22 Knjigoveška dodelava TGP06 - SAM

O
UP
OR
AB
ER
NO
KNJIGOVEŠKA DODELAVA
1
IN
T
Grafični izdelek dobi končno uporabno vrednost ali obliko šele s knjigoveško ali
kartonažersko dodelavo.
TISK V
RAZLIČNIH
TEHNIKAH
KNJIGOVEŠKA
DODELAVA
KARTONAŽERSKA
DODELAVA
PAPIRNA
KONFEKCIJA IN
OSTALI GRAFIČNI
IZDELKI
MO
PRIPRAVA
TF
ZA
GRAFIČNA
DEJAVNOST
SA
Dodelava lahko poteka na tiskarskem stroju (neposredno vezane linije) ali ločeno.
2
ZAPOREDJE OPERACIJ PRI DODELAVI
UP
OR
AB
O
1. LOČEVANJE (rezanje)
2. PREOBLIKOVANJE (zgibanje, žlebljenje)
3. ZDRUŽEVANJE (šivanje, lepljenje)
KLASIFIKACIJA KNJIGOVEŠKIH IZDELKOV PO SKUPINAH:
KNJIGOVEŠKI MATERIALI
ER
NO
1. TRDA VEZAVA – (LTV) strojno in ročno vezane vrednejše knjige
(monografije, leksikoni, atlasi,…), tiskane na vrednejšem papirju, ilustrirane…
2. MEHKA VEZAVA – (LMV) brošure in revije
3. DODELAVA SE KONČA z lepljenjem in rezanjem:
4. MERKANTIL – so vsi ostali grafični izdelki v dodelavi: posterji, plakati, bloki,
razglednice, etikete,prospekti, obrazci, koledarji, mape, kartotečne škatle,
znamke,albumi, bloki …
3
ZA
IN
T
A) Primarni knjigoveški materiali – so osnovni materiali,
izračunamo jih na enoto proizvoda in se vključujejo v kalkulacijo:
Ø papirji
Ø kartoni
Ø lepenke
Ø prevlečeni materiali itd.
SA
MO
B) Sekundarni knjigoveški materiali – jih ne računamo na enoto
proizvoda, v kalkulacijo pa so vključeni:
Ø lepila
Ø folije in barve za tisk platnic
Ø gaza, zaznamovalni trak, kapitalni trak
Ø žica
Ø sukanec itd.
4
ER
NO
UP
OR
AB
Ti materiali so si sorodni po surovinski sestavi in po procesu izdelave,
po gramaturi pa zelo različni:
Ø papirji do 150 g/m 2
Ø polkartoni in kartoni od 150 g/m 2 do 600 g/m 2
Ø lepenke od 600 g/m 2 dalje
O
PRIMARNI KNJIGOVEŠKI MATERIALI
5
PRIMARNI KNJIGOVEŠKI MATERIALI
IN
T
LEPENKA
tvorijo jo enovrstni sloji.
Vrste lepenk: bele, rjave, sive, lakirane, obarvane, knjigoveške, prešpan
lepenka (najtrša lepenka), ….
ZA
Med sive lepenke prištevamo:
Ø
knjigoveško lepenko,
Ø
kartonažersko in
Ø
lepenko za zaboje.
MO
Lesovinske lepenke proizvedene iz rjave lesovine imenujemo usnjate
lepenke.
Kovček lepenka je močno klejena, ima visoko gostoto in je vodoodporna.
Lahko se stiska, prepogiba, oblikuje, šiva in koviči.
SA
V knjigoveštvu se uporablja predvsem knjigoveška lepenka proizvedena
pretežno iz starega papirja. Uporablja se za platnice knjig, je ravna, glajena, se
da vleči, žlebiti, izrezovati oziroma izsekovati in vtiskovati.
6
KARTON
med seboj se razlikujejo po sestavi, barvi in gramaturi.
O
PRIMARNI KNJIGOVEŠKI MATERIALI
UP
OR
AB
Karton za zloženke ima zgornji sloj iz visokokakovostne beljene celuloze, pod tem
slojem je vmesni sloj (eden ali več), in eden med njimi ima visoko vsebnost
lesovine. Spodnja stran ima različno sestavo glede na uporabnost.
Poznamo še dupleks in tripleks kartone, s kakovostno sprednjo stranjo in manj
kakovostno spodnjo stranjo.
Lepenka Tržič – tudi več kot 2500 g/m 2
PAPIR
LEPENKA
KARTON
150
225
600
Površinska masa ali gramatura, (g/m2)
ER
NO
0
7
PRIMARNI KNJIGOVEŠKI MATERIALI
SA
MO
ZA
IN
T
Standardni formati
Ø
razmerje med stranicama pri standardnih formatih je (y = x × √2).
Ø
zgibani standardni format po stranici y (horizontalno), ima stranice
novega formata v razmerju 1 : √2.
