NOVICEOB^INE @IROVNICA

Transcription

NOVICE
Javni razpis
OBÎNE @IROVNICA
JULIJ 2015
Leto X
[TEVILKA 3
OB SPOMINSKEM DNEVU OBÎNE @IROVNICA
120 LET GASILSTVA POD STOLOM
100 LET HE ZAVR[NICA
SREÂNJA VA[ÂNOV
1
www.zirovnica.si
4/24/13
8:08:46 PM
marko Ëerne s.p.
Relief_90x87_0513_TISK.pdf
C
M
Y
GOSTILNA JEZERSKA HIŠA
CM
Na golf igri{~u Bled
MY
CY
CMY
K
Marko »erne s.p.
Blejska Dobrava 26 c
G 031 558 001
E [email protected]
W laserska-gravura.com
Poleg vsakodnevnega obiska in okrepčila
pa vas vabimo na: rojstnodnevna kosila
Gsm: 041 762 636
in zabave ob obletnicah, porokah in
Nova tel. št.: 01 200 99 21
rojstnih dnevih
Gsm: 041 762 636
Nova tel. št.: 01 200 99 21
[email protected]
www.jezerska-hisa.si
[email protected]
www.jezerska-hisa.si
NOVO!
Domači
čokoladni
štruklji
energija iz domačih gozdov
Sportpoint, Cesta železarjev 22
M: 031 449 350
E: [email protected]
Smrekovi peleti
vrhunska A1 kakovost • ugodne cene • brezplačna dostava
Najboljša kolesarska
trgovina in servis v mestu
odličen servis z garancijo › dodatna oprema za
kolesa in oblačila › kolo za vsakogar: cestna,
gorska, ženska, otroška › menjava: staro za novo
RAZPRODAJA KOLES
STAREJSIH MODELOV
do -30%
www.sportpoint.si
Vabljeni v Gosti{~e Osvald na pester
izbor raznovrstnih doma~ih jedi.
V ponudbi tudi: bogat izbor {trukljev
sirovi, ajdovi, sirovi s proseno ka{o,
drobnjakovi in bu~ni.
NOVO – NOVO - NOVO
Okusne divja~inske jedi
Selo 17, 4274 Žirovnica
T: 04 580 11 28
M: 051 749 537
Odli~en sladoled!
Nudimo tudi malice in dnevna kosila.
Sprejemamo naro~ila za zaklju~ene družbe.
Delovni ~as:
od torka do nedelje 10–22h ^lani Dru{tva upokojencev @irovnica imajo od
Vabljeni!
torka do petka 10 % popusta na hrano razen malic
ob predložitvi ~lanske izkaznice.
iPLS, d.o.o.
Dovje 117, 4281 Mojstrana
T: 083 301 884
M: 040 600 210
www.ipls.si
Javni
Aktualno
razpis
@upan Ob~ine @irovnica
Spo{tovane ob~anke, cenjeni ob~ani!
Pri{lo je poletje in z njim
povezane po~itnice. Upam
in èlim, da jih boste lepo
preìveli, kjerkoli è boste.
Da se imamo lepo, ni vedno
povezano s tem, da gremo
kam dale~, pomembno je,
da smo z ljudmi, ki so nam
blizu. Marsikdo si ne more
privo{~iti dragega dopusta
na morju, na potovanjih v
tujini, zato ne pozabimo,
da imamo tudi v ob~ini veliko prijetnih krajev za izlete.
Na kolesarski dirki v Zavr{nici,
Priporo~am obisk Doma pri
20. junij 2015
izviru Zavr{nice, Valvazorja ali
katere od na{ih lepih planin, kot sta Zabre{ka in @irovni{ka, ali pa
vzpon na najvi{jo to~ko v ob~ini in okoli{ke gore. Z malo stro{kov in
dobre volje lahko preìvite lep dan ali dva tudi v na{i bli`nji okolici.
Naj zaklju~im tokratni uvodnik z èljo, da se imate v tem poletju
res lepo, da se spo~ijete in naberete novih mo~i. V jesen vstopimo napolnjeni s pozitivno energijo in po{tenih misli. Dovolite
mi, da vam ~isto za konec poklonim eno svojih pesmi.
Sre~a
Kaj je sre~a?
Sre~a ni le listov {epetanje,
sre~a ni le otro{ko cepetanje,
sre~a ni le dolgo potovanje,
sre~a ni le lep poljub.
Sre~a je tud´ prijazen nam pogled,
sre~a je tud´ ~evelj, kadar je obut,
sre~a je tud´prazno stanovanje,
sre~a je tud´ mavrice igranje.
Sre~a nam prina{a lepe ~ase,
sre~a nam prina{a polne ~a{e,
sre~a nam je vsem v veselje,
sre~a nam je tudi lepo to ìvljenje ...
Pri pregledu investicij v ob~ini naj povem, da zaklju~ujemo
gradnjo jedilnice pri {oli, kanalizacije v Mostah in @irovnici ter
ob~inskih stanovanj na Selu pri @irovnici. Poletje bo tako {e delavno. Vedno znova, ~e imam prilo`nost, izpostavim potrpe`ljivost
in sodelovanje ob~anov. Verjamem, da ni prijetno, ko je okoli
nas vse razkopano, ko se kadi ali je blato, vendar druga~e àl ne
gre. Res pa je, da nekateri nimajo niti ob~utka niti razumevanja,
predvsem pa so pogosto neu~akani. Tem slednjim sporo~am,
potrpite {e malo, videli boste spremembe – urejena infrastruktura je pogoj za marsikaj, spla~alo se bo.
Praznovanje dneva dràvnosti
pod lipo
23. junija je na Breznici potekalo
praznovanje dneva dràvnosti.
Krajani so se za to prilo`nost
zbrali pod lipo, posajeno ob osamosvojitvi Slovenije junija 1991.
Pred slovesnostjo je bila v farni
cerkvi sveta ma{a za domovino.
Tudi za nas, sedmerico zaposlenih na Ob~ini @irovnica, poloàj
ni preprost. Pri toliko investicijah je poleg rednega dela in teko~e
problematike dan v~asih prekratek. Pri tem pa poudarjam, da se
vsi zavedamo, za kaj in za koga smo tu.
