Katalog besedilnih vrst

Transcription

Katalog besedilnih vrst
Katalog besedilnih vrst
Ta katalog besedilnih vrst temelji na obsežni študiji, ki sta jo pripravila Herbert Staud in Wolfgang Taubinger,
člana delovne skupine za nemščino pri pisnem zrelostnem in diplomskem izpitu »SRDP Deutsch«. Določa,
katere besedilne vrste pridejo v doglednem času v poštev za delovne naloge pisnega zrelostnega in
diplomskega izpita v učnem jeziku. Te besedilne vrste se opišejo in definirajo s kompetenčno usmerjenega
vidika. Tako je mogoče s pozitivnim učinkom uporabljati ta katalog besedilnih vrst ne samo za pripravo
zrelostnega in diplomskega izpita, temveč tudi za razvoj pisnih kompetenc učenk in učencev v celoti.
Uvodna pripomba: Besedilne vrste in kompetenca
Poleg izraza besedilna vrsta se najdejo v literaturi tudi pojmi način besedila, tip besedila, besedilni vzorec,
besedilna oblika. Vsak teh pojmov opozarja na specifične posebnosti v okviru kategorizacij besedil in pri rabi
teh kategorizacij. V nadaljevanju se uporablja izraz, ki se je v lingvistični strokovni literaturi najširše uveljavil,
namreč besedilna vrsta (prim. Becker-Mrotzek & Böttcher, 2009, str. 17).
Besedilnovrstna kompetenca je bistvena potrebna zmožnost za uspešno receptivno in produktivno
ukvarjanje z besedili. Sámo vedenje o takih »uveljavljenih postopkih za upravljanje s ponavljajočimi se
sporazumevalnimi položaji« (prav tam, str. 18) pa ne zadostuje v zadostni meri kot pogoj za uspelo pisno
dejanje. Pisna kompetenca namreč pomeni »zmožnost, pragmatično znanje, vsebinsko (globalno in za
področje specifično) znanje, znanje o besedilnih strukturah in jezikovno znanje v procesu pisanja tako
uporabljati, da ustreza proizvod zahtevam (samostojno ali od drugega določene) funkcije pisanja« (Fix,
2006, str. 85).
Kategoriziranje in karakteriziranje besedilnih vrst je zato tako težavno, ker ni neoporečne „baze za
tipologiziranje“ (Brinker, 2010, str. 121): »Na eni strani gre za klasificiranje besedil na podlagi značilnosti oz.
kombinacij značilnosti, na drugi strani pa za klasificiranje besedil po njihovi funkciji« (Kliewer & Pohl, 2006,
str. 759). Povrhu tega doživljajo poleg standardiziranih (npr. obrazec) ali vsaj zelo formaliziranih besedil
(življenjepis, zapisnik sklepov ...) druga besedila zaradi določenih vsebin, situacije pisanja, usmerjenosti na
naslovnika in drugih komunikacijskih dejavnikov različna izoblikovanja.
Zato je pomembno, da znanja o besedilnih vrstah v pouku pisanja ne razumemo kot taksativno naštevanje
značilnosti kakega besedila, ki jih morajo učenke in učenci glede na nalogo pisanja točko za točko obdelati,
temveč kot vodenje h kompetenci, kajti samo ob produktivnem ukvarjanju z besedilnimi vrstami morejo
pišoči ustreči specifičnim zahtevam pisanja.
Še druga utemeljitev govori za to: V vsakdanji komunikaciji se pojavljajo besedila redko kot čiste besedilne
vrste, temveč so glede svoje funkcije nastavljene bolj kot mešanica: V razpravi je seveda mogoče najti tudi
odsek v pripovednem slogu, ki bolje podpira kako tezo. Opis za prodajo namenjenega stroja vsebuje
apelativna sporočila.
