Novosti v zvezi s spremljanjem področja dolgotrajne oskrbe

Comments

Transcription

Novosti v zvezi s spremljanjem področja dolgotrajne oskrbe
Statistični sosvet za
statistiko zdravja
(6. seja)
Novosti v zvezi s
spremljanjem
področja dolgotrajne
oskrbe
(Anita Jacović, SURS)
23. marec 2015
Dolgotrajna oskrba
• V zadnjih letih je dolgotrajna oskrba (DO) predmet intenzivnih
razprav, tako na mednarodni kot nacionalni ravni
• V prihodnosti se pričakuje porast potreb po dolgotrajni oskrbi
(shematičen prikaz razlogov)
• Mnoge evropske države imajo področje DO sistemsko urejeno,
medtem ko se v SLO le-ta zagotavlja v okviru različnih zakonodaj
oz. ločenih (pod)sistemov socialne zaščite, npr. v okviru
pokojninskega sistema, zdravstvenega sistema, sistema socialnega
varstva idr.
več osnutkov (od MDDSZ, ZDUS, SSZS); zadnji osnutek je od
MDDSZ in ta naj bi vstopil v veljavo z letom 2016
• Za Slovenijo je vsebinska ureditev področja DO (zakonodaja) še
posebej potrebna, predvsem zaradi ne najboljših demografskih
napovedi (velik delež starega prebivalstva) in tudi zaradi vse
večjih mednarodnih zahtev po spremljanju podatkov s tega
področja, ker le-ti:
→ Omogočajo primerjavo različnih sistemov DO med seboj;
primeri dobrih praks
→ Služijo kot vhodni podatek za izračun dolgoročnih projekcij
javnih izdatkov za DO, ki so pomembne za oceno javnofinančne
vzdržnosti sistema
Slika: Razlogi za porast dolgotrajne oskrbe
(Vir: Colombo et al. 2011)
Demografske
spremembe
Porast
povpraševanja po
storitvah
formalne in
neformalne DO
Spreminjanje
družbenih
modelov
Pomanjkanje
neformalnih
oskrbovalcev
Povečanje
bogastva
družb
Večja kakovost in
bolj odzivni in
uporabniško
usmerjeni
socialnovarstveni
sistemi
Tehnološke
spremembe
Reorganizacija
oskrbe
• Februarja 2012 je bila s strani SURS ustanovljena
Medinstitucionalna
delovna
skupina
za
statistično
spremljanje stanja na področju DO, katere člani so bili
predstavniki vseh pomembnejših resorjev
→
→
→
→
→
→
→
→
→
→
Inštituta RS za socialno varstvo (vodi in koordinira DS)
Statističnega urad RS (pomaga pri vodenju in koordiniranju DS)
Urada za makroekonomske analize in razvoj
Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Skupnosti socialnih zavodov Slovenije
Ministrstva za zdravje
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
Nacionalnega inštituta za javno zdravje
Inštituta za ekonomska raziskovanja
• Delo delovne skupine
KONČNI CILJ:
Vzpostavitev sistematičnega spremljanja vseh statističnih
podatkov s področja DO
1. Pregled nacionalnih in mednarodnih zahtev po podatkih ter
identifikacija razpoložljivih podatkov 
2. Definiranje DO po metodologiji SHA 2011 
(SHA - sistem zdravstvenih računov; ang. „A System of Health Accounts“)
3. Identificiranje in priprava
podatkov o izdatkih 
4. Identificiranje in priprava
podatkov o prejemnikih 
5. Potrebe po ostalih podatkih –
kadri in kapacitete???
