Analiza vzrokov stresa - povzetek.pdf

Naročnik: Univerzitetno raziskovalno središče Novo Mesto
Projekt: »Ustvarjanje podpornega okolja za izboljšanje delovnih procesov in razmer na
področju varovanja zdravja v gradbeništvu »
RAZISKAVA:
ANALIZA VZROKOV STRESA
- POVZETEK -
Nosilec raziskave:
Racio razvoj d.o.o.
Lava 2b, 3000 Celje
Nosilka raziskave: Alenka Brod, univ.dipl.soc.
November, 2010
Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013,
1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti« in 1.4. prednostne usmeritve » Pospeševanje razvoja novih
zaposlitvenih možnosti«
Raziskava »Analiza vzrokov stresa« predstavlja sklop celovitega raziskovanja stanja
delovnega okolja in procesov v panogi gradbeništvo, ki posega v identifikacijo vzrokov in
ugotavljanje njihove medsebojne povezanosti na posledice stresa. Raziskava se izvaja v
okviru projekta: »Ustvarjanje podpornega okolja za izboljšanje delovnih procesov in razmer
na področju varovanja zdravja v gradbeništvu», ki ga delno sofinancirata ESS ter MDDSZ in se
izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 – 2013.
Celovita raziskava se osredotoča na vzroke in posledice področja stresa z vidika osnovnih
posredno merljivih parametrov delovnega okolja.
Namen raziskave je ugotovitev stanja za panogo gradbeništva,
 kakšna je stopnja precepcije stresa med zaposlenimi v gradbeništvu,
 kako lahko osnovi ključnih dejavnikov delovnega okolja, ki vplivajo na negativne
posledice delovnega okolja ali zdravja ocenimo kvaliteto delovnega okolja,
 kako zaposleni v gradbeništvu dojemajo oziroma prepoznavajo pojavnost stresa
 kakšne ukrepe uporabljajo organizacije za preprečevanje ali omejevanje pojava.
V okviru tega dela raziskave se osredotočamo na analizo delovnega okolja in ugotavljamo,
kateri so prevladujoči dejavniki stresa v delovnem okolju in ugotavljamo posledice, ki se
kažejo pri posameznikih.
Na tej osnovi pa pripravljamo organizacijska priporočila za izboljšave.
Raziskava je izvedena na vzorcu 330 respondentov. Vprašalnik sestavljajo posamezni sklopi,
ki jih definiramo kot dejavnike ali vsebine stresnosti. Vključujemo tudi demografske podatke,
na osnovi katerih poskušamo pojasniti vpliv in razlike med proučevanimi pojavi.
Raziskava se nanaša na posredno merljiva področja, zato smo najprej s pomočjo faktorske
analize preverjali veljavnost merskega inštrumenta in na tej osnovi analizirali novo
sestavljene odvisne spremenljivke.
Pri zasnovi raziskave smo izhajali iz predpostavke, da je stopnja stresa na delovnem mestu v
gradbeništvu visoka, ter, da se poleg znanih dejavnikov stresa, ki se odražajo skozi težke
delovne razmere, pojavljajo tudi drugi dejavniki stresa, ki niso eksplicitno prepoznani in jih
želimo dodatno evidentirati
Postavili smo naslednje delovne hipoteze:
Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013,
1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti« in 1.4. prednostne usmeritve » Pospeševanje razvoja novih
zaposlitvenih možnosti«
H1: Najpogostejše vzroke stresa v gradbeništvu lahko pripisujemo dejavnikom okolja:
delovna vloga, delovni čas, podpora nadrejenih ter fizične zahteve delovnega mesta.
H2: Vodje so v gradbeništvu izpostavljeni višji stopnji stresa kot ostale ciljne skupine.
H3: Večina zaposlenih v gradbeništvu ocenjuje svoje delovno mesto kot stresno.
H4: Večina vprašanih premalo skrbi za svoje zdravje.
H5: Večina anketirancev meni, da jim organizacija ne daje dovolj podpore pri upravljanju
s stresom.
