Preprečevanje utopitev pri otrocih - Medicinska fakulteta

Transcription

Preprečevanje utopitev pri otrocih - Medicinska fakulteta
UNIVERZA V LJUBLJANI
MEDICINSKA FAKULTETA
Katedra za javno zdravje
PREPREČEVANJE UTOPITEV PRI OTROCIH
Mentor/ica:
mag. Mateja Rok-Simon, dr. med., spec. soc. med.
Ustanova mentorja:
Inštitut za varovanje zdravja RS
Pri seminarju so sodelovali:
Arnela Dacić
Sentilija Delalić
Nastja Dogar
Tilen Tumpaj
Matjaž Vrbinc
Jernej Vrtek
Patrick Wedra
Klara Zajc
Letnik: M3
S6
Študijsko leto: 2010/2011
Datum predstavitve teme: 14. april 2011
IZVLEČEK
Utopitve predšolskih otrok predstavljajo resen javnozdravstveni problem, saj se po številčnosti uvrščajo na drugo
mesto med najpogostejšimi vzroki smrtnih poškodb otrok. V Sloveniji so smrtni primeri utopitev v zadnjih letih
zgodili zgolj v naravi, »skoraj« utopitve, katerih število v zadnjem obdobju narašča, pa so vezane zlasti na
bazene. Stopnja umrljivosti zaradi utopitev je pri nas sicer med najnižjimi v Evropi.
Dejavniki tveganja so številni, vezani bodisi na otroka (starost, zrelost, stopnja razvoja, zdravstveno stanje,
alkohol), bodisi na dejavnike okolja (socioekonomske determinante, turizem, nadzor in reševanje, alkohol,
transport, klimatske spremembe). Študije kažejo na učinkovitost preventivnih ukrepov pri preprečevanju utopitev,
saj naj bi izvajanje ukrepov kar za 16-krat zmanjšalo nivo tveganja. Gre za ukrepe na področju zakonodaje,
standardov in izobraževanja (v šoli, na domu, preko medijev) ter uvrstitev plavalnih tečajev v šolski kurikulum.
Analiza dejavnikov tveganja in pregled dokazano učinkovitih politik in ukrepov v evropskih državah in Sloveniji
kaže, da je na področju preprečevanja utopitev pri nas že veliko postorjenega, kljub temu pa ostaja še kar nekaj
možnosti za izboljšave, zlasti na področju zakonodaje in izobraževanja.
UVOD
Utopitev je smrt zaradi potopitve pod vodno gladino, ki jo povzroči naravna ali druga nesreča oziroma
nepredviden dogodek pri katerikoli dejavnosti na, v in ob vodi (1). Utopitve so drugi najpogostejši vzrok smrtnih
poškodb otrok v državah Evropske unije (2). V primerjavi z drugimi vzroki poškodb (poškodbe v prometu, padci)
so sicer veliko manj pogoste, vendar pa se pogosto končajo s smrtjo (2). Če pride do potopitve in izgube zavesti,
je smrtnost 50 % (2). Med utopitvami s smrtnim izidom prednjačijo utopitve v naravi.
Tudi v Sloveniji so utopitve na drugem mestu med vzroki umrljivosti predšolskih otrok zaradi poškodb (2). Najbolj
ogroženi so otroci v starosti od enega do treh let, ki se lahko utopijo že v nekaj centimetrih vode v kopalni kadi,
otroškem bazenu ali vedru, pri starejših otrocih pa so pogostejše utopitve v naravi ali bazenu (2). Tveganje za
utopitev ni odvisno le od otroka samega (njegove starosti, zrelosti, zdravstvenega stanja), temveč v veliki meri
tudi od dejavnikov okolja, usposobljenosti staršev in vzgojiteljev ter varnostnih ukrepov.
Namen seminarja je predstaviti stanje v Sloveniji in nekatere primere dobre prakse v drugih evropskih državah na
področju politik in ukrepov za preprečevanje utopitev otrok. Na podlagi ugotovitev smo izpostavili preventivne
strategije, ki so potrebne za učinkovito preprečevanje in obvladovanje utopitev otrok v Sloveniji.