Za vse teàve, povezane z investicijami, se obra~ajte na nas in
moje sodelavke vam bodo pomagale ali dale nasvet. Prosim
vas, da sproti prebirate po{to in obvestila z ob~ine in seveda
pravo~asno odreagirate, kajti roki, ki so navedeni, so pomembni, podatki pa se spreminjajo. Vse podatke o lastni{tvu parcel
oziroma nepremi~nin, prosim, sporo~ajte tudi nam.
Slovesnosti pod lipo se je tokrat
udeleìl tudi nekdanji brezni{ki
ùpnik Joè Klun, ki je pri saditvi lipe
pred 24-imi leti odigral klju~no vlogo. V svojem govoru je osvetlil spomin na tedanje razmere in potek dogodkov na Breznici in izrazil èljo, naj pogum, ki je bil prisoten
ob zasaditvi lipe raste, cveti in vsem skupaj prinese sadove. Poleg
njega sta zbrane nagovorila {e aktualni ùpnik Marjan Lampret
in v imenu Ob~ine @irovnica podùpan Sebastijan Zupan.
Komunalni prispevek za naknadno opremljanje, ki ga morate
pla~ati prebivalci vasi Zabreznica, Selo pri @irovnici, @irovnica in
Moste zaradi priklju~itve na novo kanalizacijsko omre`je, je za
marsikoga velik stro{ek. Prav zaradi tega je omogo~eno pla~ilo
v 24 obrokih, s tem, da mese~ni obrok ne sme biti manj{i od 30
evrov. Predpise in obveze, ki jih je sprejela na{a dràva, moramo spo{tovati tudi mi. Skladno z njimi vam zagotavljam, da se
sredstva, zbrana s pla~ilom komunalnega prispevka, namenjajo
izklju~no za gradnjo infrastrukture tudi v naprej. Glede na dodeljena evropska sredstva in glede na na{ na~in izra~una komunalnega prispevka smo res med cenej{imi ob~inami na Gorenjskem.
Praznovanje dneva dràvnosti so pripravili Kulturno dru{tvo dr.
France Pre{eren, Ob~ina @irovnica, @upnija Breznica, ob~inska
odbora NSi in SDS ter Ob~insko zdruènje za vrednote Slovenske
osamosvojitve. Slovesnost pod lipo je vsa leta z zanosom povezoval Janez [ebat, poleg ùpnika Kluna pobudnik posaditve
lipe. V leto{njem letu je njegovo vlogo prevzel Janez Mulej, v
kulturnem programu so nastopili ~lani pevske skupine Sosedje
in harmonikar Luka Kri`.
Ob~ani v kratkem lahko pri~akujete razpis za dodelitev stanovanj v novem objektu na Selu in razpis za kmetijske dejavnosti, ki zamuja ravno zaradi dràvne birokracije.
Polona Kus
NOVICE OBÎNE @IROVNICA
Ustanovitelj in izdajatelj: Ob~ina @irovnica, Breznica 3, 4274 @irovnica. Pravice izdajatelja: Medium d.o.o., @irovnica 60c, 4274 @irovnica. Urednica: Polona Kus.
Uredni{ki odbor: Helena âde`, Mirjam Fain, Samo Mekina, Ur{a Aljan~i~. Trènje oglasnega prostora: Miran Dolar. âsopis izide {estkrat letno v nakladi
1640 izvodov, prejmejo ga vsa gospodinjstva v ob~ini brezpla~no. Naslov uredni{tva: Novice ob~ine @irovnica, @irovnica 60c, 4274 @irovnica. Tel.: 04 580 50 20 ali
040 439 560. E-naslov: novice�medium.si. ISSN: 1854-4932.
3
Aktualno
Ob spominskem dnevu Ob~ine @irovnica
Spominski dan, 29. junij, v ob~ini @irovnica posve~amo spominu na ru{enje mostov v Mostah in talce, ki so bili prav
tam ustreljeni 1. julija 1942. Pri spomeniku `rtev je 26. junija potekala vsakoletna slovesnost v organizaciji OO ZB
za vrednote NOB @irovnica in Ob~ine @irovnica. Ob spominskem dnevu so dru{tva priredila ve~ {portnih in kulturnih
prireditev.
Prizori{~e pod èlezni{kim mostom
Venec za padle
Svojce talcev, ob~anke in ob~ane, pripadnike Slovenske vojske
in gasilcev, prapor{~ake, borce in nastopajo~e na spominski
slovesnosti v Mostah sta uvodoma pozdravila Majda Gri~ar,
predsednica OO ZB @irovnica, in ùpan Ob~ine @irovnica
Leopold Poga~ar, ki je med drugim dejal: »Prav je, da obsodimo vse nasilje, ki se je dogajalo med in po vojni na vseh straneh.
Prav je, da se spominjamo vseh, ki so padli, vendar pa ob tem
ne pozabimo, kdo je bil na kateri strani in zakaj. Zgodovinska
dejstva ostajajo, kljub poizkusom pisanja druga~ne zgodovine.«
Dogodke v Mostah leta 1942, njihove okoli{~ine in posledice je
v svojem govoru povzela slavnostna govornica, sociologinja
dr. Maca Jogan, ki je poudarila, da je bilo streljanje talcev v
nasprotju z vsemi do tedaj sprejetimi konvencijami o pravilih vojskovanja, posebej o prepovedanih napadih na civilno prebivalstvo. »V vedno te`jih razmerah, ki jih ustvarja kapitalisti~ni na~in
gospodarjenja, ko so mnoge socialne pravice ogroène,« je nadaljevala govornica, »so vedno bolj pomembne klju~ne vrednote,
ki so v ~asu vojne spodbujale boj za obstanek – svoboda, mir,
Saditev lipe na Breznici
samostojnosti. Po govoru smo gasilci prinesli lipo, ki je bila è
bogato ozelenela, in jo postavili v pripravljeno jamo. Zasuti sta
jo pomagala predstavnika dveh strank, g. Herman Debeljak in
g. Peter Legat, blagoslovil pa jo je gospod Joè. Mogo~e je tudi
ta blagoslov pomagal, da se je lipa prijela kljub temu, da ~as za
sajenje ni bil primeren.
V nadaljevanju je {est gasilcev odneslo slovensko zastavo do
mlaja, postavljenega pred vhodom v cerkev. Z mlaja so sneli jugoslovansko zastavo in ob zvokih Zdravljice obesili novo, slovensko zastavo. Kdo je postavil visoki mlaj pred vhodom v cerkev,
mi ni uspelo ugotoviti.
