Z geolovom do skritih zgodb - Osnovna šola Antona Ingoliča

OŠ ANTONA INGOLIČA SPODNJA POLSKAVA
PODRUŽNICA ZGORNJA POLSKAVA
Z GEOLOVOM DO SKRITIH
ZGODB
Zgornja Polskava, januar 2015
Osnovna šola Antona Ingoliča Spodnja Polskava, podružnica Zgornja Polskava
Ingoličeva ulica 6
2314 Zgornja Polskava
Telefon: 02 80 33 130
E pošta: [email protected]
Naslov turistične naloge: Z GEOLOVOM DO SKRITIH ZGODB
Avtorji turistične naloge:
Ana Grašič, Hana Krajnc, Nina Grobelnik, Alina Hojnik, Erik Červek Roškarič, Jure Kukovica
Mentorji:
Karmen Rampre, prof. RP
Damjana Dornik Tibaut, prof. RP
Slika na naslovnici: ISKANJE ZAKLADA (vir: Enja Golob)
stran 2
POVZETEK
Tudi v turizmu se iščejo novi izzivi, doživetja, ki bi še bolj pritegnila obiskovalce in turiste. Eno od
teh je prav gotovo lov na skriti zaklad, bolj znan pod imenom Geocaching. Vsem iskalcem zakladov
smo v našem domačem kraju skrili zaklad in ga objavili na spletni strani Geocaching.com. Tako
lahko iskalci iščejo zaklad, ki smo ga opremili z legendo o Kresni noči, samostojno ali na srečanju,
ki ga bomo pripravili skupaj z domačim turističnim društvom.
Naj se iskanje zaklada prične!
KLJUČNE BESEDE: Zgornja Polskava, Geocaching, zakladi, Kresna noč, zgodbe
ABSTRACT: Nowadays tourism sector looks for the new challenges and adventures to attract
even more visitors and tourists. One of those is undoubtedly the treasure hunt, better known as
Geocaching. For all geocachers we have hidden the treasure in our hometown and posted its
location on the website geochaching.com. We have added the legend of the Midsummer night. We
are also going to prepare the event with our local touristic society.
Let’s the treasure hunt begin!
KEYWORDS: Zgornja Polskava, Geocaching, treasures, Midsummer night, stories
Zahvala
Avtorji turistične naloge se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri nastanku,
zbiranju gradiva, snovanju in uresničevanju zastavljenih ciljev.
Avtorji turistične naloge
stran 3
Kazalo vsebine
1. UVOD ................................................................................................................................ 5
2. OPIS IGRE GEOCACHING .................................................................................................... 6
1.1. Zgodovina ................................................................................................................... 6
1.2. Igra in vrste zakladov ................................................................................................... 6
1.3. Vrste zakladov ............................................................................................................. 6
2. TURISTIČNI PROIZVOD ...................................................................................................... 8
2.1. Iskanje zaklada ............................................................................................................ 8
2.2. Nekaj o izvoru kresovanja oz. kresne noči ...................................................................... 8
2.2.1. Legenda o kresni noči ............................................................................................ 9
2.3. Kresna noč na Zgornji Polskavi .................................................................................... 11
3. OPIS DOGODKA: .............................................................................................................. 11
3.1. Lov za zakladom ........................................................................................................ 11
3.2. Prireditev Kresna noč .................................................................................................. 13
3.3. Finančni načrt ............................................................................................................ 15
3.4. Oglaševanje ............................................................................................................... 15
4. PODOBA TRŽNICE ............................................................................................................ 15
5. SKLEP.............................................................................................................................. 15
6. VIRI IN LITERATURA ........................................................................................................ 15
KAZALO SLIK:
SLIKA:
Slika na naslovni strani: Našla sem zaklad, avtorica Enja Golob, 5.b
Slika 1: Logo spletne strani geocaching.com
Slika 2 : Orlova praprot
Slika 3: Kresovanje
stran 4
1. UVOD
Ko smo avtorji skupaj z mentorji izvedeli za temo v tem šolskem letu, smo najprej ugotovili, da ne
poznamo zgodb, ki bi opisale dogodke ali značilnosti našega malega kraja. Vsi smo se strinjali, da
si bomo pri njihovem odkrivanju morali pomagati z ustnim izročilom krajanov. Na naše
presenečenje se je izkazalo, da jih starejši v kraju ne poznajo, zato smo se obrnili na turistično
društvo Viničar in od njih izvedeli izročilo o Kresni noči.
Razmišljali smo, kaj bi bilo tisto, kar bi bilo za turiste in ostale obiskovalce našega kraja Zgornja
Polskava privlačno, hkrati pa moderno. Nekateri od nas se ukvarjamo z iskanjem zakladov, zato se
nam je to zdela zelo uporabna ideja.