H6: V organizacijah večinoma ne obstajajo bolj specifični ukrepi za omejevanje stresa.
Raziskava, ki smo jo opravili na vzorcu podjetjih s področja gradbeništva in zajema 330
respondentov, je pokazala, da stanje delovnega okolja v proučevanih organizacijah ni zelo
problematično. Delno smo lahko glede tega sklepali zaradi pripravljenosti organizacij glede
sodelovanja v raziskavi. Kljub temu se kaže, da je raven razvitosti dejavnikov okolja, ki
pogosteje povzročajo negativne posledice nekje v meji povprečne ali malenkost pod
povprečno vrednostjo.
Delovno okolje smo opisali z 11 dejavniki, ki se nanašajo na jasnost delovne vloge, napor,
obseg dela, občutek varnosti pri delo, dojemanje negotovosti zaposlitve, zahteve po
usposobljenosti, samostojnost pri delu, psihološka zahtevnost dela, podpora nadrejenih,
podpora sodelavcev in fizična zahtevnost dela.
Pri opisu posameznih dejavnikov, pa smo izpostavljali specifike, ki so bolj tipične za gradbeno
panogo. Zanimalo nas je ali imajo anketiranci pri zaznavanju teh dejavnikov negativna ali
pozitivna stališča. V kolikor se posamezen dejavnik ne zazna kot 'problematičen' 'negativen'
se tudi ukrepi temu prilagodijo.
Na prvi pogled rezultati kažejo, da v proučevanih organizacijah, dejavniki, ki vplivajo na stres
niso slabo razviti. Vrednosti se gibajo od 2,62 do 4,09. Kot problematični so se pokazali delno
samostojnost (2,7), fizična zahtevnost (2,6), preobsežnost dela (2.4) in samostojnost (2.7).
Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013,
1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti« in 1.4. prednostne usmeritve » Pospeševanje razvoja novih
zaposlitvenih možnosti«
Graf 1: Povprečne vrednosti dejavnikov delovnega okolja
V raziskavi nas je zanimala tudi sama percepcija stresa. Povprečna ocena sklopa, ki smo jo
poimenovali Percepcija stresa dosega rezultat 2,64 in je boljši od pričakovanega. Povprečna
stopnja strinjanja pri vprašanju ocena stresnosti dela je 3,46, kar sicer nakazuje na bolj
stresno delovno okolje, vendar smo pričakovali v povprečju višji rezultat. Anketiranci
ocenjujejo, da napake kot posledica stresa niso preveč prisotne, ravno tako ni večjih težav s
koncentracijo ali boleznimi. Nekoliko več časa se porabi za delovne naloge.
Če pogledamo rezultate ugotovimo, da je splošna percepcija stresa v proučevanih okoljih
dokaj nizka, saj doseže povprečna vrednost 2,67. Dejavniki nakazujejo, da stresnost še
najpogosteje dojemajo zaradi odnosov (3.41), zahtevnosti delovnega mesta (3.40) in zaradi
napora (3.28)
Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013,
1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti« in 1.4. prednostne usmeritve » Pospeševanje razvoja novih
zaposlitvenih možnosti«
Graf 2: Percepcija stresa
Del raziskave je proučeval katere dejavnike udeleženci povezujejo s stresom. Čeprav je bila
na voljo vrsta možnih odgovorov, se pokaže, da anketiranci stres najpogosteje povezujejo z
vidika varnosti zahtev delovnega mesta in odnosov na delovnem mestu
Graf 3: Stres v delovnem okolju
Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013,
1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti« in 1.4. prednostne usmeritve » Pospeševanje razvoja novih
zaposlitvenih možnosti«
Med anketiranci smo preverjali tudi, katere simptome stresa opažajo pri sebi, pri čemer
smo ločevali med psihičnimi in fizičnimi simptomi. Pri tem ugotavljamo, da anketiranci
pretirano ne izpostavljajo simptomov, še najbolj pogosto se pokaže težava s spanjem,
glavobol in raztresenost, ki so jih klasificirali kot fizične posledice. Kot psihične posledice pa
so izbirali najpogosteje zaskrbljenost in napetost, vendar tudi to ne v prevelikem obsegu.
