Vzgojno-izobraževalni program za šolsko leto 2013/2014

Comments

Transcription

Vzgojno-izobraževalni program za šolsko leto 2013/2014
Istituto Comprensivo
DO
Večstopenjska šola
con lingua d’insegnamento slovena
Dolina,210 - 34018 SAN DORLIGO
DELLA VALLE
Večstopenjska šola
s slovenskim učnim jezikom
Tel. 040228132 fax 040 8326189
e-mail TSIC [email protected]
LINA
(TS)- C F 90135580323
ŠOLSKO LETO 2013-14
VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI PROGRAM
OTROŠKI VRTEC
MAVRICA
OSNOVNA ŠOLA
ALBIN BUBNIČ
OTROŠKI VRTEC
PALČICA
OSNOVNA ŠOLA
MARA SAMSA
OSNOVNA ŠOLA
IVAN TRINKO
OTROŠKI VRTEC
KEKEC
OTROŠKI VRTEC
MIŠKOLIN
OSNOVNA ŠOLA
FRAN VENTURINI
BORŠT
OSNOVNA ŠOLA
PREŽIHOV VORANC
OSNOVNA ŠOLA
FRAN VENTURINI
BOLJUNEC
OTROŠKI VRTEC
PIKA NOGAVIČKA
SREDNJA ŠOLA
SIMON GREGORČIČ
Na platnici slika RIS Majenca 2012
ŠOLSKO LETO 2013/2014
UVOD
Vzgojno izobraževalna ponudba večstopenjske šole je temeljni dokument, sprejet in odobren na 3.
redni seji zbora učnega osebja. V njej se odraža kulturna in jezikovna posebnost naših šol in predstavlja hkrati
sintezo načrta kurikularnih in izvenšolskih dejavnosti ter obliko organizacije in didaktičnih postopkov učno
vzgojnega procesa v luči avtonomije. Te smernice upoštevajo poleg organizacijskih in didaktičnih vidikov na
podlagi šolske avtonomije tudi svobodo poučevanja, primeren odnos in pripravljenost učnega osebja do
delovanja v učno vzgojnem procesu na podlagi poklicne etike ter odločujoče dejavnike okolja, v katerem deluje
šolska ustanova. Delovna skupina, ki je listino oblikovala, je natančno in iz vseh zornih kotov analizirala zgoraj
navedene dejavnike tako ob upoštevanju posebnosti okolja kot storitev v tem okolju, kakor tudi ekonomske,
socialne in kulturne značilnosti uporabnikov teh storitev.
Na podlagi pričujoče ponudbe dobijo porabniki vse potrebne informacije glede načrtovanja in izvajanja
vzgojno didaktičnega kurikuluma, ki je enoten za vse šole tega ravnateljstva ne glede na posebnosti določenih
šol.
Temeljne značilnosti ustanove so prikazane v obliki smernic v državnih učnih načrtih, ki med
cilji učno vzgojnega procesa navajajo obvladovanje vseh vrst izraznih sredstev, postopno povezovanje spoznanj
in vedenj z izkušnjami in prehod od empiričnega k izkustvenemu znanju. Učenec mora ob koncu obveznega
šolanja doseči tako stopnjo sposobnosti in spretnosti, da si uspe tudi sam organizirati svoje delo na osnovi
zastavljenega smotra, cilja in postopka. Šola mora izgraditi učenčevo osebnost z ozirom na učenčevo
prihodnost, kajti učenec si bo moral nekoč sam urejati svoje življenjske razmere.
Za uspešno delovanje šole je poleg tega nujno, da sodeluje z družino in družbenim okoljem in s tem prispeva k
razvoju učenčeve osebnosti v smislu preseganja predsodkov glede kulturnih, rasnih, verskih ali jezikovnih
različnosti ter razvijanju čuta odgovornosti, medsebojnega sodelovanja in solidarnosti. Na ta način šola skrbi za
celostno osebnostno rast učencev, krepi njihovo samozavest in samopodobo ter čut pripadnosti, upoštevajoč
smernice evropske komisije in skupne smotre njenih članic. Šola bo pri tem spoštovala obveznosti, ki jih
narekuje Državna Ustava, po kateri imajo vsi državljani enako pravico do izobraževanja. Pri tem bodo šolniki
ravnali v skladu z določili, ki jih omogoča šolska avtonomija.
Šola si bo prizadevala za
- izboljšanje ravni in kakovosti znanja;
- preprečevanje šolskega osipa;
- spoštovanje različnosti kot vrednot medsebojnega sožitja in sodelovanja;
- čimboljšo povezavo med šolo in okoljem.
Šola bo v tem okviru delovala po načelih, ki zagotavljajo vsem enake možnosti, spodbujala in vrednotila
bo osebne sposobnosti in dosežke. Učenec naj postane središče učno-vzgojnega procesa, v katerem bo tudi
sam aktivno prispeval k svoji kulturni, vzgojni in izobraževalni rasti.
V celotnem učno vzgojnem procesu je poudarjeno učenje, ki ne temlji na avtomatiziranju in
memoriranju učnih vsebin, pač pa na formiranju učenca, torej na razvijanju miselnih in spoznavnih sposobnosti,
potrebnih za razvoj celostne osebnosti, brez strogih omejitev v obsegu znanj in vedenj. V prvem razredu in v
prvem dvoletju se uresničujejo didaktični postopki ob projektih, ki dajejo prednost delavnicam, v katerih so po
skupinah vključeni učenci na podlagi njihovih zanimanj in nivoja sposobnosti.V višjih razredih je didaktična
dejavnost bolj usmerjena v razvoj kompetenc.
Tuji jezik – angleščina in informatika sta obvezna predmeta že v prvem razredu osnovne šole,
nemščina pa v prvem razredu srednje šole.
Delovanje otroškega vrtca prispeva na področju šolskega sistema k celostni oblikovanosti otrokove
osebnosti s tem, da ga pripravlja na vlogo svobodnega in odgovornega člana družbe. Vloga otroškega vrtca je,
da prispeva k oblikovanju in razvoju vseh otrokovih razvojnih možnosti, da skrbi za njegovo ekološko
osveščanje in ga vzpodbuja k ustreznemu odnosu do narave. Pri tem se ne zanemarja vloge družine, ki je v
razvoju otroka nepogrešljiv dejavnik in ki mora biti prisotna tako v vzgojnem kot izobraževalnem procesu v
okviru dejavnosti otroškega vrtca.
Otrok je na katerikoli stopnji šolanja aktiven osebek v medsebojnih odnosih s svojimi vrstniki, z
odraslimi, z družbo in okoljem. Glede na to je naloga otroškega vrtca, da zagotovi možnosti harmoničnega
razvoja otrokove osebnosti, samostojnosti in vseh njegovih sposobnosti.
DRUŽBENA ANALIZA OKOLJA
Dolinska občina, ki obsega 24 kvadratnih kilometrov, leži ob vzhodni meji Tržaške pokrajine. Šteje
približno 6.000 prebivalcev, med katerimi sta približno dve tretjini Slovencev, sestavlja več kot dvajset večjih
vasi in manjših zaselkov. Naseljenost je relativno nizka, večina prebivalcev živi v zasebnih hišah z vrtom. Cestne
povezave so dobre, javni prevozi pa ne zadovoljujejo vseh potreb uporabnikov. Avtobusne zveze so po
nekaterih vaseh precej redke in ne dajejo možnosti uporabnikom, da bi se ustrezno premikali po občinskem
ozemlju ali pa peljali v Trst in Milje.
V povojnem času so vasi prešle iz pretežno kmečkega v industrijsko - obrtniško gospodarstvo.
Večina aktivne populacije je zaposlena v bližnji industrijski in obrtniški coni ali v drugih obratih v tržaški
pokrajini in v terciarnem sektorju.
Precejšen pomen na gospodarskem področju imajo vinogradništvo, vrtnarstvo in gojenje oljk, s
katerimi se ukvarja vedno večje število občanov.
Tudi v dolinski občini so občutene posledice splošnega državnega trenda upadanja rojstev in
postopnega staranja prebivalcev.
Občina ima relativno dobro razvite infrastrukture, razpolaga z dvema športnima centroma, občinskim
gledališčem in knjižnico, ki je odprta dvakrat na teden. Značilnost občine je tudi razgibana kulturna dejavnost.
Po vaseh delujejo kulturna društva, ki gojijo gledališko, glasbeno in drugo prosvetno dejavnost. Prav vsa
društva skladno sodelujejo tudi s šolsko stvarnostjo. Šola je razvila nadvse plodne odnose s krajevnim športnim
društvom Breg. V občini delujejo tri banke, dva poštna urada, ena zavarovalna agencija, družinska
posvetovalnica, nekaj zdravniških ordinacij in pogrebno podjetje.