Uporabna tudi zato, ker je ciljna skupina široka; lov na zaklad je namreč primerna dejavnost tako
za mlade, kot za starejše.
In kako smo zaklad povezali z zgodbo?
Zaklad (v obliki male škatlice) smo skrili v bližnji okolici naše šole – OŠ Antona Ingoliča Spodnja
Polskava, podružnica Zgornja Polskava. (Lov na zaklad bo objavljen kot dogodek na spletni strani
Geocaching.com.) V škatlici se bo nahajal le namig, kako priti do naslednjega, drugega dela
zaklada. Ko bomo s pomočjo namiga določili koordinate za naslednji zaklad, nas bo pot pripeljala
do lokacije, kjer že tretje leto zapored poteka prireditev Kresna noč, v središču Zgornje Polskave. V
tem drugem zakladu se nahaja zgodba o Kresni noči.
Na ta dan se bomo na tem mestu zbrali iskalci zakladov, poiskali skriti zaklad, in se s
pomočjo zgodbe podučili o najpopularnejši legendi, ki se veže na kresno noč.
Idejna zasnova organizatorjev Kresne noči, je poudarek na ljudskem izročilu. Smisel tega dogodka
je popestritev vsakdana, povezovanje krajanov vseh starosti, obujanje preteklosti, nastopi otrok in
starejših, igre in prikazi starih ljudskih običajev, druženje ob domačih dobrotah.
Zgodbice (na temo živali) bomo skrili tudi za najmlajše obiskovalce. Pripravili jim bomo lov na
zaklad, ki bo potekal izven spletne strani in brez GPS pripomočkov. Temeljil bo na orientaciji in
odkrivanju neznanega.
V prvem poglavju naše naloge smo opisali sam lov na zaklade s pomočjo spletne strani
Geocaching.com, poznavanje le-tega je namreč ključen člen za sodelovanje.
Drugo poglavje pa govori o našem turističnem proizvodu – skritih zakladih, ki jih spremljajo zgodbe
v povezavi s kresno nočjo.
stran 5
2. OPIS IGRE GEOCACHING
1.1. Zgodovina
Začetek lova na zaklade sega v 1. maj 2000, ko je ameriška vojska sprostila GPS signal (razlaga:
GPS je globalni sistem za določanje položaja. To je omrežje satelitov, ki krožijo okrog Zemlje in na
Zemljo pošiljajo natančne podatke o svojem položaju v vesolju. Signale sprejme naprava GPS (na
primer naprava SatNav) in z njimi izračuna natančen položaj, hitrost, s katero se vozilo premika, in
natančen čas za trenutno lokacijo) in omogočila njegovo uporabo v civilne namene. Prvi zaklad je
bil skrit že tri dni za tem in z objavo skromnih pravil igre na spletu. Kmalu za tem je nastala
spletna stran in začel se je uporabljati izraz geocaching.
V Sloveniji je prvi zaklad bil postavljen leta 2001 v Strunjanu. Danes je po vsem svetu skritih 2, 5
milijona zakladov. Geolovcev, ki zaklade odkrivajo, pa bi naj bilo več kot 6 milijonov. Ta številka
nas sploh ne preseneča, saj je Geocaching veliko več, kot iskanje zaklada. Z njegovo pomočjo
namreč raziskujemo nove kraje in sami ali v družbi uživamo v naravi. Ob vsem tem pa so nam v
pomoč navigacijske naprave, ki danes človeku predstavljajo nenadomestljiv pripomoček pri
geolovu.
1.2. Igra in vrste zakladov
Če želimo sodelovati v tej igri, moramo obiskati spletno stran www.geocaching.com, kjer se
najprej brezplačno registriramo. Na tej strani najdemo vse informacije o skritih zakladih. Zakladi so
objavljeni na zemljevidu ali v obliki seznama glede na oddaljenost od trenutne lokacije. Tako
najdemo lokacijo, ime in druge karakteristike zaklada (z opisom in namigom). Opis zaklada vsebuje
tudi podatek o težavnosti iskanja in terenu, na katerega se podajamo. Do zaklada nam pomagajo
GPS koordinate, ki nas pripeljejo v bližino zaklada, poiskati pa ga je treba s pomočjo namiga, po
lastni intuiciji in iznajdljivosti. Ko je zaklad poiskan, se je potrebno vpisati v vpisno knjigo, ki je
priložena k zakladu in hkrati vpisati najden zaklad na spletni strani (doma ali na licu mesta). Tako
svojo izkušnjo pri iskanju deliš z ostalimi iskalci. Zaklad je potrebno vedno skriti nazaj na ISTO
mesto, da je pripravljen na nove iskalce.
