novela zakona o notariatu

Transcription

novela zakona o notariatu
SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV
(prvopodpisani Jože Tanko)
Ljubljana, 1.4.2015
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
dr. Milan Brglez, predsednik
Na podlagi 88. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97,
66/00, 24/03 69/04, 68/06, 47/13 in 47/13), 19. člena Zakona o poslancih (Uradni list
RS, št. 112/05 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOJF-1, 109/08, 39/11 in 48/12)
in 114. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št 92/07
- uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13) vlagamo spodaj podpisane poslanke in
poslanci
PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O NOTARIATU,
ki Vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 114. in 115. člena Poslovnika Državnega
zbora Republike Slovenije.
Pri obravnavi predloga zakona v Državnem zboru in pri delu njegovih delovnih teles bo
sodelovala poslanka Suzana Lep Šimenko.
Prilogi:
- Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o notariatu
- podpisi poslank in poslancev:
Jože Tanko
Anja Bah Žibert
Franc Breznik
Nada Brinovšek
Andrej Čuš
Jelka Godec
Dr. Vinko Gorenak
Mag. Branko Grims
Eva Irgl
2
Janez Janša
Danijel Krivec
Zvonko Lah
Suzana Lep Šimenko
Tomaž Lisec
Mag. Anže Logar
Žan Mahnič
Bojan Podkrajšek
Mag. Marko Pogačnik
Marijan Pojbič
Mag. Andrej Šircelj
Ljubo Žnidar
3
PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O NOTARIATU
I. UVOD
1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA
Davčna uprava (sedaj Finančna uprava - FURS) je v začetku leta 2011 javno napovedala
poostren nadzor pravilnosti in pravočasnosti plačevanja davčnih obveznosti v odvetniški
dejavnosti (odvetniki, notarji in pravni svetovalci). Davčna uprava je pojasnila, da je bila
odločitev posledica ugotovljenih nepravilnosti v postopkih davčnoinšpekcijskih nadzorov,
prejetih prijav in analize davčnih obračunov v odvetniški dejavnosti za določeno časovno
obdobje. Skrb vzbujajoče dejstvo so bili tudi rezultati analize dohodninske lestvice odvetnikov.
FURS je projektni nadzor v odvetniški dejavnosti končal, sedaj pa naj bi se osredotočil
predvsem na razliko med premoženjem in prijavljenimi dohodki.
Letno poročilo o poslovanju je najpomembnejša publikacija vsakega podjetja oziroma
podjetnika. Je ogledalo podjetja oziroma podjetnika, ki kaže, kako to posluje. Letno poročilo
javnosti in deležnikom pomaga razumeti poslovanje, s čimer se krepi njihovo zaupanje. S
preglednim prikazom poslovanja, ki je v skladu z načeli dobrega gospodarjenja, daje letno
poročilo resnično in pošteno podobo tako premoženjskega stanja kot tudi izidov poslovanja.
Na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve je med
drugim navedeno, da podatkov iz letnih poročil za javno objavo in za državno statistiko ne
predlagajo samostojni podjetniki, ki so obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z
upoštevanjem normiranih odhodkov ter poslovni subjekti, ki niso ustanovljeni kot pravne osebe
in nimajo statusa samostojnega podjetnika, med katere spadajo tudi notarji.
2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA
2.1. Cilji predloga zakona so:
- povečati preglednost poslovanja notarjev,
- povečati zaupanje javnosti in deležnikov v pošteno in zakonito poslovanje notarjev in
- zmanjšati obseg sive ekonomije na področju poslovanja notarjev.
2.2. Načelo predloga zakona:
Predlog zakona sledi načelu preglednosti.
2.3. Poglavitne rešitve zakona:
Poglavitna rešitev zakona je določiti notarjem obveznost sestave letnega poročila in njegovo
javno objavo.
4
3. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH
PREDLAGANE UREDITVE V PRAVU EU
SISTEMIH
IN
PRILAGOJENOSTI
Predlog zakona ni povezan s pravnim redom Evropske unije.
Finska
Na Finskem so notarji državni uradniki. Notarskih storitev ne opravljajo s polnim
delovnim časom; večina uradnikov, ki opravljajo notarske storitve, je tudi okrožnih
registratorjev na lokalnih registrskih uradih (povzeto po Evropski portal e-pravosodje,
Pravniški poklici, spletna stran). Glede na opisani status finskih notarjev ti torej ne
morejo delovati kot samostojni podjetniki posamezniki, pa tudi javni objavi letnih poročil
niso zavezani.
Nemčija
V Nemčiji obstaja glede na zvezno strukturo države več vrst notarjev. V večini zveznih
dežel notarji opravljajo svoje delo kot glavni in samostojni poklic ("Nur-Notariat"). V
nekaterih deželah pa se notarski poklic opravlja vzporedno z delom odvetnika
(Anwaltsnotariat). V deželi Baden-Württemberg obstajajo tudi notarji, ki so javni
uslužbenci (Amtsnotare); taka ureditev bo veljala samo do leta 2017 (povzeto in
prirejeno po Evropski portal e-pravosodje, Pravniški poklici, Nemčija, spletna stran).