Standardne formate delimo v skupine od A do D. Osnovna skupina je A, ostale
pa so dopolnitve. Razmerje stranic v standardnem formatu ni v zlatem rezu.
y=d
x : y = 1 : √2
y = x × √2
8
m :M=M:a
M=a–m
m2 - 3am + a2 = 0;
m = 38 %,
UP
OR
AB
Zlati rez
Če neko dolžino razdelimo na dva dela tako, da je manjši del proti
večjemu v istem razmerju kakor večji proti celotni dolžini, je ta dolžina
razdeljena po zlatem rezu.
O
PRIMARNI KNJIGOVEŠKI MATERIALI
M = 62 %
ER
NO
Če dano dolžino podaljšamo za M, je celotna dolžina spet v razmerju
zlatega reza v odnosu do dolžine a, le da je v tem primeru podaljšek
postal m.
9
PRIMARNI KNJIGOVEŠKI MATERIALI
SA
MO
ZA
IN
T
Prevlečni knjigoveški materiali
Ø
usnje – se redko uporablja v industrijski proizvodnji (vezava unikatnih,
proizvodov (ročna izdelava).
Glede na delež usnja:
- vezava v celo usnje (enodelna usnjena prevleka),
- vezava v pol usnje (usnje samo v hrbtu platnice in na
vogalih ali v sprednjem robu).
Ø
platno: - (impregnirano (nepropustno za lepilo), paziti moramo
na smer teka tkanja in računati na krčenje in
- kaširano – je bolj dimenzionalno stabilno)
Ø
umetne mase na tekstilu in na papirju, cilj približati izgledu
naravnega materiala (npr. usnja) in izboljšati njegove slabe lastnosti
(cena, dimenzionalna stabilnost). Doseči možnost industrijske izdelave.
Ø
oplemeniten papir (plastifikacija, lakiranje)
10
ER
NO
UP
OR
AB
Knjiga se sestoji iz:
Ø
knjižnega bloka
(zgibane, znesene in zašite knjigoveške pole)
Ø
platnice
Ø
veznega in okrasnega ornamenta
(kapitalni trak, gaza, krep papir in zaznamovalni trak)
O
ROČNA VEZAVA TRDO VEZANE KNJIGE
11
ROČNA VEZAVA TRDO VEZANE KNJIGE
IN
T
knjižni blok
stranski zarobek
knjižni rob
spojni list
gaza (organtin)
kapitalni trak
MO
ZA
1.
2.
3.
4.
5.
6.
SA
7. krep papir ali cevka
8. zaznamovalni trak
9. lepenka
10. spodnji zarobek
11. hrbet platnice z odstavo
12. hrbtni vložek
13. odstava med lepenko in
hrbtnim vložkom
14. zgornji zarobek
12
ER
NO
UP
OR
AB
Vrstni red posameznih faz izdelave:
Ø
zgibanje v pole
Ø
znašanje pol
Ø
lepljenje spojnih listov in prilog (po potrebi)
Ø
šivanje
Ø
lepljenje
Ø
obrezovanje
Ø
izdelava obreze
Ø
oblikovanje hrbta knjižnega bloka
Ø
lepljenje okrasnih ornamentov
Ø
izdelava in tisk platnic
Ø
vplatničenje.
O
ROČNA VEZAVA TRDO VEZANE KNJIGE
13
ZGIBANJE
...
IN
T
ROČNA VEZAVA TRDO VEZANE KNJIGE
je večkratno prepogibanje iste pole, da dobimo grafični izdelek ali
polizdelek z uporabno vrednostjo.
SA
MO
ZA
Najpogostejše oblike zgibanja so:
Ø
enojni zgib,
Ø
vzporedni zgib,
Ø
izmenični (cik – cak) zgib,
Ø
križni zgib.
14
O
KNJIGOVEŠKA POLA IN STANDARDNI FORMATI
Na tiskarski poli so oznake:
Ø vložni kot za tisk,
Ø merski trak,
Ø kontrolni elementi za skladje,
Ø znaki zgibanje in obrez …
UP
OR
AB
Tiskarska pola
Odtis proizveden na tiskarskem stroju je redko končni izdelek, opraviti moramo
še proces dodelave. Grafične izdelke tiskamo na več tiskarskih polah. Strani na
teh polah niso razvrščene odvisno od tehnologije zgibanja.
ER
NO
Knjigoveška pola
Je del tiskarske pole, ki jih (npr. v knjigoveznici) oblikujemo in
sestavljamo, dokler ne naredimo končnega grafičnega izdelka.
15
SA
MO
ZA
IN
T
KNJIGOVEŠKA POLA IN STANDARDNI FORMATI
16
hrbtna
signatura
paginacija
UP
OR
AB
knjigoveška pola
obrezan format
O
RAZPOREDITVENI NAČRT ZA KNJIGOVEŠKO POLO
skladnostne
oznake za tisk
zgib
vložni kot
zgib
ogledalo
stavka
ER
NO
knjigoveška pola
neobrezan format
17
IN
T
TISKARSKA / KNJIGOVEŠKA POLA
Na knjigoveški poli je lahko od 4 do 32 strani (64, 128),
na tiskarski poli pa 1, 2, 3, 4 ali celo več enakih ali različnih
knjigoveških pol.