Po proslavi nas je ùpnik povabil na kozar~ek vina in nam postregel s pe~enim zajcem. Ker nismo hoteli narediti preve~ {kode
v cerkveni kleti, smo se odpeljali v Vrbo k Flisu, da dokon~no
zalijemo posajeno lipo. Spominjam se pogovora med pokojnima
Cirilom Jalnom in Alojzem Klinarjem, kaj bo sedaj in kako bodo
to sprejele ostale republike. Nista imela najbolj{ega ob~utka.
Starej{i so jima prikimavali, mi mladi pa smo se hecali: »Le kaj se
lahko zgodi!« Naslednje jutro so ropotali tanki.
Ta zapis sem pripravil, ker se z leti pozablja, kako je bilo in kdo
je sodeloval. Iz leta v leto je ve~ tistih, ki so sadili lipo in po par
letih so nas celo pozabili povabiti na proslavo. Zato povem {e
enkrat. Glavna organizatorja sta bila gospod Joè Klun in Janez
[ebat, smoku{ki gasilci in na proslavi ob saditvi nekaj gasilcev
iz Zabreznice. V arhivu hranimo fotografije in filmski posnetek
tega dogodka, ki potrjujejo moje navedbe.
Na dvori{~u [ebatove kmetije, po doma~e pr' Bohinc v Smoku~u,
sta se pogovarjala gasilska tovari{a Janez [ebat in Pavel Burja.
Takrat je pri{el na obisk brezni{ki ùpnik gospod Joè Klun in se
pohecal, ~e delata na~rte za posaditev lipe ob razglasitvi samostojnosti Slovenije. Tako je padla ideja in Janez jo je takoj pograbil. Z gospodom Joèm sta naredila na~rt in pripravila scenarij
dogodka. Lipo, ki jo bo priskrbel gospod Joè, bodo pred veìce
na Breznici posadili gasilci obeh dru{tev, kulturni program bodo
pripravili cerkveni pevci in me{ana pevska skupina Dr. France
Pre{eren, k saditvi pa bodo poleg krajanov povabljeni tudi predstavniki strank.
Lipo je gospod Joè è pred tem pripeljal iz Ribnice in jo hranil
v kotu pokopali{~a. Prostor za lipo pred veìcami na Breznici sta
nato dolo~ila skupaj z Janezom. Zemljo za zasutje je pripeljal
Anton Dolar - Dovarjov iz Vrbe.
Vedeli smo, da bo slovenski parlament razglasil samostojnost
Slovenije in po govoricah iz Ljubljane naj bi se to zgodilo v sredo,
26. junija 1991 ob 20. uri. Na sestanku upravnega odbora smo
sklenili, da bomo parlament prehiteli in na{o lipo posadili eno
uro pred tem. Pa so nas poslanci presenetili in sklep o samostojnosti Slovenije sprejeli dan prej. Tako smo gasilci posadili lipo po
na~rtu, vendar dan po sprejetju sklepa o samostojnosti.
Na proslavi se je zbralo dosti ob~anov, le vidnih predstavnikov
tedanje oblasti in strank je bilo bolj malo. Nekaj jih je od dale~
opazovalo dogajanje, ki ga je povezovala Mateja Fabjan. Po
pesmi Slovenec sem, je spregovoril takratni predsednik Krajevne
skupnosti @irovnica g. Franc Vi~ar in poudaril pomembnost na{e
V imenu PGD Smoku~ Marjan Dobnikar
4
Aktualno
pravi~nost in ~lovekovo dostojanstvo,« ter zaklju~ila z mislijo, da
zanikanje NOB gotovo ne more prispevati k ve~ji enotnosti in
strpnosti.
nekaj tak{nih, ki so bili na Stolu prvi~, zabeleèna pa je bila tudi
naj{tevil~nej{a druìna na pohodu – osem Madonovih. Svojevrsten rekord drì nekdanji podùpan Izidor Jekovec, saj menda
na dan pohoda {e nih~e ni bil na Stolu zgodnej{i od njega. Tudi
letos se je prvi vpisal v vpisno knjigo na vrhu o~aka in pri{el v dolino {e preden je za~elo sneìti. Kdor se je ta dan odpravil na Stol,
je bil pripravljen na vse vremenske razmere, tako pohodnikom
sneg in de` nista pri{la do ìvega, vsi so sre~no sestopili v dolino.
Malica je bila na @irovni{ki planini, vmesni postanek na Zabre{ki
planini, nekateri pa so obiskali {e Valvasorjev dom, kjer je ta dan
potekalo sre~anje gorenjskih planincev in praznovanje 120. obletnice Planinskega dru{tva Radovljica.
O spominih na streljanje talcev je spregovorila tudi Marija Sitar in
nekdanja borka Vlasta Vidic je h kipu talca poloìla venec. V programu, ki ga je povezoval Andrej Kokot, so z recitacijami nastopile
~lanice dramske skupine O[ @irovnica Tara Mohori~, Darja Langus
in Nika Valentar ter z borbeno pesmijo skupina Rock Partyzani.
Ob spominskemu dnevu so na razli~nih prizori{~ih v ob~ini potekale kulturne in {portne prireditve, med njimi pohod na Stol
in pohod po Poti spomina, tekma v gorskem kolesarjenju v
Zavr{nici, Poletna no~ v Vrbi, koncert O kresi se dan obesi na
Rodinah in razstava risb u~encev O[ @irovnica pod mentorstvom
Mete ûk v galeriji Jaka ôpa na Selu. O posameznih prireditvah
poro~amo v nadaljevanju.
[esto leto zapored je
obenem s tradicionalnim pohodom na Stol
potekal pohod po Poti
spomina.
Pohod so pripravili ~lani
OO ZB za ohranjanje
vrednot NOB @irovnica v
sodelovanju s PD @irovnica, PGD Zabreznica in
Po Poti spomina tudi v de`ju
Ob~ino @irovnica.
Udeleènci pohoda so
obiskali obele`ja NOB od Most do Jagrskih bajt, v okolici planin
in Valvazorja ter v Jamovcu. Obele`ja so uredili, nanje poloìli
nagelj, pri`gali sve~o in tokrat zapeli {e partizansko pesem.
