012, analiza neželenih dogodkov v
zdravstveni negi in oskrbi, število ponovnih sprejemov v roku sedem dni po predhodnem
odpustu, kazalnik stopnje zadovoljstva za leto 2012, čakanje na odpust (dnevi, ko bolniki, ki
so končali zdravljenje v akutni bolnišnici, čakajo na odpust). Prvi trije neobvezni kazalniki so
natančneje predstavljeni v poročilu za dejavnost zdravstvene nege in oskrbe.
1. Čakanje na odpust: dnevi, ko bolniki, ki so končali zdravljenje v bolnišnici,
čakajo na odpust
V letu 2012 je bilo v Psihiatrično bolnišnico Idrija sprejetih 1.648 oseb, od tega je
podaljšano zdravljenje potrebovalo 44 oseb, to je 2,67%.
Pomembno je načrtovanje odpusta že ob samem sprejemu pacienta oz. kmalu po njem ter
čim boljše sodelovanje s svojci in drugimi ustanovami na terenu, kar zmanjšuje število
dni, ko pacient po nepotrebnem čaka na odpust. V letu 2012 je bila povprečna čakalna
doba za dejanski odpust po zaključeni akutni obravnavi 50,48 dni. Prikaz po posameznih
oddelkih je v prilogi. V PBI je v letu 2012 razpon od 7 do 341 dni. Razpon po posameznih
oddelkih je razviden v prilogi. Med ukrepi, ki jih bolnišnica načrtuje so:
• Posebni obrazci za spremljanje ukrepov po zaključenem akutnem zdravljenju
• Ugotavljanje dejanskega socialnega statusa oz. razmer pacientov ter načrtovanje takoj
ob prejemu oz. ob začetku zdravljenja
• Še intenzivnejše vključevanje svojcev in vseh pristojnih služb na terenu (CSD,
stanovanjske skupnosti, DU, mat. domovi,...)
• Priprava pacienta na odhod iz bolnišnice
2. Število ponovno sprejetih bolnikov v roku sedmih dni po predhodnem odpustu
V letu 2012 smo odpustili 1626 pacientk in pacientov. Nenačrtovanih ponovnih sprejemov
v roku sedem dni po predhodnem odpustu je bilo 48, kar znaša 2,95%. Glede na
primerjalni podatek iz leta 2011, ko je bilo odpuščenih 1597 pacientov in pacientk,
nenačrtovanih ponovnih sprejemov v roku 7 dni po predhodnem odpustu pa je bilo 31, kar
je znašalo 1,94 %, je torej letošnji kazalnik slabši kot v lanskem letu.
Delež odpuščenih pacientov in pacientk, ki so bili odpuščeni s komorbidno motnjo, se je v
letošnjem letu povzpel na 68,75%, v lanskem letu pa je znašal le 41,9%. Iz zbranih
podatkov je razvidno, da sprejemamo vedno več terapevtsko zahtevnih pacientov in
pacientk.
Podatke smo spremljali po odpustnih diagnozah, ki smo jih razvili v zaključene sklope.
(Podatki so vzeti iz kazalnika, ki ga je pripravil Bojan Krivec, univ. dipl. soc. del.)
53
Tabela 22: Število odpustov po diagnozah in spolu
skupina
št. odpustov
spol
ženske
4
7
F00 – F09
5
13
F10 – F19
6
14
F20 – F29
4
F30 – F39
4
5
F40 – F48
F50 – F59
1
4
F60 – F69
1
F70 – F79
F80 – F89
F90 – F98
skupaj
48
20
moški
3
8
8
4
1
3
1
28
Predlagane izboljšave in načrt za izvedbo izboljšave
• Ukrepi za izboljšanje sodelovanja pacienta pri zdravljenju.
V bolnišnico se vrača heterogena skupina pacientov. V letošnjem letu smo sprejeli
največ pacientov, ki se zdravijo zaradi shizofrenije, shizotipske in blodnjave motnje,
nato sledijo pacienti s težavami na področju odvisnosti, bolniki z izraženim
sindromom demence, z nevrotskimi motnjami, motnjami na področju razpoloženja in
motnjami osebnosti in vedenja v odrasli dobi ter vedenjskimi in psihičnimi težavami v
sklopu duševne manjrazvitosti.
Glede na večletno spremljanje kazalnika ugotavljamo, da se nekateri pacienti iz
posameznih diagnostičnih skupin: odvisniki od alkohola ter pacienti iz skupine
duševne manjrazvitosti vračajo na zdravljenje po enakem vzorcu.
• Aktivnejše vključevanje socialnih služb v socialnih ustanovah in zavodih pri iskanju
optimalnih rešitev za bivanje pacientov.
• Natančnejši načrt nadaljnjega zdravljena in socialne skrbi za posameznika v skupnosti.
• Vključevanje koordinatorjev v program skupnostne skrbi za paciente.
Ob ponovnih sprejemih bolnikov v bolnišnico smo postali pozorni, zakaj se posamezna
skupina bolnikov vse prepogosto vrača v bolnišnico. V okviru bolniških timov smo pričeli
preverjati vključevanje področnih centrov za socialno delo in delo patronažne službe na
terenu (institucija v skupnosti) in obliko predpisane terapije (oralna, depo oblika).
Ranljivi skupini ostajata skupini bolnikov s shizofrenijo, shizotipsko in blodnjavo motnjo
ter skupina pacientov, odvisnih od psihoaktivnih substanc. V obeh skupinah je zastopanost
moških večja od žensk.
Bolniki s shizofrenijo, shizotipsko in blodnjavo motnjo že zaradi narave bolezni slabše
sodelujejo pri zdravljenju in ostajajo do bolezenskega stanja nekritični.
S kazalnikom spremljamo, katere skupine bolnikov z duševno motnjo pogosteje
potrebujejo bolnišnično oskrbo v prvih sedmih dneh po zadnjem odpustu.
Ob intenzivnejšem sodelovanju s "ključnimi" osebami oz. institucijami na terenu, kot so
osebni zdravnik, patronažna služba, dispanzerski psihiater, skrbniki, koordinatorji,
družinski člani, bi dosegli boljšo "reintegracijo" v okolje, kjer pacient živi.
(Kazalnik sta pripravili Patricija Logar, dr. med., spec. psih. in Ines Bevk, posl. sek.)
Spremljali smo odpustne diagnoze ponovno sprejetih pacientov in pacientk v roku sedem dni
po predhodnem odpustu, po posameznih diagnostičnih skupinah, po spolu, komorbidnosti in
povprečni ležalni dobi.
54
3. Stopnja zadovoljstva
V letu 2012 je bilo skupno oddanih 190, ustrezno izpolnjenih in v analizo vključenih pa 175
vprašalnikov. Vzorec oddanih anket je v primerjavi s predhodnimi leti, sploh pa številom
primerov majhen(upad opažamo iz leta v leto), tudi ni enakomerno razpršen po posameznih
oddelkih (na nekaterih oddelkih ni bilo prejete nobene ankete), kar manjšo veljavnost
rezultatov.
Za glavni kazalec zadovoljstva smo vzeli povprečno oceno preko vseh posameznih
dejavnikov, ki so jih pacienti ocenjevali. Skupna povprečna ocena za leto 2012 znaša 4,35
(tabela 23). Celokupna povprečna ocena kaže, da so bolniki, ki so anketo oddali v veliki meri
zadovoljni z obravnavo, tudi ni pomembnega odstopanja v primerjavi z rezultati preteklih let.
Povprečne ocene v letu 2012, ne glede na manjši vzorec anket, ostajajo v podobnem razmerju.
Razporeditev postavk od najvišje do najnižje ocenjene pokaže, da ostajajo na prvih mestih isti
dejavniki kot že v preteklih letih, to je zadovoljstvo z odnosom in dostopnostjo medicinskega
osebja, zadovoljstvo glede stika s svojci ali drugimi bližnjimi osebami, ter zadovoljstvo z
bivalnimi in higienskimi razmerami. Prav tako tradicionalno pa ostajajo najnižje ocenjena
možnost dostopa in ponudb drugih nezdravstvenih uslug (kiosk, frizer,…) ter prehrana.
odnos medicinskega osebja
dostopnost medicinskega osebja
stik s svojci
bivalni pogoji
higienske razmere
spoštovanje zasebnosti
odnos nemedicinskega osebja
začetni stik
raznolikost obravnave
dostopnost obravnave
obveščenost o pravicah, dolžnostih
prehrana
nezdravstvene usluge
4,57
4,53
4,52
4,52
4,52
4,36
4,33
4,32
4,29
4,27
4,24
4,08
4,03
0,73
0,72
0,78
0,73
0,70
0,92
0,81
0,91
0,86
0,84
0,91
1,01
1,00
Bolniki so poleg tega naprošeni, da konkretno opredelijo in zapišejo svoja pričakovanja, ki
so jih imeli glede obravnave v PB Idrija. Kvalitativna analiza odgovorov kaže, da se tudi
pričakovanja bistveno ne spreminjajo – razumljivo je da so povezani z osnovno težavo,
zaradi katere se obračajo na našo ustanovo. Tako se le ta v večini nanašajo na izboljšanje
zdravja in počutja, v okviru česar si želijo več individualnih pogovorov, nasvetov in
informacij ter podučitve v zvezi z boleznijo, zdravljenje pa vidijo tudi kot možnost za
osebnostno rast. Na drugem mestu po pogostosti pa so pričakovanja v zvezi s prijaznostjo in
strokovnostjo osebja, zlasti razumevajoč, neobsojajoč, diskreten in korekten odnos.
Zaključni del ankete sprašuje po predlogih, pripombah in pohvalah. Pacienti so naprošeni,
naj naštejejo dejavnike, ki bi še lahko pripomogli k njihovemu zadovoljstvu z obravnavo.
zapisi le teh se prepletajo, podvajajo v različnih kategorijah. Strnili smo jih v sledeče
kategorije:
Tabela 23: Razporeditev dejavnikov glede na povprečno oceno stopnje zadovoljstva
%
SD
55
Predlogi vezani na zdravljenje:
• še več individualne obravnave, pogovorov
• več informiranja o bolezni
• potreba po večji disciplini in redu
Organizacijski/ tehnični predlogi:
• več možnosti in časa za rekreacijo in kulturne prireditve (v prostorih okupacijske
terapije, v naravi)
• pestrejši izbor TV programov, podaljšan čas gledanja TV
• boljša prehrana
Nezdravstvene usluge:
• večji izbor artiklov v kiosku
• bankomat
• večja urejenost, čistost v prostorih z avtomati za kavo
Poleg splošne pohvale vsem zaposlenim, so pogoste pohvale posameznikom, s posameznimi
dejavnostmi. Pohvale, zahvale in pozitivna mnenja pravzaprav predstavljajo pomemben vir
informacij za potrditev in vzpodbudo zaposlenim. Vsebinsko se tudi te ne razlikujejo bistveno
od preteklih let. Večina se nanaša predvsem na prijazen, spodbuden in korekten odnos
zdravstvenega, pa tudi drugega osebja, ter zadovoljstvo s potekom zdravljenja in izboljšanjem
počutja, kar izražajo s pohvalo celotnega tema oddelka ali pa kot posplošena pohvala in
zahvala vsem v bolnici – zaposlenim, nekateri v to uštejejo tudi sopaciente.
(Podatki so vzeti iz kazalnika, ki sta ga pripravili Branka Režun, spec. klin. psih. in Mateja
Zelenc, spec. klin. psih.)
56
7
UDELEŽBA NA STROKOVNIH IZOBRAŽEVANJIH
a. Izobraževanje in usposabljanje zdravnikov
Načrtovana izobraževanja in usposabljanja
- Specializacija iz psihiatrije: N. Prevodnik, dr. med., M. Gosar, dr. med., I. Sepin, dr.
med., M. Kos, dr. med., J. Žilavec, dr. med., M. Pavlović, dr. med.
- Magistrski študij: A. Trpin Katarić, dr. med., spec. psih.
- Študij Skupinske analize: A. Gorjanc Vitez, dr. med., spec. psih.
- Nadaljevalni postdiplomski študij Družinske dinamike: J. Milič, dr. med., spec. psih., S.
Čuk, univ. dipl. and.
Aktivna udeležba na seminarjih in kongresih
- A. Gorjanc Vitez, dr. med.: Izzivi pri obravnavi psihoz, november 2012 – Sekcija
medicinskih sester v psihiatriji. Aktivna udeležba na 10. Srečanju ISPS na Bledu.
Organizacija in izvedba poletne delavnice za anksiozno in depresivno motnjo v Postojni.
- J. Milič, dr. med.: Predavanje z naslovom Programi zdravljenja v odvisnosti v PB Idrija
na 2. Regionalni konferenci v okviru ZZV Koper 18.09.2012. Predavanje z naslovom
PTSD in SOA na mednarodni konferenci o alkoholizmu in psihični travmi v Trstu 5.
aprila 2012. Interdisciplinarna delavnica v Gorici (Italija) Mladi in alkohol: Prispevek z
naslovom Mladi, družina in odvisnost. Redno izobraževanje za sodelavce zdravstvene
nege v PB Idrija: SOA – 8.5.2012, Suicidalnost – 20.04.2012. Predavanje z naslovom
KZA in Preprečevanje recidiva v DZA Postojna 23.04.2012. Predavanje odvisnosti za 9.