Katalog besedilnih vrst
2
Tukaj objavljeni katalog besedilnih vrst se ravna načeloma po Bühlerjevem organon modelu in upošteva
tako navade šolskega pouka pisanja kakor tudi zahteve delno centralnega zrelostnega in diplomskega
izpita. Izhodišče za sestavo so razmišljanja, katere kompetence pisanja kandidatk in kandidatov naj so
preverjene v širokem smislu (torej preko orientacije na naslovnika, tekstualnosti, sloga in primernosti normi),
in sicer v receptivnem in produktivnem ukvarjanju s pragmatičnimi in estetskimi besedili. Nadalje je treba
razlikovati med (bolj) kratkimi in (bolj) dolgimi besedilnimi vrstami, da omogočamo kandidatkam in
kandidatom produkcijo več besedilnih vrst (in s tem dokazilo večjega števila kompetenc).
Opravljena delitev besedilnih vrst v pretežno tako imenovane »šolske« in »pragmatične« ni neproblematična,
kajti v izpitnih situacijah obstaja pragmatični delež tudi pragmatskih besedil samo v tem, da je treba
obvladati izpitno situacijo. Nasprotno pa zahtevajo »šolske« besedilne vrste pomembne jezikovne
funkcije/jezikovna dejanja, ki so v pragmatiki študija in poklicnega življenja izredno odločilne.
Besedilne vrste se obravnavajo vedno pred ozadjem širokega razumevanja kompetence pisanja. Poleg
značilnosti, ki uvrstijo vsakokratno besedilno vrsto v kak tip, se opozori na pisna – z njo povezana – dejanja
in se naštejejo za njo potrebne kompetence.
3
Katalog besedilnih vrst
besedilna vrsta (1)
Analiza/razčlemba besedila
definicija
opis umetnostnega ali neumetnostnega besedila (to lahko vsebuje tudi
nelinearni besedilni del) po predhodni analizi predvsem jezikovnih in
oblikovnih, pa tudi vsebinskih vidikov
centralna pisna dejanja
informirati, prikazovati, argumentirati
bistveni operatorji
poimenovati / navesti (1.1), opisati (1.2), obnoviti (1.3), povzeti (1.4);
raziskati / ugotoviti (2.1), razložiti / pojasniti (2.5), povezati med seboj
(2.6); oceniti (3.2), ovrednotiti (3.3), pregledati / preveriti (3.7)
ocenjevalna merila
•
•
•
•
•
•
•
•
povzetek osnovnih informacij izhodiščnega besedila oz. besedilne
predloge, ki ga oz. jo je treba analizirati, v enem ali dveh uvodnih
stavkih
pravilna vsebinska navezava na izhodiščno besedilo
analiza oblikovnih, skladenjskih, pomenskih in vsebinskih sestavin
besedila oz. opis njegovih posebnosti
težišče: razčlemba besedila / brez interpretacije besedila
odkrivanje morebitnega besedilnega namena (predvsem pri
stvarnih besedilih)
členitev: izhodiščni podatki – stvarno logičen glavni del – povzetek
izraz: stvaren, pojmovno povzemajoč, informativno predstavljajoč
uporaba strokovnega izrazja
obseg
upoštevanje zahtevanega števila besed, premalo besed problematično
primeri za sorodne besedilne
vrste
interpretacija besedila
4
Katalog besedilnih vrst
besedilna vrsta (2)
Interpretacija besedila
definicija
interpretacija umetnostnega ali neumetnostnega besedila (slednje
lahko vsebuje tudi nelinearni besedilni del) po raziskavi opaznih
besedilnih značilnosti; oblikovanje utemeljenih ocen, ki vodijo k čim
obsežnejšemu razumevanju besedila
centralna pisna dejanja
informirati, prikazovati, argumentirati
bistveni operatorji
poimenovati / navesti (1.1), opisati (1.2), obnoviti (1.3), povzeti (1.4);