Večina učencev izhaja iz družin, ki nimajo večjih ekonomskih težav. V veliki večini družin sta zaposlena
oba starša, zato je na osnovni šoli veliko povpraševanje po celodnevnem pouku, ki zagotavlja učencem varno
okolje med odsotnostjo staršev.
V dolinsko ravnateljstvo spadata tudi celodnevna osnovna šola Albina Bubniča in otroški vrtec Mavrica,
ki delujeta v miljski občini. Skupno z društvom miljskih Slovencev DSMO predstavljajo edini slovenski kulturni
center za celotno slovensko prebivalstvo miljskega teritorija.
Šola in vrtec delujeta v težkih okoliščinah, ker je zlasti v tej občini v vsem povojnem času asimilacijski
trend močno vplival na prisotnost slovenskega življa v tem prostoru.
Za pretežno večino učencev predstavlja obiskovanje srednje šole pomemben prehod k nadaljevanju
študija na višjih zavodih. Za vse učence, ki prebivajo dokaj razpršeno na občinskem ozemlju, pomeni skupno
bivanje v šoli izredno čustveno doživetje in močan povezovalni element pri dograjevanju njihovih medsebojnih
odnosov. Učenčeva družina od šole pričakuje, da bo le ta učenca oziroma učenko oblikovala v samostojno in
odgovorno osebnost, ki se bo znala vključiti v družbeni kontekst tako z nadaljevanjem šolanja kot s poklicno
dejavnostjo. Šola naj torej nudi učencu kakovostno izobrazbo in vzgojo.
Z vsebino učenčevega izhodiščnega stanja na srednji šoli, ki ga ob začetku vsakega šolskega leta
pripravi razredni svet, so seznanjeni učenčevi starši na razrednem sestanku meseca oktobra. Na tem sestanku
se vzpostavi prvi stik med starši in predmetnimi profesorji učencev.
STRUKTURA RAVNATELJSTVA
Ravnateljstvo sestavlja 6 otroških vrtcev, 6 osnovnih šol in nižja srednja šola.
OTROŠKI VRTCI
Pika Nogavička v Dolini
Palčica v Ricmanjih
Kekec v Boljuncu
Miškolin v Borštu (trenutno nameščen v Boljuncu)
Mavrica v Miljah
v Mačkoljah (začasno prekinjen pouk)
OSNOVNE ŠOLE
Prežihov Voranc – Dolina/Mačkolje
Mara Samsa – Domjo
Ivan Trinko Zamejski – Ricmanje
Fran Venturini Boljunec/Boršt/Pesek – Boljunec
Fran Venturini Boljunec/Boršt/Pesek – Boršt
Albin Bubnič – Milje
NIŽJA SREDNJA ŠOLA
Simon Gregorčič - Dolina
Zaradi specifike ravnateljstva – obsežen teritorij, ki zaobjema različne družbene stvarnosti: predmestje,
vas, mestece (Milje), so si šole in vrtci že pred leti zasnovale skupen vzgojno-didaktični kurikulum, ki
predstavlja izhodišče učnih načrtov posameznih šolnikov. Skupni načrt je istočasno osnova za skupno
načrtovanje in preverjanje in skupni dokument, ki omogoča primerjanje in skupno opredeljevanje učnih
smotrov.
Bodisi skupni učni načrti kot skupno oblikovanje vzgojnih dejavnosti omogočajo šolam in vrtcem, da se
izognejo izolaciji, v katero bi lahko zapadle manjše šolske skupnosti, in nudijo šolnikom sredstvo analize,
primerjanja in vrednotenja lastnega dela.
To je nedvomno porok za boljšo zavestno izbiro metodološko-didaktične poti.
ŠOLA IN OKOLJE
Večina vzgojnih projektov ravnateljstva ima kot izhodišče sodelovanje z zunajšolskimi in športnimi
ustanovami, ki delujejo na ozemlju in naravovarstveno vzgojo ter ekološko osveščanje.
Vzgib za ta vzgojni iter ima svoje korenine v teritorialni in družbeni danosti okolja, ki ga označujeta
dobro razpredena mreža kulturnih in športnih organizacij.
Za slovensko šolo v Italiji, ki je glavna javna ustanova slovenske manjšine, sta povezovanje in
sodelovanje s kulturnimi ustanovami eksistenčnega pomena. Kultura in narodno izročilo sta predpogoj za razvoj
in utrjevanje narodnostne identitete, za osvojitev vrednot, miselnosti in tradicije matičnega naroda. Vse to
predstavlja nujno osnovo za pravi demokratični razvoj in za enakovredno sodelovanje z drugimi narodi.
VRTCI IN OKOLJE
Otroški vrtci veliko sodelujejo z vsemi kulturnimi ustanovami, predvsem s tistimi, ki so prisotne v njihovi
bližnji okolici. Vsako šolsko leto vzgojiteljice načrtujejo dodatne dejavnosti, ki temeljijo prav na sodelovanju s
kulturnimi delavci in ustanovami.
Taka oblika dela se je izkazala za izredno pozitivno, zato bodo vzgojiteljice v prihodnosti še popestrile
svoje vzgojno-didaktično delo predvsem z različnimi projekti in pobudami, ki bodo vključevale prisotnost
strokonjakov, kulturnih delavcev, staršev in nasplošno vseh občanov.
NAMENI ŠOLSKE SKUPNOSTI
Otrok se nemoteno lahko razvija in izobražuje v prijaznem in naklonjenem okolju.
Šolska skupnost mora biti zgled spoštovanja dostojanstva posameznikov in zgled spoštovanja
drugačnosti, zgled strpnosti in enakih možnosti.
Spoštovanje do drugih izhaja iz občutka samospoštovanja in iz pozitivne samopodobe.
Zato bo šolska skupnost:
1. celostno oblikovala učenčevo osebnost v sodelovanju z družinskim okoljem. Vrednotila bo učenčeve
dosežke, ne glede na to, ali so umetniški, športni ali praktični;
2. skrbela za pridobivanje znanja, spretnosti, izkušenj in sposobnosti za nadaljnje izobraževanje in
samoizobraževanje;
3. razvijala in utrjevala kulturno identiteto in zavest narodne pripadnosti;
4. skrbela za osvajanje pozitivnih družbenih vrednot;
5. si prizadevala za izoblikovanje ustreznih pozitivnih odnosov do drugačnosti, razumevanja in upoštevanja
različnih kultur;
6. pozorna bo do otrokove potrebe po razvedrilu in prostem času.
Šolska skupnost bo otroke navajala na poznavanje in spoštovanje temeljnih dolžnosti:
1. učenci so dolžni redno in točno obiskovati pouk in stalno izpolnjevati učne obveznosti;
2. učenci so dolžni izkazovati ravnateljici, učiteljem, vsemu osebju in svojim sošolcem enako spoštovanje,
kakršno zahtevajo zase;
3. učenci so dolžni spoštovati organizacijske in varnostne ukrepe, ki jih določa pravilnik šole;
4. učenci morajo uporabljati na primeren način strukture, stroje in didaktične pripomočke ter se v šoli tako
obnašati, da ne poškodujejo šolske lastnine;
5. učenci so soodgovorni za ustvarjanje prijetnega šolskega okolja in skrbijo zanj, saj je pomemben dejavnik
kakovosti šolskega življenja.
Pri celotnem vzgajanju človekove osebnosti mora šolska ustanova izhajati iz načel, ki so zaobjeta v Splošni
deklaraciji človekovih pravic in Konvenciji Združenih narodov o pravicah otrok.
IZLETI IN VODENI OBISKI
V začetku šolskega let razredni svet ter medrazredni in oddelčni sveti posameznih šol in vrtcev
izoblikujejo letni načrt vzgojnih dejavnosti, ki ga odobrita zbor učnega osebja in Zavodni svet.
Za vsak izhod morajo učenci imeti privoljenje staršev in osebni dokument, na osnovni šoli in vrtcih tudi
pooblastilo ravnatelja.
SINDIKALNA ZBOROVANJA IN STAVKE
Vsi šolski uslužbenci imajo pravico do stavke in sindikalnega zborovanja. V slučaju, da se vsi udeležijo
sindikalnega zborovanja, se pouk prične kasneje oz. se predčasno zaključi. Učitelji poskrbijo, da pravočasno
obvestijo starše o morebitnem skrajšanem urniku. Starši morajo osebno preveriti stanje na šoli.
IZOBRAŽEVANJE
V prvih mesecih šolskega leta zbor učnega osebja izobraževalni načrt in ga sproti preverja in prilagaja
potrebam in sprotnim izobraževalnim predlogom akreditiranih ustanov.
RAZVOJNE IN VZGOJNE NALOGE OTROŠKEGA VRTCA
Sodobni pogledi na otroka in vzgojo temeljijo na splošnem priznavanju otrokovih pravic (določa jih tudi
italijanska Ustava in različne mednarodne listine).