Razred OŠ Črni vrh v PB Idrija (7.2.2012). Okrogla miza ob 30. Obletnici KZA Logatec
(31.3.2012). Aktivno sodelovanje na 2. Nacionalni konferenci o alkoholni politiki Bled,
14.11.2012.
Poglavje: UDELEŽBA NA STROKOVNIH IZOBRAŽEVANJIH
V nadaljevanju poročila predstavljamo podatke o načrtovanih izobraževanjih ter aktivni
udeležbi na seminarjih in usposabljanjih.
Obširni podatki o pasivni udeležbi na izobraževanjih so zabeleženi v poročilih posameznih
strokovnih služb in vodij oddelkov, ki se nahajajo v arhivu predstojnika oziroma posamezne
službe. Vključena so tudi izobraževanja, ki so jih posamezniki deloma ali v celoti financirali
sami ter kongresi, ki so jih omogočila farmacevtska podjetja.
57
-
M. Rudolf, dr. med.: Aktivna udeležba v izobraževanju svojcev in negovalcev bolnikov
z demenco v organizaciji društva GO Spominčica. Predavanje za sodelavce zdravstvene
nege v PB Idrija z naslovom Demence.
V. Božič, dr. med.: Aktivna udeležba na 5. Slovenskem psihiatričnem kongresu 14-17.
november 2012 s prispevkom Somatoformne motnje – Pregled področja.
mag. M. Pišljar, dr. med.: Predavanje z naslovom Nemiren in psihotičen bolnik – kdaj v
bolnišnico? Na enodnevni šoli o demenci, ki je bila 09.06.2012 v Kopru v okviru ZZV
Koper. Predavanje za sodelavce zdravstvene nege PB Idrija z naslovom Depresije
Bipolarna motnja 27.03.2012, Predavanje z naslovom Psihomotorna upočasnjenost pri
bolnikih s starostno depresijo na 5. Slovenskem psihiatričnem kongresu v Portorožu (14.17.11 2012)
c. Aktivacijska terapija
Aktivna udeležba:
- D. Poljanec, dipl. del. ter.: je predstavila delovno terapijo v obliki predavanja in ogleda
dejavnosti v prostorih aktivacijske terapije za skupino otrok iz vrtca Idrija, skupino
osnovnošolcev ter tri skupine srednješolcev, sedem skupin študentov zdravstvene nege,
skupino študentov psihologije, predstavnikom v okviru programa HOPE.
d. Socialna služba
Aktivna udeležba:
- B. Krivec univ. dipl. soc. del.: Predavanje za udeležence programa HOPE 25.05.2012,
predavanje in predstavitev socialne službe v PBI za študente
- M. Uršič, univ. dipl. soc. del.: Predavanje na srečanju za svojce oseb z demenco
- Mag. K. Širaj Mažgon, univ. dipl. soc. del.: Sodelovanje na okrogli mizi: Pomoč
slovenskim državljanom v tujini Ministrstva za zdravje 17.05. 2012, Predstavitev programa
PZS za udeležence programa HOPE, predavanje z naslovom Izzivi pri obravnavi psihoz na
srečanju z naslovom Psihiatrično zdravljenje v skupnosti v PB Idrija 13.11.2012.
e. Lekarna PB Idrija
Aktivna udeležba:
- C. Bačar Bole, spec. klin. farm.: Predavanje za študente visoke šole za zdravstvo Izola in
Nova Gorica z naslovom Psihofarmako terapija v PB Idrija. Predavanje za zdravnike v PB
Idrija z naslovom Interakcija med zdravili 12.04.2012, Predavanje za zdravnike v PB
Begunje z naslovom Interakcija med zdravili 19.04.2012. Predavanje za zdravnike v PB
b. Psihološka služba
Načrtovana usposabljanja in izobraževanja
- Mag. N. Podobnik, spec. klin. psih.: Supervizija in osebna analiza v smeri opravljanja
CTA izpita
- M. Zelenc, spec. klin. psih.: Forenzični intervju z otrokom, žrtve spolne zlorabe
- Mag. Š. Hvalec, univ. dipl. psih.: specializacija iz klinične psihologije
Aktivna udeležba:
- Mag. Š. Hvalec, univ. dipl. psih.: Predavanje na kliničnem večeru združenja
medicinskih sester v PB Idrija z naslovom Pozitivni in negativni učinki stresa. Predavanje
z naslovom Storitev pomoč na domu z vidika Maslove teorije potreb na Simpoziju v PB
Begunje
58
Begunje z naslovom Izvid kliničnega farmacevta – prikaz primerov 18.10.2012.
Predavanje na 5. Slovenskem psihiatričnem kongresu z naslovom Značilnosti bolnikov in
njihovega zdravljenja z zdravili s poudarkom na uporabi antipsihotikov v PB Idrija:
Prospektivna kohortna raziskava Portorož 17.11.2012. Predavanje na 5. Slovenskem
psihiatričnem kongresu z naslovom Izvid kliničnega farmacevta v Psihiatrični bolnišnici
Idrija, Portorož 17.11.2012.
59
FUNKCIJE V STROKOVNIH ZDRUŽENJIH IN STROKOVNE
AKTIVNOSTI IZVEN BOLNIŠNICE
J. Milič, dr. med., spec. psih. je članica upravnega odbora Slovenskega združenja za
preprečevanje samomora, supervizorka skupini svetovalcev na klic v duševni stiski KOMZ v
Ljubljani. Je asistentka za predmet Duševno zdravje in duševne motnje na študiju
Biopsihologije (FAMNIT) na Primorski univerzi. Glavni mentor specializantom psihiatrije.
Sodeluje pri časopisu Viva v »Vivini zdravniški liniji«.
Mitrovič E., dr. med., spec. psih. je član invalidske komisije I. st-. v Novi Gorici.
A. Erznožnik Lazar, dr. med., spec. psih. je članica skupine za zdravljenje odvisnosti od
alkohola pri RSK za psihiatrijo.
mag. M. Pišljar, dr. med., spec. psih., je član Razširjenega republiškega strokovnega kolegija
za psihiatrijo, višji predavatelj iz predmeta Mentalno zdravje na Fakulteti za vede o zdravju
Izola ter predavatelj predmeta Duševno zdravje in duševne motnje na študiju Biopsihologije
(FAMNIT) na Primorski univerzi.
D. Poljanec, dipl. del. ter. je članica nadzornega odbora skupščine Zbornice DT in članica
strokovnega kolegija psihiatrične sekcije delovnih terapevtov.
Dr. B. Križaj, spec. med. biokem. je usposobljen presojevalec in sodeluje v skupini
strokovnjakov pri Ministrstvu za zdravje v postopkih ocenjevanja izpolnjevanja pogojev za
izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine, kot specialist med. biokemije in
usposobljen presojevalec sodelujem vodja laboratorija v skupini strokovnjakov, ki jih je
izbralo MZ za presojevalce v postopkih ocenjevanja izpolnjevanja pogojev za izvajanje
preiskav na področju laboratorijske medicine.
C. Bačar Bole, mag. farm, spec. klin. farm je članica upravnega odbora Sekcije bolnišničnih
farmacevtov pri SFD, je članica Slovenske skupine za spremljanje porabe protimikrobnih
zdravil v Sloveniji, je članica izvršilnega odbora primorske podružnice SFD, je imenovana za
farmacevta konzultanta v multidisciplinarnem timu za obalno regijo.
mag. V. Čuk, prof. zdr. vzgoje je višja predavateljica ter asistentka na Fakulteti za vede o
zdravju Izola.
Poglavje: FUNKCIJE V STROKOVNIH ZDRUŽENJIH IN STROKOVNE AKTIVNOSTI IZVEN BOLNIŠNICE
8
60
9
PUBLIKACIJE
Pišljar M, komentor pri diplomskem delu Banjeglav, Anja. Prepoznavanje znakov depresije
pri starostnikih in pomen zdravstvene nege: (Diplomska naloga. Izola: A. Banjeglav), 2012
Mažgon Širaj K, Psihiatrično zdravljenje v skupnosti v Psihiatrični bolnišnici Idrija. V:
Bregar B, Mrak L, ur. Izzivi pri obravnavi psihoz: zbornik predavanj z recenzijo. Ljubljana:
Zbornica zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in
zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v
psihiatriji.
Gorjanc Vitez A, Izzivi pri obravnavi psihoz – medicinski vidik. V: Bregar B, Mrak L, ur.
Izzivi pri obravnavi psihoz: zbornik predavanj z recenzijo. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in
babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov
Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji
Gorjanc Vitez A, Skupinska psihoterapija oseb s psihotično motnjo. V: Bregar B, Mrak L, ur.
Izzivi pri obravnavi psihoz: zbornik predavanj z recenzijo. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in
Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji.
Poglavje: PUBLIKACIJE
Hvalec Š, Kobal Straus K, Emocionalno delo v zdravstveni negi, Obzornik zdravstvene
nege, 46.3 (2012)
Bačar Bole C, Izvid kliničnega farmacevta v Psihiatrični bolnišnici Idrija=Clinical
pharmacist report in Psychiatric hospital Idrija. Zdrav. Vestn [Tiskana izd.], nov. 2012, l. 81,
št. 11, str. 761-774
Bačar Bole C, Značilnosti bolnikov in njihovega zdravljenja z zdravili s poudarkom na
uporabi antipsihotikov v psihiatrični bolnišnici Idrija: Prospektivna kohortna raziskava; 5.
Slovenski psihiatrični kongres, Portorož: 14.-17.11.2012.
Bačar Bole C, Izvid kliničnega farmacevta v psihiatrični bolnišnici Idrija; 5. Slovenski
psihiatrični kongres, Portorož: 14.-17.11.2012.
Bačar Bole C, komentor pri diplomskem delu Kovšca, Neli. Sodelovanje zaposlenih v
zdravstveni negi in kliničnih farmacevtov pri ravnanju z zdravili v psihiatrični bolnišnici =
The cooperation of employees in the nursing care and clinical pharmacists in medication
administration in psychiatric hospital: [diplomska naloga]. Izola: 2012. VII, 67 f., ilustr.
Bačar Bole C, komentor pri diplomskem delu Tušar, Eva. Spremljanje skladnosti uporabe
antibiotikov s smernicami v Psihiatrični bolnišnici Idrija = Monitoring of comopliance with
guidelines for antimicrobial therapy in Psychiatric hospital Idrija: diplomska naloga.
Ljubljana: 2012. Iv, 118 f., tabele
Pišljar M, Repovš G, Pirtošek Z, Psihomotorna upočasnjenost pri bolnikih s starostno
depresijo; 5. Slovenski Psihiatrični kongres, Portorož: 14-17.11.2012.
61
10 SKLEP
1. Psihiatrična bolnišnica Idrija ima organizirano polivalentno bolnišnično in
izvenbolnišnično dejavnost. Bolnišnični program vključuje zdravljenje na šestih
specializiranih psihiatričnih oddelkih, med njimi ženskem in moškem intenzivnem
psihiatričnem oddelku, psihoterapevtskem oddelku, oddelku za zdravljenje odvisnosti,
gerontopsihiatričnem oddelku ter splošnem psihiatričnem oddelku.
V letu 2012 je iz dnevno hospitalnega in bolnišničnega zdravljenja bilo odpuščenih 1.626
pacientov. V okviru ZZZS programa je bilo realiziranih v hospitalnem programu 1.517
odpustov pacientov, v dnevnem programu 120 odpustov. V omenjeni kvoti dnevno
bolnišničnih obravnav je poleg 86 pacientov, ki so bili odpuščeni iz dnevno bolnišničnega
programa, vključenih tudi 34 oseb, ki so bili obravnavani v programu psihiatričnega
zdravljenja v skupnosti. V ostalih bolnišničnih primerih je bil plačnik Ministrstvo za
zdravje (bolniki iz Centra za tujce) oz. samoplačniki. Zastopanost bolnikov iz območnih
enot Koper, Nova Gorica in Ljubljana ter ostalih območnih enot v Sloveniji je bila
podobna kot v preteklih letih.
2. Povprečna ležalna doba odpuščenih bolnikov iz hospitalnega zdravljenja je bila 36 dni
(leta 2011 37.1 dni), ter vključuje tako akutno kot neakutno dobo zdravljenja v bolnišnici.
Povprečna ležalna doba se je znižala predvsem na račun nižje ležalne dobe v skupini
pacientov z nevrotskim, stresnimi in somatoformnimi motnjami ter motnjami
razpoloženja. Ležalna doba pacientov, ki se zdravijo zaradi shizofrenije, shizotipske in
blodnjave motnje je nekoliko daljša (46 dni), kar je tudi v skladu s potrebo po
intenzivnejši in obravnavi ter ustreznejši rehabilitaciji. Povprečna ležalna doba v dnevnem
hospitalu ostaja nespremenjena (23 dni).