raziskati / ugotoviti (2.1), analizirati / razčleniti (2.2), uvrstiti (2.3),
primerjati (2.4), razložiti / pojasniti (2.5); interpretirati (3.1), utemeljiti
(3.5), pregledati / preveriti (3.7)
ocenjevalna merila
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
uvod: povzetek osnovnih informacij besedila, ki ga je treba
interpretirati
dojemljiv prikaz razvoja teme izhodiščnega besedila
(potrebna) oblikovna analiza (npr. pripovedna perspektiva,
vsevedni/personalni pripovedovalec …)
(potrebna) jezikovna analiza
preverjanje (dane) interpretacijske domneve
podpiranje interpretacijske domneve ali kritično ukvarjanje z njo
preko vsebin, ki jih je treba obnoviti, in rezultatov analize
spoznavanje simbolne vsebine (predvsem pri književnih besedilih)
sobesedilnost, medbesedilnost (kolikor to zahteva delovna
naloga)
povezava oblikovne in jezikovne analize z interpretacijsko
domnevo
učinek oz. morebitni namen besedila
členitev: za branje prijetno razmerje med razlago posameznih
vidikov in povezavo s celotnim besedilom
izraz: samostojno, od besedila ločeno besedišče
uporaba strokovnih izrazov
pravilno neposredno in posredno navajanje delov besedila
(citiranje)
obseg
upoštevanje zahtevanega števila besed, premalo besed problematično
primeri za sorodne besedilne
vrste
analiza/razčlemba besedila
5
Katalog besedilnih vrst
besedilna vrsta (3)
Povzetek
definicija
skrajšanje in zgostitev besedilne predloge z namenom obnovitve
strukture dejanja/miselne strukture besedila
osnovna funkcija pisanja
naravnanost na stvar
pomembna ocenjevalna merila
(= ravni kakovosti besedila)
•
•
•
•
•
•
•
obseg
upoštevanje zahtevanega števila besed, premalo besed problematično
primeri za sorodne besedilne
vrste
précis, abstract
osnovne informacije o besedilu v uvodnem stavku
popolnost bistvenih misli predloge
pravilna obnova predloge in njene miselne strukture
uporaba izhodiščnemu besedilu ustreznega členitvenega načela
izraz: stvaren, pojmovno povzemajoč, informativno predstavljajoč
uporaba samostojnih formulacij
ustrezna povezovalna jezikovna sredstva izboljšajo koherentnost
besedila
6
Katalog besedilnih vrst
besedilna vrsta (4)
Odprto pismo
definicija
javni (objavljeni) poziv konkretnim naslovnikom, da zavzamejo stališče
oz. kaj (nič ne) ukrenejo. Pri tem obdelana tematika je v tistem trenutku
v javnem (objavljenem) mnenju zelo v ospredju.
osnovna funkcija pisanja
•
•
pomembna ocenjevalna merila
(= ravni kakovosti besedila)
•
•
•
•
•
•
•
•
•
naravnanost na bralko/bralca (apelirati/pozvati, prepričati) je v
središču
naravnanost na stvar (informirati, prikazati, raziskati, ovrednotiti,
kritizirati)
pravilna obnova/pravilni prikazi predstavljene tematike
dojemljivost predstavitve teme
razumevanje/prepoznavanje lastnega stališča (ugovor ali
okrepitev)
podpiranje lastnega stališča z argumenti, dokazi
za besedilno vrsto specifična členitev
izraz: obširnost/obseg besedišča; glagoli, ki izražajo mnenje,
členki, ki niansirajo mnenje
skladnja: raznolikost, vodenje bralke/bralca: predvsem
povezovalna sredstva; stava stavčnih členov/poudarjeni besedni
red …
raba retoričnih sredstev – preveč retoričnih sredstev (sredstva
ponazarjanja; slike, metafore, primere, stilne figure, vprašanje,
ponavljanje itd.)