Torej, vse kar potrebujemo je članstvo na www.geocaching.com, ter GPS napravo ali dandanes
mobilno napravo z GPS-om ter pisalo. Otrokom posebej zanimive so figurice, ki jih lahko menjajo
(Nahajajo se v večjih zakladih. Če otrok eno vzame, mora dati eno novo v zaklad, oz. v zakladu
pustiti nekaj, kar je približno enako vredno.)
1.3. Vrste zakladov
Zakladi se glede na vrsto med seboj razlikujejo.
- Traditional cache – Običajen zaklad
Pri tradicionalnih so podane le končne koordinate zaklada, kamor naj bi se odpravili lovci. Vsebuje
škatlico, svinčnik in dnevnik. Lahko so različnih velikosti. V njih se nahajajo predmeti za menjavo.
Če so označene z micro ali nano, pomeni, da so zelo majhne in da je v njih prostora zgolj za
beležkico.
stran 6
- Multi – cache ali večstopenjski zaklad
Vključuje dve ali več lokacij. Na končnih koordinatah se nahaja škatla. V opisu Osnovni opis vodi le
do prve točke. Tam je za nadaljnji korak treba opraviti nalogo (prešteti okna, poiskati letnico na
spomeniku). Pri vsakem naslednjem je torej treba izpolniti kakšno zahtevo, da dobimo naslednje
koordinate, ki nam na koncu dajo ustrezno lokacijo.
- Mystery Puzzle Cache ali skrivnostni ugankarski zaklad
Pogosto vsebuje komplicirano uganko, ki jo je potrebno rešiti za pravilne koordinate zaklada.
Informacije za rešitev morajo biti prosto dostopne iskalcem, opis pa mora vsebovati vse potrebne
podatke za njeno uspešno rešitev. S tem zakladom se povečuje kreativnost pri iskanju ali skrivanju
zakladov in je dobra podlaga za ustvarjanje novih in unikatnih izzivov.
- Earth-cache ali naravna znamenitost
Podane koordinate pripeljejo iskalca do naravne znamenitosti (jezero, slap, izvir, jama ... ), ki jo
avtor želi pokazati. To je posebno mesto na Zemlji, kjer se bohoti narava s svojo čudovito
arhitekturo in lepimi barvami. Pred postavitvijo takšnega zaklada se je potrebno prepričati, če
izpolnjuje vse pogoje za njegovo postavitev.
- Letterbox Hybrid
Iskalce zakladov pri tem spremljajo namigi. Vsak zaklad tega tipa vsebuje svoj žig in dnevnik.
Tukaj se poleg namigov uporablja tudi GPS sprejemnik.
- Event Cache ali dogodkovni zaklad
To je dogodek, srečanje, sestanek, predavanje, piknik in še kaj. Tisti, ki srečanje organizira, objavi
čas, lokacijo in namen dogodka. Nanj se je potrebno najaviti, po dogodku pa se le-ta arhivira.
- CITO Event Cache ali CITO dogodkovni zaklad
Pomeni »Poišči zaklad, odnesi smeti«. CITO dogodkovni zaklad je bil dodan z razlogom, da se loči
čistilne akcije od ostalih dogodkov, povezanih z iskanjem zakladov. Uporabi se takrat, ko se naj
iskalci zakladov zberejo na navedenem mestu ob določenem času in pomagajo pri čiščenju. Gre za
dogodek, ne za fizično skrite zaklade.
stran 7
2. TURISTIČNI PROIZVOD
2.1. Iskanje zaklada
Na spletni strani www.geocaching.com objavljamo dogodek – iskanje zaklada. To bomo objavili en
teden pred samim dogodkom – v obliki vabila.
2.2. Nekaj o izvoru kresovanja oz. kresne noči
Naši predniki so bili predvsem ljudje kmečkega porekla, zelo odvisni od narave. Verjeli so, da se
narava odziva na njihova dejanja. Če so bila dobra, jim narava daje, vrača v obliki dobre letine, če
pa so njihova dejanja bila slaba, jim je narava slabo vračala. Letina je bila slaba, suša je razpokala
utrujeno prst.
Kadar so storili slabo dejanje so se želeli odkupiti ali pa se z malimi prošnjami prikupiti bogovom
in svetnikom, v katere so takrat verjeli. Posluževali so se magične moči nekaterih rastlin in ognja,
prav tako so imeli poseben odnos do nadnaravnih sposobnosti nekaterih ljudi.