4. Psihiatrična bolnišnica je v zadnjih letih intenzivirala izvenbolnišnično psihiatrično
dejavnost. Poleg specializiranih psihiatričnih ambulant v Psihiatričnem dispanzerju Idrija
so zaživele ambulante kliničnega psihologa ter splošne psihiatrične ambulante izven
bolnišnice in sicer v Postojni, Izoli in Logatcu. V zadnjih dveh letih se je dvignila
načrtovana realizacija ambulantnih storitev iz 103.000 v letu 2009 na 166.370 v letu 2012.
Poleg povečanega programa ambulantne psihiatrične dejavnosti izven bolnišnice in sicer v
Splošni psihiatrični ambulanti v Postojni in Splošni psihiatrični ambulanti v Logatcu, je v
letu 2012 je na novo začela delovati Splošna psihiatrična ambulanta v Izoli, v prostorih
Zdravstvenega doma Izola. Okrepilo se je tudi število ambulantnih dni v ambulantah za
klinično psihologijo in sicer v okviru Zdravstvenega zavoda Celjenje v Kopru, v
Zdravstvenem domu v Logatcu, v Postojni ter v okviru Zasebne ambulante za
pedopsihiatrijo L. Šinkavec, dr. med.
V okviru psihiatričnega dispanzerja v Idriji delujejo specialistične ambulante za
zdravljenje odvisnosti od alkohola, gerontopsihiatrična ambulanta, epileptološka
ambulanta ter splošne psihiatrične ambulante. V okviru ambulantnih programov se izvaja
individualno učenje relaksacijskih tehnik ter tečaj avtogenega treninga, vedenjsko
Poglavje: SKLEP
3. Neakutna bolnišnična obravnava predstavlja obliko bolnišničnega zdravljenja po končani
akutni bolnišnični obravnavi, ko iz zdravstvenih ali socialnih razlogov ni možen odpust
zavarovane osebe v domače okolje ali ni več možna nega v domačem okolju. V letu 2012
je bilo vključenih v neakutno zdravljenje 44 oseb (leta 2011 34 oseb), kar je 2.7% vseh
sprejetih oseb. Povprečno trajanje neakutne obravnave je bilo krajše in sicer 50 dni, kar v
celoti tudi nakazuje nadaljnji trend krajšanja obravnav v neakutni bolnišnični obravnavi.
Realizirali smo 2.230 bolnišnično oskrbnih dni (BOD), kar predstavlja 105% celotne
kvote za ZZZS.
62
kognitivna skupinska psihoterapevtska obravnava anksioznih motenj, trening socialnih
veščin. Organizirana je tudi ambulantna skupinska psihoterapevtska obravnava za bolnike
s psihotičnimi motnjami ter ambulantna skupinska psihoterapevtska obravnava za bolnike
z nevrotskimi motnjami. Skupini sta namenjeni osebam po zaključku hospitalizacije ter
osebam, ki se zdravijo že v ambulantnem programu, vendar je indicirana intenzivnejša
psihoterapevtska obravnava.
5. V septembru 2012 smo v bolnišnici oblikovali ekipo za Psihiatrično zdravljenje v
skupnosti (PZS), ki v celoti izvaja program skupnostne psihiatrične obravnave na
področju, ki ga pokriva Psihiatrična bolnišnica Idrija. V tekočem letu je v okviru
programa Skupnostno psihiatrično zdravljenje bilo spremljanih 127 oseb, zdravljenje v
programu pa so zaključile 104 osebe. Vključitev nove ekipe v PZS omogoča samostojno
in intenzivnejšo obravnavo pacientov s težjim potekom duševne motnje, pogostimi
hospitalizacijami in komorbidnimi motnjami. Skladno z intenzivnejšimi aktivnostmi PZS
smo izvedli tudi srečanje s psihiatri ter družinskimi zdravniki na področju Primorske.
6. V bolnišnici smo na novo dopolnili klinično pot z naslovom Skupnostna psihiatrična
obravnava, v kateri so natančneje predstavljene indikacije za vključitev v program,
sprejem v obravnavo, organizacija multidisciplinarnih timov za izvedbo programa
Skupnostne psihiatrične obravnave, potek programa Skupnostne psihiatrične obravnave
ter individualni načrt obravnave, dokumentacija, obravnava pacienta po programu PZS ter
evalvacija. Natančneje je opredeljena organiziranost multidisciplinarnega tima za
skupnostno psihiatrično obravnavo ter vrednotenje programa PZS.
7. V bolnišnici smo pripravili klinično pot Neakutna bolnišnična obravnava. V klinični poti
so opredeljena merila za namestitev na oddelek neakutne bolnišnične obravnave ter
indikacije za vključitev v neakutno zdravljenje. Sprejem v neakutno bolnišnično
obravnavo je namenjen osebam s kronificirano psihotično motnjo, ki so slabo odzivne na
medikamentozno terapijo, ob slabem uvidu pacienta v bolezensko dogajanje; osebam s
komorbidnimi motnjami, pri katerih je poleg osnovne bolezni hkrati prisotno uživanje
psihoaktivnih substanc; bolnikom s sindromom demence, ki v svojem okolju kljub pomoči
svojcev, niso sposobni zagotoviti osnovnih življenjskih opravil in čakajo na sprejem v
dom oz. ureditev pomoči na domu; pacientom s kronificirano psihično motnjo ob hkratni
neurejeni socialni problematiki.
V bolnišnici smo spremljali tudi neobvezne kazalnike, s katerimi lahko natančneje
pridobimo podatke o nekaterih relevantnih kliničnih področij ter spremljanju kakovosti
obravnave: Analiza neželenih dogodkov v zdravstveni negi in oskrbi, Delež pacientov v
letu 2012, pri katerih je bil izveden PVU, Kazalnik zadovoljstva s prehrano v Psihiatrični
bolnišnici Idrija, Podatki o čakanju na odpust, Število ponovno sprejetih bolnikov v roku
Poglavje: SKLEP
8. V poročilu so predstavljeni vsi obvezni kazalniki kakovosti, v prilogi poročila pa priloženi
v celoti. Spremljali smo število vseh padcev v bolnišnici, število zaradi pritiska nastalih v
bolnišnici, kolonizacije z MRSA, obravnava prvega zamaha shizofrenije v hospitalnem
okolju (število predpisanih psihiatričnih zdravil ob odpustu ter trajanje hospitalizacije
pacientov). Na nacionalnem nivoju se bo iz podatkovnih zbirk (Inštitut za varovanje
zdravja) letno zbiralo podatke tudi o številu nenačrtovano ponovno sprejetih bolnikov v
bolnišnico v 30 dneh po odpustu zaradi bipolarne motnje ter shizofrenije. Koncem leta
2012 se je v bolnišnici izvedel tudi Nacionalni vprašalnik o stopnji zadovoljstva
pacientov.
63
sedem dni po predhodnem odpustu, Bolnišnični kazalnik stopnje zadovoljstva za leto
2012.
9. V letu 2012 smo se v bolnišnici odločili za izvedbo mednarodne akreditacijske presoje
DNV. S tem smo želeli nadaljevati že vsaj desetletno delo, ki smo ga vtirali na področju
spremljanja kakovosti. V zadnjih letih smo največ energije usmerili v spremljanje
kazalnikov kakovosti in izdelavo kliničnih poti. Z odločitvijo za zunanjo akreditacijo smo
sprejeli nove pobude za kvalitetnejše delo na področju organizacije dejavnosti in nadaljnje
korake za uvajanje dobrih praks, sistem vodenja kakovosti ter zagotavljanja varnosti
oskrbe. Zavedamo se, da nadaljujemo dolgoletno delo naših starejših kolegov, ki so v 55.
letnem razvoju zgradili trden okvir bolnišnične in izvenbolnišnične dejavnosti ter
kvalitetno oskrbo in zdravljenje bolnikov. Uspešna pridobitev akreditacije je bila plod
aktivnosti in sodelovanja vseh uslužbencev bolnišnice.
10. Ob omejitvah zaposlovanja se v bolnišnici soočamo z vse težjim pokrivanjem služb,
predvsem na področju zdravstvene nege. Ob sicer fleksibilnem prilagajanju potreb po
posameznih oddelkih, se vendarle soočamo s stalno preobremenitvijo, predvsem v času
zagotavljanja službe ob dopustih ali bolniških odsotnosti. Posebej zaskrbljujoči so
morebitni načrtovani rezi v kadrovsko strukturo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev,
saj bo sicer težko zagotavljat ustrezno zdravstveno obravnavo, predvsem na oddelkih, ki
potrebujejo večje število kadra zaradi zagotavljanja intenzivnega zdravljenja in stalnega
nadzora.
11. Izobraževanje zdravstvenega osebja in sodelavcev poteka v skladu z načrtom
usposabljanja in izobraževanja. Udeležba na interno organiziranih delavnicah in
predavanjih ter izobraževanje na strokovnih seminarjih izven bolnišnice je evidentirano v
poročilih posameznih strokovnih služb in vodij oddelkov, ter se nahajajo v arhivu
predstojnika oz. posamezne službe. Aktivna udeležba ter publicistična dejavnost in
funkcije posameznih uslužbencev v strokovnih združenjih so predstavljene v poročilu.
12. Bolnišnica ima naziv učne baze. Izvajajo se programi specializacije za psihiatre, zdravnike
družinske medicine, psihologe, pripravništva za področja zdravstvene nege, socialne
službe, delovne terapije in klinične farmacije. V bolnišnici izvajamo klinično
usposabljanje študentov 3. Letnika dodiplomskega študija zdravstvene nege za področje
zdravstvene nege in mentalno zdravje. Strokovnjaki bolnišnice so vključeni tako v
učiteljski kot asistentski kader, ki pokriva predmet Duševno zdravje in duševne motnje na
Fakulteti za vede o zdravju v Izoli ter študijskemu programu Biopsihologija (FAMNIT) na
Primorski Univerzi Koper.
Poglavje: SKLEP
Predstojnik psihiatrične bolnišnice
mag. Marko Pišljar, dr. med., spec. psih.
64
Priloge
Kazalniki kakovosti
Obvezni kazalniki
1. Število padcev v bolnišnici v letu 2012, na 1000 oskrbnih dni
2. Število razjed zaradi pritiska (RZP) nastalih v bolnišnici na 1000 hospitaliziranih pacientov v letu 2012
3. Kolonizacija z MRSA v letu 2012
Neobvezni kazalniki
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Delež pacientov, pri katerih je bil izveden posebni varovalni ukrep (PVU) s pasovi Segufix
Zadovoljstvo s prehrano v Psihiatrični bolnišnici Idrija
Čakanje na odpust: Dnevi, ko bolniki, ki so končali zdravljenje v akutni bolnišnici, čakajo na odpust
Nenačrtovani ponovni sprejemi bolnikov v roku sedmih dni po predhodnjem odpustu
Stopnja zadovoljstva
Neželeni dogodki v zdravstveni negi
Klinične poti
1.
2.
Klinična pot: Neakutna bolnišnična obravnava
Klinična pot: Skupnostna psihiatrična obravnava (Psihiatrično zdravljenje v skupnosti - PZS)
Pri izdelavi poročila so sodelovali:
Lidija Mrak, dipl. med. sestra, spec., glavna med. sestra bolnišnice
Anita Trpin Katarić, dr. med., spec. psih., vodja ženskega psihiatričnega oddelka
Erika Mitrovič, dr. med., spec. psih., vodja moškega psihiatričnega oddelka
Anka Erznožnik Lazar, dr. med., spec. psih., vodja oddelka za zdravljenje odvisnosti
Marinka Rudolf, dr. med., spec. psih., vodja gerontopsihiatričnega oddelka
Patricija Logar, dr. med., spec. psih., vodja splošnega psihiatričnega oddelka
Danica Menard, dr. med., spec. psih., vodja splošnega psih. oddelka in vodja izvenbolnišnične dejavnosti
dr. Bojana Križaj, spec. med. biokemije, vodja medicinsko-kemičnega laboratorija
Bojan Krivec, univ. dipl. soc. del.,namestnik vodje socialne službe
Darja Poljanec,dipl. del. ter., vodja aktivacijske terapije
Cvetka Bačar, mag. farm., spec. klin. farm., vodja lekarne
Branka Režun, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., vodja psihološke službe
Ines Bevk, vodja zdravstvene administracije
mag. Klavdija Širaj Mažgon, vodja Psihiatričnega zdravljenja v skupnosti
Katalin Tubić, dr. med.
mag. Marko Pišljar, dr. med., spec. psih., vodja EEG laboratorija
Poglavje: SKLEP
Uredila: Natalija Taljat Tušar, strokovna sodelavka
65
STROKOVNO POROČILO ZA DEJAVNOST ZDRAVSTVENE
NEGE IN OSKRBE ZA LETO 2012
- POVZETEK-
Poročilo je sestavila glavna medicinska sestra bolnišnice, na osnovi internih poročil strokovnih
vodij - glavnih medicinskih sester bolniških oddelkov, povzetkov dokumentacije in zbirnikov
evidenc, ki se vodijo v dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe.