Udeleènci pohoda na Stol so sve~o in nagelj odnesli tudi na
grob Joà Kodra pri Pre{ernovi ko~i in doma~ina Joèfa Pre{erna
v Zelenici. Pohodnike je Po poti spomina vodil Boò Janeì~.
Pohod na Stol in po Poti spomina
Leto{nji pohod na
Stol v spomin na dogodke iz 2. svetovne
vojne je bil 16. po
vrsti. Slabo vreme
je nekoliko oklestilo
{tevilo udeleèncev,
a najvztrajnej{i se
niso dali.
Mija Rajgelj, zvesta udeleènka
Planinsko dru{tvo @irovpohoda
nica je v sodelovanju z
Ob~ino @irovnica pohod organiziralo 20. junija. Na @irovni{ki
planini se je v zgodnjih jutranjih urah vpisalo 59 pohodnikov.
Med njimi je bila vrsta tak{nih, ki pohoda {e nikoli niso zgre{ili,
Polona Kus
Praznovanje pod lipo ob dnevu dràvnosti – pojasnilo
Tu pa se pojavita dve dejstvi, ki sta me kot ~loveka, ùpana in
veterana vojne za Slovenijo (bil sem aktivni udeleènec vojne na
Brniku in v blokadi kranjske kasarne) prizadeli. Prvo dejstvo je
sprememba datuma, ki je bil s predsednikom kulturnega dru{tva
predhodno dogovorjen, in drugo podatek o organizatorjih dogodka po ma{i pod lipo, kjer ob~ina ni bila navedena. Ne razberem pa, kaj so pomladne stranke pod lipo dejansko organizirale? Tako smo na uradnih plakatih ob~ine vabili ob~anke in
ob~ane na dogodek na predve~er praznika, zgodil pa se je dan
prej, o ~emer nas ni nih~e obvestil, na plakatna mesta pa je nekdo namestil nova, manj{a obvestila z novim datumom.
V zvezi s tem sem dobil tri telefonske klice z vpra{anji, zakaj nismo objavili spremembe datuma in ~e bosta dve proslavi.
Svoje pomisleke sem è izrazil g. ùpniku Marjanu Lampretu in
predsedniku KD g. Joù Resmanu. Gospodu ùpniku sem pojasnil
moje stali{~e in predlagal sodelovanje ob tem dogodku {e naprej.
Moja osebno mnenje pa je, da je osamosvojitev Slovenije praznik vseh nas dràvljank in dràvljanov Slovenije, ne glede na to
ali smo verni ali ne in ne glede na to, kateri stranki kdo pripada.
[e celo ve~, verni praznik praznujejo tudi tako, da se udeleìjo
svete ma{e za domovino in potem skupaj s tistimi, ki ne obiskujejo verskih obredov, praznujejo pod lipo. Res èlim in upam, da
bo tako ostalo tudi naprej.
Nih~e ne ljubi domovine, ker je velika, temve~ ker je njegova.
(Slovenski pregovor)
Vsa leta do sedaj je v na{i ob~ini potekalo praznovanje dneva
dràvnosti zdruèno s sveto ma{o za domovino pri lipi, ki je bila
na pobudo biv{ega ùpnika g. Joà Kluna in g. Janeza [ebata,
posajena ob osamosvojitvi pred veìcami na Breznici. Slednji je k
sodelovanju povabil tudi smoku{ke in zabre{ke gasilce ter takratne politi~ne stranke, ki pa vse seveda pri tem dejanju niso èlele ali niso upale sodelovati. Kako in zakaj, najbolj vedo njihovi
predstavniki sami.
Praznovanje je bilo lepa tradicija, ki smo jo po nastopu mojega
prvega mandata seveda ohranili, kajti imeti dve razli~ni proslavi v tako majhni ob~ini je nesmisel. Od leta 2006 smo se na
temo praznovanja vsako leto sestali s predsednikom Kulturnega dru{tva dr. France Pre{eren in se dogovorili za program in
izvedbo, po potrebi pa smo iz prora~una v ta namen tudi namenili sredstva, kot na primer ob 20. obletnici osamosvojitve.
Vsakokratni ùpnik je tako lepo poskrbel za duhovni del z ma{o,
ob~ina pa v sodelovanju s kulturnim dru{tvom za pozdrav ùpana ali podùpana in kulturni program. Kulturno dru{tvo je namre~ financirano tudi iz prora~una in je nekako dol`no izvajati
kulturni program ob razli~nih prilo`nostih v ob~ini.
Tako so stvari lepo tekle vse do leto{njega leta, ko je bilo v oznanilu @upnije Breznica, Farnem zvonu, objavljeno obvestilo, da
bo po ma{i kulturni program pri lipi, ki ga pripravljajo Kulturno
dru{tvo dr. France Pre{eren, dve pomladni stranki (tretja pomladna stranka ne èli sodelovati) in @upnija Breznica, spremenjen
pa je bil tudi dogovorjeni datum. Prireditev je bila z è objavljenega 24. junija (predve~er praznika) prestavljena na 23. junij.
Leopold Poga~ar, ùpan
5
Aktualno
Zadnji seji ob~inskega sveta
ju`neje in tako pridobiti ve~ prostora na severni strani, na kar pa
pristojni soglasodajalci iz razli~nih razlogov è v ~asu sprejema
OPN niso pristali, in pojasnil, da je OPPN dokument, ki opredeljuje, kaj na dolo~enem obmo~ju lahko uredimo oz. zgradimo,
realizacija in na~in izvedbe (arhitekturno) pa ostajata odprta.
Odlok je bil v 1. obravnavi sprejet s {estimi glasovi za in petimi proti.
@upan Leopold Poga~ar: »Ko smo obravnavali OPPN Breznica
– center, so se skupaj »spravile« zgodovinsko nasprotne stranke
SD na eni strani in SDS ter NSi na drugi strani. Spravno so bili
proti obnovi ceste, gradnji plo~nika, avtobusnih postaj in kolesarske steze od Zabreznice do Breznice ter graditvi kulturnega
doma, parka, trga in ureditvi prostora pred cerkvijo in veìcami.