METODE DELA
Pri pripravi seminarja smo najprej pregledali statistične podatke, ki smo jih pridobili iz statističnih letopisov IVZ ter
člankov in študij z obravnavano tematiko. V nadaljevanju smo izdelali Haddonovo fazno faktorsko matriko, ki
omogoča epidemiološki pristop pri obravnavi (»skoraj«) utopitev in pri opisovanju njihove pojavnosti z
epidemiološkimi parametri: gostitelj (v našem primeru je to otrok), agens (sila, energija), vektor ter dejavniki
okolja. Vsak od omenjenih dejavnikov je posebej obravnavan v treh časovnih obdobjih, in sicer pred, med in po
dogodku. Združitev epidemiološkega modela in časovnega dogajanja omogoča sistematično analizo vsakega
dogodka, ki privede do (»skoraj«) utopitve, ta pa je predpogoj za izoblikovanje načrta preprečevanja (»skoraj«)
utopitev in lajšanja njihovih posledic. Na osnovi analize dejavnikov tveganja v matriki lahko načrtujemo strategije
in ukrepe, s katerimi lahko preprečimo nezgodo, ki ima za posledico poškodbo, ali preprečimo nastanek oziroma
omilimo težo poškodbe, čeprav je do nezgode že prišlo, ali preprečimo nepotrebno poslabšanje zdravstvenega
stanja oziroma trajne posledice. Za primer utopitve je Haddonova matrika sestavljena tako, da povzema
dejavnike tveganja za utopitev otroka ali mladostnika pred, med in po sami utopitvi. Zaradi veliko možnih
scenarijev utopitve smo v matriko zajeli le primer utopitve med plavanjem in utopitve zaradi padca v vodo.
Na koncu smo s pomočjo podatkov European Child Safety Alliance (EFCA) o stanju nacionalnih politik in ukrepov
za preprečevanje utopitev v Sloveniji in drugih evropskih državah izpostavili nekatere preventivne strategije, ki so
potrebne za zmanjšanje bremena otrok zaradi utopitev pri nas.
REZULTATI IN UGOTOVITVE
Statistika
Pri nas vsako leto umre približno en otrok v starosti 0-6 let, štirje pa so hospitalizirani (3). V obdobju 2005-2009
so se smrtni primeri utopitev zgodili zgolj v naravi, hospitalizacije pa so bile potrebne zaradi »skoraj« utopitve v
bazenu (57,8%), v naravi (16,0%), v kopalni kadi (16,0%), v ostalih primerih kraj ni bil opredeljen (3). Z ozirom na
različna starostna obdobja velja, da se dojenčki najpogosteje utopijo v kopalni kadi, otroci, ki so pravkar shodili,
se lahko zaradi spremenjenega težišča utopijo v vedru, pri starejših otrocih pa najpogosteje pride do utopitve v
domačih bazenih, vrtnih ribnikih ali rekah (2). Stopnja umrljivosti in hospitalizacije zaradi utopitev s starostjo
padata. Najvišja je pri otrocih od enega do treh let, saj se otroci v tem starostnem obdobju začnejo bolj intenzivno
gibati in raziskovati okolico (2).
V primerjavi s podatki iz obdobja 2000-2005, ko je bilo hospitalizacij zaradi »skoraj« utopitve 41,7% (2) je
razvidno, da število slednjih v zadnjih letih narašča. Domnevamo, da gre pri tem predvsem za »skoraj« utopitve v
domačih bazenih, porast le-teh pa je skladen z naraščajočim trendom izgradnje oz. postavitve domačih bazenov.
Ti bazeni so nevarni predvsem za otroke, ki med igro lahko padejo v vodo oziroma se kopajo brez nadzora
staršev.
