Program razvoja prometne infrastrukture - izhodišča

Transcription

Program razvoja prometne infrastrukture - izhodišča
Program
og
razvoja
oj p
prometne
o
infrastrukture
s u u –p
predstavitev
ds
na
Ministrstvu za infrastrukturo in prostor
Slovenko Henigman
g
18. jjunijj 2013
V bi
Vsebina
1. Uvod in veljavni (sektorski) infrastrukturni programi v RS
2 Izdelava nacionalnega infrastrukturnega programa
2.
3. Vsebina Programa razvoja prometne infrastrukture
4. Cilji Programa razvoja prometne infrastrukture
5. Izhodišča za pridobitev EU sredstev – navodila EK oziroma Jespers
6. Dosedanje
j aktivnosti
7. Zaključek in predlogi za naprej
1 Uvod
1.
U d iin veljavni
lj
i (sektorski)
( kt
ki) infrastrukturni
i f
t kt
i programii v RS
Veljavni nacionalni programi:
- NACIONALNI PROGRAM razvoja Slovenske Železniške
infrastrukture, 1996
- RESOLUCIJA o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v RS,
2004
- RESOLUCIJA o prometni politiki RS, 2006
2 Izdelava
2.
I d l
nacionalnega
i
l
infrastrukturnega
i f
t kt
programa
- Resolucija o nacionalnem programu razvoja javne prometne
infrastrukture v RS do leta 2020 z vizijo
j do 2030,, 27. september
p
2012 –
OSNUTEK
- Dopis MzIP z dne 2.10.2012 Vloga na MzKO za CPVO
- ODLOČBA MzKO z dne 19.11.2012 glede potrebnosti CPVO in
čezmejnih vplivov
- Pričetek
P ič k razgovorov med
d MzIP
M IP in
i DRI glede
l d iizvedbe
db strokovnih
k
ih
svetovalnih storitev pri pripravi Resolucije, december 2012
3 Vsebina
3.
V bi
programa razvoja
j prometne
t
infrastrukture
i f
t kt
Izhodišča:
- Prometni sektorji
- Izkoriščenost obstoječih prometnih sektorjev – izvedba ustreznih ukrepov
- Priprava sektorskih strategij razvoja prometne infrastrukture
- Pričetek naslednje
j finančne p
perspektive
p
2014 – 2020
- Zahteve EK glede nacionalnih transportnih strategij - metodologija
4 Cilji programa razvoja
4.
j prometne
t
infrastrukture
i f
t kt
Nacionalni program razvoja prometne infrastrukture do 2020 (2030) – potrditev v DZ
-
Na osnovi izbranih indikatorjev se izluščijo projekti, ki dajejo najboljše rezultate – strateško
planiranje na realnem povpraševanju, učinki ukrepov (prometni model !)
-
Končni cilj je izdelava Operativnega programa realizacije projekta na osnovah:
-
PROMETNE UČINKOVITOSTI, (indikatorji: povpraševanje, kapacitete, zamude,
učinkovitost,…) – dostopnost do TEN T omrežja, povezave med urbanimi in sub urbanimi
središči, javni promet, eliminacija ozkih grl
-
GOSPODARNOSTI (CBA,…) in
-
OKOLJSKE SPREJEMLJIVOSTI imisije in emisije (indikatorji: onesnaženost zraka,
toplogredni plini, hrup,…)
4. Cilji
j programa
p g
razvoja
j p
prometne infrastrukture – p
prometni model
Zgodovina in razvoj
• 2005‐2007 Multimodalni prometni model širše ljubljanske regije (PNZ)
• anketa po gospodinjstvih (2003)
• 4‐stopenjski prometni model (vključen 3‐stopenjski model cestnega blagovnega prometa)
• 2004
2004‐2011
2011 Nacionalni prometni model Slovenije Nacionalni prometni model Slovenije – PRIMOS (PNZ)
PRIMOS (PNZ)
•
•
•
•
naročnik DRSC
4‐stopenjski prometni model (vključen 3‐stopenjski model cestnega blagovnega prometa)
podmodeli za eksterne stroške (emisija hrupa nesreče emisije plinov)
podmodeli za eksterne stroške (emisija hrupa, nesreče, emisije plinov)
recenzija
• 2012‐> Central European TRAnsport model CETRA (PNZ & PTV)
• razvit v okviru študije upravičenosti nove železniške povezave Divača‐Ljubljana‐Zidani Most
it k i št dij
ič
ti
ž l išk
Di č Lj blj
Zid i M t
• obsežna prenova in nadgradnja obstoječega modela PRIMOS
• vključenih 23 držav
• razvoj 5‐stopenjskega prometnega modela za blagovni promet (cesta, železnica)
j5
jk
d l
bl
i
(
ž l i )
• razvoj funkcij upora za frekvenco javnega potniškega prometa
Značilnosti nacionalnega prometnega modela
•
•
•
•
•
•
•
•
•
vključuje celotno populacijo in območje Republike Slovenije,
omogoča interaktivno modeliranje rabe površin in prometa,
podrobno določa izbiro ljudi kako, kam, kdaj in s kakšnim prometnim sredstvom potujejo,
je orodje za napoved in analizo učinkov raznih politik in ukrepov,
omogoča tudi modeliranje vpliva cestninjenja cest, cestninjenja vstopa v mesto (congestion
charging, pollution charging) ali/in dodatnega cestninjenja z namenom internalizacije eksternih stroškov (internalisation of external costs) ter parkirne politike (na izbiro prometnega sredstva, razporeditev prometa po omrežju itd.),
p
p
p
j
),
integralno vključuje vpliv na okolje (hrup, zrak) in prometno varnost
predstavlja okvir za določitev prometnega povpraševanja na podrobnejši regionalni in lokalni ravni,
predstavlja obširno bazo podatkov in
omogoča širok nabor podrobnih analiz
• ni uporabe faktorjev rasti
4 Cilji programa razvoja
4.