zgostitev: razmerje med jezikovnimi sredstvi in vsebino:
redundanca
obseg
upoštevanje zahtevanega števila besed, preveč besed problematično
primeri za sorodne besedilne
vrste
pismo bralke/bralca, blog, javni govor
7
Katalog besedilnih vrst
besedilna vrsta (5)
Pismo bralke/bralca
definicija
oblika javnega izražanja mnenja bralke/bralca (tiskanega) medija v pisni
obliki o mnenju ali prikazu, objavljenem v kakem članku ali pismu
bralke/bralca v tem mediju
osnovna funkcija pisanja
•
•
osnovna ocenjevalna merila
(= ravni kakovosti besedila)
•
•
•
•
•
•
naravnanost na bralko/bralca (argumentirati, apelirati/pozvati,
prepričati)
naravnanost na stvar (informirati, prikazati povezave, raziskati,
ovrednotiti, presoditi, kritizirati)
pravilna obnova/pravilen prikaz predstavljene tematike (včasih
odpade!)
dojemljivost prikaza teme
razumevanje/prepoznavanje lastnega stališča (ugovor ali
okrepitev)
podpiranje lastnega stališča z argumenti, dokazi
za besedilno vrsto specifična členitev: navezava, del z argumenti,
poziv/ocena ...
izraz/skladnja: naravnava na naslovnika ( pregnantnost, interes,
kratkost, kompaktnost, zgostitev …)
obseg
upoštevanje zahtevanega števila besed, preveč besed problematično
primeri za sorodne besedilne
vrste
odprto pismo, blog, posting
8
Katalog besedilnih vrst
besedilna vrsta (6)
Priporočilo
definicija
ovrednotenje stvarnega vprašanja/analiza besedil, ki mu sledijo sklepi
in utemeljena ocena
osnovna funkcija pisanja
•
•
naravnanost na bralko/bralca (argumentirati, apelirati/pozvati,
prepričati)
naravnanost na stvar (informirati, prikazati povezave, raziskati,
ovrednotiti, presoditi, kritizirati)
pomembna ocenjevalna merila
(= ravni kvalitete besedila)
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
obseg
upoštevanje zahtevanega števila besed, premalo besed problematično
primeri za sorodne besedilne
vrste
stališče
razumevanje delovne naloge
stvarna pravilnost
relevantnost argumentov
trdnost argumentov
kvaliteta primerov/besedilnih primerov
brez nasprotovanj
rdeča nit
pravilna obnova predloge/predlog
primerna členitev
sorazmernost
jezik, ki ustreza položaju in naslovniku
jasnost, razumljivost izbranega besedišča
variiranje izrazja/obseg besedišča
vodenje bralke/bralca
uvod/konec služita namenu
9
Katalog besedilnih vrst
besedilna vrsta (7)
Komentar
definicija
subjektivno, ocenjujoče besedilo, v katerem avtorica/avtor izraža
osebno mnenje o temi, ki je ali splošno znana ali bila obravnavana v
kakem mediju/časopisnem poročilu
osnovna funkcija pisanja
•
•
pomembna ocenjevalna merila
(= ravni kvalitete besedila)
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
naravnanost na stvar (informirati, prikazati povezave, raziskati,
ovrednotiti, presoditi, kritizirati)
naravnanost na bralko/bralca (argumentirati, apelirati/pozvati,
prepričati)
(pravilen) prikaz tematike (prikaz izhodiščnega
besedila/izhodiščnih besedil) v jezikovno zgoščeni obliki
jasen prikaz lastnega mnenja
relevantnost in trdnost argumentov
upoštevanje protiargumentov
samostojno nadaljevanje misli
primerna členitev: vstop – del argumentiranja – sklepanje;
sorazmernost
argumente je po eni strani mogoče jasno razločevati, po drugi
strani pa so med seboj povezani
obširnost/obseg besedišča; glagoli izražanja mnenja, členki, ki
niansirajo mnenje, vezniki
skladnja: raznolikost, vodenje bralke/bralca: predvsem s sredstvi
povezovanja; stava stavčnih členov/poudarjen besedni red …
raba retoričnih sredstev – preveč retoričnih sredstev (sredstva
ponazarjanja; slike, metafore, primere, stilne figure, vprašanje,
ponavljanje itd.)