Najpogostejši vzrok utopitev pri predšolskih otrocih je neznanje plavanja. Rezultati raziskave Športno-rekreativna
dejavnost Slovencev iz leta 1992 kažejo, da je kar 40 odstotkov prebivalcev Slovenije neplavalcev (4). V šolskem
letu 1995/95 in 1995/96 je bilo ugotovljeno, da ne zna plavati 27,3 odstotka otrok (4), ker pa so podatki nepopolni,
je mogoče domnevati, da je število neplavalcev med osnovnošolci še veliko večje.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) o utopitvah otrok in mladostnikov za obdobje 2003-2005 je
stopnja umrljivosti največja v Latviji, najmanjša pa v Veliki Britaniji (5). Slovenija je uvrščena takoj za njo (Slika 1)
(5). Študije kažejo tudi, da je nivo tveganja v državah, ki izvajajo preventivne ukrepe za preprečevanje utopitev za
16-krat manjši kot v državah, ki jih ne (5).
Poleg utopitev je potrebno opozoriti tudi na poškodbe zaradi skokov v vodo, pri katerih navadno ne pride do
utopitve, pač pa do trajnih poškodb, predvsem hrbtenice. Zaradi tako nastalih poškodb je v Sloveniji vsako leto
hospitaliziranih preko 20 ljudi (6). Najbolj ogroženi so šolski otroci in mladostniki (6).
Slika 1: Utopitve otrok in mladostnikov (0-19 let; na 100 000 prebivalcev) (5)
Dejavniki tveganja
Tveganje za utopitev predstavljajo:
- dejavniki otroka: starost, stopnja razvoja (fizična, zrelost), zdravstveno stanje (epilepsija, avtizem, aritmije),
- dejavniki okolja: osveščenost staršev in vzgojiteljev, socioekonomske determinante (revščina/luksuz), turizem
(vse več dopustovanj ob morju), nadzor in reševanje, alkohol, transport, klimatske spremembe (poplave, vročinski
val) (7).
Strategije preprečevanja
Analiza v fazno faktorski matriki nam je omogočila sistematičen pregled vseh dejavnikov, ki vplivajo na nastanek
nezgode, njen izid in posledice (Priloga 1). Na podlagi analize dejavnikov tveganja in pregledu dokazano
učinkovitih politik in ukrepov (7), smo izpostavili naslednje preventivne strategije, ki so potrebne za zmanjšanje
bremena otrok zaradi utopitev v Sloveniji :
- priprava nacionalne strategije na osnovi dobrih praks iz tujine,
- učenje plavanja in varnega obnašanja v bližini bazenov (vrtci in šole, izobraževanje, dostopnost, zakonodaja),
- varnostni standardi za plavalne bazene, dodatno za zasebne (ograja z vrati, ki jih otrok ne more odpreti),
- uporaba rešilnega jopiča na plovilu (zakonodaja, izobraževanje, zdravstveno vzgojne akcije, izposoja),
- uporaba mednarodnih opozorilnih znakov ob bazenu in na plažah (izobraževanje, zakonodaja),
- primerno usposobljena reševalna služba na kopališčih (usposabljanje, obnavljanje znanja in veščin NMP),
- znanje PP (zdravstveno vzgojne akcije, dostopnost),
- svetovanje staršem predšolskih otrok (na domu, brošure, sistematski pregledi),
- nadzorovanje s strani staršev (izobraževanje),
- spremembe v okolju (ograditev vodnih površin, prekritje vodnjakov,…).
RAZPRAVA IN MNENJA
Slovenija je bila s strani European Child Safety Alliance med najbolje ocenjenimi državami Evropske unije na
področju preventivnih ukrepov pri preprečevanju utopitev otrok in mladostnikov (8). Kot je bilo ugotovljeno, imamo
zakonsko urejene varnostne standarde na javnih kopališčih in standarde, vezane na reševalce ter nacionalne
standarde o opozorilnih znakih in simbolih na plažah in javnih bazenih(8). Poleg tega teče obsežen program
»Naučimo se plavati«, uvrščen tudi v šolski kurikulum. V sklopu programa so v vrtcih in šolah organizirani plavalni
tečaji za otroke in mladostnike (9).
Kljub temu se kažejo še nekatere pomanjkljivosti in sicer: zakonska določila o varnostnih standardih zasebnih
bazenov; zahtevana je le prisotnost rešilnih jopičev na plovilu, ne pa tudi njihova uporaba; svetovanje staršem
predšolskih otrok na domu; nacionalna medijska kampanja o varnosti otrok in mladostnikov ob, in ter na vodi (8).