Dolgotrajna oskrba – mednarodna definicija
• Prvič jasno opredeljena leta 2006 v okviru metodologije sistema
zdravstvenih računov (ang. „A System of Health Accounts“ – t. i. SHA
metodologija) , ki je skupno delo OECD-ja, Eurostat-a in WHO-ja
• Velik poudarek na razmejitvi izdatkov, ki sodijo v zdravstveni in
socialni del DO
• VZROK: Slaba primerljivost izdatkov za celotno zdravstvo med
državami, saj države med zdravstvene izdatke zajemajo različne
storitve DO, največkrat glede na to, kako je DO opredeljena v
nacionalni zakonodaji oz., kdo financira posamezno dejavnost DO
• Že v prvi verziji SHA metodologije iz leta 2000 je bilo grobo
zapisano:
→ V zdravstveni del DO (kategorija HC.3) se poleg dolgotrajne
medicinske in zdravstvene nege (npr. paliativna oskrba in patronaža)
uvršča tudi osebna oskrba, povezana s pomočjo pri
temeljnih dnevnih opravilih (ang. „Activities of Daily Living; t. i. ADL)
→ Vse druge storitve, ki so povezane zgolj s pomočjo pri
podpornih dnevnih opravilih (ang. „Instrumental Activities of Daily
Living; t. i. IADL), tj. predvsem pri gospodinjskih opravilih, pa so
uvrščene izven zdravstva (, a k izdatkom za socialno zaščito po evropski
metodologiji ESSPROS)
→ Vsota obeh komponent predstavlja celotne izdatke za DO,
kar od leta 2006 predstavlja pomembno dodatno kategorijo v
okviru sistema zdravstvenih računov
Slika: Dolgotrajna oskrba kot del izdatkov za zdravstvo in izdatkov za socialno zaščito po
SHA 2006 metodologiji
(Vir: Povzeto po OECD, 2007)
→ Tako so po SHA 2006 metodologiji
CELOTNI IZDATKI za DO =
(celotni izdatki za DO za zdravstveni del – HC.3)
+
(celotni izdatki za DO za socialni del – HC.R.6.1 oz. HC.R.1 po SHA 2011
metodologiji)
→ V skladu s to metodologijo so bile za SLO v letu 2006
pripravljene prve ocene celotnih izdatkov za DO
• V letih od 2006–2011 pa je potekala revizija sistema zdravstvenih
računov (zapisana v t. i. SHA 2011 metodologiji), v okviru katere
je bilo področje DO znova deležno prav posebne pozornosti
• Postavljena so bila natančnejša metodološka pravila glede
razvrščanja storitev v kategorijo DO
•
Opredelitev dolgotrajne oskrbe po SHA 2011 metodologiji
→ DO je opredeljena kot niz storitev, ki jih potrebujejo ljudje z
zmanjšano stopnjo funkcionalne zmožnosti (fizične ali
kognitivne) in ki so posledično v daljšem časovnem obdobju
odvisni od pomoči pri izvajanju temeljnih (ADL) in/ali
podpornih (IADL) dnevnih opravil
→ Pri opredelitvi storitev v kategorijo DO sta pomembna 2
kriterija:
1.
2.
Da so to storitve namenjene osebam, ki so zaradi bolezni, invalidnosti,
starosti in drugih razlogov odvisne od pomoči druge osebe ali druge
ustrezne podpore pri opravljanju prej omenjenih opravil
Da je ta odvisnost oseb/e od tuje pomoči trajna in ponavljajoča se
(splošno je sprejeto, da mora ta odvisnost trajati najmanj pol leta)
• Določene 4 komponente/skupine dolgotrajne oskrbe
(po SHA 2011 metodologiji)
Tabela: Razmejitev med zdravstvenim (HC.3) in socialnim delom DO (HC.R.1)
Primarne potrebe po dolgotrajni oskrbi
Meje
Dolgotrajna oskrba
(zdravstveni del) (HC.3)
Dolgotrajna oskrba
(socialni del) (HC.R.1)
Delno izven mej dolgotrajne
oskrbe
Medicinska
in
zdravstvena
oskrba
Osebna
oskrba
(ADL)
Podporna
oskrba
(IADL)
Druge
storitve
socialne
oskrbe
1. Medicinska ali zdravstvena oskrba
(Vključuje: a) vrsto preventivnih storitev, zlasti da bi se izognili večjemu
poslabšanju pacientovega šibkega zdravstvenega stanja, b) vrsto situacij
obvladovanja kroničnih bolezni, c) storitve rehabilitacije za povrnitev
funkcionalnosti in d) oskrbo, katere cilj je zaviranje ali zmanjševanje poslabšanja
funkcionalnosti ali ohranjanja funkcionalnosti; na kratko, zagotavljanje visoke
kakovosti življenja, ne glede na vrsto zdravstvenih težav)
2. Storitve osebne oskrbe (ADL)
(Potrebne so kot odgovor na omejitve pri osebni negi, ki je posledica invalidnosti
ali bolezni. Te storitve zagotavljajo pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih (ADL),
kot so hranjenje, kopanje, umivanje, oblačenje, leganje v posteljo in vstajanje iz nje,
uporaba stranišča ter obvladovanje inkontinence. Večina storitev bolnišnične
oskrbe, pa tudi določen del storitev dnevne oskrbe in storitev na domu vključuje
storitve osebne oskrbe kot del paketa storitev. Te storitve se običajno opravljajo
neposredno ali pod nadzorom negovalnega osebja. Poudariti je pomembno, da so te
storitve vključene v zdravstveno oskrbo, ker je namen takšne oskrbe povezan s
preživetjem in z vzdrževanjem zdravstvenega stanja)
3. Storitve podporne oskrbe (IADL)
(Označujejo oskrbo, ki osebi omogoča, da živi neodvisno v lastni hiši ali stanovanju.