Poglavje: SKLEP
Glavna medicinska sestra bolnišnice:
Lidija Mrak, dipl. med. sestra, spec.
66
Zdravstvena nega zajema avtonomno in sodelujočo skrb za posameznike vseh starosti, za
družine, skupine in skupnost, za bolne in zdrave v vseh okoljih. Zdravstvena nega vključuje
promocijo zdravja, preprečevanje bolezni in skrb za obolele, invalide ter umirajoče.
Ključne naloge zdravstvene nege so tudi zagovorništvo, spodbujanje varnega okolja,
izobraževanje, raziskovanje, sodelovanje pri oblikovanju zdravstvene politike ter sodelovanje
v obravnavi pacientov in upravljanju zdravstvenih sistemov.
Zdravstvena nega na psihiatričnem področju je specialno področje klinične prakse. Ukvarja se
s posameznikom z duševnimi težavami in motnjami, z družino ali širšo skupnostjo v
primarnem, sekundarnem in terciarnem zdravstvenem varstvu. Njena osnovna značilnost je
predvsem proces človeške komunikacije, ki vključuje medicinsko sestro in pacienta, njun
odnos, sodelovanje in interakcije. Namen tega procesa je usmerjenost v prizadevanje,
pospeševanje in podpiranje vedenja, katerega cilj je razvoj osebnosti in prilagojeno
funkcioniranje, s čimer se pacientu pomaga do večje uspešnosti in zadovoljstva v življenju.
Poleg spretnosti terapevtske komunikacije so specialna področja klinične prakse v
zdravstveni negi pacientov z duševnimi motnjami zagotavljanje varnosti in bližina osebja ter
učenje posameznikov, družin in širše skupnosti, ki je usmerjeno v pospeševanje in podpiranje
vedenja, zdravih vzorcev obnašanja in prilagojeno funkcioniranje.
1. ORGANIZACIJA DELA ZDRAVSTVENE NEGE
Intervencije procesa zdravstvene nege in oskrbe v Psihiatrični bolnišnici Idrija potekajo na
šestih bolniških oddelkih, v dežurni službi, v EEG laboratoriju, ambulantni dejavnosti in v
okviru psihiatričnega zdravljenja v skupnosti. Vse paciente se kategorizira in glede na
zahtevnosti zdravstvene nege ter ocenjene potrebe pacientov. Načrtujejo in izvajajo se
zdravstveno negovalne aktivnosti in intervencije, zdravstvena vzgoja, vodenje, spodbuda in
pomoč pri fizičnih, psihičnih in socialnih potrebah življenjskih aktivnosti, učenje in
vzpodbuda za izražanje čustev ustrezne komunikacije, svetovanje pacientom in svojcem ter
posredovanje informacij v okviru pristojnosti. Za vse paciente se od sprejema do odpusta
vodi negovalna dokumentacija v skladu z zakonodajo. Poleg intervencij terapevtske
komunikacije in bližine osebja ter zagotavljanja varnosti, se dnevno ugotavlja in načrtuje in
izvaja aktivnosti glede na probleme povezane z osnovnimi življenjskimi aktivnostmi,
vzdrževanje samostojnosti, izvajanje delne ali izvajanje aktivnosti za popolno pomoč pri
življenjskih aktivnosti pacientov. Izvaja se program preprečevanja bolnišničnih okužb
(POBO) in sistem za zagotavljanje varne prehrane v bolnišnici (HACCP).
1.1.
Razporejanje zdravstveno negovalnega kadra
V letu 2012 je bilo administrativno zaposlenih 99 delavcev: 65,17 zdravstvenih tehnikov/
srednjih medicinskih sester, 10 oskrbovalk/cev in 24 diplomiranih medicinskih sester. Od
januarja do maja je potekalo pripravništvo za tri zdravstvene tehnike. Dejansko
razpoložljivega kadra za razporejanje je bilo 87,4% (1 SMS, 4 - 5 DMS na porodniškem
dopustu, do 6 dolgotrajnih odsotnosti zaradi bolezni), 2 delavca sta invalida III. kat.(eden
zaposlen za polovični delovni čas), ena delavka je invalid II. kat.; dve delavki sta zaposleni za
polovični delovni čas, ena delavka je zaposlena za 75% delovnega časa, ena delavka je
zaposlena za 20%. Število zaposlenih iz ur rednega dela je 58,86 zdravstvenih tehnikov in
srednjih medicinskih sester in 21,75 diplomiranih medicinskih sester (graf1: število ur
odsotnosti zaradi bolniške in porodniške).
Poglavje: SKLEP
Zdravstveno negovalno osebje na bolniških oddelkih in v dežurni službi z izmenskim delom
zagotavlja kontinuiteto in neprekinjeno zdravstveno varstvo vse dni v letu.
67
Za izvajanje delovnega procesa zdravstvene nege se planira mesečne razporede dela, ki
zagotavljajo potrebe po zdravstveno negovalnem kadru po posameznih bolniških oddelkih.
Zagotavlja se kontinuiteta, letno se planira termine odsotnosti zaradi letnega dopusta. Na
bolniške oddelke so izmenoma v tri delovne izmene razporejeni (odvisno od oddelka) en do
trije zdravstveni tehniki. Zaradi porodniških odsotnosti diplomiranih medicinskih sester, z
zagotavljanjem dežurne službe s triizmenskim turnusom in vključevanjem diplomiranih
medicinskih sester v skupnostno psihiatrično zdravljenje, je v dopoldansko izmeno na
bolniške oddelke, ko poteka diagnostično terapevtski program, razporejena večinoma le ena
diplomirana medicinska sestra. S povečanim obsegom dela se dnevno nadomešča tudi
nenačrtovane odsotnosti zdravstveno negovalnega kadra zaradi bolezni, nege družinskih
članov, izredno plačanega dopusta ali drugih odsotnosti.
Saldo ur zaradi povečanega obsega dela konec leta 2012 znaša za diplomirane medicinske
sestre 881 ur, zdravstvene tehnike/ srednje medicinske sestre 2.478 ur in za oskrbovalce 235
ur, to je skupno 3.594 ur.
Graf 1: Število ur odsotnosti zaradi bolniške in porodniške
1.2 Zagotavljanje spremstva za ne-nujne prevoze
Poglavje: SKLEP
Na bolniških oddelkih je bilo v letu 2012 organiziranih 568 ne-nujnih prevozov pacientov
izven bolnišnice zaradi različnih potreb. Zdravstveno negovalno osebje je izvedlo 60
spremstev. Spremstvo se je zagotavljalo v dopoldanski izmeni z razpoložljivim kadrom, v 12
primerih pa z delom preko polnega delovnega časa ali z dodatnim prerazporejanjem. Prevoze
je izvajal kombi PB Idrija in reševalna služba ZD Idrija (Tabela 1).
68
Tabela 1:
oddelek
S2
S3
S4
L1
L2
L3
Skupaj 2012
Skupaj 2011
Skupno
štev.
prevozov
147
57
15
63
182
104
568
701
Kombi PB
Idrija
Prevoz
ZD Idrija
Sprem. ZT,
SMS; DMS
Povečan obs.
dela ZT/SMS
133
49
15
51
115
96
459
409
14
8
/
12
67
8
109
269
15
9
/
6
15
15
60
68
3
/
/
3
5
1
12
28
1.3 Program skupnostnega psihiatričnega zdravljenja (SPZ)
V letu 2012 do konca meseca avgusta so se v izvajanje programa psihiatričnega zdravljenja v
skupnosti vključevale tudi diplomirane medicinske sestre iz vseh bolniških oddelkov, razen
oddelka za zdravljenje odvisnosti. V bolnišnici je bil 01.09.2012 ustanovljen tim za
skupnostno psihiatrično obravnavo, ki deluje kot samostojna služba pod okriljem
medicinskega sektorja in pokriva obravnavo pacientov za celotno gravitacijsko območje
bolnišnice. V multidisciplinarni tim sta bili vključeni dve diplomirani medicinski sestri.
1.4 Timski sestanki in letni razgovori v dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe
2.
KATEGORIZACIJA ZAHTEVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE
Poglavje: SKLEP
V mesecu februarju in marcu 2012 se je nadaljevalo z letnimi razgovori v skladu z navodili
za ocenjevanje delavcev. Ob razgovorih se izpolnjuje ocenjevalni list delavca za leto 2011 in
zapis dogovorov o letnem razgovoru. Vse zapisnike sta podpisala delavec in neposredno
nadrejeni. Analiza ocenjevalnih parametrov bo še naprej podlaga za planiranje usposabljanja
v zdravstveni negi in oskrbi ter bodočega načrtovanja profesionalnega razvoja delavcev.
Na vseh bolniških oddelkih potekajo timski sestanki kliničnih in negovalnih timov. Sestanki
negovalnih timov so bili namenjeni reševanju aktualne problematike in uvajanju novosti na
oddelku, informiranjem zaposlenih o postopkih akreditacije, seznanjanju o izobraževalnih
vsebinah ter poročanju delavcev iz zunanjih izobraževanj.
V mesecu septembru in oktobru je bila na vseh bolniških oddelkih na timskih sestankih
prisotna tudi glavna medicinska sestra z namenom predstaviti smernice za organizacijo službe
zdravstvene nege in zapisnik o začetni akreditacijski presoji. Strokovni kolegij zdravstvene
nege se je sestal šestkrat. Teme sestankov so bile s področja zagotavljanja kakovosti in
varnosti pacientov, organizacije službe zdravstvene nege, priprave na akreditacijo, priprave
strokovnega programa izobraževanja Izzivi pri obravnavi psihoz, programa kliničnega
usposabljanja, kategorizacije zahtevnosti zdravstvene nege, izboljševanja procesov
zdravstvene nege, planiranja kadra in reševanja aktualne problematike.
69
Kategorizacija zahtevnosti zdravstvene nege je metoda razvrščanja pacientov glede na potrebe
po zdravstveni negi in posebnosti v določenem časovnem obdobju. Omogoča izračun potreb
po kadru in delovnih obremenitev. Enoten kategorizacijski sistem za bolnišnično zdravstveno
nego se uporablja po sklepu RSKZN od leta 2003 in je sestavni del negovalne dokumentacije
pacienta, kar opredeljuje tudi Zakon o zbirkah podatkov v zdravstvu (UL 65/2000). Dne
25.10.2011 je bila Slovenska kategorizacija zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege sprejeta
na zdravstvenem svetu. Sprejetje dokumenta pomeni sprejetje enotnega orodja za ugotavljanje
potreb po negovalnem kadru. S kategorizacijo zahtevnosti se opredeli vrsto in pogostost
intervencij in čas za direktno in indirektno zdravstveno nego, določi se število in strukturo
kadra ki je potreben, da se aktivnosti dela v 24 urah strokovno opravijo. Kategorizacija
zahtevnosti za posameznega pacienta se izvaja dnevno od sprejema do odpusta. Paciente se
kategorizira v Birpis programu. V letu 2012 je bilo skupno hospitaliziranih 1.648 pacientov in
realiziranih 65.350 bolnišnično oskrbnih dni (63.300 hospitalnih in 2.050 dnevnih).
Povprečno je bilo razvrščenih v 1. kategorijo (kat.) zahtevnosti skupno 69,81%
hospitaliziranih pacientov, v 2. kat. zahtevnosti 23,7%, v 3. kat. 5,95% in v 4. kat. 0,52% vseh
hospitaliziranih pacientov v letu 2012. Delež pacientov v posamezni kategoriji zahtevnosti
ZN se spreminja po posameznih bolniških oddelkih. Največji delež pacientov v 3. KZZN je
na gerontopsihiatričnem oddelku (20,2%), kar pomeni da so potrebe pacientov po
intervencijah ZN (izvajanje delne ali popolne pomoči pri TŽA) največje in da je
obremenjenost kadra na tem oddelku najvišja. (Graf 2), (Priloga 1)
Poglavje: SKLEP
Graf 2: delež pacientov
70
3.
IZVAJANJE PRIPRAVNIŠTVA IN KLINIČNEGA USPOSABLJANJA ZA
DIJAKE IN ŠTUDENTE ZDRAVSTVENE NEGE
Tabela 2: Klinično usposabljanje za Visoko šolo za zdravstvo Izola
Klinično usposabljanje PB Idrija
2006 2007 2008 2009
47
62
60
60
Redni študenti – Izola/3 letnik
30
34
Redni študenti - Nova Gorica/3 letnik
5
30
32
34
Izredni študenti/3 letnik
4
4
4
2
Pripravništvo SMS/ZT
20
15
10
Kroženje v okviru pripravništva 11
DMS/DZT
31
Praksa dijaki (Postojna)
2010
42
32
2011
39
32
2012
36
26
46
1
43
1
5
26
3
4
-
-
25
Od 20. februarja do 06. junija 2012 smo v bolnišnici izvedli klinične in seminarske vaje za 88
rednih (5 skupin) in izrednih (2 skupini) študentov in opravili 7.040 mentorskih ur. Študenti v
bolnišničnem okolju spoznajo motnje in simptome iz področja mentalnega zdravja, spoznajo
oblike zdravljenja, zdravstvene nege in druge oblike pomoči, da znajo vzpostaviti in izvajati
terapevtsko komunikacijo ter druge komunikacijske spretnosti. Samostojno izvajajo
negovalne in terapevtske intervencije v procesu zdravstvene nege ter ob zaključku kliničnih
vaj predstavijo študijo primera.