ZA
Delitev knjigoveških pol neodvisno na velikost formata:
št. pregibov
št. listov
št. strani
¼
1
2
4
½
2
4
8
1
3
8
16
2
4
16
32
SA
MO
velikost pole
18
št. križnih
zgibov
št. strani
60
4
32
120
3
16
150
2
8
ER
NO
gramatura
(g/m2 )
UP
OR
AB
Obstajajo tudi knjigoveške pole z 12 in 24 stranmi, vendar se zgibajo drugače.
Število križnih zgibov je določeno tudi z gramaturo papirja:
ZGIBANJE
O
TISKARSKA / KNJIGOVEŠKA POLA
19
ZA
IN
T
1. Enojni zgib
Knjigoveška pola ima dva lista ali 4 strani.
SA
MO
2. Vzporedni zgib
Knjigoveška pola ima štiri liste ali 8 strani.
20
ZGIBANJE
UP
OR
AB
O
3. Izmenični (cik-cak) zgib
Zgibi so vzporedni. Knjigoveška
pola ima lahko 16 in več
listov ali 32 strani.
4. Križni zgib
Zgibi so pravokotni drug na drugega. Knjigoveška pola ima 4 do 16 listov ali 8 do 32
strani. Listi zgibane pole se drže na eni strani skupaj. Ločimo jih šele pri obrezovanju.
3
6
ZNAŠANJE
Ø
Je tehnološka operacija pri kateri iz posameznih listov ali zganjenih
knjigoveških pol sestavimo knjižni blok ali brošuro.
Posamezne liste znašamo enega na drugega, knjigoveške pole pa polo
na polo ali polo v polo.
Pravilnost znašanja kontroliramo s hrbtno oznako;
Hrbtna oznaka je krajša debela črta, ki jo odtisnemo v hrbet vsake
knjigoveške pole, tako da je po zgibanju na zunanji strani.
SA
MO
ZA
Ø
Ø
21
IN
T
Ø
7
ER
NO
2
22
ZNAŠANJE
ER
NO
UP
OR
AB
O
Kontrola znašanja – obstaja več oznak:
Ø glavna in pomožna signatura (se nahaja na 1. in 3. strani zgibalne pole levo
spodaj in služi za pravilno obračanje pol, pregled).
Ø hrbtna signatura (se odtisne tako, da je po zgibanju na zunanji strani. Na vsaki
knjigoveški poli je za dolžino niže),
Ø paginacija (označuje zaporedno številko strani knjige)
Ø maketa (je prototip končnega izdelka. Z njeno pomočjo zanesljivo razberemo
pravilni vrstni red strani, zaporedje znašanja, položaj prilog, ki se znašajo kot
knjigoveške pole pa niso prilepljene.)
ŠIVANJE
23
IN
T
Ročno šivanje
Pri ročnem šivanju knjižnega bloka uporabljamo vezne elemente:
Ø platneni trakovi
Ø vezice (vrvica)
SA
MO
ZA
Ročno šivanje s platnenimi trakovi
Uporablja se močnejše knjigoveško platno. Število trakov je odvisno od velikosti
knjižnega bloka. Optimalni položaj trakov pa določimo po naslednji shemi:
Razporeditev platnenih trakov.
24
Izmenično ročno šivanje
ER
NO
Ø
UP
OR
AB
O
ŠIVANJE
Ø
Zaporedno ročno šivanje
ŠIVANJE
25
IN
T
Ročno šivanje knjižnega bloka z vezicami
SA
MO
ZA
Uporablja se lanena vrvica ustrezne debeline. Najprej se knjigoveške pole zažaga v
hrbtu v obliki trapeza. V izžagane utore kasneje vstavimo vrvico. Šivamo okoli vrvic,
da sukanec poteka z zunanje strani.
26
UP
OR
AB
Spojni listi
Ø
nalepimo jih na prvo in zadnjo polo
Ø
imajo pomembno vlogo pri vplatničenju (drži platnico v pravilni legi (ni
ukrivljanja – smer vlaken mora biti vzdolžna)
Ø
ščitijo knjižni blok pred umazanijo in poškodbami
O
SPOJNI LISTI
Vrste spojnih listov
Ø
navaden, klasičen spojni list – se nalepi v hrbtu na prvo in zadnjo
polo bloka.
ojačan spojni list – je sestavljen iz navadnega spojnega lista,
ojačanega s platnenim trakom vzdolž smeri teka vlaken.
ER
NO
Ø
SPOJNI LISTI
spojni list s krilcem – je sestavljen iz navadnega spojnega lista,
in dodatnega kosa ˝žilavega˝ papirja (v širini približno polovice
knjižne pole – krilce). Pogosto se pri nadaljnih vezavah iztrga. Krlice
pomaga držati lepenko platnice pri določenih vrstah vezav.