Zagotavljajo pomoč pri vodenju gospodinjstva, tj. pomoč pri podpornih dnevnih
opravilih (IADL), kot so nakupovanje, pranje perila, sesanje, kuhanje in opravljanje
gospodinjskih del, upravljanje financ, uporaba telefona ipd.. Te storitve so običajno
zagotovljene v okviru storitev pomoči na domu, oskrbovanih stanovanj ipd.)
4. Druge storitve socialne oskrbe
(Vključujejo dejavnosti skupnosti in zaposlitveno podporo, ki so posameznikom
zagotovljene stalno ali občasno. Sem spadajo dejavnosti, katerih primarni namen je
socialen in prostočasen)
→ Razmejitev med zdravstvenim in socialnim delom DO je enaka
verziji iz SHA 2006
→ RAZLIKA s prejšnjimi verzijami SHA metodologije:
 Bolj podrobna in natančna opredelitev, katere vrste storitev so
vključene pod posamezne kategorije DO, in sicer, glede na NAČIN
IZVAJANJA DO (ali institucionalna oskrba ali dnevna oskrba
ali ambulantna oskrba ali pa oskrba na domu)
•
Kategorije dolgotrajne oskrbe po SHA 2011 metodologiji
Tabela: Kategorije dolgotrajne oskrbe po definiciji SHA 2011 in primerjava s SHA 1.0
SHA 2011
HC.3.
HC.3.1
HC.3.2
HC.3.3
HC.3.4
HC.R.1
HC.R.1.1.
HC.R.1.2
DOLGOTRAJNA OSKRBA
Dolgotrajna oskrba
(zdravstveni del)*
Dolgotrajna oskrba v institucijah
Dolgotrajna dnevna oskrba
Ambulantna dolgotrajna oskrba
Dolgotrajna oskrba na domu
Dolgotrajna oskrba
(socialni del)
Dolgotrajna socialna oskrba v naravi
DOLGOTRAJNA OSKRBA
Dolgotrajna zdravstvena oskrba
SHA 1.0
HC.3.
Dolgotrajna oskrba v institucijah
Dolgotrajna dnevna oskrba
HC.3.1
HC.3.2
Dolgotrajna oskrba na domu
HC.3.3
Dolgotrajna socialna oskrba v
denarju
Denarno nadomestilo za izgubljeni
dohodek zaradi bolezni ali
invalidnosti
Dolgotrajna socialna oskrba v naravi
HC.R.6.1.
Del HC.R.7
Vir: SHA 1.0 (OECD, 2000) in SHA 2011 metodologija (OECD, Eurostat, WHO, 2011).
* Opomba: K agregatu celotnih izdatkov za zdravstvo se prišteva samo HC.3, tj. dolgotrajna oskrba - zdravstveni del
(ang. long-term care – health oz. po SHA 1.0: long-term nursing care).
→ Doslej smo v okviru zdravstvenih računov pri razvrščanju vseh
izdatkov za DO pretežno upoštevali načelo financerja
→ SHA 2011 metodologija pa določa, da je pri razvrščanju
izdatkov za DO v institucijah potrebno upoštevati pretežnost
storitev, ki se v posamezni instituciji izvajajo, in glede na to,
institucijo kot celoto, vključiti bodisi v zdravstveni ali socialni
del DO
→ Načelo pretežnosti pa ne vzdrži pri razvrščanju izdatkov za
DO na domu
Podatki za dolgotrajno oskrbo
• IZDATKI
→ Podatki o izdatkih za DO so na voljo od leta 2003 in ker so del
nacionalnih zdravstvenih računov so bili objavljeni v okviru leteh (prvič leta 2006)
→ Priprava in objava podatkov za obdobje 2003 - 2010 je bila v
skladu z metodologijo SHA 1.0
→ Objavljeni podatki od 2011 dalje pa so delno že pripravljeni v
skladu s SHA 2011 metodologijo (vključno z revizijami za
nazaj), ki prinaša določene novosti na področju denarnih
prejemkov in pri razmejitvi storitev oz. denarnih prejemkov ali
v zdravstveni ali pa v socialni del DO
→ SURS je konec leta 2014 podatke s področja DO objavil tudi
samostojno (in ne le v okviru nacionalnih zdravstvenih
računov) z namenom, da se izpostavi pomembnost področja
→Še vedno pa ostajajo določena odprta vprašanja v zvezi s
podatki o izdatkih za DO, kot npr.:
Ambulantna paliativna oskrba
Dostava kosil
Varovanje na daljavo oz. t. i. „tele-care“
•
Podatki o izdatkih za dolgotrajno oskrbo (2003 – 2012)
→2011 = ~ 469 mio EUR
→2012 = ~ 477 mio EUR (1,8 % )
→ Od leta 2003 do 2012 so se izdatki za DO povečali bolj kot
nominalna vrednost BDP, za skoraj 90 % (BDP za okrog 40 %)
→ Posledica: Povečanje izdatkov za DO v odstotnem deležu od
BDP od leta 2003 do 2012 za 0,33 o. t. (iz 0,99 % na 1,32 %
BDP)
→Struktura izdatkov za DO po viru financiranja: v letu 2012
skoraj 3/4 sredstev predstavljajo javni viri in preostalo 1/4
zasebni viri
→Struktura izdatkov za DO po namenu: razmerje med izdatki za
zdravstveni in socialni del DO znaša leta 2012 68:32
(V obdobju 2003 – 2008 je sprva naraščal delež izdatkov za zdravstveni del DO, ki se večinsko financira iz
javnih virov, v obdobju 2009 – 2012 pa se zaradi varčevalnih ukrepov v javnem sektorju in ukrepov za
stabilno poslovanje ZZZS, hitreje povečujejo izdatki za socialni del DO, kjer zasebni viri predstavljajo več kot
polovico vseh sredstev financiranja DO) .
