Kote AutoCAD

Comments

Transcription

Kote AutoCAD
Kako ko&ra& v programu AutoCAD Ta pdf služi le kot osnova za lastno učenje dela s programom. Za natančne obrazložitve
je najbolje uporabiti kakšnega izmed številnih e-priročnikov ali online tutoriale, forume
ipd.
Kazalo Kako kotirati v programu AutoCAD
1
Osnove 2 Osnovne nastavitve izgleda 2 Izris ko3rnih črt 7 Osnovne funkcije pri kotiranju
9
1
Osnove Po uspešno izrisanih tlorisih, prerezih in pogledih je čas za kotiranje. Tukaj se določijo in
izrišejo vse relevantne mere, ki bodo kasneje služile kot pripomoček za hitrejše branje
razmikov med ključnimi elementi objekta med gradnjo (ter tudi pri 3D izrisovanju in izdelavi
makete).
Za namene predstavitve osnovnih nastavitev in funkcij, je v tem pdfju uporabljena poslošena
različica tlorisa in pogleda. Izrisana sta v mm.
Osnovne nastavitve izgleda Najprej je potrebno v AutoCADu nastaviti kako bodo kotirnice izgledale. Da pridemo do okna,
kjer se to lahko nastavi, moramo vpisati DIMSTYLE ter pritisnite enter ali presledek.
2
Prikaže se okno, ki je vidno na prejšnji sliki. Lahko se naredi nov stil za kotiranje, vendar če je
potreben samo en stil, je priporočljivo spremeniti kar primarnega - ISO-25. Najprej se ga
izbere in nato klikne na Modify…
Odprejo se nastavitve. Najprej se nam odpre nastavitev za velikost besedila (v našem primeru
bodo to števila). Potrebno je nastaviti velikost besedila (v primeru so uporabljeni mm, zato
nastavim text height na 500 saj je to v tem primeru primerna velikost), kje bo besedilo
prikazano (horizontalno, vzporedno s kotirnico ali po ISO standardu - običajno je kar
vzporedno s kotirnico: aligned with dimension line) ter koliko bo odmik besedila od kotirnice
(offset from dim line - velikost se določi glede na velikost besedila, kar je v tem primeru 1/5
velikosti besedila: 100mm).
Če niste prepričani kakšno velikost besedila izbrati, izberite takšno kot mislite da je
pravilna in jo poskusno natisnite (v merilu). 3
Risba, ki tukaj služi za primer je izrisana v mm. Kotiramo običajno v metrih, zato moramo
Primary units nastaviti pravilno prikazovanje enot (metre in ne mm). Ker je 1000mm = 1m,
moramo nastaviti measurement scale na 0.001. Če še ni, nastavimo, da je decimalna vejica ","
- ameriški sistem ima namreč piko "."
V kolikor še ni, nastavimo tudi natančnost na 2 mesti (Precision = 0.00).
Če je risba v cm, mora biti scale 0.01, če je v dm potem 0.1, če je pa v metrih pa naj kar
ostane 1.
4
Ko nastavimo velikost besedila, je potrebno nastaviti še kotirne črte, ki gredo do risbe. Ker bo
pri kotiranju več nivojev za kotirat, je priporočljivo skrajšati črte ki vodijo od kotirnice do risbe.
Hkrati lahko naredimo izgled kakršen je tipičen za arhitekturno risbo.
To naredimo tako, da podaljšamo črto nad kotirnico za polovico vrednosti, ki smo jo vpisali pri
velikosti besedila (v tem primeru je to 250 enot - extend beyond dim lines). Obkljukamo tudi,
da želimo fiksno dolžino črt in jim prav tako določimo isto št. enot (Fixed length extension
lines). Slednje črte bodo šle pod kotrinico. Skupaj z zgornjimi nanesejo enako velikost kot
besedilo.
5
Nadaljujemo s simboli, ki so na obeh koncih kotirne črte in dopolnijo podaljšane črte, ki smo
jih uredili v prejšnjem koraku. Izberemo Architectural tick pri Arrowheads ter določimo velikost
teh simboloh, ki naj bo spet isto št. enot kot je besedilo (v tem primeru je to 500).
Zatem je potrebno samo še klikniti OK, saj je to vse kar je potrebno nastaviti.
6
Izris ko2rnih črt Po uspešno nastavljenem izgledu lahko gremo izrisovat kotirne črte. Poznamo 2 ukaza DIMLIN
in DIMALI. Prvi nam riše kotirne črte pravokotno na list (horizontalno ali verticalno), drug nam
jih pa riše pravokotno na risbo. S slednjim dobimo realne dimenzije za mere, ki niso
pravokotne na list (npr. poševna stena).
Na levi sliki so vidne vse potrebne
kotirnice v tlorisu, na zgornji pa vse
višinske oznake v prerezu oz. pogledu,
Kotiramo vedno od namanjših razmikov,
do največjih razdalj, tako da zajamemo
vse možno potrebne razdalje (npr.
razdalje med odprtinami - okna, vrata,
razdalje med nenosilnimi, nosilnimi
stenami in streho). Na koncu skotiramo
še celotno največjo razdaljo. Tlorisne
višinske kote in višinske kote v pogledih
ter prerezih moramo izrisati sami in jim
pripisati višino. Primer višinske kote je v
tlorisu je na levi sliki na sredini objekta. Primer višinske kote v pogledu pa zgoraj.
7
Zgoraj je primer kotiranja. Najprej so kotirane odprtine vrat, oken ter razdalje med njimi. Nato
sledijo odprtine za vrata in razdalje glede na nosilne stene. Za njimi je še dimenzija strehe in
razdalja nosilne stene, ki na desni strani presega steno. Zadnja dimenzija je še dimenzija
celotnega objekta.
Kotira se od detajlov k celotni dimenziji - kakor kaže v zgornji sliki rdeča puščica.
Zgoraj je primer višinskih kot v pogledu. Enako velja za prerez. Izriše se jih ročno in pripiše
višino. Konica puščice mora biti na višini, ki jo označimo (zgoraj je s črtkano črto poudarjeno,
da najvišja kota določa višino strehe, ki je na 3,7m). Če je dimenzija za točko nad zemljo
pripišemo dimenziji +, če je pod zemljo (kletni prostori) pa -. Na točki 0 dodamo še ±.
8
Osnovne funkcije pri ko&ranju Še vsi ukazi na enem mestu:
dimali
dimlin
dimstyle
alined dimensions (kotiranje pod kotom - glede na risbo)
linear - orthogonal dimensions (te kotirnice so vedno pravokotno na list papirja)
oblikovanje kotirnih črt, velikosti besedila pri kotirnih črtah ipd.
9