MO
ZA
IN
T
Ø
27
SA
Obstajajo še druge oblike spojnih listov: z vidnim platnenim trakom, z dvojnim
platnenim trakom, za blok vezave,…
28
KNJIŽNI BLOK
UP
OR
AB
Obrezovanje
Ø
knjižni blok obrežemo po osušitvi lepila na rezalnem stroju
Ø
obreze se lahko uporabljajo tudi za okraševanje knjižnega bloka.
O
Lepljenje
Ø
knjižni blok lepimo s hladnim sintetičnim lepilom, še posebno kadar ga
želimo oblikovati
Vrste obrez
Ø
zlata obreza
Ø
barvna obreza (klasična, škropljena, zažagana, marmornata,…)
Oblikovanje bloka
ER
NO
Hrbet knjižnega bloka je lahko:
Ø
raven (knjižnega bloka ni potrebno oblikovati),
Ø
okrogel,
Ø
poloblikovan in
Ø
oblikovan
IN
T
KNJIŽNI BLOK
29
SA
MO
ZA
Lepljenje veznih in okrasnih ornamentov
Knjižni blok lahko opremimo še z veznimi elementi:
Ø
gaza,
Ø
cevka
In okrasnimi elementi:
Ø
kapitalni trak,
Ø
zaznamovalni trak.
30
KNJIŽNI BLOK
UP
OR
AB
Cevka – izdelamo jo iz močnejšega
embalažnega papirja
O
Gaza (organtin) - služi za ojačitev spoja
bloka s platnico. Lahko jo lepimo ali
prišijemo.
ER
NO
Kapitalni trak – nalepi se na zgornji in spodnji konec knjižnega hrbta.
Zaznamovalni trak – za označevanje notranje strani knjige. Dolžina traku mora
biti 3 – 4 cm večja od diagonale knjižnega bloka.
PLATNICE
31
IN
T
Izdelava platnic
Pri ročni ali strojni izdelavi platnic in hrbtnega vložka najpogosteje uporabljamo
lepenko.
Poznamo enodelne (kartonske platnice za brošure) in večdelne platnice.
SA
MO
ZA
Večdelne platnice
Ø
z večdelno prevleko
Ø
z enodelno prevleko (celo platno, votle platnice, vatirane platnice (iprem
pena), vatirane votle platnice)
32
PLATNICE
ER
NO
UP
OR
AB
O
Ostale vrste platnic z enodelno prevleko
PLATNICE
33
SA
MO
ZA
IN
T
Ročni tisk platnic
Ø
hladni tisk s knjigoveškimi barvami (barvo raztanimo in z gumijastim
valjem nanesemo na površino klišeja ter pod pritiskom naredimo odtis.
Ø
toplotni tisk s folijami
Ø
slepi tisk
Ø
reliefni tisk
34
SA
MO
ZA
IN
T
ER
NO
35
36
UP
OR
AB
O
SA
MO
ZA
IN
T
ER
NO
37
38
UP
OR
AB
O
O
UP
OR
AB
ER
NO
REZANJE
IN
T
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
39
Vrste rezanja:
Ø
obrezovanje
Ø
razrezovanje
Ø
izrezovanje (izsekovanje)
SA
MO
ZA
Rezanje papirja je razrezovanje in obrezovanje, medtem ko pri kartonažerski
dodelavi poteka predvsem izrezovanje.
Po tisku tiskarske pole razrežemo v knjigoveške pole ali kar v končne izdelke.
40
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
O
REZANJE
UP
OR
AB
Principi rezanja:
Ø
translatorno (ravni noži)
Ø
rotacijsko (okrogli noži)
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
ER
NO
Glede na vrsto reza pa poznamo:
Ø
rez z nožem
Ø
škarni rez
41
IN
T
REZANJE
Pred rezanjem moramo pole poravnati na vibracijski mizi z nagibom.
Za fine, lahke papirje je potreben manjši nagib mize, za težje pa večji.
ZA
Glavno vodilo pri ravnanju in rezanju pol v kupih je vložni kot - označen na
tiskarski poli.
SA
MO
Rezanje na rezalnem stroju
- princip z ravnim nožem.