Že takrat so vedeli, da je Sonce vir življenja, saj daje toploto, svetlobo, omogoča rast rastlinam in
zorenje pridelkov. In prav zato je bilo takrat za naše prednike Sonce Bog. Tako so na primer
Slovani svojega sončnega boga poimenovali Svetovit Zlatolasi ali Zlatoroki sin nebeškega vladarja,
pri Slovencih pa je dobil ime Kresnik, v krščanstvu je s tem povezan svetnik Janez Krstnik.
Ko je Sonce na svoji navidezni poti čez nebo doseglo višek, so njegovo moč želeli obdržati in
podpreti s kurjenjem kresov. Kresove so zakurili na kresno noč, to je v času med 20. in 24. junijem
(datum se razlikuje med posameznimi kulturami). Kresna noč je torej noč, ko so v čast sončnemu
bogu zakurili kresove in je povezana z različnimi legendami in običaji.
S kresno nočjo tako povezujejo različne rastline, ki so takrat veljale za obredne rastline. To so
orlova praprot, šentjanževka, bela stela, ivanjščica, ki ji nekateri rečejo tudi kresnica. Mnogi so
takrat verjeli, da so s tem povezane tudi čarovnice. Prijazne čarovnice bi naj bile celo vedeževalke,
ki so napovedovale prihodnost.
V času kresovanja so pomembno vlogo pri obredu igrale tudi kresnice. To so bile mlade deklice, ki
so hodile po vaseh, prepevale pesmi in ponujale šopke za denar.
Sčasoma se je pomen kresne noči začel izgubljati, se pa je povsod po Sloveniji ohranilo kresovanje.
Ob kresu so izvajali različne obrede, kot so skoki čez žerjavico, spuščanje lesenega kolesa po hribu
navzdol, metanje šiber (ploščic iz brezovega lesa) in podobno.
stran 8
2.2.1. Legenda o kresni noči
Najbolj znana legenda o dogajanju na kresni noči je prav ta, ki smo jo uporabili za zgodbo ob
iskanju zaklada. Gre za legendo, povezano z nadnaravnimi in čarobnimi močmi rastlin.
Legenda pravi, da če na kresno noč najdeš praprotovo seme in ga nevede nosiš s seboj, postaneš
drugim neviden, slišiš in razumeš pa tudi živali, kako se pogovarjajo med seboj.
O tem pripoveduje tudi ena izmed slovenskih ljudskih pripovedk o kresni noči:
Neki gospodar je imel hlapca. Bil je vroč dan in ves dan sta na travniku kosila. Ko sta se zvečer
utrujena vrnila domov, je gospodar ukazal hlapcu, naj žene vola na pašo, ker gredo naslednji dan
po seno na najbolj oddaljen travnik. Čeprav je bil hlapec močno utrujen in zaspan, je ubogal
gospodarja. Ko je vola prignal na najbolj oddaljeni pašnik, se je utrujen ulegel in zaspal. Ko pa se
je zbudil, volov ni bilo več. Hitro je skočil na noge in ju odšel iskat. Dolgo je hodil in bil je še bolj
utrujen, saj je bila pot zelo strma. Preklinjal je in grozil, da bo vola pretepel, ker sta se mu skrila.
Na svoje veliko veselje pa ju je že čez kmalu zagledal, kako sta mirno ležala med praprotjo in
prežvekovala. Potiho se je priplazil do njiju in se pripravljal, da ju bo pretepel. Ko pa je zaslišal, da
se pogovarjata, se je močno prestrašil. Stari vol je govoril mlajšemu, kako je lahko srečen, ker bo
še dolgo časa živel in še dolgo služil gospodarju. Žalosten je bil, ker je vedel, da ga bodo naslednjo
jesen prodali, kmalu zatem pa bo umrl. Ko je to govoril, mu je debela solza spolzela po licu. Nato
je nadaljeval in povedal, da bo mlajši vol prihodnjo pomlad delal z novim volom. Ko bodo orali za
repo, pa se bo izpod zemlje prikazala velika in strašna kača. Gospodarja, ki bo ravno oral, bo
smrtno pičila v nogo. Mlajši vol ga je vprašal, če gospodarju nihče ne bo mogel pomagati in stari
vol mu je odgovoril, da gospodarja reši lahko le hlapec. Reši pa ga lahko le, če bo kačo, brž ko se
bo prikazala, udaril z gorjačo. Nato pa se je stari vol spomnil, da ju hlapec najbrž že išče in da je
najbolje, da gresta domov, preden ju najde in pretepe. Ko sta vola odšla, je šel hlapec mirno in
pohlevno za njima, še dotakniti si ni upal nobenega, tako se je bal. Ko je prišla jesen, je gospodar
res prodal starega vola in kmalu kasneje je res poginil. Tudi spomladi, ko so orali za repo, se je
zgodilo natančno tako, kot je pripovedoval stari vol na kresni večer. Kača je prilezla izpod zemlje,
ter z odprtim gobcem šla proti gospodarju. Toda hlapec je bil pazljiv in jo je z gorjačo pokončal. Ko
je gospodar videl, kako čudežno ga je hlapec rešil, ga je vprašal, kako je vedel, da bo prišla kača.