j prometne
t
infrastrukture
i f
t kt
Transportna strategija se mora pred izbiro projektov osredotočiti na
-
Organizacijo (vozovnice, prometna združena, vozni redi, ponovna preveritev
javnega transporta, sistematična uvedba sprememb,…)
-
Delovanje (ukinitev ali vzpostavitev dodatnih ustavitev in postajališč
postajališč, povečanje
števila linij, spremembe v procesih delovanja, dodatne vlakovne kompozicije,
prometni management,…)
-
Infrastrukturo (razširitev, povečanje kapacitet, povečanje računske hitrosti,
preprojektiranje ustavitev in postajališč, vzdrževanje)
5 Izhodišča
5.
I h dišč za pridobitev
id bit EU sredstev
d t – navodila
dil EU,
EU JJaspers
Potrebni dokumenti, ki jih je država dolžna pripraviti so:
- CSF,
CSF Common Strategic Framework
- PC, Partnership Contract
- OP, Operativni Program
Iz tematskih ciljev
j naslednje
j FP so za transport
p najpomembnejši:
jp
j
(6) „Promoting sustainable transport and removing bottlenecks in key
network“
(7) „Environmental protection & resource efficiency“
5 Izhodišča
5.
I h dišč za pridobitev
id bit EU sredstev
d t - Potrebne
P t b
preveritve
it
- Promet: prometni model (indikatorji: povpraševanje, kapacitete, zamude,
učinkovitost,…
učinkovitost
- Okolje: imisije in emisije (indikatorji: onesnaženost zraka, toplogredni
plini, hrup,…)
- Ekonomska ocena p
projektov:
j
CBA,…
,
5 Izhodišča
5.
I h dišč za pridobitev
id bit EU sredstev
d t – navodila
dil Jaspers
J
Izdelava strategij za posamezni prometni sektor na osnovi kazalcev - indikatorjev:
-
ceste, železnice,….
Predvideni so naslednji koraki:
1 Pridobiti in analizirati banko podatkov
1.
2. Analize in hipoteze
3. Cilji
4. Razvoj ukrepov
5. Implementacija
5 Izhodišča
5.
I h dišč za pridobitev
id bit EU sredstev
d t – navodila
dil Jaspers
J
Metodologija priprave nacionalne transportne strategije:
-
Določa izhodišča za trajnostni razvoj
-
Neodvisno od sredstev določa razvoj transportnega področja
-
Vključuje upravljanja,
upravljanja organiziranost in razvoj infrastrukture
-
Predvideva intermodalnost
-
Omogoča povezavo med evropsko usmeritvijo in izvedbo projektov
-
Ustvarja temelj prihodnjih projektov in daje osnovo za informiranost in razvoj
-
Zagotavlja transparentnost
-
Omogoča vključitev že predhodnih strategij
6 Dosedanje
6.
D
d j aktivnosti:
kti
ti
-
Priprava ponudbe
-
Izdelava projektnih nalog
-
Medsebojne koordinacije
-
Vključevanje razvijalca modela
-
Sestanki z Jaspers
-
Pi
Priprava
anketnih
k t ih obrazcev
b
– sektorski
kt ki iintervjuji
t j ji
6 Dosedanje
6.
D
d j aktivnosti:
kti
ti
Drugi sestanek z Jaspers, 12. april2013:
-
Predstavitev p
prometnega
g modela
Komentar: potrebne manjše dopolnitve – mednarodni letalski transport, anketa
gospodinjstev,…
gospodinjstev
-
CPVO
Pripraviti usklajeno projektno nalogo z MzKO, priprava okoljskih ciljev in indikatorjev
tako, da bodo lahko pravočasno izvedene preveritve, upoštevati Naturo 2000,
čezmejnih presoj in časovni vpliv javnih razgrnitev
7 Zaključek
7.
Z klj č k in
i predlogi
dl i za naprejj
-
Podpis pogodbe z Inženirjem DRI
-
Javna naročila za prometni model (+ Divača – Koper) in CPVO; Projektne naloge
-
Vzpostaviti delovne skupine, ki bodo pokrile posamezni prometni sektor
Predlog : Predstavnik MzIP – DRI – (DARS,
(DARS DRSC,
DRSC SŽ,
SŽ ….))
-
Sestanek z Jaspers, torek 7. maj 2013: pregled zaključkov 2. sestanka, ocena
prometnega modela, pregled ToR za CPVO, predlogi za delo v naprej, ustanovitev
nacionalne strateška skupina ?
7 Zaključek
7.
Z klj č k in
i predlogi
dl i za naprejj
-
Avtoceste
-
Državne ceste
-
Železnice
-
Primestni promet
-
Letališča
-
Morske poti