[e nikoli do sedaj niso tako enotno nasprotovali sprejetju
kak{nega akta kot tega. Omenjeni svetniki v ~asu javne razgrnitve in obravnave pri tem sploh niso sodelovali, sedaj pa je zaradi
predpisanih postopkov moèn le sprejem ali zavrnitev. Slednje
bi pomenilo, da se sprejem zamakne za dve leti, soglasodajalci
pa mnenj ne bi spremenili. Ko bo cesta zgrajena upamo, da
bodo le to vseeno uporabljali, ker je »naokoli« dale~.«
Ob~inski svet Ob~ine @irovnica se je 28. maja sestal na
svoji 5. redni seji. Osrednja to~ka seje je bila obravnava
rebalansa prora~una za leto 2015, ki so ga svetniki soglasno sprejeli.
Z rebalansom se prihodki v prora~unu zniùjejo za dobrih 55
tiso~ evrov, odhodki pa se pove~ujejo za 225 tiso~akov. Manj prihodkov se bo letos zaradi var~evalnih ukrepov dràve v ob~insko
blagajno steklo iz naslova dohodnine, na odhodkovni strani pa so
se pove~ala sredstva za investicije, ki se zaklju~ujejo v leto{njem
letu. Med izvajanjem posameznih investicij se je namre~ pokazala
potreba po dodatnih delih, ki jih ob na~rtovanju ni bilo mogo~e
predvideti. Z rebalansom se tako za kritje vseh obveznosti v letu
2015 na~rtuje zadolìtev v skupni vi{ini 560 tiso~ evrov.
K predlogu rebalansa so svetniki NSi in SDS vloìli amandma,
s katerim so predlagali, da se v ob~inskem prora~unu zagotovi
10 tiso~ evrov za ureditev novega ùpnijskega objekta na Breznici. Amandma ni bil izglasovan.
Na 6. seji so svetniki sprejeli {e predlog Odloka o opremljanju
stavbnih zemlji{~ za obmo~je OPPN @irovnica – novi center, to
je zemlji{~a v zasebni lasti, kjer je predvidena gradnja desetih
enodruìnskih hi{, in dali soglasje k pravilom o uporabi {portnih
in drugih zunanjih povr{in pri O[ @irovnica. Pravila med drugim
opredeljujejo pravico uporabe zunanjih objektov in povr{in, ki
so namenjeni ob~anom ob~ine @irovnica.
Svetniki so v nadaljevanju seje med drugim potrdili spremembe
Odloka o javnem redu in miru v ob~ini @irovnica, predlog Pravilnika o dodeljevanju dràvnih pomo~i za spodbujanje gospodarstva v ob~ini in predlog Pravilnika o dodeljevanju pomo~i za
ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeèlja ter se
seznanili s Poslovnim na~rtom podjetja Jeko-in.
Polona Kus
Na Breznici nov pastoralni dom
Na mestu starega farovà na Breznici, katerega ru{enje
smo spremljali v mesecu juniju, bo zrasla nova zgradba,
namenjena pastoralnim dejavnostim v ùpniji. Projekt gradnje tako imenovanega pastoralnega doma vodi @upnija
Breznica.
Dom bo namenjen
pou~evanju verouka, izobraèvanju
starej{ih,
pod
novo streho bodo
svoje
prostore
pridobili
skavti
in ùpnijska karitas. Nudil bo tudi
prostor za vaje
pevskih zborov,
Ru{enje farovà na Breznici, junij 2015
sre~evanje
birmancev, star{ev in
podobno. Omenjene dejavnosti sedaj potekajo v neprimernih
kletnih prostorih ùpnijskega doma oz. so potekale v neogrevanih, vla`nih prostorih starega ùpni{~a. Kot pojasnjuje ùpnik
Marjan Lampret, je skrajni ~as, da se poskrbi za nove prostore,
katerih vrata bodo odprta vsem ustvarjalcem, ki èlijo versko,
umetni{ko in dobrodelno ustvarjati. »Nova stavba bo stala na
mestu prej{nje in bo skoraj 9 metrov ni`ja. Pod streho bo ~ez
tri mesece, potem pa bomo nadaljevali z ometi in opremo, br`
ko bodo sredstva to dovoljevala. Ve~jih kreditov ne nameravamo najemati. Vse bo torej odvisno od zavzetosti brezni{kih
ùpljanov.«
Pred ru{itvijo je ùpnijska karitas omogo~ila nakup bivalne prikolice za brezdomca, ki je sedem let ìvel v starem farovù.
Dalj{a razprava se je med ìrovni{kimi svetniki razvila ob
obravnavi Odloka o ob~inskem podrobnem prostorskem
na~rtu Breznica – center na zadnji seji pred poletnimi
po~itnicami, 2. julija.
OPPN Breznica – center opredeljuje ureditev sredi{~a Breznice v
povezavi z rekonstrukcijo regionalne ceste, izgradnjo plo~nika,
kolesarske steze in avtobusnih postajali{~. Trasa ceste po na~rtu
poteka ju`neje od obstoje~e in se za 15 m odmakne od cerkve
in veìc, s ~imer se pridobi prostor za ureditev va{kega trga,
parkiri{~ in kroì{~a. Ju`no od ceste je na~rtovana ureditev parka
in izgradnja objekta, v katerem bo prostor za kulturno dvorano,
knji`nico in storitvene dejavnosti. Pred obravnavo je bil OPPN
usklajen s pristojnimi ministrstvi in ZVKD. Svetniki SD, SDS in
NSi so v razpravi poudarili, da na~rt prina{a nekaj dobrih re{itev,
kot je umestitev plo~nika in kolesarske steze, nekatere pa se jim
zdijo nesprejemljive. Bili so mnenja, da bi morali cesto prestaviti
{e ju`neje, da je trg, kjer potekajo prireditve, nezdru`ljiv s prostorom pred cerkvijo in veìcami in da parkiri{~a niso smiselno
na~rtovana. Podobne pripombe so ob~ani podali tudi v ~asu
javne razgrnitve OPPN Breznica – center jeseni 2013. Svetniki
so izpostavili {e, da bi predlagana ureditev bistveno vplivala na
kvaliteto ìvljenja druìne v stanovanjski hi{i nasproti ob~inske
stavbe. @upan je razloìl, da je bila èlja vseh cesto speljati {e
Polona Kus
6
Delo politi~nih strank
Ve~er, posve~en nad{kofu
Vovku
Tabor stranke
Konec maja je NSi priredila tradicionalni tabor stranke, tokrat
v Beltincih. Kot vsako leto smo
se ga z organiziranim avtobusom udeleìli tudi ~lani in simpatizerji NSi iz @irovnice.