Zakon 444/68, ki sloni na kulturni in družbeni raznovrstnosti, je omogočil oblikovanje nove zavesti o
vlogi vrtca, ki postaja prva stopnja šolskega sistema.
Predšolska vzgoja naj bo podprta predvsem s teorijami osebnosti zlasti znotraj humanistične
psihologije, ki poudarja aktivno in pozitivno podobo človeka. Gre za teorije, ki gledajo na razvoj kot kontinuiran
in dinamičen proces (kakovostne in količinske spremembe), hkrati pa nakazujejo potrebo po vzporednosti,
usklajenosti in integraciji med posameznimi področji otrokovega razvoja.
Ko poudarjamo, da so teorije o otrokovem razvoju in učenju v predšolskem obdobju temelj koncepcije
predšolske vzgoje, ne smemo spregledati tudi dejavnikov v širšem socialnem in družbenem prostoru, v katerem
otrok živi in odrašča: aktualne potrebe družbe, vedenjske in socialne vzorce, soočanje z drugimi kulturami in
narodnostmi.
Od tu dalje smo bliže temu, kar želimo doseči z načrtno predšolsko vzgojo: otrokov skladen razvoj,
radovednost, samostojnost, pozitivno podobo o sebi, ustvarjalnost, kritičnost, sposobnost razmišljanja,
posploševanja, prilagoditev okolju, širok fond specifičnih znanj in spretnosti.
Dosledno upoštevamo: družbo v razvoju;
položaj otroka in družine;
otroka kot subjekta pravic;
življenjsko okolje in vzgojne dejavnike.
Otroški vrtec:
naj bo prostor v katerem si otroci (dečki in deklice):
- skladno razvijajo osebnost in sposobnosti prilagajanja novim/drugačnim razmeram;
- pridobivajo znanje in si razvijajo sposobnosti in spretnosti;
- razvijajo si stalne in pozitivne medsebojne odnose.
Oris metod:
- igra v vseh njenih komponentah in izrazih;
- raziskovanje in odkrivanje;
- sporočanjski odnosi;
- didaktično posredovanje (načini in sredstva);
- opazovanje, načrtovanje in preverjanje;
- dokumentacija.
Organizacija za vzgojo:
- organizacija oddelka;
- vsakodnevne dejavnosti;
- razdelitev prostorov;
- časovna razdelitev.
KATERE SO TEMELJNE NALOGE OTROŠKEGA VRTCA
V okviru šolskega vzgojnega sistema mora vrtec omogočiti celovit razvoj otrokove osebnosti od tretjega
do šestega leta starosti.
1. VZGOJNI SMOTRI
A. Oblikovanje identitete:
razvijati in utrjevati nekatere vedenjske vzorce, kot so spoštovanje in zaupanje vase, v lastne
sposobnosti, spoštovanje do lastne kulturne identitete in vrednot družbe, razumevanje in spoštovanje
drugačnih...
B. Razvijanje samostojnosti:
postopno razvijanje otrokove samostojnosti, spodbujanje k lastni izbiri, sprejemanje vrednot kot so
solidarnost, sodelovanje, svoboda, spoštovanje sebe in drugih, pravičnost in sprejemanje odgovornosti...
C. Razvijanje sposobnosti in spretnosti:
pospeševati in utrjevati razvoj otrokovih čutnih, zaznavnih, gibalnih, jezikovnih in intelektualnih
spretnosti in sposobnosti.
2. RAZVOJNE RAZSEŽNOSTI
- upoštevanje otrokovih zmožnosti dojemanja glede na razvojno stopnjo, starost in vplive družine ter okolja.
3. SIMBOLNO – KULTURNI SISTEMI
- to so sredstava in način delovanja, oblikovanja pojmov, ki otroku omogočajo višjo raven umskega razvoja.
Združujejo in urejajo sklope kulturno in zgodovinsko določenih pomenov, ki posredujejo različna
obvestila na različne načine (jezik, umetnost, znanost...).
4. NEPRETRGANOST VZGOJE
- vrtec je dolžan upoštevati kot bistveno sestavino pri načrtovanju kulturno identiteto otroka. Predvideti je
potrebno sistem odnosov med vrtcem in ostalimi šolskimi stopnjami in okoljem.
V ta namen učitelji in vzgojiteljice sestavljajo komisijo za vzgojno-učno povezavo. Namen te je skrbeti
predvsem za pretok informacij med vzgojitelji in učitelji, pa tudi načrtovanje raznih skupnih pobud in
dejavnosti.
Pred začetkom šolskega leta se vzgojiteljice posameznih vrtcev srečajo z učitelji prvih razredov za
posredovanje podatkov o prvošolcih.
V prvih mesecih pouka se vzgojiteljice zopet srečajo z učitelji bližnje šole za načrtovanje skupnih uric.
Urice potekajo bodisi v vrtcu kot v osnovni šoli.
Vzgojiteljice izvajajo specifične vzgojno učne posege za 5– letne otroke, prav zato, da je sodelovanje
med tema dvema ustanovama še bolj tesno.
Vsa dokumentacija, ki jo vzgojiteljice izdelajo o posameznih otrocih, je na razpolago učiteljem.
5. VKLJUČEVANJE DRUGAČNIH OTROK
Vrtec naj sprejme vse otroke, tudi tiste, ki so moteni v telesnem in duševnem razvoju. Prisotnost
drugačnih otrok naj bo vir zanimive dinamike odnosov in sodelovanja in možnost za dozorevanje.
Zanje je prav ta ustanova bistvenega vzgojnega pomena.
6. POGOJI IN KRITERJI ZA SPREJEM MINIMALČKOV (otroci, ki dopolnijo 3 leta do 30. 4. tekočega šolskega
leta) so v prilogi. Odvisni bodo od sklepa Zavodnega sveta in od vzgojnih smernic, ki jih postavi vsako leto
zbor vzgojiteljic.
RAZVOJNE, UČNE IN VZGOJNE NALOGE OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE
SPECIFIČNI VZGOJNI SMOTRI
v vedenju:
- spoštovati pravila sožitja, dopustiti in upoštevati razlike v vseh oblikah;
- vzgajati v čutu pripadnosti slovenskemu narodu
v socializaciji:
- sodelovati s sošolci in z odraslimi ob spoštovanju različnih stališč, reševati spore brez uporabe sile;
pri šolskem delu in učenju:
- utrjevati zbranost in pozornost ter ustrezno sodelovanje;
- razvijati delovne navade pri šolskih in domačih obveznostih;
- vztrajati pri premagovanju težav;
- razvijati logične in kritične sposobnosti.
UČNI SMOTRI
Njihovo težišče ni več v VSEBINAH, t.j. na informiranju in memoriranju, temveč na FORMIRANJU, se
pravi na razvijanju miselnih in drugih spoznavnih sposobnosti in na sledečih kompetencah:
- povezovati učne vsebine;
prepoznati dejanja, pojave, informacije;
ugotoviti vzročno posledične odnose;
dojeti pomen verbalnega in neverbalnega sporočila;
sklepati na podlagi že znanega;
prenašati pojme na nova področja;
ločevati med bistvenim in nebistvenim;
razčleniti snov na sestavne dele;
izražati osebno mnenje;
Specifično za srednjo šolo:
- Razviti zmožnost ustvarjalne uporabe raznih oblik besednega in nebesednega sporočanja;
- obvladati uporabo raznih vrst strokovnega izrazja pri vseh predmetih;
- razviti sposobnost samostojnega raziskovanja in opravljanja operativnih dejavnosti;
- pridobiti sposobnost opazovanja ter zmožnost opravljanja analize in sinteze;
- razviti zmožnost za logično in kritično presojanje;
- usvojiti ročne in praktične spretnosti ter samostojno opravljati tehnično operativno delo;
- navajati se k vedno globljemu samospoznavanju;
- navajati se k pridobivanju in usvajanju znanja, sposobnosti, operativne spretnosti in veščine za nadaljnje
izobraževanje in samoizobraževanje.
-
ODNOSI V ŠOLI IN VRTCU
Šole in vrtci bodo izdelali HIŠNI RED, kjer bodo jasno izražene postavke, ki uravnavajo skupno šolsko
življenje.
Šolska pravila in vzgojni ukrepi bodo temeljili na pravičnem ravnanju in ustreznih postopkih.
Prijazno šolsko ozračje, naravnano na sprejemanje, sodelovanje in upoštevanje vsakega posameznika,
je predpogoj za vzgojo k demokratičnemu sožitju.
Pomembno pri tem je tudi kultiviranje pozitivnih in tvornih poštenih odnosov med odraslimi, t.j. bodisi
med šolniki, ki izvajajo učno-vzgojni proces, bodisi med šolniki in starši, kajti oboji imajo isti cilj: ZAGOTOVITI
OTROKOM NAJBOLJŠO VZGOJO IN IZOBRAZBO.