Z Zakonom o varstvu pred utopitvami so pri nas urejeni zgolj varnostni standardi na javnih kopališčih, ni pa
zakonskih določil, vezanih na varnostne standarde zasebnih bazenov. Sprejetje le-teh bi bilo še kako smiselno
glede na dejstvo, da je »skoraj« utopitev v bazenih in z njimi povezanih hospitalizacij čedalje več. Pri tem bi se
lahko zgledovali po Franciji, ki je leta 2003 sprejela zakon, ki od lastnikov zahteva, da morajo svoje bazene
opremiti z enim izmed naslednjih zaščitnih ukrepov: namestitev ograje, ki je visoka vsaj 1,1m in ima vrata, ki jih
otrok ne more sam odpreti; prekritje bazena z ojačano prevleko, ki lahko zdrži težo enega otroka; namestitev
zaščitnega pokrova, ki je odporen na veter in sneg; namestitev alarma, ki se aktivira, kadar v bazen pade objekt,
težji od 5 kg. Izkazalo se je, da so ukrepi učinkoviti, saj se je število utopitev v Franciji zmanjšalo (7).
S strani ECSA je bila Slovenija opozorjena tudi na nepopolno določilo o uporabi reševalnih jopičev. Kot v večini
ostalih držav EU je tudi pri nas zahtevana zgolj njihova prisotnost na plovilu, medtem ko je uporaba že
uzakonjena na Irskem, Portugalskem in v Estoniji (7).
Še pomembneje kot sprejeti omenjena zakonska določila pa bi bilo osveščanje ljudi o sami problematiki in
preventivnih ukrepih. Takšen je primer Švedske, kjer je po podatkih SZO smrtnost zaradi utopitev tretja najnižja v
Evropski uniji. Država ima po raziskavi ECSA sodeč le peščico zakonskih določil in standardov, je pa ena redkih
z nacionalnim programom obiskov na domu, ki služijo izobraževanju o varnosti otrok ob, v in na vodi. Poleg tega
vsaj enkrat na vsakih pet let izpeljejo nacionalno medijsko kampanjo o tej temi (10).
ZAKLJUČKI
Študije kažejo, da lahko z izvajanjem različnih strategij in ukrepov za preprečevanje utopitev, nivo tveganja otrok
občutno znižamo. Med dejavnike tveganja spadajo dejavniki s strani otroka, staršev in vzgojiteljev ter dejavniki
okolja. S sistematično analizo vseh dejavnikov, s pomočjo Haddonove matrike, smo izpostavili preventivne
strategije, ki so potrebne za učinkovito preprečevanje in obvladovanje utopitev otrok v Sloveniji. V seminarju
ugotavljamo, da bi bilo v Sloveniji na področju preventivnih ukrepov dobro izboljšati oziroma dodatno uvesti:
zakonska določila o varnostnih standardih zasebnih bazenov ; zahtevo o uporabi rešilnih jopičev na plovilu ;
svetovanje staršem predšolskih otrok na domu in uvedbo nacionalne kampanje o varnosti otrok in mladostnikov
v, na in ob vodi.
LITERATURA
1. Zakon o varstvu pred utopitvami. Ur l RS 42/07. Pridobljeno 18. 3. 2011 s spletne strani: http://www.uradni-list.si/1/content?id=80205.
2. Rok Simon M. Poškodbe otrok in mladostnikov v Sloveniji : analiza podatkov o umrljivosti in obolevnosti. Ljubljana: Inštitut za varovanje
zdravja RS; 2007.
3. Rok Simon M. Epidemiologija poškodb otrok in mladostnikov v Sloveniji. Podiplomski študij Javno zdravje otrok, mladostnic in
mladostnikov; šolsko leto 2010/2011; Ljubljana, Slovenija.
4. Kristan S. Športni program Krpan. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport Zavod RS za šolstvo in šport; 1999.