V petek, 22. 5. 2015, je OO SDS @irovnica v sodelovanju
z gospodom ùpnikom Marjanom Lampretom, organiziral predavanje prof. dr. Staneta Granda o na{em velikem rojaku nad{kofu Antonu Vovku, prane~aku Franceta
Pre{erna, ki mu je zibka stekla v isti hi{i kot pesniku, in
sicer 19. maja 1900.
Ljudmila Novak je v govoru poudarila, da bo {e pred parlamentarnimi
po~itnicami vloìla predloge za
pet zakonov oziroma ukrepov,
med drugim o popravku razmerja med neto in bruto pla~ami,
manj{ih obremenitvah malih in mikro podjetij ter o zdravstveni reformi. Kr{~anski demokrati si po njenih besedah socialne
dràve ne predstavljamo tako, da veliko ljudi dobi socialno
pomo~, pa~ pa tako,
da jih ima ~im ve~
delo, za katero dobijo
dostojno pla~ilo. »Le
tako bo vsak lahko
poskrbel zase in za
svojo druìno, socialno pomo~ pa morajo
dobiti le najbolj {ibki,
ki si sami ne morejo
pomagati,« je dejala.
Z na{tetimi ukrepi bi
posledi~no pomagali
tudi ob~inam kot je
@irovnica, ki ji trenutna
leva vlada zmanj{uje
prora~unska sredstva.
êprav je bilo o nad{kofu Vovku è marsikaj napisanega (med
drugim tudi ob{iren ìvljenjepis, ki je bil predloèn v Vatikan v
postopku razglasitve za blaènega), pa se zdi, da je {e vedno
premalo poznan, tako v {ir{i slovenski dru`bi kot med nami, rojaki. Zato smo prosili prof. Grando, da nam osvetli nad{kofov lik,
{e zlasti njegov prispevek k samostojni Sloveniji.
Prof. Granda je najprej razlagal, kako velik vpliv so {e v za~etku
prej{njega stoletja imeli {kofje (knezo{kofi kot npr. knezo{kof Jegli~). Njihov status kneza jim je dajal pravico, da so imeli neposreden dostop do cesarja na Dunaju. Ob nastopu Antona Vovka
najprej za generalnega vikarja, leta 1946 pa {e za ljubljanskega
{kofa, pa je tak{en vpliv povsem zbledel. [e ve~, takratne oblasti
Vovka sploh niso priznavale za {kofa, ker ni imel doktorata. Leta
po drugi svetovni vojni so bila zanj zahtevna, ker mu je primanjkovalo duhovnikov. Na stotine jih je od{lo v tujino, tisti pa, ki so
ostali v domovini, so bili izpostavljeni zasmehovanju, fizi~nim napadom, absurdnim obto`bam in sodnemu pregonu. Ve~ina jih je
prej ali slej pristala v zaporu. Anton Vovk je vzel nase nehvale`no
nalogo, da je pri oblasteh posredoval za duhovnike, oblast pa
je njegove pro{nje in posredovanja izkori{~ala za pritisk nanj.
Namen takratne oblasti je bil jasen: slovensko katoli{ko Cerkev
odtrgati od Vatikana in jo narediti za ljudsko Cerkev, ki bo pod
vplivom »ljudske oblasti«. Oblast ga je drasti~no kaznovala za vse
mogo~e prekr{ke, ga budno spremljala na vsakem koraku, nadzirala je obiske v {kofiji, preverjala po{to in mu sku{ala prepre~iti
pastoralne obiske po ùpnijah. Onemogo~ili so mu celo obisk
groba star{ev na Breznici, ~e{, da je v maloobmejnem pasu, za
katerega pa ni imel dovoljenja. Ob najrazli~nej{ih urah dneva ali
no~i so ga klicali na mu~na in iz~rpavajo~a zasli{anja, ki so {kofu
Vovku resno na~ela zdravje. Ker je {kof Vovk odklanjal zahteve oblasti, da bi se njegovi duhovniki v~lanili v Dru{tvo Cirila in
Metoda, s katerim bi duhovnike odtrgali od {kofov, so se pritiski
nanj le {e stopnjevali. Oblast je proti {kofu prirejala demonstracije skrbno izbranih »prostovoljcev«, oskrunjali so cerkve, niso pa
se ustavili niti pred fizi~nem nasiljem nad duhovniki in {kofom.
V [kofji Loka je leta 1951 spodletel poskus zastrupitve {kofa; v
Gorjah se je komaj izognil atentatu, pono~i so napadalci metali
kamenja v sobo, v kateri so predvidevali da spi. Vi{ek pa je nasilje
doseglo z atentatom na èlezni{ki postaji v Novem mestu leta
1952, pri katerem je {kof utrpel hude opekline. Za posledicami
sladkorne bolezni je umrl 7. julija 1963.
Tudi evropski poslanec Lojze Peterle je
v svojem govoru odgovoril na nekatere
komentarje o pravilnosti politi~ne drè
slovenske
kr{~anske
demokracije. V zvezi s
tem je dejal: »Kr{~anski
demokrati
mislimo
svobodno, pa nismo
liberalci, mislimo in
delamo socialno, pa
nismo socialisti, smo
konservativni,
ampak varujemo ogenj,
ne pepela,« nato pa
malce v {ali dodal:
»Mi mislimo konzervativno, ker kar je v
konzervi, traja dlje.«
Ob koncu predavanja je prof. Granda na vpra{anje, kak{en pomen ima Vovkova osebnost za dana{nje zahtevne ~ase odgovoril,
da predvsem v tem, da je s svojo pokon~nostjo, odlo~nostjo in
in pogumom ustvaril tisti temelj, na katerem so lahko nadaljevali
vsi tisti, ki so si prizadevali za svobodno dru`bo in za samostojno
Slovenijo. Ali kakor pravi dr. France Bu~ar: »Brez {kofa Vovka ne
bi bilo dana{nje svobodne Slovenije. ê bi bilo komu treba postaviti spomenik kot najpomembnej{i osebi prej{njega stoletja, ki je
odlo~ilno posegla v usodo slovenskega naroda za prehod v samostojno in svobodno dru`bo, je to vsekakor {kof Vovk. Slovenski narod ostaja njegov trajni dol`nik.« (Druìna, 19/7, marca 2004, 9).
Dogodek je vedno prijeten za druènje in
sre~anje s prijatelji in znanci ter za pletenje vezi in krepitev pripadnosti vrednotam, ki jih goji NSi.