Vzgojiteljice sestavijo dnevni red vsakega posameznega vrtca, predvsem, da bi seznanile starše in
uporabnike o vsakodnevnem poteku vzgojno-didaktičnih dejavnosti in o celotni organizaciji pouka v otroških
vrtcih.
Šole in vrtci izdelajo skupno zgibanko, v kateri je kratek opis vseh šol in otroških vrtcev našega
ravnateljstva. Namen te je seznaniti vse uporabnike oziroma bodoče uporabnike z različnimi didaktičnimi
ponudbami in urniki delovanja vseh šol in vrtcev.
METODOLOGIJA DELA
Pri vsakem predmetu bo učitelj na vseh stopnjah izbral ustrezno metodo in oblike dela za dosego
optimalnega nivoja pouka in za usvajanje učne snovi.
Metode bodo spodbujale umske in psihomotorične sposobnosti ob učni diferenciaciji in individualizaciji
glede na izhodiščno stanje.
Pomembno je tudi usklajevanje in povezava učnih oblik, kajti vse metode niso enako uspešne za vse
učence. Pri individualizaciji pouka je nujno potrebno upoštevati kognitivne stile učencev (slušni, vidni, slušnovidni, izkustveno-praktični stili).
Pri najbolj razširjeni metodi pouka, t.j. frontalni, je uspešnost pouka odvisna od besedne komunikacije
– razlage.
Na nivoju osnovne in srednje šole se mora frontalni pouk nujno popestriti z dodatki: vključevanje
raznovrstnih dokazov, primerov, ilustracij, prispodob, vprašanj s povezovanjem predznanja, s pogostimi
povratnimi informacijami. Pri tem je nujno upočasniti tempo za šibkejše učence in posredovati dodatke
zmožnejšim učencem. Zelo pomembna je tudi oblika komunikacije, ki mora biti razgibana in pozorna do
govorne dinamike, ritma, tempa, artikulacije, barve in intonacije glasu. Posebno na nižji stopnji pa se ne more
prezreti pomena telesne govorice-gestikuliranja, mimike ter drugih motoričnih oblik, ki ponazarjajo in okrepijo
sporočilnost. Na nivoju srednje šole tudi z uporabo digitalnih pripomočkov (interaktivne table, dlančnikov,
prenosnih računlnikov).
Pouk ne bo slonel zgolj na frontalni obliki, temveč bo njegova artikulacija obsegala tudi skupinsko, delo
v dvojicah in individualno učno delo.
Pouk bo potekal po sledečih glavnih smernicah:
- organizacija učne vsebine po enotah z medpredmetnimi povezavami;
- spoznavanje pojmov od enostavnega do kompleksnega, od konkretnega do abstraktnega.
Učitelji bodo:
vodili učence v usvajanje kognitivnih procesov;
spodbujali in razvijali motorične in zaznavne spretnosti, sprotno utrjevali, preverjali in vrednotili opravljeno
delo.
Pouk bo pestrejši z uporabo avdiovizuelnih sredstev, z obiski muzejev, kulturnih in gospodarskih
ustanov, s poučnimi izleti, z ogledom filmov in gledaliških predstav.
Učitelji in profesorji bodo v medrazrednih in razrednih svetih na podlagi preverjanja načrtovali potek
podpornih, dodatnih in dopolnilnih dejavnosti in usklajevali interdisciplinarne dejavnosti.
V otroškem vrtcu se ne izvaja oblike frontalnega pouka. Uspešnost in kakovost pouka pri predšolskih
otrocih je v veliki meri odvisna od čustvenega okolja, v katerem otroci doraščajo in živijo ter od uspešnosti
vzgojiteljic pri vzpostavljanju pozitivnih sporočanjskih in medosebnostnih odnosov.
Glavna metoda dela v otroškem vrtcu je igra. Preko igre otroci spoznavajo, odkrivajo in dojemajo.
Vzgojiteljice imajo nalogo, da igre vodijo, usmerjajo, predvsem pa spodbujajo in motivirajo otroke k
radovednosti po spoznavanju.
Izhajati morajo iz otrokovih potreb in pri tem upoštevati njihove razvojne zmogljivosti. Pri pouku
uporabljajo najrazličnejše pripomočke, sredstva in materiale, ki vedno popestrijo načrtovane urice.
-
MOTIVACIJA
Motivacija je pomemben dejavnik v učnem procesu. Učitelji morajo poznati elemente učne motivacije.
Ta vsebuje vse, kar spodbuja učenje, ga usmerja, mu določa intenzivnost in trajanje.
Elementi učne motivacije so notranji, v učencu samen in zunanji.
Notranji so:
- vzburjenje, napetost, budnost, pozornost;
- storilnost, želja po uspehu, strah pred neuspehom;
- nivo aspiracije;
- radovednost, interes za učenje.
Zunanji so:
- vzgojne metode (spodbujanje, podkrepitve...);
- povratne informacije (preverjanje in ocenjevanje).
NAČRTOVANJE
Timski sistem dela zahteva od šolnikov temeljit pristop ob načrtovanju in večjo koordinacijo dela.
Učitelji izdelajo na nivoju ravnateljstva skupen učni kurikulum, ki je izhodišče osebnemu učnemu
načrtu. S prihodnjim šolskim letom bo vključeval tudi nižjo srednjo šolo.
Na tedenskih sestankih učitelji temeljito analizirajo opravljeno delo in s storjenim seznanijo ostale
sodelavce učnega teama.
Na osnovi analizirane situacije načrtujejo in usklajujejo učne tedenske dejavnosti. Pri oblikovanju
dnevnih vsebin nujno pravilno zastavijo zahtevnost pri posameznih predmetih. Sproti skupno obravnavajo
odstope in problemske situacije ter oblikujejo individualne posege.
Natančno opredelijo in uskladijo tudi domače delo.
Vzgojiteljice izdelajo skupni letni načrt za vse otroške vrtce didaktičnega ravnateljstva. Iz tega vsak
posamezni vrtec izoblikuje osebni letni načrt. Splošni letni načrt je torej izhodišče za razne notranje oblike
načrtovanja.
Prav tako je skupen za vse vrtce načrt dodatnih dejavnosti. Tega vzgojiteljice skupno pripravijo pred
začetkom vsakega šolskega leta. Namen tega načrta je predvsem sodelovanje med vsemi otroškimi vrtci
našega ravnateljtva in pa sodelovanje z raznimi kulturnimi ustanovami prisotnimi v naši bližnji okolici.
Na srednji šoli potekata preverjanje in usklajevanje dela na mesečnih sejah razrednega sveta.
DOMAČE NALOGE
Domače naloge so okno, skozi katero ima družina vpogled v šolsko delo in so poglavitno in izredno
močno komunikacijsko sredstvo v odnosu ŠOLA - DOM.
Zaradi te pomembne vloge je potrebno to didaktično obliko čimbolj smotrno in usmerjeno uporabljati.
Domača naloga je predvsem ena izmed oblik za utrjevanje učne snovi in za ponavljanje učnih vsebin.
Uporabimo jo lahko tudi kot sredstvo preverjanja, in sicer kot individualne vaje za aplikacijo novih pojmov.
Domače delo izvedeno samostojno je v tem primeru pomembna povratna informacija o uspešno posredovanih
učnih vsebinah.
Učitelji tedensko opredelijo namen in obliko domačih nalog. Pri tem uskladijo tudi način podajanja
navodil (Galebov dnevnik, zvezek, beležka). Pri doziranju dela upoštevajo zunajšolske dejavnosti, ki jih otroci
opravljajo. Naloga učenca ne sme preobremenjevati in mu omejevati potrebnega prostega časa. Domače
naloge učitelji oblikujejo na različne načine, čimbolj pestro in domiselno. Pri podeljevanju domačih nalog učitelji
upoštevajo tudi pogoje, v katerih se otrok doma lahko uči. Šolniki domače naloge tudi redno pregledujejo in
popravljajo.
Učitelji seznanijo starše z metodologijo domačega dela in o njegovem namenu na prvem roditeljskem
sestanku.
Razen v posebnih primerih, opravijo učenci domače naloge samostojno.
Pri dodeljevanju domačih nalog se glede časovnih omejitev učitelji ravnajo na podlagi tehtnega
premisleka glede na specifičnost razredne situacije, s tem, da upoštevajo morebitne dogovore s starši in
specifične učne težave otrok.
Na celodnevnih šolah in na navadnih šolah na dan podaljška otroci praviloma ne opravljajo domačih
nalog. Izjema je lahko sobotni dan na celodnevnih šolah. Branje od tretjega razreda dalje ni obravnavano kot
oblika domače naloge, ampak postane za otroke že oblika doživljanja prostega časa in osebne rasti.
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE
OTROŠKI VRTEC
V otroškem vrtcu je preverjanje opravljenih vzgojno-didaktičnih dejavnosti mesečno. Ob koncu vsakega
meseca si vzgojiteljice zapišejo preverjanje v vpisnico. Prav tako oddajo vzgojiteljice na ravnateljstvo zaključno
preverjanje vsakega posameznega vrtca ob zaključku šolskega leta ter preverjanje opravljenih dejavnosti v
sklopu vzgojno – učne povezave z osnovno šolo.