42
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
43
IN
T
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
ER
NO
UP
OR
AB
O
Rezalni stroj
Kakovost rezanja glede na rezalni nož
SA
MO
ZA
Odvisno od vrste materiala, ki ga režemo uporabljamo naslednje vrste nožev:
Ø
standardni jekleni nož (uporabljajo se malolegirana jekla) – za rezanje
mehkih materialov (papir za kopije, vpojni papir, svilen papir)
Ø
švedski jekleni nož (uporablja se visokolegirano jeklo, oplemeniteno z
nikljem ali volframom) – za rezanje trdih materialov (satinirani papirji,
umetniški papirji, pisarniški papir
Ø
jekleni nož s trdo konico:
a) Widia – rezna konica je iz praškastih kaslidov (titan, tantal), ki so
medsebojno povezani s kobaltom
b) Stellit – sestavljen iz karbida in keramičnih veziv
44
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
UP
OR
AB
ER
NO
Rezalni noži se gibljejo na štiri načine:
Ø
pravokotno – paralelno
Ø
poševno – paralelno
Ø
krožno
Ø
oscilatorno
O
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
45
SA
MO
ZA
IN
T
Težave pri rezanju:
Ø
rez navzven/navznoter
Ø
valoviti rez
Ø
stopničasti rez
Ø
vbokli rez (gobasti rez)
Ø
ločni rez (votli rez)
46
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
O
ZGIBANJE
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
z žepi (običajno so 3 ali 4 zgibalni valji. Stroji lahko opravijo vse križne
zgibe 8, 16 ali 32 in tudi 12 ter 24 strani. Opravijo lahko vse paralelne,
kombinirane in cikcak zgibe v kombinaciji s križnimi zgibi. Zgibanje je
bolj kakovostno kot z noži.)
SA
MO
ZA
Ø
47
IN
T
ZGIBANJE
ER
NO
UP
OR
AB
na zgibalnih strojih:
Ø
z noži (zgibalni nož izdela zgib s pomočjo dveh zgibalnih
valjev, omejeno bolj za križno zgibanje s končnim številom
strani 8, 16, 32 strani)
48
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
49
IN
T
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
ER
NO
Kombinirani zgibalni stroji lahko izvedejo vse:
Ø križne na 8, 16 in 32 strani
Ø paralelne
Ø ovijalne in
Ø cikcak zgibe.
UP
OR
AB
Kombinirani princip zgibanja
Prvi zgib je navadno na žep, ostali pa z nožem.
O
ZGIBANJE
SA
MO
ZA
Dodatne naprave na zgibalnih strojih:
Ø
perforiranje
poteka na zgibalnih strojih izključno zaradi iztiskanja zraka v pregibu (prepreči
gube).
Ø
žlebljenje
za lažje zgibanje polkartonov in kartonov na zgibalnih strojih polkarton (do 160
g/m 2),
Ø
razrezovanje
okrogli rezalni nož omogoči da dobimo obrezano in zgibano knjigoveško polo.
Tako jo lažje vežemo, zlagamo, …dodelujemo.
Ø
lepljenje
za malostranske prospekte in revije. Opravi se v fazi zgibanja v hrbtu.
Ø
šivanje
50
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
UP
OR
AB
Kakovost zgibanja ovrednotimo s tremi parametri:
Ø
točnost zgiba
Ø
trdnost zgiba
Ø
deformacija zgiba – nastane lahko zaradi zraka v zgibu. Zato moramo
opraviti perforacijo zgiba s perforirnimi noži.
ER
NO
Najpogostejšo deformacijo
zgiba povzroči po zgibanju
povratno-vzmetna sila,
Merimo povratno vzmetni kot.
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
O
ZGIBANJE
51
IN
T
ZNAŠANJE – sestavljanje knjižnega bloka
Obstajata dva načina knjižnega znašanja:
Ø
pola na polo ali pola za polo (za knjige in brošure)
Ø
pola v polo (revijalna linija)
SA
MO
ZA
Pola na polo
52
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
Pola na polo
ER
NO
UP
OR
AB
O
ZNAŠANJE Pola v polo
53
IN
T
ZNAŠANJE
ZA
Poteka na znašalnih strojih, ki delujejo
po naslednjih principih:
Ø
s pomičnimi prijemači
Vakuumska sesalka polo upogne,
prijemač jo izvleče in odloži na zbirni
transporter.
SA
MO
Kontrola znašanja se računalniško
vodi (npr. s fotocelicami), ki opozorijo
prisotnost npr. dvojnih pol, itd.
(2500/h)
54
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
ZNAŠANJE
O
Pola na polo
55
ZNAŠANJE
IN
T
Pola na polo
ER
NO
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
UP
OR
AB
Ø
z rotirajočimi bobni
najpogostejša oblika strojnega
znašanja.
Stroj ima več (12 ali tudi 24)
posameznih postaj za vlaganje
knjigoveških pol (6000/h)
ZA
Ø
z rotirajočimi ploščami – disk sistem (10000/h)
redko uporabljen. Uporablja se tam, kjer je od znašanja odvisna
končna hitrost celotnega kompleksa: In-line povezava znašalnih
strojev z LMV).
SA
MO
Običajno je znašalni del stroja povezan z vlagalnim sistemom
kakega drugega knjigoveškega stroja (npr. LMV, šivalni stroj).
56
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
O
Dejavniki, ki vplivajo na kakovost znašanja
UP
OR
AB
Spojni listi morajo biti predhodno že nalepljeni na prvo in zadnjo knjigoveško polo.
Debelejše priloge znašamo skupaj z ostalimi knjigoveškimi polami v skladu s
pravilnim vrstnim redom.