Klinične vaje za celotno bolnišnico pomenijo velik organizacijski in intelektualni napor,
vendar smo jih ob sodelovanju vseh, uspešno izvedli.
Za zdravstvene zavode iz Primorske regije smo izvedli delni 4-tedenski program pripravništva
in kroženja za diplomirane medicinke sestre in babice. V okviru programa pripravništva sta v
bolnišnici krožili dve diplomirani medicinski sestri iz ZD Izola, ena diplomirana medicinska
iz SB Šempeter in ena diplomirana medicinska sestra iz ZŠC Nova Gorica. V času od 10. do
21. decembra 2012 je v bolnišnici opravljalo prakso zdravstvene nege s področja mentalnega
zdravja 25 dijakinj in dijakov 4. letnika srednjega strokovnega izobraževanja zdravstvena
nega Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna.
Obiskali so nas dijaki Srednje zdravstvene šole Izola in Zagorje, ter učenci-devetošolci
Osnovne šole Črni vrh nad Idrijo.
V okviru programa HOPE sta nas 25. maja obiskala ga. Debbie Abrams iz Velike Britanije
in g. Frank Reinhold Skovdal iz Danske. Spremljala sta ju koordinator projekta iz UKC
Ljubljana gospod Stanko Grabljevec ter slovenska nacionalna koordinatorka HOPE gospa
Maja Zdolšek; v okviru predstavitve bolnišnice je bila predstavljena tudi dejavnost
zdravstvene nege.
Poglavje: SKLEP
Bolnišnica je leta 2006 prvič pridobila naziv učne baze za obdobje petih let, v avgustu 2011 je
naziv učne baze pridobila ponovno, za obdobje nadaljnjih pet let. Na osnovi pridobitve naziva
učne baze bolnišnice se v bolnišnici izvaja klinično usposabljanje študentov 3. letnika
dodiplomskega študija zdravstvene nege za področje Zdravstvena nega in mentalno zdravje.
Visokošolski zavodi s katerimi bolnišnica sodeluje pri izvajanju kliničnih vaj študentov so:
Visoka šola za zdravstvo Izola, Zdravstvena fakulteta Ljubljana, Visoka šola za zdravstveno
nego Jesenice in Fakulteta za zdravstvene vede Maribor.
V letu 2012 smo izvedli klinično usposabljanje za Visoko šolo za zdravstvo Izola, študente 3.
letnika dodiplomskega študija zdravstvene nege za področje Zdravstvena nega in mentalno
zdravje, pripravništvo SMS/ZT, kroženje v okviru pripravništva DMS in prakso dijakov
srednjega strokovnega izobraževanja zdravstvena nega Srednje gozdarske in lesarske šole
Postojna (Tabela 2).
71
4.
IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE ZDRAVSTVENO NEGOVALNEGA
KADRA IN OSKRBOVALCEV
V letu 2012 smo za dejavnost zdravstvene nege in oskrbe prejeli kvoto za izobraževanje in
usposabljanje v vrednosti 11.900,00 €. Z namenom racionalne porabe kvote in omogočanje
udeležbe večjemu številu zaposlenih v zdravstveni negi na zunanjih izobraževanjih, smo se z
organizatorji izobraževanj (Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji,
DMSBZT Ljubljana,…) dogovarjali o nudenju brezplačnih kotizacij glede na število plačanih
kotizacij. Vsebine izobraževanja smo izbrali na osnovi letnih razgovorov in načrtovanja
profesionalnega razvoja posameznih delavcev. V bolnišnici smo skupno organizirali 11
internih strokovnih predavanj in 11 delavnic z zunanjimi in notranjimi izvajalci (Tabela 3).
Poglavje: SKLEP
Tabela 3: Izobraževanja in interna usposabljanja za delo v ZN
72
10.4.2012
17.4.2012
27.3.2012
3.4.2012
10.4.2012
17.4.2012
24.4.2012
8.5.2012
Tema
Zdravstvena
naga
na
psihiatričnem področju
in
psihopatologija;
delirij
in
demenca pri starostniku;
Zdravstvena
nega
na
in
psihopatologija; odvisnost od
alkohola in alkoholni delirij
Zdravstvena
nega
na
in
psihopatologija; shizofrenija in
druge akutne blodnjave motnje
Zdravstvena
nega
na
in
psihopatologija; depresija in
bipolarna motnja
Zdravstvena
naga
na
in
psihopatologija;
delirij
in
demenca pri starostniku;
Zdravstvena
nega
na
in
psihopatologija; odvisnost od
alkohola in alkoholni delirij
Zdravstvena
nega
na
in
psihopatologija; shizofrenija in
druge akutne blodnjave motnje
Zdravstvena
nega
na
in
psihopatologija;
anksiozna
motnja; EEG pri pacientu z
duševno motnjo
Zdravstvena
nega
na
in
psihopatologija; samomorilnost
13.11.2012
Izzivi pri obravnavi psihoz
9.10.2012
23.10.2012
Obravnava
pacienta
z
agresivnim in odklonilnim
vedenjem v psihiatriji in
uporaba posebnih varovalnih
ukrepov (predavanje)
Posebni varovalni ukrepi
5
enodnevnih
delavnicpraktično usposabljanje
Oktober
(11., 16., 18.,
25.) in
5.11.2012
30.11.2012.
Temeljni
postopki
oživljanja z vključenim AED
Št. Udelež.
41
izvajalci
Notranji
Org.
ZN
37
Notranji
ZN
45
Notranji
ZN
44
Notranji
ZN
41
Notranji
ZN
37
Notranji
ZN
45
Notranji
ZN
32
Notranji
ZN
29
Notranji
ZN
20
zunanji
Notranji
Pbi, Sek.
ZT
in
MS
v
psih.
ZN
90
Notranji
Skupina za PVU
99
Notranji
Skupina za PVU
ZN
33
Zunanji
(ZbornicaZveza
Sekcija
reševalcev
zdravstvu)
ZN
in
v
Lic. točke
DA
2,5 pasivni
3,75
aktivni
DA
2,5 pasivni
3,75
aktivni
DA
2,5 pasivni
3,75
aktivni
DA
2,5 pasivni
3,75
aktivni
DA
2,5 pasivni
3,75
aktivni
DA
2,5 pasivni
3,75
aktivni
DA
2,5 pasivni
3,75
aktivni
DA
2,5 pasivni
3,75
aktivni
DA
2,5 pasivni
3,75
aktivni
DA
DA
2,5 pasivni
3,75
aktivni
DA
2,5 pasivni
3,75
aktivni
DA
Poglavje: SKLEP
Datum
3.4.2012
73
Zaposleni v zdravstveni negi so se udeleževali tudi predavanj in strokovnih seminarjev izven
bolnišnice (dve z aktivno udeležbo). V bolnišnici smo z zunanjimi izvajalci organizirali
izobraževanje iz obveznih vsebin za podaljšanje licence (na temo temeljni postopki oživljanja
z uporabo AED) za zdravstvene tehnike in srednje medicinske sestre. Podrobni seznami o
izobraževanju zaposlenih v zdravstveni negi so zbrani v internih poročilih zdravstvene nege
na posameznih bolniških oddelkih.
V bolnišnici je 13. novembra potekal seminar z naslovom »Izzivi pri obravnavi Psihoz«, ki je
bil organiziran v okviru Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji,
gostiteljica pa je bila Psihiatrična bolnišnica Idrija. Teme seminarja so bile pripravljene s
strani zaposlenih v bolnišnici (diplomiranih medicinskih sester, specialistke psihiatrije in
socialne delavke). Udeležba na seminarju je bila velika (preko 80 udeležencev) in vseh
slovenskih psihiatričnih bolnišnic, domov za ostarele in izobraževalnih ustanov. Izšel je tudi
zbornik predavanj z recenzijo.
Zaposleni v zdravstveni negi so aktivno sodelovali tudi na internih predavanjih, ki so potekala
v bolnišnici. Izvedeni sta bili dve predavanji in šest delavnic obravnave življenjsko
ogroženega pacienta, ki jih je izvedla skupina za prvo pomoč, v katero so bili vključeni:
Menart J., Likar K., Zajc D., Bolčina A., Velikanje N., Tušar B., Krašna J., Zelić F., Filipovič
Z. S strani skupine za posebne varovalne ukrepe (PVU), sta bili izvedeni dve predavanji in
pet delavnic. Skupino sestavljajo: Gnezda S., Gruden A., Klavžar V., Likar K., Pavlin B.,
Miklavčič N., Filipovič Z., Vidmar I., Zelič F., Peternelj Š., Ogrič M., Dizdarevič M., Tratnik
D. in Tušar A. Članici KOBO sta Uršič A. in Mrak L.
Od decembra 2011 do konca meseca maja 2012 se je izvajalo pripravništvo za zdravstveno
tehtnico Česnik J. in zdravstvena tehnika Mitić A. in Ogrič B. pod mentorstvom Krpan K.,
Tušar A., Ogrič M. in Lidjan E.
V bolnišnici v okviru dodiplomskega študija poteka več raziskovalnih nalog s področja
zdravstvene nege, zdravstvene vzgoje, kakovosti in komunikacije. Tudi v letu 2012 smo se
klinične mentorice samoiniciativno izobraževale na Visoki šoli za zdravstvo Izola.
V Republiški skupini za kategorizacijo v ZN sodeluje Mivšek A., ki je tudi članica Izvršnega
odbora sekcije MS in ZT v psihiatriji. V skupini za kakovost v strokovni sekciji sodeluje
Hvala N. Vihtelič S. in Gruden A., sta članici Upravnega odbora strokovnega društva MS,
babic in ZT Ljubljana in članici organizacijskega odbora za pripravo strokovnih srečanj.
Aktivna udeležba na predavanjih
Hvala N., Velikanje N.: Aktivna udeležba s predavanjem in strokovni prispevek: Seminar
sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, Posebni varovalni ukrepi v
teoriji in praksi: Ljubljana.
Mrak L.: Aktivna udeležba v organizacijskem odboru: Seminar sekcije medicinskih sester in
zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, Posebni varovalni ukrepi v teoriji in praksi: Ljubljana.
Menart J., Kogoj M., Zajc D.: Aktivna udeležba s predavanjem in strokovni prispevek:
Seminar sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, Izzivi pri obravnavi
psihoz: Idrija.
Kodela A., Filipovič Z.: Aktivna udeležba s predavanjem in strokovni prispevek: Seminar
sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, Izzivi pri obravnavi psihoz:
Idrija.
Mivšek A.: Aktivna udeležba s predavanjem in strokovni prispevek: Seminar sekcije
medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, Izzivi pri obravnavi psihoz: Idrija.
Ferfolja A., Hvala N.: Aktivna udeležba s predavanjem in strokovni prispevek: Seminar
Idrija.
Poglavje: SKLEP
4.1.
74
Ferfolja A.: Aktivna udeležba v organizacijskem odboru: Seminar sekcije medicinskih sester
in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, Izzivi pri obravnavi psihoz: Ljubljana.
Vihtelič S.: Aktivna udeležba s predavanjem in strokovni prispevek: Seminar sekcije
medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, Izzivi pri obravnavi psihoz: Idrija.
Kržišnik K., Ogrič M.: Aktivna udeležba s predavanjem in strokovni prispevek: Seminar
Idrija.
Ogrič M., Likar K., Hvala N., Velikanje N., Ferfolja A., Bolčina A., Mivšek A., Mrak L.,
Gruden A., Kržišnik K.: Zdravstvena nega na psihiatričnem področju in psihopatologija:
Idrija.
Gnezda S., Gruden A., Kogoj M., Kodela A.: Obravnava pacienta z odklonilnim in
agresivnim vedenjem v psihiatriji in uporaba posebnih varovalnih ukrepov: Idrija.
Ferfolja A., Gruden A.: Aktivno s predavanji sodelujeta v bolnišnici v okviru terapevtskega
progama zdravljenja odvisnosti.
Gruden A.: Je članica upravnega odbora DMSBZT Ljubljana. Aktivno sodeluje pri
organizaciji kliničnih večerov DMSBZT Ljubljana. V septembru je bil organiziran klinični
večer »Premagajmo stres na delovnem mestu«, ki je potekal v prostorih Psihiatrične
bolnišnice Idrija. Sodeluje pri organizaciji udeležbe zaposlenih na simpoziju in obveznih
vsebinah izobraževanja za podaljšanje licence (TPO, zakonodaja in etika) in izvajanju
programa (DMSBZT Ljubljana). O izvedbi kliničnega večera je prispevala članek za glasilo
Utrip.
Gruden A,, Vihtelič S.: Članici organizacijskega odbora pri 13. simpoziju: Predpisovanje
zdravil – izziv medicinskim sestram za prihodnost? (DMSBZT Ljubljana).