Ocenjevanje
V otroškem vrtcu niso predvidene stroge oblike ocenjevanja, vendar vzgojiteljice že vrsto let
izpolnjujejo opazovalne lestvice vrednotenja otrokovih sposobnosti in spretnosti predvsem zato, da stalno
strokovno spremljajo otrokov razvoj in napredke.
Shede so razdeljene na sledeča področja:
- osebni podatki o otroku;
- stopnja samostojnosti;
- socio-afektivno področje;
- motorično področje;
- kognitivno področje;
- komunikacijsko področje.
Podatke o vsakem otroku zapisujejo vzgojiteljice enkrat..
Ob koncu šolskega leta izpolnujejo še zadnji del, ki je namenjen opombam in opisu sposobnosti po sledečih
področjih:
- motorika;
- imitacija;
- percepcija;
- govor in komunikacija;
- socializacija;
- samostojnost.
Vzgojiteljice zapišejo v vpisnico osebne podatke otrok, prisotnosti, urnik. Zapisovanje prilagodi vsak
otroški vrtec lastnim potrebam in specifikam.
Podatki o posameznih otrocih ostanejo tajni, so pa na razpolago staršem in učiteljem prvih razredov le
v obliki individualnih pogovorov.
Posebej za 5-letne otroke vzgojiteljice sestavijo izstopne teste. Te otroci izpolnjujejo pod vodstvom
vzgojiteljic, pretežno v zadnjih mesecih pouka. Testi služijo predvsem zato, da učitelji lahko vrednotijo stopnjo
sposobnosti in spretnosti otrok ob zaključku šolskega leta oziroma ob vstopu v prvi razred osnovne šole.
Vsi učitelji, ki so vključeni v učno-vzgojni proces, so v enaki meri odgovorni za ocenjevanje učnovzgojnih dosežkov učencev.
Ocenjevanje ima prvenstveno funkcijo oblikovanja in spremljanja učenca na njegovi učno-vzgojni poti. Izvajano
bo tako, da bo vsak učenec deležen stalne spodbude pri prizadevanjih za izboljšanje svojega znanja in
spretnosti.
OSNOVNA ŠOLA
Šolniki bodo stalno preverjali predelane vsebine in učne cilje, da ugotovijo razumevanje snovi in oblike
utrjevanja.
Pri ocenjevanju bodo učitelji upoštevali doseženo sposobnost, stopnjo obvladovanja snovi, delovne
navade in socializacijo. Ocenjevanje bo zato globalno in ne bo slonelo na posameznih preizkusnih nalogah.
Preverjanje in ocenjevanje bo potekalo v sledečih fazah:
a) ugotavljanje začetnega stanja s sistematičnim opazovanjem;
b) sprotno preverjanje in ocenjevanje;
c) določanje stopenj osvojenega znanja pri posameznih predmetih;
d) sestava globalne oznake na osnovi začetnega stanja, zastavljenih smotrov in individualiziranega učnovzgojnega procesa.
KRITERIJI OCENJEVANJA NA OSNOVNI ŠOLI
SESTAVA ZAČETNEGA PROFILA
1.
A)
B)
C)
IZKUŠNJE, PREDZNANJE, SPRETNOSTI, DOJEMANJE
Sposobnosti zaznavanja in opazovanja (predvsem za PRVOŠOLCE)
orientacija v času in prostoru: časovna razmerja, prostorska in količinska razmerja;
ugotavljanje podrobnosti in razlik;
grafomotorične sposobnosti.
Jezikovno predznanje
besedni zaklad, razumevanje in izražanje v obeh jezikih
Znanje
posamezna področja – splošna razgledanost
Č) Interesi – močna področja
D) Kakovost mišljenja in pomnenja
- sposobnost ugotavljanja vzročno-posledičnih odnosov;
- sposobnost analize in sinteze;
- ločevanje bistvenega od nebistvenega;
- analiza problemskih situacij;
- kognitivni stil;
- pomnenje – trajanje;
- nazorno – mehansko;
- logično – dobesedno.
E) Psihomotorika
- lateralizacija, gibčnost, zdravje itd.
2. VKLJUČEVANJE V OKOLJE IN SODELOVANJE
(Socializacija in samostojnost)
A) Samostojnost
B) Iniciativost
C) Prilagodljivost – tolerantnost na frustracije
Č) Otrokov položaj v skupini
- dominantnost – podrejenost;
- sodelovanje;
- odnos s sošolci;
- vzroki morebitnega odklanjanja oz. konfliktov.
D) Odnos do učitelja
- sproščen – zavrt;
- spoštljiv – nespoštljiv;
- odkrit – potuhnjen;
- plašen – napadalen;
- odklonilen itd.
3. ODNOS DO ŠOLSKEGA DELA
A) KAKOVOST MOTIVACIJE
interesi: šolski; izvenšolski;
B)
-
vrsta motivacije
1) notranja: zanimanje;
zunanja: kazni – nagrade;
2) storilnostna motivacija;
želja po uspehu;
strah pred neuspehom;
3) nivo motivacije: visok – nizek.
KAKOVOST POZORNOSTI
trajnost;
pri samostojnem delu;
pri skupnem delu;
C)
Č)
-
pri opazovanju;
pri poslušanju;
kaj moti pozornost?
CELODNEVNE NAVADE
aktivnost;
rednost;
natančnost;
vztrajnost;
potrpežljivost;
prizadevnost;
samostojnost;
organiziranost.
KRITIČNOST
pozitivna;
negativna (odklonilna).
VREDOTENJE UČNO–VZGOJNEGA PROCESA
1)
2)
3)
-
Razvoj kulturnih zmožnosti (izobraževalni smotri)
obvladovanje smotrov;
poznanje vsebin (podatkov);
jezikovno znanje (razvoj besednega zaklada, razumevanje, sporočanje, itd.);
poznavanje načinov ravnanja s posameznimi podatki (od delovnih navad do raziskovalnih spretnosti);
razumevanje (presojanje podatkov, povezovanje znanja);
analiza (razstavljanje sporočil, ločevanje bistvenega od nebistvenega);
uporaba znanja (prenos naučenega v nove situacije, sposobnost reševanja problemov);
sinteza (uporaba znanja na izviren način);
kritičnost (sposobnost vrednotenja).
Osebna avtonomija, samostojnost (socialni razvoj ter razvoj stopnje samostojnosti)
samostojnost;
samozavest;
samokontrola;
samospoštovanje;
smisel za odgovornost – prizadevnost;
kritičnost;
socialna identiteta.
Sposobnost za demokratično sožitje
sposobnost aktivnega sodelovanja;
sposobnost upoštevanja mnenja drugih;
sposobnost samostojnega odločanja;
upoštevanje družbenih norm;
poznavanje družbenih odnosov;
vljudnost.
UGOTAVLJANJE STOPNJE ZNANJA
Na osnovi smotrov in vsebin, predpisanih v učnih načrtih in določenih pri didaktičnem ocenjevanju za
posamezne razrede, učitelji zborno ugotavljajo stopnjo znanja, ki jo učenec dosega v učno–vzgojnem procesu.
Učenčev napredek v usvajanju osnov posameznih predmetov učitelji vrednotijo z besednimi oznakami, ki se
nanašajo na stopnjo usvojenega znanja in spretnosti.
VREDNOTENJE UČENČEVEGA NAPREDKA
Učenčev napredek v kulturnem, osebnem in socialnem razvoju je opisan v spričevalu v končni oznaki.
Učitelji sintetično opišejo razvoj učenčevega znanja, kognitivnih sposobnosti in socializacije. Pri sestavljanju teh
oznak učitelji poudarijo predvsem:
a) delovne spretnosti, sposobnosti sporočanja, razvoj besednega zaklada, sposobnost reševanja problemov in
praktično uporabo znanja;
b) osebno avtonomijo, samoobvladanje, odgovornost in prizadevnost, kritično presojo;
c) sposobnost sodelovanja v skupini, spoštovanje pravil, sposobnost upoštevanja mnenja drugih, obzirnost in
vljudnost.
Končno mnenje, ki ga učitelji sporočijo družini, vsebuje s sledeči sklep:
pripuščen ali ni pripuščen k naslednji stopnji obveznega šolanja.
SREDNJA ŠOLA
Na osnovi smotrov in vsebin, predpisanih v učnih načrtih in določenih pri didaktičnem ocenjevanju za
posamezne razrede, učni tim ugotavlja stopnjo znanja, ki jo učenec dosega v učno-vzgojnem procesu. Na
končno oceno ne vpliva samo stopnja znanja, ki jo je učenec dosegel, a tudi njegova prizadevnost, spretnost in
odnos do posameznega učnega predmeta. Profesorji vrednotijo znanje učencev s posebnimi potrebami na
poseben način, kot predvideva obstoječa normativa.