zgostitev: razmerje med jezikovnimi sredstvi in vsebino: skoraj
brez redundance; na naslovnika naravnano razmerje med
nedvoumnostjo in sovsebnostjo
obseg
upoštevanje zahtevanega števila besed, preveč besed problematično
primeri za sorodne besedilne
vrste
pismo bralke/bralca, uvodnik, glosa, kolumna
10
Katalog besedilnih vrst
besedilna vrsta (8)
Razprava / razpravljalni esej
definicija
»Razprava je pisno ukvarjanje s kako tezo« (Fritzsche, 1994, str. 114),
ki si jo ogledujemo z različnih vidikov in jo obravnavamo z argumenti.
Pri tem mora biti miselna povezava spoznavna. Avtor/ica obnavlja
miselno povezavo ali pa jo vzpostavlja. Posamezne dele besedila je
treba organizirati in med seboj povezati bolj zavestno kot npr. pri
pripovednih besedilih, ki dajejo fantaziji bralke/bralca več prostora.
osnovna funkcija pisanja
•
•
ocenjevalna merila
(= ravni kvalitete besedila)
•
•
•
•
•
•
•
•
•
naravnanost na stvar (informirati, prikazati povezave, raziskati,
ovrednotiti, presoditi, kritizirati)
naravnanost na bralko/bralca (argumentirati, apelirati/pozvati,
prepričati)
(pravilen) prikaz tematike (prikaz izhodiščnega besedila/izhodiščnih
besedil)
relevantnost in trdnost argumentov
upoštevanje protiargumentov
samostojno nadaljevanje misli
primerna členitev: vstop – argumentacijski del – sklep/povzetek;
sorazmernost
argumente je po eni strani mogoče jasno razločevati, po drugi
strani pa so med seboj povezani
obširnost/obseg besedišča; glagoli izražanja mnenja, členki, ki
niansirajo mnenje, vezniki
skladnja: raznolikost, vodenje bralke/bralca: predvsem s sredstvi
povezovanja
zgostitev: razmerje med jezikovnimi sredstvi in vsebino:
redundanca
obseg
upoštevanje zahtevanega števila besed, premalo besed problematično
primeri za sorodne besedilne
vrste
komentar, pismo bralke/bralca, odprto pismo
11
Katalog besedilnih vrst
besedilna vrsta (9)
Govor
definicija
•
•
načrtovano govorno sporočilo več ljudem
členjeni govorni manuskript/tiskana verzija govora
osnovna funkcija pisanja
•
naravnanost na stvar (informirati, prikazati povezave, raziskati,
ovrednotiti, presoditi, kritizirati)
naravnanost na naslovnico/naslovnika (argumentirati,
apelirati/pozvati, prepričati)
•
ocenjevalna merila
(= ravni kvalitete besedila)
•
•
•
•
•
obseg
upoštevanje zahtevanega števila besed, premalo besed problematično
primeri za sorodne besedilne
vrste
priložnostni govor, slavnostni govor
stvarna pravilnost
relevantnost/trdnost argumentov
naravnanost na naslovnika
primernost členitve
jezik, ki ustreza naslovniku in položaju, retorične figure predvsem v
nagovarjanju publike
12
Katalog besedilnih vrst
Uporabljena literatura
Abraham, U. & Kepser, M. (2005). Literaturdidaktik Deutsch. Eine Einführung. Berlin: Schmidt.
Abraham, U., Beisbart, O., Koß, G. et al. (izd.) (2007). Praxis des Deutschunterrichts. Arbeitsfelder,
Tätigkeiten, Methoden. 5. naklada. Donauwörth: Auer.
Becker-Mrotzek, M. & Böttcher, I. (2009). Schreibkompetenz entwickeln und beurteilen. Praxishandbuch
für die Sekundarstufe I und II. 4. naklada. Berlin: Cornelsen Scriptor.
Bekes, P., Dahmen, M. & Fehr, W. (2006). DEUTSCH S II. Kompetenzen – Themen – Training.
Braunschweig: Schroedel.