Vihtelič S.: Je članica upravnega odbora DMSBZT Ljubljana. Aktivno sodeluje pri pripravi
kliničnih večerov DMSZBZT Ljubljana. V septembru je bil organiziran klinični večer
»Premagajmo stres na delovnem mestu«, ki je potekal v prostorih Psihiatrične bolnišnice
Idrija. Sodeluje pri organizaciji udeležbe zaposlenih na simpoziju in obveznih vsebinah
izobraževanja za podaljšanje licence (TPO, zakonodaja in etika) in izvajanju programa
(DMSBZT Ljubljana). Aktivno s plakatom je sodelovala na 13. Simpoziju zdravstvene in
babiške nege »Z dokazi v prakso«.
Mivšek A.: Aktivno s plakatom je sodelovala na 13. Simpoziju zdravstvene in babiške nege
»Z dokazi v prakso«.
Hvala N, Velikanje N (2012). Posebni varovalni ukrep na gerontopsihiatričnem oddelku:
izkušnje iz Psihiatrične bolnišnice Idrija. V: Bregar B, Peterka Novak J, ur. Posebni varovalni
ukrepi v teoriji in praksi : zbornik predavanj z recenzijo. Ljubljana : Zbornica zdravstvene in
Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji.
Ferfolja A, Hvala N (2012). Zdravstvena nega pacienta z dvojno diagnozo: prikaz primera.
V: Bregar B, Mrak L, ur. Izzivi pri obravnavi psihoz : zbornik predavanj z recenzijo.
Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih
sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih
tehnikov v psihiatriji.
Ogrič M, Kržišnik K (2012). Hospitalizacija proti volji – pravni in zdravstveni vidik. V:
Bregar B, Mrak L, ur. Izzivi pri obravnavi psihoz : zbornik predavanj z recenzijo. Ljubljana :
psihiatriji.
Poglavje: SKLEP
4.2. Strokovne publikacije
75
Menart J, Kogoj M, Zajc D (2012). Zdravstvena nega pacienta s psihotično motnjo. V:
Bregar B, Mrak L, ur. Izzivi pri obravnavi psihoz : zbornik predavanj z recenzijo. Ljubljana:
psihiatriji.
Kodela A, Filipovič Z (2012). Vloga zdravstvene vzgoje pri jemanju zdravil pri pacientu s
psihotično motnjo v Psihiatrični bolnišnici Idrija. V: Bregar B, Mrak L, ur. Izzivi pri
obravnavi psihoz: zbornik predavanj z recenzijo. Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške
nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije,
Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji.
Mivšek A (2012). Izkušnje diplomirane medicinske sestre pri psihoterapevtski skupini
odpuščenih pacientov s psihozo. V: Bregar B, Mrak L, ur. Izzivi pri obravnavi psihoz: zbornik
predavanj z recenzijo. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih
društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih
sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji.
Vihtelič S (2012). Izkušnje diplomirane medicinske sestre z aplikacijo depo terapije pri
pacientu s psihozo. V: Bregar B, Mrak L, ur. Izzivi pri obravnavi psihoz: zbornik predavanj z
recenzijo. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev
medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in
zdravstvenih tehnikov v psihiatriji.
Hvala N, Kotar V, Zoronjić E, Peterec Kotar D, Lesar I (2012). Mladostnik in
samopoškodba: Možnosti in priložnosti za izvajanje preventivnega zdravstvenovzgojnega
dela. Obzor Zdr Neg 46 (4): 289-96.
5.
REGISTER IN LICENCE IZVAJALCEV V ZDRAVSTVENI NEGI
V letu 2012 smo nadaljevali z pridobivanjem odločb o vpisu v register izvajalcev in prvih
licenc. V letu 2012 sta bila v register vpisana dva izvajalca, prvo licenco pa je pridobilo 7
izvajalcev zdravstvene nege.
V začetku meseca maja so zbornici Zdravstvene in babiške nege potekla javna pooblastila
Ministrstva za zdravje za vpis v register izvajalcev zdravstven in babiške nege in podeljevanje
licenc. Ministrstvo za zdravje novih javnih pooblastil Zbornici Zdravstvene in babiške nege še
ni podelilo.
DOKUMENTACIJA ZDRAVSTVENE NEGE
Vodi se standardizirana negovalna dokumentacija, individualno za vsakega pacienta, iz katere
so razvidne potrebe pacientov po zdravstveni negi. Vodi se računalniški način vodenja
podatkov kategoriziranja pacientov. Dvakrat v letu je bil izveden strokovni nadzor službe
zdravstvene nege nad skladnostjo razvrščanja pacientov v ustrezno kategorijo zahtevnosti
zdravstvene nege, načrtom zdravstvene nege ter izvajanjem na modrem listu. Pacienti so
obravnavani individualno, po procesu zdravstvene nege, vsak ima narejen načrt zdravstvene
nege glede na potrebe po zadovoljevanju temeljnih življenjskih aktivnosti. Dnevno se beleži
opazovanje zdravstvenega stanja v moder list opazovanja in sicer za vsako izmeno posebej.
Ob odpustu se izpolnjuje Odpustna dokumentacija zdravstvene nege. Vodi se zapis
zdravstvene nege pri skupnostnem psihiatričnem zdravljenju.
V letu 2012 je bil izdelan register s seznamom vseh obrazcev, ki se jih v službi zdravstvene
nege in oskrbe uporablja za namen dokumentiranja individualne obravnave pacientov,
aktivnosti zdravstvene nege na bolniških oddelkih, za dokumentiranje organizacije službe
Poglavje: SKLEP
6.
76
zdravstvene nege, za evidenco opreme in čiščenje opreme in prostorov, za razna poročila in
preiskave, za spremljanje okužb in kazalnikov kakovosti. Obrazci so enotni na vseh bolniških
oddelkih, opremljeni z imenom, številko in logotipom bolnišnice. Registri z vsemi obrazci se
nahajajo v priročni mapi na vseh bolniških oddelki in v administracijah stavbe S in L, ter v
elektronski obliki na dostopni mreži službe zdravstvene nege.
7.
ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO
Na vseh bolniških oddelkih enkrat tedensko potekajo edukativne in pogovorne skupine, ki jih
vodijo diplomirane medicinske sestre. V skupino so delno vključeni vsi pacienti/ke na
oddelkih.
Na S2-sprejemnem ženskem oddelku so zdravstveno vzgojne skupine v letu 2012 potekale
v popoldanskem času, enkrat tedensko. Diplomirana medicinska sestra za pacientke na odprti
enoti pripravlja različne teme. Zdravstveno vzgojne vsebine se nanašajo na aktualne probleme
in potrebe pacientk. Pri izbiri tematike se upošteva tudi njihove želje. Na bolniškem oddelku
se vodi evidenca o realizaciji skupine, predstavljeni temi, datumu, udeleženih pacientkah.
Zaradi zagotavljanja kontinuitete obravnave po odpustu je delo večkrat usmerjeno tudi v
povezovanje s strokovnjaki na terenu (patronažna MS, psihiatrični dispanzer). Velik poudarek
v preteklem letu je bil tudi na individualni zdravstveni vzgoji glede odpusta iz bolnišnice ter
učenje samostojnega jemanja zdravil. V okviru načrtovanja skrbi ter zagotavljanja
kontinuitete obravnave po odpustu je bilo delo večkrat usmerjeno tudi v povezovanje s
strokovnjaki na terenu (patronažna MS, psihiatrični dispanzer).
S4: Psihoterapevtski oddelek deluje po načelih terapevtske skupnosti, ki je sestavljena iz
dveh skupin; v prvo se vključujejo osebe s psihotično motnjo, v drugo pa osebe z nevrotično
motnjo. Osebje zdravstvene nege izvaja terapevtsko komunikacijo od sprejema dalje. Na
oddelku medicinska sestra in diplomirana medicinska sestra sodelujeta pri skupinski
psihoterapiji oseb z psihotično motnjo dvakrat tedensko.
V letu 2012 so DMS in DT na oddelku nadaljevale z izvajanjem programa Pot k dobremu
počutju. Program poteka ločeno za prvo in drugo skupino. Prilagojen je dinamiki oddelka,
tako, da se v skupino lahko vključijo novi člani ob sprejemu na oddelek. Skupine potekajo
načeloma enkrat tedensko, ločeno za vsako skupino posebej, v popoldanskem času. V
dopoldanskem času ob torkih poteka skupina z DMS za paciente s psihotično motnjo.
Tudi v letu 2012 se DMS, poleg oddelčne zdravnice, vključi kot koterapevtka v delo
dispanzerske skupine za odpuščene paciente s psihotično motnjo. Skupina poteka vsake 14
dni. Enkrat mesečno se vabi svojce obolelih za psihotično motnjo za udeležbo na edukativnosuportivni skupini. Na edukativno suportivni skupini za svojce obolelih za psihotično motnjo
Poglavje: SKLEP
Na S3 - sprejemnem moškem oddelku v popoldanskem času diplomirana medicinska sestra
izvaja in vodi zdravstveno vzgojne skupine za paciente z odprte enote oddelka. Skupine
potekajo redno po programu vsako sredo od 15-16 ure. Na skupinah diplomirana medicinska
sestra podaja pomembne informacije, izvaja zdravstveno vzgojno delo, paciente motivira k
aktivnemu vključevanju v pogovor. Teme izbere diplomirana medicinska sestra v dogovoru s
pacienti. Evidenca o realizaciji skupine, obravnavani temi, časovnem trajanju skupine ter
udeležencih skupine se vodijo na oddelku. Zdravstvena vzgoja na intenzivno varovani enoti
poteka v obliki individualnih pogovorov s pacienti o pomembnosti rednega jemanja zdravil,
simptomih bolezni, pomenu redne skrbi zase in za svoje okolje…. V popoldanskem času
zdravstveni tehniki s pacienti izvajajo družabne aktivnosti (igre, sprehodi….) z namenom
spodbujanja socialnih interakcij.
77
sodelujejo DMS in ZT, ki sta razporejeni v petkovo dopoldansko izmeno ter delovna
terapevtka.
V popoldanskem času izvajajo ZT dvakrat skupinski sprehod, enkrat imajo skupino za nove
člane terapevtske skupnosti, kjer jim predstavijo hišni red psihoterapevtskega oddelka. Ob
četrtkih popoldne ZT sodeluje pri pripravi družabnega večera terapevtske skupnosti oddelka.
L1: Na oddelku za zdravljenje odvisnosti L1 poteka program Pot k dobremu počutju od
leta 2010. Namen programa je ozavestiti paciente kako izboljšati prehrano, telesno aktivnost
in način življenja. V povezavi z zdravljenjem pomaga pacientom izboljšati kakovost življenja.
Vodita ga DT S. Pisk in DMS A. Gruden. Izmenično podajata teme, ki se nanašajo na
prehrano in telesno aktivnost. Program traja sedem tednov in se izvaja ob sredah v času od
15.00 do 16.00. Povprečno število pacientov, ki je bilo vključeno v posamezno delavnico v
letu 2012 je bilo 10. Izvedene so bile štiri delavnice. Poslužujejo se tudi individualnega
učenja, v katerega so v letu 2012 vključili enega pacienta.
Tudi v letu 2012 je pod vodstvom dipl. med. ses. A. Ferfolja potekala zdravstveno vzgojna
skupina v obliki delavnic »Varna in pravilna raba zdravil«. Namen zdravstveno vzgojne
skupine z delavnico je pomagati pacientom do znanja in spretnosti, izboljšanja ozaveščenosti
glede varne in pravilne rabe zdravil ter spodbuditi in pospeševati aktivno sodelovanje
pacientov pri medikamentoznem zdravljenju. Cilj je načrtovan, v povezavi z pacientovim
zavedanjem pomena rednega jemanja medikamentozne terapije in poznavanja predpisanih
zdravil.
Zdravstvene tehnice so bile tudi v letu 2012 aktivno vključene v izvajanje popoldanskega
strukturiranega programa. Edukativne skupine z zdravstveno vzgojno vsebino so različne po
tematski vsebini: osebna higiena in urejenost, poznavanje terapevtskega dogovora in hišnega
reda, nega delirantnega bolnika, bralne ure in druge vsebine. V letu 2012 so realizirale, poleg
standardizirane vsebine še tematske skupine s strukturirano vsebino, ki so jih vsebinsko
pripravile zdravstvene tehnice (teme: povišan krvni tlak, zaprtje, nespečnost, krepimo spomin,
bolečina, droge, pravila lepega obnašanja – bonton, stres, strah ali anksioznost, zadah).
Na L2-gerontopsihiatričnem oddelku oskrba z vidika zdravstvene nege na oddelku poteka
predvsem v smislu skrbi za temeljne življenjske aktivnosti, spodbujanja njihove samostojnosti
ter krepitve spominskih sposobnosti. Velik obseg predstavlja tudi izvajanje medicinsko
tehničnih posegov pri pacientih. Občasno so na oddelku potekale skupine z dementnimi
bolniki pri katerih se je izvajal trening urjenja spomina z prilagojenimi vajami. V letu 2012 je
skupine za svojce dementnih bolnikov potekale samo enkrat. Zdravstveno vzgojne skupine so
z medicinsko sestro potekale v dopoldanskem času ob petkih, izmenično s socialno delavko.