PREVERJANJE
S preverjanjem znanja se zbirajo informacije o tem, kako učenec razume učne vsebine. Profesor
preverja znanje učenca pred, med in ob koncu obravnave učnih vsebin. Preverjanje znanja pred obravnavo
novih učnih vsebin je namenjeno ugotavljanju učenčevega predznanja. Preverjanje znanja med učnim
procesom je namenjeno ugotavljanju učenčevega razumevanja učnih vsebin ter analiziranju in odpravljanju
vzrokov, zaradi katerih učenec te vsebine slabo razume ali jih ne razume. Preverjanje znanja ob koncu
obravnave novih učnih vsebin je namenjeno ugotavljanju, kako učenec razume celoto obravnavanih učnih
vsebin.
Funkcija preverjanja je ugotavljanje, ali vsi otroci obvladajo vsaj minimalne standarde znanja (kar je
pogoj za nadaljnje učenje). Učenec, ki še ne obvlada vsaj minimalne stopnje znanja, bo deležen individualnih
posegov.
MERJENJE ZNANJA
Merjenje usvojenega znanja na raznih predmetnih področjih se med šolskim letom opravlja, ko je bila
učna snov posredovana, utrjena in je bilo preverjeno, da so učenci snov razumeli ter usvojili. Vsak učenec ima
pravico do javnega in hitrega ocenjevanja, kot predvideva DPR št. 122/09. Ocene so v številkah od 1 do 10
razen za verouk. Za določanje kriterijev za določanje ocene v spričevalu, ocene iz vedenja, potek zaključnega
izpita glej tabele v prilogi.
SPRIČEVALO IN POTRDILO O KOMPETENCAH
Ocenjevanje, ki se odraža v spričevalu, je zaključni del vzgojne in izobraževalne dejavnosti in izhaja iz
sistematičnih opazovanj razrednih učiteljev in profesorjev skozi vse leto. Podatki o posameznih učencih morajo
sintetično nakazovati razvoj posameznika in razredne skupnosti, tako da nudijo jasno sliko o razvojnih
stopnjah, ki so jih dosegli posamezniki in skupnost. Preverjanje in ocenjevanje mora biti v skladu z opravljenim
delom v razredu.
Učenci ob koncu petega razreda osnovne šole in dijaki ob koncu 3. razreda nižje srednje šole dobijo tudi
potrdilo o kompetencah.
KRITERIJI ZA OBLIKOVANJE RAZREDOV
Na šolah dolinskega večstopenjskega zavoda ravnateljstva ni paralelnih razredov.
V slučaju večrazrednic bomo pri oblikovanju razredov upoštevali sledeče:
1) združljivost v sklopu ciklusa;
2) združljivost na osnovi organizacijskih potreb;
3) število učencev – združen razred z nižjim številom učencev.
V slučaju paralelk na srednji šoli bomo pri oblikovanju razredov upoštevali sledeče:
1) enako število deklet in fantov;
2) dodelitev istemu razredu manjših skupin učencev iz iste šole (do 6), drugače se učenci delijo med
obema razredoma;
3) nižje število učencev v razredu, kjer so prisotni učenci s posebnimi potrebami.
KRITERIJI ZA PODELITEV RAZREDOV UČITELJEM
Kriteriji za podelitev razredov in predmetnih sklopov učiteljem po sledeči lestvici – v primeru, da ni sporazuma v
kolektivu ima prtednost učitelj, ki razpolaga z višjim številom sledečih pogojev:
1) didaktična kontinuiteta:
a) v razredu;
b) v vzorcu.
2) specifične strokovne izkušnje iz posameznih predmetnih sklopov:
a) visokošolski študij iz predmetnega področja;
b) usmerjeni formativni tečaji (kot docent);
c) usmerjeni formativni tečaji (kot slušatelj);
č) sestava učbenikov za specifično predmetno področje;
d) letna poučevanja istega predmetnega področja;
3) službena doba;
4) starost.
KRITERIJI ZA DODELITEV ŠOLNIKOV NA POSAMEZNO ŠOLO/VRTEC
1)
2)
3)
4)
Predlog Področnemu svetu
Pri dodelitvi šolnikov na posamezno šolo oz. vrtec bo didaktični ravnatelj upošteval naslednje kriterije:
pogoje, kot jih narekuje letna kolektivna decentrirana delovna pogodba;
v slučaju, da bi bilo število prosilcev za posamezno šolo/vrtec višje od števila razpoložljivih mest, bo
ravnatelj dodelil mesta na osnovi ravnateljske prednostne lestvice;
šolniki, ki so že del ravnateljskega seznama osebja, imajo prednost pred šolniki, ki prvič vstopijo v
ravnateljski seznam osebja;
možen je tudi dogovor med dvema ali več šolniki v zvezi z začasno sporazumno izmenjavo sedeža.
Izmenjava je lahko eno ali večletna. Izmenjavo potrdi zbor učnega osebja.
Na srednji šoli je predmetni profesor dodeljen učencem za dotični natečajni razred. Pri literarnih predmetih za
natečajni razred A085 je en profesor dodeljen dvema razredoma po načelu kontinuitete.
NADZORSTVO NAD UČENCI
Pred začetkom pouka
Šolniki sprejemajo in nadzorujejo učence 5' pred začetkom pouka. Starši poskrbijo za pravočasen
prihod otrok v šolo. V slučaju potrebe po zgodnejšem prihodu v šolo, je ta mogoč samo tam, kje šolsko učno
in neučno osebje izvaja nadzorstvo.
Med odmori:
Šolniki načrtujejo proste in vodene rekreativne dejavnosti. Med odmorom so učenci pod stalnim
nadzorstvom šolnikov. Zanje je med jutranjim odmorom predvsem odgovoren šolnik, ki je izvajal učno enoto tik
pred začetkom odmora. Učitelji tujega jezika, pomožni učitelj in veroučitelji, ki poučujejo na več šolah, so
razrešeni nadzorstva med odmori, če zaradi službenega urnika morajo na drugo delovno mesto. V slučaju, da je
eden od prej navedenih šolnikov opravil učno uro pred odmorom, si nadzorstvo nad učenci prevzame šolnik, ki
bo opravil naslednjo učno uro, kot jo predvideva šolski urnik. Med popoldanskim odmorom je odgovoren šolnik,
ki izvaja popoldanski pouk v razredu na osnovi urnika. Na šolah, kjer načrtujejo rekreativne popoldanske
dejavnosti po skupinah učencev na osnovi odprtih razredov, vsako skupino vodi po najmanj 1 učitelj po
predhodno določenem razporedu.
Po zaključku pouka:
Šolniki spremljajo otroke do izhoda dvoriščnih vrat. Tu preverijo prisotnost staršev. Starši so dolžni
sprejeti otroka v nadzorstvo takoj po zaključku pouka.
Na šolah, kjer deluje služba šolskega avtobusa, učitelji počakajo na njegov prihod skupaj z učenci. Na
šolah, kjer to nalogo izpolnjuje neučno šolsko osebje, je slednje odgovorno za učence v času med zaključkom
pouka in prihodom šolskega avtobusa.
Med vodenimi obiski in izleti: Vsak učitelj je odgovoren za največ 15 učencev. Vodenih obiskov otrok, ki
obiskujejo otroške vrtce, se udeležujeta obe vzgojiteljici.
Na srednji šoli je vstop v šolsko vežo dovoljen od 7.30 dalje ob prisotnosti profesorja, ki je zadolžen za jutranje
nadzorstvo. V veži si mora vsakdo obrisati obuvalo. Učenci, ki vstopijo v šolsko stavbo, ne smejo oditi iz šole
brez dovoljenja. Na šolskem hodniku v pritličju učenci mirno čakajo na začetek pouka. 5 minut pred začetkom
pouka, to je ob 7.40, vstopijo učenci v učilnico v spremstvu profesorja, ki ima prvo uro. Ob 7.45 se pouk začne.
Ob koncu pouka morajo profesorji, ki so zadnjo učno uro v razredu, pospremiti učence do dvoriščnih vrat. V
primeru slabega vremena, sneženja in podobno, sodeluje vse osebje pri nadzoru nad učenci pri izhodu iz šolske
stavbe oziroma dvorišča ali občinske telovadnice, dokler niso vsi učenci na varnem. V posebnih primerih, če se
starši ne javijo za prevzem učencev, je treba poklicati organe javne varnosti. Učenci se po pouku ne smejo
zadrževati v šolskem poslopju oz. na dvorišču. V primeru stavke so starši obveščeni in vse sledi, kot predvideva
zakon.
ODSOTNOSTI UČENCEV
Odsotnost učenca od pouka, njegov predčasni odhod iz šole ali kasnejši prihod, starši utemeljijo pisno
(Galebov šolski dnevnik).