Takrat mu je hlapec povedal, kako je slišal vola govoriti. Saj, če bi mu povedal prej, mu ne bi
verjel ... Vendar pa hlapec ni razumel, zakaj ju je lahko ravno takrat slišal. Ni namreč vedel, da se
mu je v škornje vsulo praprotno seme. Še dobro, da ni vedel, saj sicer ne bi slišal volove
prerokbe...
stran 9
Slika 1: Orlova praprot
Slika 2: Kresovanje
stran 10
2.3. Kresna noč na Zgornji Polskavi
Zaradi zanimivosti običajev, povezanih s kresovanjem in kresno nočjo, se je leta 2013 turistično
društvo Viničar odločilo, da obudijo običaje, da za krajane pripravijo prireditev, ki jih bo povezala in
razveselila, ki bo zanimiva za starejše, sploh pa za otroke. Tako je junija 2013 prišlo do prve
izvedbe Kresne noči, ki je bila odlično obiskana in določili so se, da jo bodo letno ponavljali.
Prireditev poteka v parku ob dvorcu na Zgornji Polskavi. Prične se v popoldanskem času, na
prireditvi se prepletajo stari običaji kresovanja z modernimi igrami, prireditev gostuje različne ljudi,
ki nastopajo s prepevanjem, igranjem in plesom. Še posebej dobro je poskrbljeno za zabavo
najmlajših, saj se udeležijo različnih iger in delavnic. Vrhunec prireditve pa seveda predstavlja
prižig kresa.
3. OPIS DOGODKA:
3.1. Lov za zakladom
Na spletni strani geochaching.com bomo en teden pred samim dogodkom, objavili vabilo na
dogodek. Za kraj skritega zaklada velja koordinata N 46° 25. 677, E 15° 36. 679.
Opis dogodka s skritim zakladom:
V sodelovanju s Turističnim društvom Viničar vas v soboto, 20. 6. 2015 ob sedemnajsti uri,
vabimo pred podružnično šolo na Zgornji Polskavi, na iskanje skritega zaklada, ki so ga pripravili
naši učenci. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi radi spoznali to zanimivo, avanturistično igro. Predstavili
vam bomo način igranja in z vami iskali zaklade v okolici. Terminski načrt dogodka:
17.00 – Zbor na parkirišču OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava, podružnica Zg. Polskava
17. 15 – Pričetek iskanja skritega zaklada
S pomočjo GPS koordinat bomo poiskali prvi skriti zaklad.
Skrit je v deblu stare lipe, ki ima luknjo. V luknjo smo položili škatlico, velikosti 7 x 6 cm in v njej je
nekaj igrač, ki jih lahko otroci menjajo. Tukaj je tudi zgodba z namigom za iskanje drugega
zaklada. Ob branju zgodbe, si morajo udeleženci sami izračunati koordinate za naslednjo točko
skritega zaklada. Šele v tistem je beležka za vpis in pisalo.