Tanjše priloge se navadno prilepijo na ustrezno knjigoveško polo ne znašamo jih
kot samostojne pole.
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
ER
NO
Odvzemanje pol:
Težave se lahko pojavijo predvsem zaradi statične elektrine med polami,
površinskih lastnosti papirja (gladkost, hrapavost), velike potiskane in lakirane
površine (sprijemanje pol),….
57
IN
T
STROJNO ŠIVANJE
Šivamo lahko z:
Ø
nitjo (šivamo skozi hrbet) ali
Ø
žico (spenjamo skozi hrbet
ali ob hrbtu).
SA
MO
ZA
Vrste šivanja:
Ø
spenjanje z žico
Ø
varjeno šivanje s taljivo nitjo
Ø
šivanje z nitjo
Ø
spiralna vezava
58
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
Spenjanje z žico
posamezne liste povežemo v knjižni
blok z žičnimi sponkami.
Šivamo oziroma spenjamo lahko:
Ø skozi hrbet ali
Ø ob hrbtu.
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
ER
NO
Glavni deli spenjalnega stroja so:
Ø orodje,
Ø zvijač in
Ø nakovalo.
UP
OR
AB
O
STROJNO ŠIVANJE
59
STROJNO ŠIVANJE
IN
T
Varjeno šivanje
se izvede na listih v knjigoveških polah – med zgibanjem na zgibalnem stroju.
ZA
Zaporedje pri šivanju:
Ø
odrez niti
Ø
prebod pole z iglo in ukrivitev niti ob
podkvi
Ø
nakovalce se približa, podkev se
razmakne in ukrivi taljivo nit
SA
MO
Ø
podkev in nakovalce
sta segreta, lepilo se okoli niti stali in
zaradi pritiska poveže liste med seboj.
60
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
UP
OR
AB
Z varjenim šivanjem
povežemo le liste v eni zgibani knjigoveški poli.
Knjižni blok iz teh pol sestavimo z znašanjem po sistemu
pola na polo in z lepljenjem hrbta.
O
STROJNO ŠIVANJE
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
ER
NO
Šivanje z nitjo
Je dražje, zamudnejše, a trajnejše od spenjanja z žico. Pri šivanju
skozi hrbet so pole lahko povezane zgolj med seboj, lahko pa tudi
na hrbtni material – npr. gazo (večja trajnost).
61
ZA
IN
T
Tehnološka izvedba šiva
MO
1. Delovanje predvbodnih igel (luknjanje).
SA
3. Izvedba levega šiva.
2. Prenosnik zatakne šivalno nit.
4. Zategovanje niti levega šiva.
62
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
ER
NO
UP
OR
AB
O
Primeri vezav knjižnega bloka
63
SA
MO
ZA
IN
T
Primeri vezav knjižnega bloka
64
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
ER
NO
UP
OR
AB
O
Primeri vezav knjižnega bloka
65
SA
MO
ZA
IN
T
Tehnološka izvedba šiva na šivalnem stroju.
66
za naslove knjižnih del, okrasnih ornamentov,… .
Platnice tiskamo v tehniki visokega tiska.
UP
OR
AB
TOPLOTNI TISK PLATNIC S FOLIJAMI
O
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
Za izdelavo odtisa uporabljamo različne folije (zlate, srebrne in barvne),
določeno temperaturo in pritisk.
Za serijsko proizvodnjo toplotnega tiska s folijami se mora pripraviti
tiskovna forma oziroma kliše (iz cinka, magnezija in medenine).
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
ER
NO
Tiskovne in proste površine dobimo z jedkanjem kovin.
67
IN
T
TOPLOTNI TISK PLATNIC S FOLIJAMI
ZA
Folije za toplotni tisk
so navadno v zvitkih. So vakuumsko metalizirane folije (zlate, srebrne) in
pigmentne iz emajlnih barv. Kot nosilec se uporablja predvsem poliester (prej
celofan, polietilen). Debeline folij so okrog 10 µm, njihovo toplotno območje pa je
med 88 do 360 °C.
SA
MO
Nosilni sloj – je folija odporna proti visokim T, tanka
in kompresibilna (poliester).
Delilni sloj – je iz voska, ki se pri določeni T raztopi
Zaščitni sloj – uporablja se le pri metalnih folijah.
Prepreči oksidacijo sloja.
Pigmentni oz. metalni sloj – vidni sloj, ki daje foliji in
odtisu barvo in ton.
68
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
O
TOPLOTNI TISK PLATNIC S FOLIJAMI
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
ER
NO
UP
OR
AB
Prikaz zgradbe metalne folije
69
priprava knjižnega bloka
vplatničenje in oblikovanje platnice
ovijanje knjig
ekspedit
SA
MO
ZA
1.
2.
3.
4.
IN
T
LINIJA TRDE VEZAVE – LTV (KNJIGE)
70
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
UP
OR
AB
1. Priprava knjižnega bloka
O
LINIJA TRDE VEZAVE – LTV (KNJIGE)
Stiskanje našiva – poteka z bočnimi letvami.