V primeru suma nalezljive bolezni dostavijo starši samoizjavo, v kateri navedejo zdravnikovo mnenje,
da je otrok lahko prisoten pri pouku.
UPORABA PROSTOROV, APARATUR IN DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV
Vsi zaposleni na posamezni šoli imajo pravico, da se poslužujejo pri šolskem delu vseh prostorov,
aparatur in didaktičnih pripomočkov, s katerimi šola razpolaga po predhodnem medsebojnem dogovoru. Vsak
posameznik ravna z navedenim materialom ustrezno in odgovorno.
Ob zaključku pouka šolniki pregledajo inventarni material.
KOMUNIKACIJA ŠOLA – DOM
Govorilne ure na osnovni šoli bodo vsaj 1 krat mesečno po razporedu, s katerim bodo seznanjeni
vsi starši in bo objavljen na oglasni deski. Na srednji šoli ba enkrat na teden v jutranjih urah od 55' do 30',
sorazmerno z urnikom, ki ga tisti profesor ima na šoli.
Roditeljski sestanki bodo praviloma ob zaključku vsakega dvomesečja.
Delili se bodo na dva dela:
1) splošno informativen;
2) individualno poročanje.
Vabilo bodo starši prejeli vsaj 5 dni pred določenim datumom. V izrednih situacijah se lahko skliče sestanek tudi
dan prej v pisni obliki, ali tudi telefonsko.
Roditeljski sestanek lahko skličejo tudi starši na osnovi 1/3 staršev otrok posameznega razreda ali 1/3
staršev otrok cele šole v slučaju potrebe po specifični skupni obravnavi. Vabilo in dnevni red sestavi (jo)
predstavnik (i) staršev.
KOMUNIKACIJA VRTEC – DOM
Govorilne ure v otroškem vrtcu potekajo 1 krat mesečno po razporedu, ki ga določita vzgojiteljici za
vsak vrtec.
Predvideni so štiri roditeljski sestanki v šolskem letu in en informativni sestanek za starše novo –
vpisanih otrok. Ta se navadno vrši pred zaključkom dobe vpisovanja.
Datume in dnevni red sestankov razobesijo vzgojiteljice vsaj 5 dni pred določenim datumom na oglasno
desko. Prav tako so redno razobešena na oglasni deski vsa sporočila in okrožnice za starše.
SUBJEKTI VZGOJNE ORGANIZACIJE
Subjekti vzgojne organizacije vsakega ravnateljstva so:
zbor učnega osebja v plenarni zasedbi, učiteljski zbor, vzgojiteljski zbor, razredni svet, medrazredni svet,
meddodelčni svet, zavodni svet, team učiteljev in vzgojiteljev posameznih šol in ravnatelj.
Vsak izmed teh ima točno določene funkcije in je odgovoren za ustrezno delovanje posameznega
didaktičnega področja.
Zbor učnega osebja
- izbere glavne smernice za sestavo vzgojnega načrta ravnateljstva in določi metodologijo načrtovanja;
- sklepa o predlogih ostalih zbornih organov glede izbire vzgojno-izobraževalnih ciljev;
- ob koncu šolskega leta analizira uresničitev vzgojnega načrta ravnateljstva in predlaga morebitne
spremembe;
- izvaja naloge, ki jih predvideva 7. člen Poenotenega besedila št. 297/94.
Šolniki v timu ali posamično
izoblikujejo cilje načrtovanja:
- spoznavanje otroka in otrokovega okolja (družina, šola, razred);
- preoblikovanje otrokovih potreb v vzgojno-izobraževalne smotre;
- razčlenjevanje vzgojno-izobraževalnih smotrov v razvojne, globalne, splošne in operativne cilje;
- pregled učbenikov, različnih drugih virov, pogojev in okoliščin, ki so povezane z učnim in vzgojnim
načrtom;
- izdelava in oblikovanje ustreznega učnega in vzgojnega načrta na osnovi razvojnih potreb otrok in možnosti
doma, šole in družbe;
- izbor najustreznejšega načina, pristopa, metod in pripomočkov;
- opredelitev področij, predmetov, tem in enot osebnega načrtovanja;
- izdelava ustreznih individualiziranih programov za otroke s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami;
- izbor načinov preverjanja programov in predvidevanje načinov prilagoditve učnega in vzgojnega načrta.
Razredni svet
V popolni sestavi se praviloma srečuje vsak mesec po priloženem razporedu. Seje sklicuje in ravnatelj ali njegov
namestnik. Seje sklicuje s pisnim vabilom vsaj pet dni pred sejo.
V izjemnih primerih zaradi nujnih sklepov skliče lahko predsednik sejo s telefonskim pozivom tudi dan prej. Klic
seje lahko predlaga tudi odbor staršev ali profesorska komponenta.
- izdela predloge za izbor dejavnosti, didaktičnih pripomočkov in učbenikov, ki popestrijo in obogatijo ves
vzgojno-izobraževalni proces;
- izvaja naloge, ki jih predvidevata 5. člen Poenotenega besedila št. 297/94;
- predlaga nove načine organizacije pouka, ki odgovarjajo potrebam otrok in njihovih družin;
- ocenjuje učenčeve dosežke, programira podporne in dopolnilne dejavnosti.
Medrazredni – medoddelčni svet
V popolni sestavi se praviloma srečuje vsaka 2 meseca po priloženem razporedu. Seje sklicuje in vodi
ravnatelj ali njegov namestnik. Seje sklicuje s pisnim vabilom vsaj pet dni pred sejo.
V izjemnih primerih zaradi nujnih sklepov skliče lahko predsednik sejo s telefonskim pozivom tudi dan
prej. Klic seje lahko predlaga tudi odbor staršev ali učiteljska komponenta.
Medrazredni svet oz. medoddelčni svet:
- izdela predloge za izbor dejavnosti, didaktičnih pripomočkov in učbenikov, ki popestrijo in obogatijo ves
vzgojno-izobraževalni proces;
- analizira izdelane učno-vzgojne načrte in ugotavlja njihovo ustreznost glede na potrebe otrok in specifiko
posamezne šole;
- izvaja naloge, ki jih predvidevata 5. in 6. člen Poenotenega besedila št. 297/94;
- predlaga nove načine organizacije pouka, ki odgovarjajo potrebam otrok in njihovih družin.
Zavodni svet
Slicuje in vodi ga predsednik sveta. Seje sklicuje na lastno pobudo ali po dogovoru z ravnateljem.
Tretjina članov zavodnega sveta lahko predlaga predsedniku sklicanje sej. Področni svet se sestaja 1 krat
mesečno in tudi vsakokrat, ko je to potrebno za redno delovanje šol. Predsednik sklicuje seje s pisnim vabilom
vsaj pet dni pred sejo. V izjemnih primerih zaradi nujnih sklepov lahko skliče predsednik sejo tudi dan prej.
Zavodni svet upošteva predloge vseh ostalih zbornih organov in na podlagi zakonskih določil urejuje
šolski koledar in letne urnike didaktičnih dejavnosti, sklepa o izbranih eksperimentacijah, o pristopu k mrežam
med šolami, o posebnih projektih,o raznih drugih pobudah in urejuje stike s širšim okoljem.
Odloča o izvenšolskih dejavnostih, izletih, ekskurzijah in podobnih pobudah. Objektivno in smotrno
izbere kriterije za razdeljevanje finančnih sredstev ter globalno urejuje dejavnosti po posameznih šolah, da se
čim bolj učinkovito organizira in uredi učno okolje.
Izvaja naloge, ki jih določa 10. člen Poenotenega besedila št. 297/94.
Ravnatelj
Skrbi za upravno in finančno poslovanje celega ravnateljstva ter vsebinsko in pedagoško organizacijo
večstopenjske šole.
Za dosego teh ciljev ravnatelj ureja in koordinira šolsko okolje tako, da primerno spodbuja in vpliva na
vse sodelavce, ki lahko pripomorejo k uspešnosti celotne šolske organizacije.
Uradno predstavlja didaktično ravnateljstvo pri vseh ostalih šolskih inštitucijah in drugih ustanovah.
Urejuje delovanje zbornih organov in odnose z javnimi ustanovami.
Organizira in vodi delo učnega in neučnega osebja ter ostalih služb, ki delujejo na raznih šolah in vrtcih.
Izvaja didaktične obiske in v sklopu ocenjevalne komisije izreka mnenje o delovanju stalnih in začasnih
šolnikov.
Urejuje in odloča o dopustih vsega nameščenega osebja in odgovarja za imenovanje suplentov.
Vodi in koordinira stike s starši in drugimi osebami, ki so odgovorni za vzgojo otrok.
Opravlja funkcije, ki jih predvideva 96. člen Poenotenega besedila št. 297/94 in 25.čl. 5. odstavek Zak.
Odr št. 165/2001 ( Poenoteno besedilo o službenih pristojnostih javnih storitev).