5. MacKay M, Vincenten J. Child Safety Report Card 2009 – Europe Summary for 24 countries. Pridobljeno 18. 3. 2011 s spletne strani:
http://www.childsafetyeurope.org/publications/info/child-safety-report-cards-europe-summary-24.pdf.
6. Kolar M. Reševanje iz vode. V: G. Ahčan U ed. Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije; 2007. p. 599612.
7. MacKay M, Vincenten J, BrussoniM, Towner L. Child Safety Good Practice Guide: Good investments in unintentional child injury
prevention and safety promotion. Amsterdam: European Child Safety Alliance, Eurosafe; 2006.
8. MacKay M, Vincenten J. Child Safety Report Card 2009 – Slovenia. Pridobljeno 19. 3. 2011 s spletne strani:
http://www.childsafetyeurope.org/reportcards/info/slovenia-report-card.pdf.
9. Športna zveza Celje. Naučimo se plavati. Pridobljeno 19. 3. 2011 s spletne strani:
http://www.szc.si/index.php?option=com_content&view=article&id=94
10. MacKay M, Vincenten J. Child Safety Report Card 2009 – Sweden. Pridobljeno 19. 3. 2011 s spletne strani:
http://www.childsafetyeurope.org/reportcards/info/sweden-report-card.pdf.
PRED
DOGODKOM
-
-
-
DOGODEK
-
Slabost
Slab zgled
staršev
Nenadzorovan
i in nepoučen
otrok
Značaj in
starost otroka
Alkohol,
bolezni
Osveščenost
staršev
Razvojne
značilnosti
Znanje
plavanja
Nadzorovanje
Uporaba
plavalnih
pripomočkov
PLAVANJE
-
-
-
Uporaba
plavalnih
pripomočkov
Neplavalci
Nepoznavan
je dna
-
-
Dostopnost do
in uporaba
rešilnih
jopičev
Plavanje v
skupini
Obleka
-
-
-
PADEC V VODO
Skale na dnu
Količina
zraka
v telesu
Izguba
zavesti
Globina
vode
-
-
Oživljanje primerno starosti otroka
Znanje prve pomoči ljudi
Vpliv alkoholiziranosti utopljenca na
oživljanje
PLAVANJE
-
-
Oddaljenost
od obale
PADEC V VODO
Hitrost
reke/potoka
Večja globina
ob neznanju
plavanja
Vrtinci
-
-
-
-
-
-
Temperatura
vode/okolja
Oddaljenost
kraja dogodka
Slaba vidljivost
PLAVANJE
-
Globina
Rastlinje in
predmeti v
vodi, ki ovirajo
plavanje
-
-
Temperatura vode/okolja – mogoča
podhladitev
Dodatne poškodbe
-
Čas prihoda PP
Odzivni čas reševalne službe
Oddaljenost opreme PP
Vidljivost vode/vreme
Komunikacijska sposobnost
Izobraževanje
reševalcev
-
Razvoj pripomočkov
za reševanje iz vode
-
Razvoj doktrine in
pripomočkov za PP
Širjenje izkušenj
Večja pozornost
Osveščanje in
izobraževanje ljudi
PP
Kakovostna
zdravstvena oskrba
Tehnični pregledi
bazenov
-
-
-
Priloga 1. Haddonova matrika
Bližina ljudi
Število in čas odziva
reševalcev iz
vode/ljudi
Umiriti situacijo
Učenje plavanja
(vrtec)
Pozornost reševalcev
Znanje reševalcev
-
PADEC V VODO
Drseča
podlaga v vodi
poškodba pred
utopitvijo
Zakonodaja ( glede
območja kopanja,
postavitve
bazenov…)
Opozorila (table)
Socioekonomski
status družine
Ograja (čolni,
stopnice)
Drseče
stopnice
-
PADEC V VODO
-
-
Osvetlitev
Prost dostop
Vreme
Obutev/obleka
Drseča
podlaga
Višina ograje
Nalet otrok na
igralih v vodi
PLAVANJE
-
-
PO
DOGODKU
-
PADEC V VODO
Nevarno
vedenje (hoja
po robu)
PLAVANJE
-
Valovi
-
PADEC V VODO
-
PLAVANJE
-