Graf 4: Fizični simptomi stresa
Graf 5: Psihični simptomi stresa
Nadalje nas je zanimalo, kako sami skrbijo za svoje počutje oziroma telesno kondicijo, ki
vpliva na bolj učinkovito spoprijemanje s stresom. Pri tem so anketiranci najpogosteje
izpostavljali odhode v naravo, druženje in gledanje televizije. Manj uporabljanje so
sprostitvene tehnike in branje. Ravno tako niso izpostavljali drugih načinov.
Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013,
1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti« in 1.4. prednostne usmeritve » Pospeševanje razvoja novih
zaposlitvenih možnosti«
Graf 6: Psihofizično sproščanje
V raziskavi smo se dotaknili tudi proučevanja ukrepov, ki jih organizacije uporabljajo za
upravljanje s stresom. Pri tem smo ukrepe delili na dva segmenta in sicer prvi se nanaša na
splošno skrb, ki ni neposredno povezana s stresom, pač pa bolj na celovito skrb za
zadovoljstvo posameznika. Drugi sklop vprašanj se bolj direktno nanaša na specifične ukrepe
povezane s stresom. Med ukrepi, ki se nanašajo na širši koncept skrbi za zdravje, se v
proučevanih organizacijah najpogosteje pojavljajo preventivni zdravstveni pregledi (3,83),
skrb za ekonomsko varnost - torej redna in dogovorjena izplačila dohodkov (3,23),
pravočasna komunikacija (3,09). Usposabljanje kot ukrep se pojavlja med redkejšimi. Ravno
tako ni prisotnih drugih ukrepov, ki jih imajo na voljo organizacije oziroma so se že potrdili
kot primeri dobrih praks. Občasno oziroma v nekaterih primerih je še poskrbljeno za
organizirano rekreacijo, pri čemer so ti odgovori pogostejši pri anketirancih iz večjih podjetij.
Redna usposabljanja na temo stresa, zdravja itd. so ravno tako redkost, kot tudi oblike
svetovanja ali osebnega treninga.
Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013,
1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti« in 1.4. prednostne usmeritve » Pospeševanje razvoja novih
zaposlitvenih možnosti«
Graf 7: Ukrepi za odpravljanje stresa
Zadnji del raziskave se je nanašal na povezanost dejavnikov in stresnosti, kjer smo dokazali,
da na stresnost statistično značilno vplivajo Delovna vloga, Napor in Psihološka zahtevnost.
Vpliv delovne vloge je negativen, kar ni presenetljivo, saj pomeni, da se z višanjem pozitivne
delovne vloge manjša stresnost. Napor in Psihološka zahtevnost imata pozitivni vpliv. Bolj
kot je delo naporno, večja je stresnost. Bolj kot je delo psihološko zahtevno, večja je
stresnost. Beta je največja pri Psihološki zahtevnosti (0.276), kar pomeni, da med vsemi
dejavniki ta najmočneje vpliva na stresnost (relativno gledano gre pa za srednje močen
vpliv). Tako obstajajo še drugi, specifični med njimi neznani dejavniki, ki vplivajo na pojav
stresa in pomenijo dodatno polje raziskovanja področja v delovnem okolju.
Pri vplivu dejavnikov na stres zaradi zahtevnosti opazimo, da se kaže statistično značilen
vpliv spremenljivk Delovna Vloga, Negotovost zaposlitve in Fizična zahtevnost, na meji praga
je še Napor, vendar ni statistično pomembnih razlik. Tudi glede na demografske
karakteristike ne opažamo statistično pomembnih razlik.