Za notarje velja, da opravljajo svobodni poklic oz. dejavnost svobodnega poklica
(freiberufliche Tätigkeit), za kar ni predvidena obveznost vodenja knjigovodstva
(Buchführungspflicht). Glede na to, da ni obveznosti vodenja knjigovodstva, tudi ni
obveznosti vlaganja letnih finančnih poročil.
Avstrija
V Avstriji notarji opravljajo javno službo, vendar niso javni uslužbenci. Nosijo poslovno
tveganje, povezano z vodenjem pisarne, vendar ne vodijo podjetja. Kot sodni komisarji
pa so sodni uradniki (povzeto in prirejeno po Evropski portal e-pravosodje, Pravniški
poklici, spletna stran). Pravne oblike, v katerih lahko delujejo notarji, so določene v
prvem odstavku 22. člena Zakona o notariatu (Notariatsordnung, spletna stran RIS).
Poleg samostojnega nastopanja lahko notarji delujejo tudi v oblikah:
- odprte družbe (Offene Gesellschaft (OG)), ki imajo omejeno pravno osebnost,
ali
- komanditne družbe (Kommanditgesellschaft (KG)), ki imajo ravno tako omejeno
pravno osebnost.
V obeh primerih gre za notarska partnerstva (Notar-Partnerschaften), za ustanovitev
katerih pa mora predhodno dati dovoljenje Notarska zbornica (Notariatskammer)
(odgovor ECPRD - European Centre for Parliamentary Research and Documentation,
št. 1417).
Za notarje velja, da opravljajo svobodni poklic oz. dejavnost svobodnega poklica (freiberufliche
Tätigkeit), za kar ni predvidena obveznost vodenja knjigovodstva (Buchführungspflicht). Glede
na to, da ni obveznosti vodenja knjigovodstva, tudi ni obveznosti vlaganja letnih finančnih
poročil.
5
4. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN
DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA
Predlog zakona nima finančnih posledic za državni proračun in na druga javnofinančna
sredstva.
5. ZAGOTOVITEV SREDSTEV ZA IZVAJANJE PREDLOGA ZAKONA V DRŽAVNEM
PRORAČUNU
Za izvajanje predlaganega zakona ni potrebno zagotoviti sredstev v proračunu države, ker
predlog zakona ne predvideva porabe proračunskih sredstev.
6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL PREDLOG SPREJEMA ZAKONA
Sprejem zakona ne bo imel drugih posledic.
6
II. BESEDILO ČLENOV
1. člen
V Zakonu o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 33/07 – ZSReg-B,
45/08 in 91/13) se v 2. členu dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»Notarji morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu z Zakonom o
gospodarskih družbah in slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja.
Na podlagi zaključenih poslovnih knjig morajo notarji za vsako poslovno leto v treh mesecih po
koncu poslovnega leta sestaviti letno poročilo.
Letno poročilo je treba zaradi javne objave predložiti Agenciji Republike Slovenije za
javnopravne evidence in storitve v treh mesecih po koncu poslovnega leta.«
2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati
pa se začne s 01.06.2015.
7
III. OBRAZLOŽITEV:
K 1. členu
V členu določamo, da morajo notarji voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v
skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in slovenskimi računovodskimi standardi ali
mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Za notarje se določa tudi
obveznost sestave letnega poročila in javno objavo tega poročila.
K 2. členu
S predlaganim členom se določa rok za uveljavitev tega zakona in datum od katerega
se ta zakon začne uporabljati.
IV. BESEDILO ČLENA, KI SE SPREMINJA V ZAKONU
2. člen
Notarji kot osebe javnega zaupanja sestavljajo po določbah tega zakona
javne listine o pravnih poslih, izjavah volje oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo pravice;
prevzemajo listine v hrambo, denar in vrednostne papirje pa za izročitev tretjim osebam
ali državnim organom; opravljajo vse oblike alternativnega reševanja sporov; izvajajo
po nalogu sodišč opravila, ki se jim lahko odstopijo po zakonu in izvajajo druga
opravila, za katera jih pooblašča zakon.
Prihodki notarjev kot oseb javnega zaupanja so javni za potrebe varovanja
ugleda notariata kot javne službe in za zagotavljanje zaupanja strank glede delovanja
notariata kot javne službe. Poleg prihodka notarja so javni tudi njegovo ime in priimek
ter naslov sedeža notarske pisarne. Podatke iz prejšnjih stavkov brezplačno posreduje
javnosti Notarska zbornica Slovenije, ki jih pridobi od notarjev.