Tabela: Struktura izdatkov za dolgotrajno oskrbo, 2003 - 2012
Struktura (%)
… javni izdatki
… zasebni izdatki
Struktura po namenu (%)
… zdravstvena oskrba
… socialna oskrba
2003
100,0
70,4
29,6
100,0
75,5
24,5
2007
100,0
73,3
26,7
100,0
77,2
22,8
2011
100,0
74,0
26,0
100,0
68,5
31,5
2012
100,0
72,6
27,4
100,0
67,9
32,1
→Struktura izdatkov za DO po načinu izvajanja: v letu 2012 je
bilo 78 % vseh sredstev za izvajanje DO porabljenih v
institucijah, preostali del (22 %) pa za izvajane DO na domu
DO na domu
22%
DO v institucijah
78%
•
PREJEMNIKI
→Podatke o prejemnikih smo prvič pripravili za leto 2011 v
okviru delovne skupine
→Pri pripravi podatkov smo imeli sledeče probleme:
Zagotovitev vseh podatkov na referenčni datum 31. 12., po
petletnih starostnih skupinah in po spolu
Manjkajoči/neustrezni podatki, npr. s področja patronažnega
varstva, oskrbovanih stanovanj idr.
Problem prekrivanja med različnimi storitvami in denarnimi
dodatki – pomembno z vidika upoštevanja kriterija „dvojnega
štetja“ oz. izključitve le-tega (npr. podatek o tem, koliko stanovalcev
domov za starejše hkrati prejema dodatek za pomoč in postrežbo ipd.)
•
Podatki o prejemnikih
→ Pripravljeni na podlagi metodologije SHA 2011 in za potrebe
OECD-jevega vsakoletnega vprašalnika z zdravstvenimi
podatki (ang. „Health Data Questionnaire“)
→Referenčni datum: 31. 12. 2011
→Pomanjkljivosti:
Različna stanja oz. zajemi podatkov
Zaradi nerazpoložljivosti virov simulacije/ocene po starosti in
spolu
→2011 = 60.795
→2012 = 59.125 (2,7 % )
→ Število prejemnikov dolgotrajne oskbe v institucijah in na
domu je predstavljalo približno enak strukturni delež – malo
več kot tretjino oz. okrog 21.000; sledili so prejemniki le
denarnih dodatkov – okrog 30 % jih je bilo oz. okrog 17.000
Tabela: Prejemniki DO glede na način izvajanja, Slovenija, 2011 - 2012
2011
Skupaj
2012
Indeks
60.795
59.125
97,3
21.093
20.974
99,4
377
444
117,8
Prejemniki dolgotrajne oskrbe na domu
20.991
20.446
97,4
Prejemniki denarnih dodatkov za dolgotrajno oskrbo
18.334
17.261
94,1
Prejemniki dolgotrajne oskrbe v institucijah
Prejemniki dolgotrajne oskrbe v dnevnih oblikah
→ Sicer je število prejemnikov denarnih dodatkov v okviru
dolgotrajne oskrbe bistveno večje – okrog 40.000 jih je, a se pri
štetju le-teh upošteva pravilo dvojnega štetje, k. p., da se
vsakega prejemnika šteje le enkrat, pa čeprav lahko prejema
več storitev v okviru dolgotrajne oskrbe (npr. oseba je lahko v
domu in prejema dodatek za pomoč in postrežbo).
→Pomembni dosežki v zvezi s pripravo podatkov o
prejemnikih:
Razčlenitev podatkov po petletnih starostnih skupinah in spolu
Ocena prejemnikov v okviru patronažnega varstva na osnovi
pilotnega vprašalnika na terenu
Podatke o prejemnikih zgolj denarnega dodatka
→Sicer pa so podatki o dolgotrajni oskrbi dostopni na povezavi:
http://www.stat.si/StatWeb/pregled-podrocja?id=40&headerbar=18
NAJLEPŠA HVALA ZA POZORNOST!!!