(moč stiskanja je odvisna od oblikovanja bloka in velikosti našiva)
Lepljenje hrbta – stroj je sestavljen iz prijemne letve, lepilnega sistema in
sušilnega dela z odzračevanjem.
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
ER
NO
Obrez – se opravi na trorezniku. Najprej se opravi rez ob straneh nato pa še
spredaj.
71
SA
MO
ZA
IN
T
Oblikovanje hrbta – po vsej površini knjižni blok močno stisnejo
stranski transporterji. Z zgornje strani se nahaja polkrožni
oblikovalec, ki z hitrim nihanjem okrogli hrbet.
72
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
ER
NO
UP
OR
AB
Oprema hrbta – lepljenje gaze, kapitalnega, zaznamovalnega traku in
izvedba barvne obreze. Bočni transporterji stisnejo knjižni blok, gumijasti
valji nanesejo lepilo (klej) – dodatna utrditev hrbta.
O
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
73
IN
T
2. Vplatničenje in oblikovanje platnice
Vhodni del stroja za vplatničenje knjižni blok s pomočjo tankega kovinskega lista
razdeli in natakne na kovinsko ploščo, ki dvigne blok do z lepilom namazane
platnice.
SA
MO
ZA
Knjigi se nato s ploščatimi vodili oblikuje hrbet.
74
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
ER
NO
UP
OR
AB
3. Ovijanje knjige v ščitni ovitek
O
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
75
IN
T
LINIJA MEHKE VEZAVE – LMV (BROŠURE)
ZA
Definicij, ki opisujejo razliko med knjigo in brošuro je več:
Ø ene so omejene zgolj na število strani (brošure manjše število strani – 48),
Ø druge definirajo, da ima knjiga večjo trajnost, zato mora biti izdelana iz
kvalitetnejših materialov, kvalitetne vezave, …
Ena od definicij pravi;
lepljenje platnic
velikost platnic glede na
knjižni blok
brošura
mehke, upogljive
le na hrbet
enako velike
knjiga
trde
na gazo in predlist
za nekaj milimetrov večje
SA
MO
togost platnic
76
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
O
LINIJA MEHKE VEZAVE – LMV (BROŠURE)
77
IN
T
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
ER
NO
UP
OR
AB
Vrste brošur:
Ø
klasična – rezkana in lepljena v hrbtu z dvakrat žlebljeno kartonsko
platnico
Ø
klasična – rezkana in lepljena v hrbtu in stransko lepljena s štirikrat
žlebljeno kartonsko platnico
Ø
z nalepljeno kartonsko platnico in obrobki
Ø
ojačana s platnenim trakom
Ø
zašita s sukancem, lepljena v hrbtu z dodano gazo in vezana kot knjiga
na LTV
SA
MO
ZA
LINIJA MEHKE VEZAVE – LMV (BROŠURE)
78
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
ER
NO
UP
OR
AB
LINIJA MEHKE VEZAVE – LMV (BROŠURE)
O
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
79
IN
T
LINIJA MEHKE VEZAVE – LMV (BROŠURE)
MO
ZA
Način broširanja:
Ø
v cel karton – najpogostejši način, knjigoveške pole se rezka v
hrbtu. Platnice so lahko oplemenitene in žlebljene.
Ø
lepljenje platnenega traku ali kaširanje gaze v hrbtu knjižnega
bloka, dodelava pa gre na LTV
Ø
šivanih knjig – lepilo se nanese na hrbet knjižnega bloka, nanj pa
se nalepi požlebljen kartonski ovitek, platneni trak ali gazo.
SA
Pri izdelavi klasičnih rezkanih brošur ne lepimo spojnih listov
in prilog, ampak jih le vstavimo na določena mesta.
80
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
UP
OR
AB
Kartonske platnice lahko žlebimo – v karton vtisnemo žleb (njegove
dimenzije izračunamo po DIN standardu), ki označuje in hkrati olajša
pregibanje.
O
LINIJA MEHKE VEZAVE – LMV (BROŠURE)
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
ER
NO
Pomembna je smer teka vlaken v kartonu. Žleb mora biti
izdelan pravokotno na smer vlaken (sicer zvijanje).
81
IN
T
LINIJA MEHKE VEZAVE – LMV (BROŠURE)
Za lepljenje lahko uporabimo vsa lepila, ki dosegajo vrednosti točno
določenega odprtega in zaprtega časa lepljenja.
ZA
Pogosto uporabljamo taljive smole s T taljenja 180 – 250°C, T lepila
pri nanašanju na material pa od 140 – 180°C. Ta lepila imajo kratek
odprti čas (2 – 20 s) in veliko adhezivno moč lepljenja.
SA
MO
Pogosto se najprej lepi z manj viskoznim lepilom – višje vpitje v knjižni
blok, nato pa z bolj viskoznim lepilom.