Poglavje: SKLEP
Na L3- splošnem psihiatričnem oddelku je delo usmerjeno h krepitvi samostojnosti pri vseh
življenjskih aktivnostih pacientov. Popoldanske edukativne in zdravstveno vzgojen skupine z
diplomirano medicinsko sestro se izvajajo enkrat tedensko od 15.00 – 15.45. Teme so
prilagojene glede na strukturo posameznikov, ki so vključeni v skupino in so izbrane tudi na
pobudo pacientov. Tematika skupin je različna. Prevladujejo zdravstveno vzgojne vsebine
(varno in pravilno jemanje zdravil, zdrava prehrana, pomen gibanja, vaje za krepitev spomina,
okužbe, osebna higiena, sladkorna bolezen,…) vsebine s kulturno tematiko, obravnava
hišnega reda, čiščenje in urejanje bivalne enote,…
78
8.
OSKRBA NA BOLNIŠKIH ODDELKIH
Na oddelku se izvaja nabava materiala in pripomočkov, ki jih uporabljamo pri svojem delu.
Nabava zdravil in medicinskih pripomočkov se vrši v bolnišnični lekarni dnevno, po
pregledani zalogi oddelčne lekarne, ki ga vrši zdravstveni tehnik v nočni izmeni. Količino in
potrebe preverita oddelčni zdravnik in diplomirana medicinska sestra. Mesečno se vrši nabava
pisarniškega materiala. Nabavo čistilnih sredstev vršijo oskrbovalci dvakrat mesečno.
Odpis osnovnih sredstev in drobnega materiala ter delovne obleke poteka dvakrat letno. Na
oddelku se preveri obstoječe stanje in pripravi material za odpis. Redno skrbimo za
vzdrževanje opreme in popravila na oddelku.
Čiščenje bolnišnice izvaja čistilni servis AKTIVA. Čiščenje se izvaja po programu dnevno,
tedensko ter dvakrat letno generalno čiščenja. Napisan seznam storitev in organizacij
delovišč, se je uskladilo z zahtevami PBI. Spremlja se evidenca čiščenja, ki jo vodijo čistilke.
Nadzor nad kakovostjo opravljenih storitev in vodenjem evidenc izvajajo glavne medicinske
sestre bolniških oddelkov in glavna medicinska sestra bolnišnice. V letu 2012 je bilo s strani
čistilne službe vzetih 80 kontrolnih brisov površin za objektivno potrditev kakovosti čiščenja.
Dogovorjeno je, da se vodja čistilne službe oz. delovne enote in glavna medicinska sestra
bolnišnice sestajata redno enkrat tedensko. Generalno čiščenje in obnovitev premazov tal se je
v letu 2012 opravilo dvakrat, kar je razvidno iz dokumentacije.
POROČILO DEJAVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE V EEG LABORATORIJU
ZA LETO (L. Mrak)
V elektroencefalografskem (EEG) laboratoriju se izvaja EEG preiskavo, pri kateri se odjema
spremembe električnega potenciala možganskih celic in s pomočjo katere se ugotavlja
fiziološka in patološka dogajanja v centralnem živčevju. Izvajalka preiskave je diplomirana
medicinska sestra, z opravljeno specializacijo nevrofiziološke asistentke za področje
elektroencefalografije.
V letu 2012 je bilo izvedenih 374 EEG preiskav; od tega je bilo 263 preiskav opravljenih pri
hospitaliziranih pacientih, 111 pa pri pacientih, ki so bili na preiskavo napoteni iz drugih
ambulant (iz ambulant splošne medicine, psihiatričnih ambulant, nevroloških ambulant,…).
Diplomirana medicinska sestra, ki izvaja snemanje EEG-jev je tudi na mestu glavne
medicinske sestre bolnišnice. Dosedanje izkušnje kažejo, da delovne obveznosti obeh funkcij
ni mogoče opraviti v rednem delovnem času, kar se kaže s kopičenjem delovnih ur. Zato je
bila v letu 2012 v delo v EEG laboratoriju delno vključena še ena diplomirana medicinska
sestra, ki je bila za izvajanje EEG posnetkov priučena. Osrednja naloga medicinske sestre v
EEG laboratoriju je snemanje tehnično in strokovno neoporečnih EEG posnetkov. Izvedbo
le-teh omogoča ustrezna psihična in telesna priprava pacienta na snemanje in izvajanje
meritve po predpisanih strokovnih smernicah. Po končani preiskavi DMS opravi delno oceno
EEG posnetka, kar tudi dokumentira. Medicinska sestra je zadolžena tudi za organizacijo
rednega vzdrževanja EEG aparata, elektrod, pripomočkov, prostora, delovnih površin. Skrbi
za red v razporedu naročanja preiskovancev, sodeluje pri arhiviranje posnetkov na CD medije
ter statistiko dela. Skrbi tudi za strokovno izpopolnjevanje, obiskuje izobraževalne tečaje in
predavanja in sodeluje pri pedagoškem delu, saj ima tudi naziv kliničnega mentorja. V EEG
laboratoriju so tudi v letu 2012 po programu potekale klinične vaje rednih in izrednih
študentov Visoke šole za zdravstvo iz Izole in Nove Gorice.
Poglavje: SKLEP
9.
79
10. ZDRAVSTVENA NEGA V AMBULANTNI DEJAVNOSTI (A. Mivšek)
Z letom 2012 se je ambulantna dejavnost Psihiatrične bolnišnice Idrija preselila v prostore
Psihiatrične bolnišnice Idrija. V to dejavnost je vključenih osem specialistov psihiatrije,
administratorka, diplomirana medicinska sestra, ki je odgovorna za aplikacijo depo terapije
ter po dogovoru socialna delavka.
Dogovorjeno je, da aplikacijo depo terapije v ambulanti izvajata diplomirani medicinski sestri
iz psihoterapevtskega oddelka Vihtelič S. in Mivšek A. V primeru njune odsotnosti se vključi
diplomirana medicinska sestra oz. diplomirani zdravstvenik iz splošnega psihiatričnega
oddelka. Diplomirana medicinska sestra se vsakodnevno informira pri ambulantni zdravstveni
administratorki o aplikaciji depo terapije za tekoči dan, oz. jo zdravstvena administratorka
obvesti, da je prišel na kontrolni pregled pacient, kjer je potrebna i.m. aplikacija depo terapije.
La-ta se izvaja v zato določenem ambulantnem prostoru.
Povprečno se dnevno aplicira minimalno 1-2 depo terapiji. Aplicirano predpisano terapijo se
zabeleži v kartonček depo terapije, ki ga ima pacient s seboj in na obrazec Seznam pacientov,
ki prejemajo depo terapijo paranteralno (ZN-AKTP/13). Medicinska sestra se pred aplikacijo
terapije s pacientom pogovori in ugotovi njegovo psihofizično stanje. O morebitnih
odstopanjih poroča ambulantnemu psihiatru. Po potrebi se izvaja še dodatne intervencije
zdravstvene nege (izvajanje alkotesta, merjenje telesne teže, telesne temperature,…).
Pojavlja se potreba po povečanem obsegu vključevanja diplomirane medicinske sestre v
ambulantno dejavnost (ambulantna skupina »Pot k dobremu počutju«, sodelovanje pri
delavnicah »Vedenjsko kognitivne terapije«,…).
11. AKREDITACIJA BOLNIŠNICE
Vodstvo bolnišnice se je v mesecu aprilu odločilo, da bolnišnica v mesecu juniju pristopi k
akreditacijski presoji po mednarodnem standardu NIAHO. Presoja se je osredotočala na
področja dejavnosti povezanimi z možnim tveganjem za varnost pacientov in kakovost
oskrbe. Potekala je 12. in 13 junija s strani petih presojevalcev na podlagi razgovorov v
bolnišnici. Stroka zdravstvene nege v bolnišnici je k dejavnostim priprave na presojo
pristopila odgovorno in sodelovala pri konkretnih razgovorih s presojevalci na oddelku.
Zaposleni v zdravstveni negi smo bili dejavni in aktivni. Izvedeno je bilo revidiranje
negovalnih standardov in navodil negovalnih postopkov ter drugih procesov v zdravstveni
negi,ki so povezani z varnostjo in kakovostjo. Med potekom presoje se je s strani
presojevalcev ugotavljalo ali je utečeno stanje v procesih skladno z napisanimi
mednarodnimi standardi. Komisija je oceno presoje podala v zapisniku z ugotovitvami, ki so
v zdravstveni negi zahtevali malo korektivnih ukrepov (predvsem neskladja druge kategorije).
Zadovoljni smo, da je tudi stroka zdravstvene nege oddelka doprinesla k ugodenemu izidu
prve akreditacijske presoje bolnišnice.
IN SKRB ZA VARNOST V
Kakovost in varnost v bolnišnici je osredotočena na paciente in pomeni izvajanje aktivnosti
varne zdravstvene nege in oskrbe ter preprečevanje zapletov in škode za paciente. Od leta
2004 po navodilih MZ zbiramo podatke in spremljamo tri obvezne kazalnike: vsi padci in
padci s postelje na 1000 oskrbnih dni odraslih pacientov, število preležanin (RZP - razjede
zaradi pritiska) nastale v bolnišnici na 1000 hospitaliziranih bolnikov in kazalnik kolonizacija
z MRSA. Opisi kazalnikov so priloga letnega poročila.
Poglavje: SKLEP
12. SPREMLJANJE KAZALNIKOV KAKOVOSTI
ZDRAVSTVENI NEGI IN OSKRBI
80
V bolnišnici od leta 2004 spremljamo tudi druge neobvezne kazalnike kakovosti: število vseh
neželenih dogodkov in incidentov v zdravstveni negi, delež pacientov s posebnim varovalnim
ukrepom (5,47% v letu 2012) in zadovoljstvo pacientov s prehrano. Vključeni smo v
spremljanje nacionalnega kazalnika izkušnje pacientov v bolnišnici, anketa se je izvajala v
decembru 2012. Izboljšave uvajamo v vse procese dela na ravni izvajalcev, poleg metode
kategorizacije zahtevnosti ZN, uporabljamo v praksi tudi oceno tveganja za padec, oceno
razjede zaradi pritiska (RZP) - vse stopnje in oceno tveganja za MRSA. Odgovornost in
motiviranost zaposlenih za evidentiranje neželenih dogodkov se izboljšuje. Za evidentiranje
padcev v bolnišničnem okolju od leta 2011 uporabljamo nov obrazec, ki je enoten za celotno
psihiatrijo v Sloveniji. Na osnovi analize podatkov letno uvajamo izboljšave v procese dela v
zdravstveni negi.
12.1. Obvezni kazalnik v zdravstveni negi:
Evidentiranje neželenih dogodkov zaradi vseh padcev (A. Kodela)
V letu 2012 oziroma v obdobju od 01.01.2012 do 31.12.2012, se je v bolnišnici zgodilo
skupno 80 padcev, kar pomeni 4,7 % od vseh 1699 hospitaliziranih pacientov. Število vseh
evidentiranih padcev od leta 2004 do leta 2011 se povečuje. Leta 2004 je bilo evidentiranih 18
padcev, l. 2005 - 24 padcev, l. 2006 - 28 padcev, leta 2007 - 34 vseh padcev, v letu 2008, in v
letu 2009 skupno 48 padcev, l. 2010- 70 padcev , v l. 2011 - 70 padcev in v letu 2012 - 80
padcev (Tabela 4).
Tabela 4: Primerjava števila vseh padcev po bolniških oddelkih
Oddelek
2007
2008
2009 2010 2011
0
0
0
4
0
L1
22
28
28
37
35
L2
6
6
13
27
26
L3
5
4
3
1
5
S2
1
2
4
1
4
S3
0
0
0
0
0
S4
34
40
48
70
70
Skupaj vsi padci
Vsi padci na 1000 0,515
0,622
0,792 1,062 1,1
oskrbnih dni
12.2.
2012
6
34
20
13
6
1
80
1,263
Obvezni kazalnik zdravstvene nege: razjede zaradi pritiska nastale v bolnišnici
(N. Hvala)
V zdravstveni negi je obvezno tudi evidentiranje preležanin oziroma razjede zaradi pritiska
(RZP) nastalih v bolnišnici (tabela 5).
Št. sprejetih pacientov
Število RZP
Število
RZP
na
sprejetih pacientov
1000
2006
1554
6
3, 86
2007
1664
21
12, 62
2008
1767
12
6, 79
2009
1772
4
2,25
2010
1657
7
4,22
2011
1646
7
4,25
2012
1563
3
1,9
Od leta 2007 evidentiramo vse RZP vseh stopenj, tudi 1. stopnjo - rdečina. Število
evidentiranih RZP v letu 2012 nastalih v bolnišnici je bilo 3, kar je manj kot lani (ena 1.
stopnje - rdečina in dve 2. stopnje - mehur). RZP 3. in 4. stopnje v letu 2012 ni bilo. Ob
Poglavje: SKLEP
Tabela 5: Primerjava števila RZP nastalih v bolnišnici od leta 2006 do 2012
81
sprejemu naredimo oceno tveganja za vse rizične paciente in načrtujemo aktivnosti in
preventivne ukrepe. Skupno smo v bolnišnici obravnavali 13 RZP, od tega jih je bilo 10
evidentiranih ob sprejemu v bolnišnico.