VZGOJNO-UČNA POVEZAVA RAZLIČNIH STOPENJ ŠOL
PODROČJA SODELOVANJA SO:
Vrtec – osnovna šola:
1) Posredovanje informacij:
a) opis otrokovega razvoja od treh do šestih let;
b) nanizanje njegovih potreb in opis specifičnih lastnosti;
c) opis družine in otrokovih življenjskih pogojev za razvoj in učenje.
2) Skupno načrtovanje dejavnosti:
a) izbira globalnih vzgojno-izobraževalnih ciljev;
b) analiza pogojev
- posameznika (značilnosti, razvojne potrebe, sposobnosti);
- vsebin (kaj in zakaj);
- prostora (material, priprava, okolje).
c) sodelovanje s starši.
Osnovna šola – srednja šola:
1) Analiza začetnega stanja.
2) Analiza osebnih letnih učnih načrtov iz jezikoslovnega in znanstvenega področja.
3) Načrtovanje skupnih kurikulumov.
4) Izbira kriterijev za preverjanje in ocenjevanje kakovosti in količine doseženega znanja, spretnosti in
sposobnosti učencev.
Nižja srednja šola – višja srednja šola:
1) Izvajanje šolske in poklicne orientacije
2) Obiski tretješolcev na višješolskih zavodih
3) Srečanja na predstavitvah višjih šol
4) Predavanja za spoznavanje gospodarskih panog
5) Predavanja za starše
Sodelovanje na strokovnem področju – organizacija skupnih izpopolnjevalnih tečajev na sledeče teme:
1) Komunikacija šola/dom, različne metode dela z odraslimi, motivacija pri pouku in izobraževanju.
2) Vsebinske tematike pri predmetih.
3) Metode in oblike preverjanja in ocenjevanja.
4) Povezava z okoljem: pobuda za organizacijo skupnih dejavnosti.
OSEBNI LETNI UČNI NAČRT
Stopnje sestave osebnega učnega načrta so:
- Analiza začetnega stanja.
Preučitev vsakega otroka in njegovega okolja, ugotovitev njegovih lastnosti (predznanje, stališča, spretnosti,
izkušnje, interesi, navade...).
- Izbira vsebin glede na razredni program.
Te so primerne in razumljive ter ustrezne razvojni stopnji učencev. Razdelitev vsebin na učne enote in po
hierarhični lestvici glede na njihovo pomembnost, da imajo vsi otroci možnost doseči osnovne izobraževalne
cilje.
- Izbira učnih metod in oblik dela.
Poleg tradicionalnih metod (razlage, razgovora, demostracije, dela s testi...) je primerno, da učitelji
uporabljajo tudi ostale oblike dela v razredu:
a) problemsko zastavljen pouk: učenci aktivno odgovarjajo na zastavljena vprašanja, ki obravnavajo vzroke in
pojave določene tematike. Vsi morajo sodelovati in spoštovati vrstni red ter čas, ki ga imajo na razpolago
za odgovor;
b) delo po skupinah: te so izbrane po določenih pravili (Lahko uporabimo sociograme). Vsako skupino vodi
izbran učenec, določen je tudi zapisnikar, tretji pa poroča. Vsi delajo po točno določenih pravilih in imajo
tudi točno določen čas za delo;
c) problem solving: učencu ponudimo problem in nakažemo cilj naloge. Predstavimo mu tudi nekaj možnih
oblik, s katerimi lahko pride do rešitve problema, nato ga pustimo, da sam izbere pot do cilja;
č) team teaching: oblika primerna za delo v soprisotnosti. Učitelji skupno organizirajo določene
posege na isto temo. Vsak nato obdela snov s svojega vidika in sebi najustreznejšemu načinu
dela. Po opravljeni nalogi se primerjajo rezultati.
Pri izbiri metod mora učitelj upoštevati:
različne načine dojemanja posameznih učencev, aktivnost učencev, njihovo napredovanje, zmožnost
vrednotenja lastnega dela.
- Izbira učnih pripomočkov, učil in didaktičnega materiala.
Učila delimo na vizuelna (slika, fotografija, projekcije slike...), avditivna (radio, magnetofonski trak, laserska
plošča...), avdiovizuelna (TV, film...), multimedialna in interaktivna.
Učila so demostracijska (likovna, akustična...) in tista, s katerimi učenci sami delajo (učbenik, publikacija, razno
orodje, zemljevidi...).
Učil in ostalih didaktičnih pripomočkov ne smemo podcenjevati, ne precenjevati. Posebno primerno je, če jih
kombiniramo in razsodno uporabljamo.
- Izbira metod preverjanja in ocenjevanja:
Preverjanje mora biti:
- načrtno, stalno in sistematično;
- čimbolj objektivno in zanesljivo;
- kolikor mogoče popolno;
- pripravljeno;
- najavljeno.
Tehnike preverjanja so: ustne, pisne (kontrolne naloge, razni testi, grafični prikazi) in kombinirane.
NAČRTOVANJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA Z UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI
POSTOPEK:
Opis začetne situacije:
- opis razvitih sposobnosti in stopnjo razvitosti;
- opis primanjkljajev in ugotovitev vzrokov;
- izbira instrumentov opazovanja (direktno, testi za globalno opazovanje - celotno razvojno področje, testi za
specifično opazovanje – samo določeno razvojno področje).
Pri opazovanju je potrebno tudi upoštevati:
1) zgodovino otroka (razgovor s starši, vzgojitelji, zdravnikom, ostalimi specialisti...);
2) pogoje opazovanja (prostorov, počutje, zunanji dražljaji...);
3) čas opazovanja (dolgo, kratko, prosto, vodeno...).
Definicija smotrov in ciljev:
- operativni smotri;
- vmesni smotri;
- končni cilj.
Oblike in metode dela:
- oblike: frontalna, skupinska, individualna, delo v dvojicah, programski pouk;
- metode: ustna razlaga - monološka, razgovora - dialoška, kazanje - demostrativna, pisnih in grafičnih
izdelkov, delo s teksti, laboratorij, urjenje, tutoring (pomoč sošolca).
Preverjanje:
Sistematično zbiranje podatkov, kako se učenec približuje zastavljenim ciljem.
Preverjamo:
a) znanje in spretnosti: osebne in socialne značilnosti posameznika (npr. natančnost, samostojnost,
iniciativnost...);
b) ustreznost/neustreznost učnega programa;
c) delo učitelja.
Ocenjevanje:
Vrednotenje rezultatov, ki jih posameznik doseže.
Vrednotenje je:
- diagnostično, ko ugotavljamo, če otrok obvlada znanje in ima določene spretnosti, ki so potrebne pri
nadaljnem učenju;
- sprotno, ki ga opravimo v določenih časovnih presledkih učnega procesa;
- končno, ki ga naredimo ob zaključku začrtanega dela in je sinteza prejšnjih.
ALTERNATIVNE DEJAVNOSTI (NAMESTO KATOLIŠKEGA VEROUKA)
Pri alternativnem pouku učenci obravnavajo predvsem teme, ki so vezane na človekove pravice in
dolžnosti. Poleg tega poglabljajo poznavanje osebnosti, ki so zagovarjale in se borile za človekove pravice.
Dodatne učne teme so lahko: pravica do življenja, študija, medsebojno spoštovanje glede na različno
kulturno in narodnostno okolje, verska svoboda in verstva na svetu, svoboda mišljenja, emarginacija in rasni
problemi, kakovost življenja in obče človeške vrednote.
Omenjene učne teme učenci na srednji šoli obravnavajo, tako da pišejo raziskave, iščejo članke v
slovenskem in italijanskem tisku, jih primerjajo in izluščijo iz njih bistvo in namen sporočila ter kritično presojajo
nastavljene probleme. Dodatne informacije iščejo tudi po spletnih straneh. Ob tem vadijo sposobnost
prevajanja in utrjujejo oziroma širijo svoje jezikovno znanje.
EVALVACIJA USPEŠNOSTI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA
Učnii zbor bo ocenjeval uspešnost Vzgojno-izobraževalnega programa sprotno, največkrat mesečno. Pravo
preverjanje pa bo na koncu šolskega leta, ko referenti in ciljne funkcije posredujejo zboru poročila o izvajanju
raznih projektnih dejavnosti, izpostavijo kritične točke in predloge za izboljšave; starši/uporabniki bodo enkat
v triletju odgovarjali na anketo, v kateri bodo izrazili stopnjo zadovoljstva o raznih vidikih šolskega delovanja:
notranja organizacija, opravljeno delo učnega osebja, delovanje zbornih organov, odnosi in stiki z uporabniki, z
zunanjimi dejavniki in drugimi vzgojnimi ustanovami na območju, kjer šola deluje, obšolske dejavnosti.
Odobreno na seji učnega zbora dne 8.10.2013
Ravnateljica
(Fiorella Benčič)

Similar documents