Največji poudarek v raziskavi je bil dan proučevanju pojava stresa, za katerega lahko rečemo,
da obstaja medsebojni vpliv delovne vloge, napora kot tudi negotovosti zaposlitve ter
psihološka zahtevnost dela. Žal se nam vpliv ostalih dejavnikov na modelu ni potrdil. S temi
spremenljivkami pojasnjujeno 0,24% variabilnosti proučevanega pojava. S tem lahko našo
prvo hipotezo, ki pravi, da najpogostejše vzroke stresa v gradbeništvu lahko pripisujemo
dejavnikom okolja: delovna vloga, delovni čas, podpora nadrejenih ter fizične zahteve
delovnega mesta zgolj delno potrdimo. Nismo dokazali povezanosti podpore nadrejenih in
delovnega časa.
Vpliv nivoja delovnega mesta na proučevane rezultate kaže na nekatere statistično
pomembnejše razlike, še posebej se te pojavijo pri rezultatih povezanih z oceno dejavnikov
delovnega okolja: varnost na delovnem mestu, negotovost zaposlitve, samostojnost na
delovnem mestu ter fizična zahtevnost, kjer vodje izpostavljajo tako večjo negotovost, kot
Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013,
1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti« in 1.4. prednostne usmeritve » Pospeševanje razvoja novih
zaposlitvenih možnosti«
tudi večjo samostojnost. Ravno tako, je povprečna ocena pri spremenljivki stresnost pri
vodjih malenkost višja (čeprav ni statistično pomembna). Vodje tudi izpostavljajo večjo
psihično zahtevnost delovnih mest. Na osnovi teh ugotovitev lahko našo hipotezo, ki govori o
večji obremenjenosti vodjih delno potrdimo.
Tudi tretja predpostavka, ki pravi, da večina zaposlenih v gradbeništvu ocenjuje svoje
delovno mesto kot stresno se ne potrjuje. Zgolj 30% vzorca opisuje delovno mesto kot
stresno, pri ostalih so stališča bolj pozitivna. Povprečna ocena stresnosti delovnega mesta je
2.67, kar kaže na redko prisotnost stresa. Kot dejavnik stresa malenkost bolj izpostavljajo
odnose na delovnem mestu.
Četrta hipoteza je delno potrjena - večina vprašanih premalo skrbi za svoje zdravje.
Tudi peto hipotezo lahko zgolj delno potrdimo. V organizacijah je dobro poskrbljeno za
redne zdravstvene preglede, jih pravočasno obveščajo, tudi za ekonomsko varnost je dokaj
dobro poskrbljeno. Medtem ko o bolj individualno usmerjenih ukrepih ne moremo govoriti.
Hipoteza št. 6, ki pravi, da v organizacijah večinoma ne obstajajo bolj specifični ukrepi za
omejevanje stresa je potrjenja. Povprečna stopnja strinjanja glede obstoja ukrepov je 1,75,
kar je dovolj, da hipotezo lahko sprejmemo.
Raziskava je dala nek dodaten vpogled v panogo gradbeništva, ki do sedaj ni bila bolj
sistematično proučevana. Majhnost vzorca nam vsekakor ne dopušča, da bi lahko govorili o
trdnih zaključkih in jih posplošili na celo to panogo, nudi pa dobra izhodišča za oblikovanje
različnih scenarijev ukrepov, ki lahko doprinesejo k večji uspešnosti organizacij, ne glede na
njihovo razvitost. Naša ocena je, da raziskava ni uspela izpostaviti vseh negativnih vidikov
delovnega okolja, kot tudi ne njihove razsežnosti, saj podjetja niso bila pripravljena
sodelovati, kar nas napeljuje na dejstvo, da je poleg objektivnih tudi vrsta drugih okoliščin
(slaba razvitost ukrepov ter obsežnejši negativni pojavi), ki jih podjetja ne želijo razkriti. Zato
je potrebno tudi uporabo rezultatov raziskave skrbno interpretirati.
Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013,
1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti« in 1.4. prednostne usmeritve » Pospeševanje razvoja novih
zaposlitvenih možnosti«