12.3.
Obvezni kazalnik: Kolonizacija z MRSA (A. Uršič)
V PB Idrija je bilo v letu 2012 odvzetih nadzornih kužnin zaradi možne okužbe z MRSA 262
pacientom, kar znaša 15,9 % glede na 1.648 sprejemov v bolnišnico. Delež odvzetih kužnin
je v skladu s ciljem NAKOBO, ki je 15%. V bolnišnici je bilo od 01.01.2012 do 31.12.2012
odkritih 8 primerov nosilcev MRSA na 1.648 sprejemov v tekočem letu, kar pomeni 0,48 na
1000 sprejemov v tekočem letu.
12.4.
Neobvezni kazalnik: Delež pacientov s PVU (M. Kogoj)
Po zakonu o duševnem zdravju je posebni varovalni ukrep (PVU) oz. telesno oviranje nujen
ukrep, ki se ga uporabi zaradi omogočanja zdravljenja osebe ali zaradi odprave oziroma
obvladovanja nevarnega vedenja osebe, kadar je ogroženo njeno življenje ali življenje drugih,
huje ogroženo njeno zdravje ali zdravje drugih ali z njim povzroča hudo premoženjsko škodo
sebi ali drugim in ogrožanja ni mogoče preprečiti z drugim, blažjim ukrepom. Uporablja se v
oddelkih pod posebnim nadzorom in na varovanih oddelkih. Narejena je bila analiza zbranih
podatkov. Število PVU v posteljo se je v letu 2012 nekoliko zmanjšalo in tudi delež glede na
število vseh hospitaliziranih pacientov, pri katerih je bil v letu 2012 izveden PVU (Graf 3).
V smernicah so zapisani dejavniki, ki vplivajo na kakovost izvedbe PVU: ocena situacije in
načrt ukrepanja, zagotovitev terapevtskega okolja, zadostno število strokovno usposobljenega
osebja, edukacija osebja in redno preverjanje usposobljenosti, odrejanje ukrepa, nadzor
izvajanja PVU in vodenje spremljajoče dokumentacije.
Poglavje: SKLEP
Graf 3: Delež pacientov pri katerih je bil izveden PVU v posteljo od 2007 do 2012
82
12.5.
Neobvezni kazalnik: Število neželenih dogodkov v zdravstveni negi in oskrbi (Z.
Filipovič)
Število vseh evidentiranih neželenih dogodkov in incidentov v letu 2012 je bilo 75 (brez RZP
in padcev) ter 5 poškodb delavca z ostrim predmetom ali politju s krvjo: od tega 48, katerih
povzročitelji so bili pacienti; 16 katerih povzročitelji smo bili izvajalci zdravstvene nege,
zgodilo pa se je še 10 drugih neželenih dogodkov.
Največ evidentiranih neželenih dogodkov (25) je bilo zaradi nasilnega vedenja
usmerjenega v druge s strani pacienta. Poleg materialne škode (4), so bili v 9 primerih
poškodovani zdravstveni tehniki in medicinske sestre, v 7 primerih sopacienti ter v 5 primerih
ostali zaposleni v bolnišnici.
Nasilno vedenje usmerjeno vase je bilo evidentirano v 5 primerih, kot samopoškodbe 4 in
poizkus samomora. Največ (2) na S3 ter po eden na L1, L2 in L3 oddelku.
Evidentirani so bili 3 pobegi iz varovane enote in 8 samovoljnih zapustitev bolnišnice iz
odprtih oddelkov.
Evidentirani so bili 4 primeri nedovoljenega uživanja alkohola v bolnišničnem okolju in 3
primeri uživanja drugih PAS. Po 4 na S3, 2 na L1 in 1 na S2 oddelku.
16 neželenih dogodkov pri izvajalcih so bili evidentirani zaradi, napačne aplikacije zdravil
(14) ali napačnega prepisa (2) zdravil.
Zgodilo se nam je še 10 drugih neželenih dogodkov, ki so bili povezani s postopki
izgubo/poškodbo pacientove lastnine (1), padec ob EPI napadu (1) aspiracijo tujkov v dihalne
poti med hranjenjem (2), krajo lastnine zaposlenih (1), najdbi neustreznih predmetov (praznih
steklenic alkoholnih pijač in injekcijskih brizg) bolnišničnem okolju (2), ne zaklepanje vrat
bolnišničnega oddelka (1), zažig lastnine na bolniškem oddelku (1), samopoškodba
zaposlenega pri izvajanju aktivnosti ZN (1) in opozorilen nevaren dogodek zaradi
nepričakovane smrti pacienta.
Ugotavljamo, da kritičen del dneva, ko se zgodi največ neželenih dogodkov, popoldanska
delovna izmena. V tem času je skrb za paciente dejansko na ramenih zdravstvene nege, ki je z
izjemo dežurnega zdravnika edina razporejena na delo. Pacienti (predvsem iz odprtih enot) se
pogosto izgubljajo v labirintu prostega časa, saj popoldanske aktivnosti na intenzivnih enotah
pogosto zahtevajo delo vseh razporejenih. Do neželenih dogodkov prihaja tako na strani
izvajalcev, kakor tudi na strani uporabnikov storitev PBI. Ne moremo govoriti zgolj o
neželenih dogodkih v zdravstveni negi. Pojavljajo se v celotnem procesu obravnave pacienta.
Dejstvo pa je, da jih evidentiramo le zaposleni na področju zdravstvene nege, vsi se zavedamo
pomena evidentiranja tovrstnih dogodkov. Ne le potencialna ogroženost pacienta, tudi
moralna in pravna odgovornost zaposlenih je tisto, ki mora biti zadosten razlog za natančno
beleženje in obravnavanje vseh nastalih neželenih dogodkov.
12.6.
Neobvezni kazalnik: Zadovoljstvo pacientov s prehrano v bolnišnici (A. Gruden)
Poglavje: SKLEP
V letu 2012 so pacienti oddali 240 vprašalnikov, ki so jih izpolnjevali sprotno ob odpustu iz
bolnišnice. Analiza odgovorov je prikazana na grafu 4. Povprečna ocena zadovoljstva
pacientov s prehrano v bolnišnici leta 2012 je bila 4,09 (v letu 2011 - 4,19).
83
PRIMERJAVA 2009-2010-2011-2012
5
4,5
4,494,43 4,43
4,344,29 4,31
4,08
4,08
4
3,813,75
3,4
3,5
3,86 3,8
3,55
3,55
3,68
3,55
4,2 4,22
4,21
4,49 4,47
4,37
4,15
3,97
4,564,56 4,51
4,25
4,24
4,484,47 4,43
3,753,71
3,51
3
2,5
2
1,5
1
0,5
0
1
2
3
4
2009
5
2010
6
2011
7
8
9
2012
Graf 4: Primerjava ovrednotenih rezultatov v letih 2009-2010-2011-2012
V Psihiatrični bolnišnici Idrija se že od leta 2006 dalje trudimo izboljšati nivo prehrane, saj
nam prav rezultati anketnega vprašalnika podajo vpogled v kakovost prehrane v bolnišnici in
na dejavnike, ki na prehrano vplivajo. Trend večjega števila izpolnjenih anketnih vprašalnikov
v zadnjih letih nam da sklepati o vse večji osveščenosti bolnikov o zdravstveni oskrbi in
zadovoljstvu oz. nezadovoljstvu z le-to. Bolnišnična prehrana tako ostaja pomemben vidik
zadovoljstva bolnikov.
Nivo zadovoljstva po posameznih sklopih vprašanj se v letih bistveno ne spreminja. Nekoliko
nižje sta ocenjena izbor živil in kakovost pripravljene hrane. Izbor živil in jedilniki se
upoštevajo na podlagi prehrambene piramide, glede na EU smernice in priporočila
Ministrstva za zdravje in nacionalnega programa prehranske politike. Pripravljena so po
načelih in direktivah v Sloveniji. Dietna prehrana je zasnovana po smernicah diet za
posamezna obolenja. Še vedno so visoko ocenjeni spremljajoči dejavniki, največje
zadovoljstvo v zadnjih letih beležimo pri kriteriju seznanitve z jedilnikom.
Glede na povečevanje bolnikov, ki prejemajo dietno prehrano in slabšim zadovoljstvom z leto, smo v tem letu izvedli edukativne delavnice o prehrani, nadaljevali z delavnicami Pot k
dobremu počutju po posameznih oddelkih, ki smo jih izvajale diplomirane medicinske sestre.
Vsakodnevno smo v centralni jedilnici tudi vzpostavili kontrolo nad dietno prehrano ob
prisotnosti diplomirane medicinske sestre. Odnos zaposlenih pri razdeljevanju hrane po
mnenju bolnikov pomembno vpliva na zadovoljstvo. Nemalokrat so v anketnih vprašalnikih
napisane pohvale. Tako se v zdravstveni negi in oskrbi trudimo za edukacijo osebja pri
profesionalnem odnosu do bolnikov.
Poglavje: SKLEP
Legenda:
1 – ČAS OBROKOV
2 – IZBOR ŽIVIL
3 – KAKOVOST PRIPRAVLJENE HRANE
4 – DIETNA PREHRANA
5 – POSTOPEK RAZDELJEVANJA OBROKOV
6 – ODNOS ZAPOSLENIH PRI RAZDELJEVANJU OBROKOV
7 – INFORMACIJE O JEDILNIKU
8 – HIGIENA JEDILNICE
9 – HIGIENA OPREME IN PRIBORA
84
Priloga 1 :
OZNAKA
JAN.
FEB.
MAR.
APRIL
MAJ
JUNIJ
JULIJ
AVG.
SEPT.
OKT.
NOV.
DEC.
SKUPAJ
3413,70
3312,50
3570,60
3399,70
3531,80
3449,60
3368,60
3355,90
3243,40
3466,00
3152,50
2899,10
40163,40
110,10
118,30
119,02
117,23
117,73
118,95
112,29
111,86
111,84
115,53
108,71
96,64
113,18
68,30
72,42
71,66
70,54
67,83
69,69
68,81
70,68
71,57
69,89
69,30
65,82
69,81
1133,80
1019,40
1142,70
1095,00
1292,40
1160,50
1218,70
1157,10
1045,30
1153,50
1067,60
1154,40
13640,40
Povpr. št. bolnikov na dan v
2.kat.ZN
36,60
36,41
38,09
37,76
43,08
40,02
40,62
38,57
36,04
38,45
36,81
38,48
38,41
Delež bolnikov v 2. kat. ZN v %
23,09
22,29
22,93
22,72
24,82
23,44
24,89
24,37
23,07
23,26
23,47
26,21
23,71
342,20
238,90
256,40
320,80
356,10
326,40
248,80
167,30
196,60
309,90
315,70
346,60
3425,70
11,41
8,53
8,55
11,06
11,87
11,26
8,29
5,58
6,78
10,33
10,89
11,55
9,67
6,97
5,22
5,15
6,66
6,84
6,59
5,08
3,52
4,34
6,25
6,94
7,87
5,95
19,80
3,50
12,90
3,90
26,50
13,40
59,50
68,00
46,30
30,00
13,30
4,30
301,40
4.kat.ZN
0,66
0,13
0,43
0,13
0,88
0,46
1,98
2,27
1,60
1,00
0,46
0,14
0,85
0,40
0,08
0,26
0,08
0,51
0,27
1,22
1,43
1,02
0,60
0,29
0,10
0,52
4909,50
4574,30
4982,60
4819,40
5206,80
4949,90
4895,60
4748,30
4531,60
4959,40
4549,10
4404,40
57530,90
557,40
480,70
573,90
601,90
581,60
668,50
637,60
705,80
682,20
609,40
616,90
691,20
7407,10
5466,90
5055,00
5556,50
5421,30
5788,40
5618,40
5533,20
5454,10
5213,80
5568,80
5166,00
5095,60
64938,00
Vsi bolniki po dnevih v 1.kat. ZN
1.kat.ZN
3.kat.ZN
Število vseh bolnikov
(1.+2.+3.+4.kat.ZN)
Število vseh bolnikov v rubriki
VIKEND
Število veh bolnikov skupaj

Strokovno poročilo za leto 2012

Transcription

Similar documents

september 2014 - Splošna bolnišnica Ptuj

Varovanje begavih Brošura

3_Za življenje brez bolečin PN - Mo-gy

bolnišnica v mariboru od ustanovitve do 2. svetovne vojne

DELOVNI LIST ZA 8.RAZRED Kraljestvo Kraljestvo

ZLOŽENKA REFERENČNA.pdf - Zdravstveni dom Ajdovščina

Stran 1 od 3 DELOVNI LIST ZA 7.RAZRED 1. Kateri

Melhiorca in njena tihotapska malha