Zgodovina in teorija arhitekture 1 (ZITA1) Vaje 2014/15 (Smer

Comments

Transcription

Zgodovina in teorija arhitekture 1 (ZITA1) Vaje 2014/15 (Smer
Zgodovina in teorija arhitekture 1 (ZITA1)
Vaje 2014/15 (Smer: Arhitektura, Urbanizem)
Glavna naloga študentov začetnih letnikov FA je seznanjanje z
arhitekturo/urbanizmom in spoznavanje dejavnosti in poklica.
Naloga
Iz spiska antičnih arhitektur ali urbanizma je potrebno izbrati stavbo ali naselje (tema)
in si pridobiti dovolj informacij iz virov (knjige in računalniški viri), da arhitekturo
razumemo in ustvarjalno spoznamo ter predstavimo v obliki čim krajšega a hkrati
smiselno zaokroženega arhitekturnega traktata (arh. esej). Ta naj pokaže glavno
idejo arhitekturne zasnove (koncept) v povezani grafični obliki /podobe v merilu/, ki jo
spremlja prav tako povezan minimalni razlagalni tekst o spoznanjih pomena izbrane
arhitekturne oziroma urbanistične naloge. Drugi del naloge je arhitekturni esej –
naslov bo podan naknadno.
Izvedba naloge:
1. Obvezna elektronska prijava na vaje.
2. Zbiranje informacij o izbrani temi.
3. Pridobitev grafičnih osnov iz virov: risbe v merilu; situacije, karakteristični
tlorisi, prerezi, pogledi (fasade) in ključnih detajlov ter pregled ostalega
razpoložljivega grafičnega gradiva (razlag o temi, ki smo jo izbrali).
4. Pridobljeno arhitekturno gradivo predelamo v osnovno črtno matrico (to bomo
uporabili večkrat) za vris različnih analiz in kot čisto prilogo analizam. Črtna
matrica je gola risba načrtov brez vseh odvečnih informacij (brez šrafur
zidov,..) in služi kot osnova pripravljena za grafično nadgradnjo. Ob vsaki
matrici je potrebno podati tudi originalno risbo, iz katere smo izdelali matrico z
vpisom vira pod podobo. Z izrisovanjem spoznavamo obravnavano
arhitekturo.
5. Matrice analiziramo in v kopije matric vrišemo arhitekturne analize. Ob izrisu
analiz si pišemo kratke ugotovitve, spoznanja in podamo najnujnejše osnovne
kote, merilo, označimo hierarhijo vhodov, smeri neba, namembnost prostorov
in potrebne pojasnjevalne legende za kakovostnejše sporočanje vsebine.
Izdelovanje matric, analiziranje in način izvajanja analiz je izraz ustvarjalnega
dela posameznika. Ob izdelavi analiz si miselno simuliramo uporabo objekta in
preverjamo učinke celotne arhitekture.
6. Na zaključku naloge izdelamo naslovnico (jasen naslov izbrane naloge,
predmet in letnik, avtor z vpisno številko in mentorji) in sestavimo traktat tako,
da:
 najprej napišemo kratek uvod.
 pri osrednjem delu traktata smiselno razvrstimo po vrstnem redu
arhitekturno vsebino - analizirane načrte tako, da podobe same
spregovorijo in prevzamejo glavno pripovedno vlogo ter povezavo delov
v celovito arhitekturno sporočilo. Ob vsem pa potekajo ugotovitve in
pojasnila v povezani sporočilni obliki.
7. Traktat zaključimo s kratko sintezo skupnih ugotovitev.
8. Traktatu na kraju dodamo kratek slovarček novo spoznanih strokovnih izrazov
9. Vse zaključimo z viri ter literaturo.
Seznam arhitekturnih analiz je razviden iz sinopsisa temeljnih konceptov
arhitekture.
Oddaja in termini
Nalogo oddamo izključno preko spletne strani http://zgo-arh.info.
Vaje bo mogoče oddati od 14. decembra do torka 14. januarja 2015 do 23:59. Po
tem roku vaj brez uradnega potrdila (zdravniško opravičilo) ne bo več mogoče
oddati. Elektronska oddaja bo odprta cel mesec in bo za oddajo več kot dovolj časa.
Zato še enkrat, delajte sproti, ne čakajte na zadnji trenutek. Takrat se
računalnik/internet/spletna stran itd. najraje pokvari. Pri oddaji boste prejeli
referenčno številko oddaje. Zapišite si jo, to je vaš dokaz, da ste oddali pravočasno v
primeru, če bi šlo kaj narobe.
Opravljanje izpita je možno le na podlagi uspešno oddanih in ocenjenih vaj.
Korekture
Korekture so v kabinetu št. 15 vsak torek ob 8-12h in sredo ob 9-12h.
Za oddajo končne naloge je potrebna najmanj ena podpisana obvezna korektura dr. Likarja.
Seznam študijske literature, 2014/15
Jože Marinko, Antična arhitektura, Ljubljana: Družina, 1997.
Wilfried Koch, Umetnost stavbarstva, Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 1999.
(poglavja Grčija in Rim)
Petra Čeferin (ur.), Tektonika v arhitekturi, Frampton, Semper, Btticher. Ljubljana:
Založba ZRC, 2014.
Kenneth Frampton, Studies in Tectonic Culture: The Poetics of Construction in
Nineteenth and Twentieth Century Architecture, Cambridge Massachusetts in
London: MIT Press in Graham Foundation for Advanced Studies in the Fine Arts,
1996. (izbrana poglavja)
Spiro Kostof (ur.), The Architect Chapters in the History of the Profession. Berkley,
London, Los Angeles: University of California Press, 2000. (izbrana poglavja)
Fedja Košir, K arhitekturi (prvi del), Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo UL, 2006.
(izbrana poglavja)
Andrew Leach, What is Architectural History?, Cambridge in Malden: Polity Press,
2013. (izbrana poglavja)
Leland M. Roth in Amanda C. Roth Clark, Understanding Architecture. Its Elements,
History and Meaning. Boulder Colorado: Westview Press, 2014. (izbrana poglavja)
Summerson John, The Classical Language of Architecture, London in New York:
Thames and Hudson, 1993. (izbrana poglavja)
Alexander Tzonis in Liane Lefaivre, Classical Architecture. The Poetics of Order,
Cambridge Massachusetts in London: MIT Press, 1986. (izbrana poglavja)

Similar documents