Jurij Dolàn
Roman Kozmus
7
Aktualno
Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Zgornje Save in
na območju Kranjskega in Sorškega polja
1. sklop
V naši občini se dela
bližajo koncu
Projekt Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja – I. sklop,
v katerem poleg naše Občine sodelujejo še Občina Radovljica, Občina Bohinj in Občina Jesenice, se tudi pri nas počasi bliža
koncu, saj so dela na večini gradbišč skorajda zaključena.
Tako smo v naselju Moste z deli zaključili povsod, razen na
lokalni cesti v zgornjem delu naselja Moste. Tam je namreč
potrebno dokončati še del fekalnega kanala, ki poteka pod obstoječim visokotlačnim cevovodom do podboja pod regionalno cesto R2 0206 Javornik–Žirovnica, ki poteka pri objektu
Moste 8. Na tem odseku vzporedno z gradnjo kanalizacije poteka tudi gradnja pločnika ob lokalni cesti, zato imamo trenutno na tem območju še veliko gradbišče. Načrtujemo, da bo
tudi ta del zaključen do sredine letošnjega poletja. V naselju
Žirovnica je potrebno dokončati še del kanala v spodnjem ravninskem delu vasi, nasproti gostilne Kašar.
Kljub temu da je ta projekt za našo občino velikega pomena,
se dobro zavedamo, da so za vas, občane, razkopane ceste in
poti zelo moteče. Ker gre pri tako velikih infrastrukturnih
projektih res za precejšen poseg v okolje, se temu žal ne moremo izogniti. Prav zato bi se vam radi iskreno zahvalili za tvorno sodelovanje in potrpežljivost. Prepričani smo, da bomo po
zaključku projekta konec letošnjega leta zadovoljni vsi; tako
vi, ki boste uživali v njegovih rezultatih, kot mi, ki se s projektom v tej fazi ukvarjamo vsakodnevno.
Asfaltiranje ulice v Žirovnici
Asfaltirana cesta po zaključku gradnje v Mostah
Naročnik oglasa Frontal d.o.o.
Gradnja kanalizacije v Mostah
Operacijo delno financira
Republika Slovenija
Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture
za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja – področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod«
clanekZgSava2a.indd 6
26/06/15 12:45
8
Aktualno / Mnenje bralca
120 let gasilstva pod Stolom
delovanju dru{tva je poveljnik podelil dru{tveno priznanje Ramizu Halki}u, @anu Nadiàrju, Antonu Koselju, Vojku Revu,
Barbari Rev in Nini Jalen.
Prostovoljno gasilsko dru{tvo Zabreznica je konec junija
praznovalo 120 let delovanja. Ob visoki obletnici so ~lani
dru{tva pripravili gasilsko parado in podelili priznanja
najzaslu`nej{im v svojih vrstah.
Priznanje gasilske zveze III. stopnje so prejeli Grega Slatnar,
Andra` Janeì~, Ga{per Anderle, Ervin Ambroì~, Bojan
Dabi`ljevi~, Nejc Klinar, Tina Martinjak in Luka Pretnar, s priznanjem gasilske zveze II. stopnje pa je bil odlikovan Miha Regovc.
Prvo gasilsko dru{tvo v vaseh pod Stolom je bilo ustanovljeno
30. junija 1895 z imenom Prostovoljno gasilko dru{tvo Breznica.
S plemenitim poslanstvom se je tedaj zdruìlo 31 posameznikov, ki so skrbeli za za{~ito pred poàri. Dru{tvo danes {teje 107
~lanic in ~lanov, ki jih ve~ kot stoletje kasneje {e vedno druì isti
cilj – pomagati drugim.
Najvi{ja priznanja za svoje delo v gasilstvu so prejeli Stane
Bok{a, in sicer gasilsko odlikovanje III. stopnje, ter Nino Rejc
in Primo` Rev, ki sta prejela odlikovanje gasilska plamenica III.
stopnje. Dràvna priznanja in odlikovanja je podelil poveljnik
Gasilska parada
Slovesnost pred Osnovno {olo @irovnica
Gasilske zveze Gorenjske Milan Dubravac. Poleg njega so
kot gosti slovesnosti in paradi prisostvovali poveljnik Gasilske
zveze Jesenice Robert Pre{eren, ùpan Ob~ine @irovnica Leopold
Poga~ar, predsednik Gasilske zveze Jesenice Marjan Dobnikar,
predstavniki gasilskega poveljstva okraja Beljak-deèla in pobratenega gasilskega dru{tva DVD Lipik s Hrva{ke.
Sa{o Pintar, poveljnik dru{tva: »V dana{njem ~asu prostovoljni gasilci nadaljujemo s poslanstvom, ki so nam ga zapustili
pradedje, dedje in o~etje in se trudimo, da ga bodo od nas z veseljem prevzele generacije, ki prihajajo. Od vsega za~etka je bilo
v dru{tvu veliko prostovoljnega dela namenjenega izobraèvanju
in usposabljanju operativnih gasilcev, tako tudi danes. Z velikim
veseljem in zadovoljstvom lahko povem, da imamo v dru{tvu
zelo aktivne pripravnike, ki na dràvnih tekmovanjih zasedajo
najvi{ja mesta.«
V po~astitev obletnice so zabrezni{ki gasilci è teden dni pred
slovesnostjo pripravili gasilsko vajo in 30. junija na prireditvenem prostoru KK Stol gostili tekmovanje ~lanic Zgornje Gorenjske, katerega se je udeleìlo 400 tekmovalk. Slavila je ekipa PGD
Rate~e 2. Seveda praznovanje ni minilo brez gasilske veselice, od
nekdaj pomembne dejavnosti gasilskih dru{tev za pridobivanje
sredstev. ^lani PGD Zabreznica so priredili dve, petkovo s skupinama Kdor ma cajt in Pop Design ter sobotno z Navihankami.
Kljub toplima poletnima ve~eroma sta bili obiskani slab{e od
pri~akovanj organizatorjev.