Beste, G., Bremerich-Vos, A., Kämper-van den Boogaart, M. et al. (izd.) (2006). Wissensspeicher
Deutsch. 2. naklada. Berlin: Cornelsen.
Brinker, K. (2010). Linguistische Textanalyse. Eine Einführung in Grundbegriffe und Methoden. 7. naklada.
Berlin: Schmidt.
Bruck, P. A. (izd.) (1991). Die Mozart Krone. Zur Empörung eines Boulevardblattes und der medialen
Konstruktion eines Kulturkampfes. Wien: Österreichischer Kunst- und Kulturverlag.
Bruck, P. A. & Stocker, G. (1996). Die ganz normale Vielfältigkeit des Lesens. Zur Rezeption von
Boulevardzeitungen. Münster: Lit.
Bucher, H.-J. (1986). Pressekommunikation. Grundstrukturen einer öffentlichen Form der Kommunikation
aus linguistischer Sicht. Tübingen: Niemeyer. Kap. 5: Leserbriefkommunikation.
Der Leserbrief als rhetorische Praxis (brez letnice). Na spletni
tuebingen.de/uni/nas/projekte/lehrbuch/redepran/leserbrief.HTM [23.09.2011].
strani
http://www.uni-
Fix, M. (2006). Texte schreiben. Schreibprozesse im Deutschunterricht. Paderborn: Schöningh.
Freie und Hansestadt Hamburg, Behörde für Bildung und Sport (izd.) (2003). Schriftliche Abiturprüfung
Deutsch. Hinweise und Beispiele zu den zentralen schriftlichen Prüfungsaufgaben. Hamburg. Na spletni
strani
http://epub.sub.uni-hamburg.de/epub/volltexte/2008/896/pdf/abitur_deutschpropertysource1.pdf
[08.11.2011].
Fritzsche, J. (1994). Zur Didaktik und Methodik des Deutschunterrichts. Band 2: Schriftliches Arbeiten.
Stuttgart: Klett.
Kliewer, H.-J. & Pohl, I. (izd.) (2006). Lexikon Deutschdidaktik. Band 2: M–Z. Baltmannsweiler: Schneider
Verlag Hohengehren.
Kommentierender Leserbrief. Merkmale und Formen (brez letnice). Na spletni strani
http://www.teachsam.de/deutsch/d_schreibf/schr_schule/eroert/ero_leserbr_merkm0.htm [23.09.2011].
Märthesheimer, M. (2004). Thema: Leserbriefe. Na spletni strani http://www.phil-fak.uniduesseldorf.de/germ1//kovo/2004_ss/materialien/wengeler/hs-tp-leserbriefe.pdf [23.09.2011].
Matthiessen, W. (2003). Umgang mit Texten in der Sekundarstufe II. In Kämper-van den Boogaart, M.
(izd.). Deutsch-Didaktik. Leitfaden für die Sekundarstufe I und II. Berlin: Cornelsen Scriptor.
Paefgen, E. K. (2006). Einführung in die Literaturdidaktik. 2. naklada. Stuttgart: Metzler.
Katalog besedilnih vrst
13
Pürer, H. (izd.) (1996). Praktischer Journalismus in Zeitung, Radio und Fernsehen. 4. naklada. Salzburg:
Kuratorium für Journalistenausbildung.
Spinner, K. H. (1989). Textanalyse im Unterricht. In Praxis Deutsch 98. Str. 19–23.
Steinig, W. & Huneke, H.-W. (2004). Sprachdidaktik Deutsch. Eine Einführung. 2. naklada. Berlin: Schmidt.
Vogt, R. (1984). Probleme der Analyse subkultureller Sprachpraxis – Am Beispiel eines Leserbriefs aus
der „Tageszeitung“. In Krenn, H., Niemeyer, J. & Eberhardt, U. (izd.). Sprache und Gesellschaft. Akten
des 18. Linguistischen Kolloquiums Linz 1983. Band 2. Tübingen: Niemeyer. Str. 105–117.