82
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
UP
OR
AB
Pomembna operacija je tudi rezkanje knjižnega bloka – odrez hrbtnih robov
pol tako, da nastanejo v hrbtu knjižnega bloka posamezni listi.
O
LINIJA MEHKE VEZAVE – LMV (BROŠURE)
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
ER
NO
Rezkanju sledi brušenje in odstranjevanje prahu.
Zadnja faza pred ekspeditom (brošure že spojene s hrbtom knjižnega
bloka) - obrez na trorezniku ob strani in spredaj.
83
IN
T
LINIJA MEHKE VEZAVE – LMV (REVIJA)
MO
ZA
Sestavni elementi revije:
Ø
blok revije (zgibane in znešene pole)
Ø
ovitek
Ø
vezni element (spenjanje z žico, varjeno šivanje, lepljenje)
SA
revija, zašita skozi hrbet
revija, zašita skozi
blok in lepljena
revija, lepljena v hrbtu
84
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
ER
NO
UP
OR
AB
Na revijalni liniji se opravijo naslednje operacije:
Ø
znašanje knjigoveških pol pola v polo (v kolikor je revija
zajetnejša, jo lahko broširamo in dodelamo na LMV liniji).
Ø
spenjanje z žico
Ø
obrez revije
Ø
izlaganje
O
LINIJA MEHKE VEZAVE – LMV (REVIJA)
85
IN
T
MERKANTIL
ZA
So vsi ostali grafični izdelki;
Ø
plakat – na eni tiskarski poli je lahko natisnjeno več, eden ali samo del
plakata. Poznamo: kaširani plakat z vložkom iz bele lepenke, lahki plakat
blok (kot vložek stiropor), kulisni plakat, ….
Ø
poster - (stenski, namizni obojni so lahko nalepljeni na karton ali lepenko
in dodatno opremljeni)
Razlika poster/plakat?
razglednice
etikete
časopisi
prospekti
obrazci
koledarji
revije
vrednostni papirji
SA
MO
Ø
Ø
Ø
Ø
Ø
Ø
Ø
Ø
86
O
UP
OR
AB
DIGITALNA DODELAVA
ER
NO
KNJIGOVEŠKA DODELAVA
DANES, JUTRI
87
IN
T
Proces dodelave je postal popolnoma avtomatiziran in
vključen v digitalni delovni sklop.
SA
MO
ZA
Knjigoveške rešitve za klasično grafiko, digitalne tiskarne, knjigoveznice,
broširana vezava z dovršeno dodelavo hrbta, najkrajši roki izdelave,
izpolnjene želje naročnika,….
88
UP
OR
AB
O
PISARNIŠKA DODELAVA
PISARNIŠKA DODELAVA
ER
NO
V enem prehodu izvede:
Ø rezanje,
Ø zgibanje,
Ø obrezovanje,
Ø specifično, za vsak
posamezni izdelek.
89
Broširni stroji – jamčijo čvrsto
vezavo, opravlja ga en operater in
ima kapaciteto okoli 500
brošur/uro.
MO
ZA
IN
T
Trorezniki – omogočajo digitalne nastavitve, s
tremi hidravljičnimi rezalnimi noži in centralno
prižemo – za iztis zraka iz pol pred odrezom.
SA
Znašalni stroji – sodijo ob manjše pisarniške tiskalnike, kjer imajo opravka z
manjšimi količinami potiskanih listov (vezava v majhne brošure, beležke...).
90
UP
OR
AB
Zmogljivost današnjih digitalnih knjigoveških strojev; od 2400 do 4200 zvezkov
ali brošur na uro.
O
PISARNIŠKA DODELAVA
Tisk knjig na zahtevo:
- ni stroškov skladiščenja
- v knjigarno se dostavijo že prodane knjige
Danes tisk na zahtevo
(najnižja naklada 1 izvod).
ER
NO
Skladiščenje knjig včasih.
91
SA
MO
ZA
IN
T
Literatura:
Kipphan, H. Handbook of Print Media, Springer, 2001, 1207 s.
Scheicher, L. Tehnologija knjigoveške dodelave, Tehniška založba Slovenije,
Ljubljana, 1997, 171 s.
Novak, G. Grafični materiali, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta,
Oddelek za tekstilstvo, Ljubljana, 2004, 320 s.
Scheicher, L. Sodobna tehnologija knjigoveštva, Grafičar, 1, 2, 2002
92
SA
MO
ZA
IN
T
UP
OR
AB
ER
NO
Knjižni zvitki (Egipčani, Grki, Rimljani, Kitajci)
iz papirusa
Palmovi listi (Indija, otoki Tihega oceana)
listi, vplatničeni s ploščami iz slonove
kosti ali lesa
Leporelo (Kitajska)
iz lepenke ali kaširanega lesa
Diptih, triptih (babilonci)
knjiga iz povoščenih lesenih ploščic
(ali slonove kosti) spetih s kovinskimi
obročki
…
O
ZGODOVINA KNJIGOVEŠTVA
93