Neki gospodar je imel hlapca. Bil je četrtek, vroč dan in ves dan sta na travniku kosila. Ko sta se
zvečer ob šestih, utrujena vrnila domov, je gospodar ukazal hlapcu, naj žene oba vola na pašo,
ker gredo naslednji dan po seno na pet kilometrov oddaljen travnik. Čeprav je bil hlapec
močno utrujen in zaspan, je ubogal gospodarja. Ko je vola prignal na pet kilometrov oddaljeni
pašnik, se je utrujen ulegel in zaspal. Ko pa se je zbudil, volov ni bilo več. Hitro je skočil na noge
in ju odšel iskat. Dolgo je hodil, skozi štiri gozdove in preko šestih travnikov in bil je še bolj
utrujen, saj je bila to proti vzhodu edina pot, pa še ta je bila strma. Preklinjal je in grozil, da bo
vola pretepel, ker sta se mu skrila. Na svoje veliko veselje pa ju je že čez pet korakov zagledal,
stran 11
kako sta mirno ležala med tremi praprotmi in prežvekovala. Potiho se je priplazil do njiju in se
pripravljal, da ju bo pretepel s šestimi udarci. Ko pa je zaslišal, da se pogovarjata, se je močno
prestrašil. Stari vol je govoril mlajšemu, kako je lahko srečen, ker bo še dolgo časa živel in še
dolgo služil gospodarju. Žalosten je bil, ker je vedel, da ga bodo naslednjo jesen prodali, kmalu
zatem pa bo umrl. Ko je to govoril, mu je pet debelih solza spolzelo po licu. Nato je nadaljeval in
povedal, da bo mlajši vol čez sedem mesecev - prihodnjo pomlad delal z novim volom. Ko bodo
orali za repo, pa se bo izpod zemlje prikazala velika in strašna kača. Gospodarja, ki bo ravno oral,
bo smrtno pičila v nogo. Mlajši vol ga je vprašal, če gospodarju nihče ne bo mogel pomagati in
stari vol mu je odgovoril, da gospodarja reši lahko le hlapec. Reši pa ga lahko le, če bo kačo, brž
ko se bo prikazala, udaril z gorjačo. Nato pa se je stari vol spomnil, da so minile že tri ure in da ju
hlapec najbrž že išče. Najbolje bo, da gresta domov, preden ju najde in pretepe. Ko sta vola odšla,
je šel hlapec mirno in pohlevno za njima, še dotakniti si ni upal nobenega, tako se je bal. Ko je
prišla jesen, je gospodar res prodal starega vola in kmalu kasneje je res poginil. Tudi spomladi, ko
so orali za repo, se je zgodilo natančno tako, kot je pripovedoval stari vol na kresni večer. Kača je
prilezla izpod zemlje, ter z odprtim gobcem šla proti gospodarju. Toda hlapec je bil pazljiv in jo je z
gorjačo pokončal. Ko je gospodar videl, kako čudežno ga je hlapec rešil, ga je vprašal, kako je
vedel, da bo prišla kača. Takrat mu je hlapec povedal, kako je slišal vola govoriti. Saj, če bi mu
povedal prej, mu ne bi verjel ... Vendar pa hlapec ni razumel, zakaj ju je lahko ravno takrat slišal.
Ni namreč vedel, da se mu je v škornje vsulo praprotno seme. Še dobro, da ni vedel, saj sicer ne
bi slišal volove prerokbe ...
17.30 – Iskanje drugega dela zaklada (poprej je iz zgodbe potrebno izluščiti koordinate)
17.45 – Prihod na prizorišče dogodka Kresna noč
Ker se naslednji zaklad skriva na lokaciji prireditve Kresna noč ob dvorcu, so vsi udeleženci vljudno
vabljeni, da tam ostanejo na družabnem dogodku in delavnicah s poudarkom iskanja mini zakladov
v okolici – na temo živali.
stran 12
3.2. Prireditev Kresna noč
Kresna noč poteka v organizaciji Turističnega društva Viničar iz Zgornje Polskave.
Del prireditve bodo tudi igre za otroke in odrasle. Z glasbenimi vložki bodo nastopili otroci naše
šole, kot posamezniki in s pevskim zborom, nastopile bodo mažoretke, prireditev bo popestrila
plesalka z ognjem, obiskovalci se bodo lahko popeljali s pasjo vprego, jezdili konje, učenci, ki so
soustvarjali raziskovalno nalogo pa bodo prireditev popestrili tudi z iskanjem zakladov za otroke.
To iskanje bo povezano z orientacijo in iznajdljivostjo. Vsak zaklad bo vseboval živalsko zgodbo,
saj legenda govori prav o tem, da človek sliši govoriti živali.
Otroške igre z iskanjem zakladov v okolici dvorca:
- 1. zaklad
Zgodba z namigom:
Zvečer sta se sešli mravlji sosedi v mravljišču. »Joj, kako sem zdelana,« reče prva, »ves božji dan
sem vlačila košček sladkorja, pa ga nisem mogla spraviti do doma; na sredi ceste sem ga morala
pustiti.« »A tako, ti misliš drobtinice sladkorja, ki ga je bila razsula neka deklica tam na cesti? Pa
kako je to, saj je bilo polno majhnih koščkov tam...« »Da, ali jaz sem se lotila največjega.«
»Brezumnica,« reče druga, »vidiš, jaz pa sem nosila le bolj majhne koščke; le pojdi pogledat,
kakšen kup jih je! Seveda, ti hočeš vse naenkrat. No, pa imaš. Če bi nosila manjše koščke, bi jih
imela cel kup, ker pa si se ukvarjala z največjim, zdaj nimaš nič. Boš vsaj vedela za drugič!«
Namig: Nekaj korakov od mravljišča na zahodni strani dvorca.
- 2. zaklad
Zgodba z namigom:
Nekega vročega popoldne je ležala lisica ob robu gozda. Kar je zagledala polža, ki je lezel mimo
nje. Hitro ga je ogovorila: »Hej, stric, vi ste pa počasni!« »Staviva, kdo bo prej v dolini, ti ali jaz!«
je odvrnil stric slinar. »Dobro, staviva!« mu je z zaničljivim posmehom pritrdila lisica. Polž se je
takoj napotil v dolino, lisica pa, prepričana v svojo zmago, je še nekoliko poležala. To priložnost je
izrabil zviti polž, zlezel je in se prislinil lisici na rep. Šele proti večeru se je lisica leno dvignila in
odkorakala v dolino – s polžem na repu. Mislila je, da bo kaj kmalu dohitela polža. Toda kako se je
začudila, ko polža ni bilo nikjer. Misleč, da je ubral kakšno krajšo pot in da vendar utegne res biti
že v dolini, prične stopati hitreje. Ko pride v dolino, ga še vedno ni, zato zakliče: »Hej, stric
počasnež, kje ste pa ostali?« Polž, ki je medtem zlezel lisici z repa, se mogočno oglasi: »Pol ure
vas že čakam, strina!« Lisica se je začudeno obrnila in zagledala strica slinarja, ki je stal za njo.
Osramočena je zbežala v gozd, ker je izgubila stavo s polžem.
Namig: V gozdu raste tudi smreka.
stran 13
- 3. zaklad
Zgodba z namigom:
Gad je bil žejen in je prišel k studencu pit, belouška pa mu je branila in mu vodo prepovedala.
Dolgo sta se prepirala in besedovala, oba sta se razvnela in si čez tri dni napovedala boj. Ko so to
izvedele žabe, ki so bile belouški gorke, so šle gada podpihovat in mu obljubile svojo pomoč. Tretji
dan se pričneta gad in belouška hudo bojevati. Žabe priskačejo in po svoji navadi z regljanjem
gadu pomagajo. Gad v boju zmaga in nato žabe ozmerja, češ da mu niso pomagale, kakor so mu
bile obljubile. Žabe pa mu odgovore: »Saj smo ti pomagale: naša navada je namreč pomagati
samo z glasom in ne drugače.« Kdor samo z glasom pomaga, malo pomore.
Namig: Tam, kjer so žabe regljale in imele dober pogled na borbo.
- 4. zaklad
Zgodba z namigom:
Več sto let star hrast je stal na zelenem travniku. Veliko težav je doživel svoje dni na svetu.
Strašna moč viharjev se je mnogokrat zaletavala z vso silo v košate veje in zmeraj se je ponosno
branil. Toča in mraz sta mu večkrat prizadela hude muke. Mnogokrat se je topil v solzah in trepetal
v mrazu. Zdaj ga tlači starost, veja za vejo ovene, odmre in se posuši, le še malo življenja čuti v
deblu. Zadnje leto svojega življenja zbere še toliko moči in obrodi še nekaj želodov. Zlasti en želod
neguje zelo skrbno, ker želi, da bi lepo dozorel, padel v zemljo in podedoval njegov prostor.
Nekega jesenskega dne mu takole govori: »Ljubi sinko! Z menoj bo skoraj pri kraju. Le malo
življenja čutim še v starih žilah. Polašča se me velika slabost, nič več se je ne morem ubraniti.
Skoraj bo po meni. Toda pomni! Moje mrtvo truplo bo kljub temu ostalo v časteh. Razklali ga bodo
na kose iz mene bodo naredili sode. V sebi bom hranil žlahtno vinsko kapljico in še dolgo let bosta
slovela moja čast in dobro ime. Če hočeš, da se bo tudi tebi kdaj tako godilo, ne bodi prevzeten in
ne hodi blizu svinj. Te so tvoji najhujši sovražniki. Če te dobe, te bodo pohrustale in drevesa iz
tebe nikoli ne bo. V zemljo moraš priti, če hočeš očetu enak biti in dočakati stare dni.« Tako je
govoril stari umirajoči hrast svojemu sinu – želodu, ker mu je otrokova sreča delala velike skrbi.
Želod pa se je očetovim besedam posmehoval in si na tihem mislil: »Kaj neki starček blodi; se že
pozna, da se mu od starosti možgani kisajo. Dovolj sem pameten in vem, kaj mi je potreba. Ne
maram za prazne čenče.« V tem je zapihal veter. Želod se je na veji prevzetno zibal, se izluščil iz
skledice in treščil na tla. Svinja je zaslišala škrebet, privihrala in ga požrla. Otroci! Spoštujte starše
in ne zametujte njihovih zlatih besed!
Namig: Kjer stari hrast sameva.
Na mestu dogajanja se bodo vršile tudi ostale igre, zanimive za otroke, družine, pa tudi odrasle,
različni gostje pa bodo predstavili ljudske pesmi, ljudske instrumente in običaje, prižgali pa bomo
tudi kres.
stran 14
3.3. Finančni načrt
Finančni načrt zajema stroške nabave hrane in pijače, ki jo bo društvo tamkaj prodajalo. V okviru
raziskovalne naloge pa ne predvidevamo finančnih stroškov, razen nabave plastičnih škatlic za
shranjevanje in beležk za zaklade, vendar je ta strošek zanemarljiv.
3.4. Oglaševanje
Dogodek z vabilom bo oglaševan po javnih občilih, kot so časopis Panorama, Kabelska televizija
Slov. Bistrica, Večer, Radio Maribor, na spletni strani geocaching.com, pisna vabila.
4. PODOBA TRŽNICE
Naša stojnica bo povezovala moderno z ljudskim. Na stojnici bo viden postopek iskanja zakladov s
pomočjo spletne strani www.geocaching.com, predstavljen bo naš skriti zaklad in legenda, ki
spremlja in prireditev Kresna noč. Prireditev bodo prikazale in razložile deklice Kresničke. Velik
telefon, v katerega je vgrajena GPS naprava, nam bo pripovedoval zgodbo o iskanju zakladov.
Obiskovalcem bomo ponujali »male naprave«, s pomočjo katerih bodo iskali skrite zaklade v
prostoru.
5. SKLEP
Po izkušnjah, lov na zaklad ni samo zabava z napredno tehnologijo, ampak te odpelje v naravo, v
najbolj skrite kotičke ali na mesta, ki so vsem dobro znana. Na ta način se gibaš v naravi, uriš
svoje možgančke, se družiš z družino in prijatelji, spoznavaš lepote Slovenije in ostalega sveta. Ni
lepšega, da otroka ali odraslega spraviš od doma – v akcijo, na lov za zakladi. Sveži zrak,
spoznavanje novih krajev in ljudi, avantura, preizkušanje lastne vztrajnosti, prisila k »pametni«
uporabi mobilnih naprav – vse to je lov za zakladi.
Vsak lovec na zaklade, ki se bo udeležil našega dogodka, bo spoznal značilnosti in znamenitosti
našega kraja Zgornja Polskava, imel pa bo možnost uživati v enkratni prireditvi Kresna noč, se
pomeriti v različnih igrah, prisluhniti nežnim zvokom pesmi in se družiti s krajani.
In kdo ve, mogoče se legenda uresniči …
6. VIRI IN LITERATURA
www.geocaching.com
www.photobucket.com
www.arhivo.com
Curk J. (1968). Ozemlje slovenjebistriške občine
Zbornik občine Slovenska Bistrica - Svet med Halozami in Pohorjem (1983)
stran 15
OŠ ANTONA INGOLIČA SPODNJA POLSKAVA
PODRUŽNICA ZGORNJA POLSKAVA
TURISTIČNA NALOGA: Z GEOLOVOM DO SKRITIH ZGODB
POVZETEK
Tudi v turizmu se iščejo novi izzivi, doživetja, ki bi še bolj pritegnila obiskovalce in turiste.
Eno od teh je prav gotovo lov na skriti zaklad, bolj znan pod imenom geocaching. Vsem
iskalcem zakladov smo v našem domačem kraju skrili zaklad , ki ga bomo objavili na
spletni strani www.geocaching..com. Tako lahko iskalci iščejo zaklad, ki smo ga opremili z
legendo o Kresni noči, samostojno ali na srečanju, ki ga bomo pripravili skupaj z
domačim turističnim društvom.
Naj se iskanje zaklada prične!
NAČRT PREDSTAVITVE STOJNICE
 OKVIRNA VSEBINA PREDSTAVITVE TURISTIČNEGA PROIZVODA
Obiskovalcem naše stojnice želimo podati jasno sporočilo vsebine našega turističnega
proizvoda - seznanite se z geolovom, saj boste tako spoznali Slovenijo, turistične
znamenitosti in lepote naše lepe države. Ob dogodku, ki ga bomo organizirali, jim ob
spoznavanju kraja in starih navad in običajev ob kresni noči ponujamo tudi zgodbelegendo in živalske pripovedke.
Tako bodo obiskovalci naše stojnice izvedeli kaj je geolov in kako se izvaja, deklice
kresnice pa bodo pričarale lepote kresne noči in obiskovalce seznanile z najbolj znano
legendo o kresni noči.
 ŠTEVILO SODELUJOČIH: na tržnici bo sodelovalo šest učencev z dvema
mentoricama.
Učenci z mentoricama
stran 16