Dobro usposobljeni gasilci pa za u~inkovito posredovanje potrebujejo tudi moderno opremo in tehniko. V PGD Zabreznica so
leta 2007 pridobili novo vozilo GV1, v zadnjem desetletju so temeljito obnovili in posodobili tudi gasilski dom. Poveljnik Pintar
se je na slovesnosti ob 120-letnici, 29. junija pred Osnovno {olo
@irovnica, za razumevanje in odli~no sodelovanje zahvalil Ob~ini
@irovnica, vsem krajanom za njihovo podporo in gasilcem za
opravljeno prostovoljno delo. Za njihov prispevek k uspe{nemu
Polona Kus
Novice
na oglasnih deskah. Ob~ani so upravi~eni zahtevati popolno in
to~no obve{~enost, saj nenazadnje je to po Ustavi RS zajam~ena
pravica dràvljanov. Sosednje ob~ine imajo tako urejeno. Skromni ~asopisi so popolni z informacijami. Mi imamo pa ~i~kasto
revijo, kot nekdanji 'Ciciban.' Moti tudi o~itno dejstvo, ker je izdajatelj pla~an iz prora~una, dodatni zasluèk pa mu navrèjo
{tevilne reklame.
Ni~ ne bi bilo narobe, ~e bi se pridruìli, iz finan~nih razlogov,
v prilogi k 'Deèlnim novicam', saj smo vendar na 'Deèli' kakor
Radovlji~ani.
Tokrat sem spet prebral NOVICE, posebno pozorno ~lanke urednice Polone. Predvolilna izdaja je bila verjetno lektorirana in
tako skoraj brez napak. Vse druge izdaje do zdaj{nje, sem pa le
prelistal in prebral naslove, kakor po~ne ve~ina ob~anov. To sem
preverjal tudi v javnosti in àlostno je spoznanje, da ob~ani NOVIC ne cenijo, te »revije« ne jemljejo za svojo. Kot uradno glasilo
ob~ine, bi morala vsebovati predpise, odloke in vse spremembe,
ki jih sprejme ob~inski svet. V prilogi »Obvestila« bi morali biti
objavljeni vsi dogodki ali pa naj se ukine in uvede obve{~anje
Pavel Be{ter
9
Aktualno / Eko koti~ek
100 let HE Zavr{nica
in dolgotrajen,« je dejal minister Ga{per{i~ in dodal, da je {e posebno v obmo~ju Nature 2000 potrebno upo{tevati in temeljito
pretehtati tako gospodarske kot okoljske vidike.
V leto{njem letu je minilo 100 let od za~etka delovanja
HE Zavr{nica. V dru`bi Savske elektrarne Ljubljana so dogodek obeleìli v petek, 8. maja, s slovesnostjo v strojnici nekdanje elektrarne, danes tehni{kega spomenika.
Slovesnost je bila obenem namenjena praznovanju 50.
obletnice obstoja dru`be Savske elektrarne.
Ob~utljive teme se je v svojem govoru dotaknil tudi direktor
SEL Drago Polak: »Z ustreznimi ukrepi je potrebno dose~i sprejemljivost umestitve objektov tudi na obmo~ju Nature 2000. V
SEL se zavedamo, da je potrebno z vodnimi viri gospodariti celovito, v korist gospodarskih interesov in z upo{tevanjem trajnostnega razvoja.«
Upanje v modro ravnanje z modrimi viri pa je ob koncu sprehoda skozi zgodovino HE Zavr{nica izrazil vodja HE Moste
Anton Koselj: »Na{i predniki so dokazali, kako dose~i èleni
cilj s trdno voljo, entuziazmom, in dobrimi odlo~itvami navkljub
problemom. Upam, da nam bo tudi v dana{njem ~asu uspelo in
bomo proizvodnji energije iz obnovljivega vira, vode, zagotovili
nadaljnji razvoj in mesto v energetiki, ki ji pripada.«
Danijel Levi~ar, direktor Direktorata za energijo, Anton Koselj,
vodja HE Moste, Drago Polak, direktor SEL, dr. Peter Ga{per{i~,
minister za infrastrukturo in Martin Nov{ak, direktor dru`be
Gen energija
HE Zavr{nica, prvo javno hidroelektrarno na Slovenskem, so
pri~eli graditi leta 1911, prve kilovate je v omre`je poslala 25.
februarja leta 1915, na pragu 1. svetovne vojne. Pod okriljem
razli~nih dru`b, sprva Kranjskih deèlnih elektrarn, nato Dràvnih
elektrarn Slovenije in naposled Savskih elektrarn Ljubljana, je delovala 90 let. Zadnje kilovate je v omre`je poslala 14. januarja
2005. Po prenehanju delovanja je bila strojnica HE Zavr{nica pod
strokovnim vodstvom mag. Tadeja Brateta preurejena v edinstven spomenik tehni{ke kulture, ki je danes odprt za javnost.
HE Zavr{nica, 8. maj 2015
Podrobno je preteklost elektrarne »od proizvodnje elektri~ne
energije do spomenika tehni{ke dedi{~ine« popisal dr. Drago
Papler v obse`ni knjigi »100 let kranjske deèlne elektrarne
Zavr{nica«, ki so jo v Savskih elektrarnah izdali prav 8. maja. V
sodelovanju s Televizijo Medvode je nastal tudi filmski povzetek
stoletnega obdobja z naslovom Narava in ~lovek – 100 let z roko
v roki. Za {ir{o javnost so v sklopu praznovanja v elektrarni 9.
maja pripravili dan odprtih vrat. Vodenih ogledov zgodovinskih
naprav v strojnici HE Zavr{nica in sodobe tehnologije v HE Moste
se je udeleìlo blizu 100 obiskovalcev.
Na slovesnoti 8. maja v Mostah so se zbrali predstavniki dràve
in elektroenergetskih dru`b, ùpani ob~in ob Savi, sedanji in
nekdanji zaposleni v HE Moste in HE Zavr{nica ter drugi povabljeni gostje. Slavnostni govornik je bil dr. Peter Ga{per{i~,
minister za infrastrukturo, ki je med drugim poudaril pomen
vode kot obnovljivega vira energije pri zagotavljanju energijske
neodvisnosti in razvoju okolju prijazne tehnologije. »Potencial slovenskih rek je danes izkori{~en 60-odstotno, postopek
ume{~anje novih energijskih objektov v prostor pa zelo zahteven
Polona Kus
Napake pri lo~evanju odpadkov
v nobeno od skupin papir, steklo, embalaà in biolo{ki odpadki,
ga odloìmo v zabojnik za me{ane odpadke. ê pa gre za ve~je
kose, nevarne odpadke ali elektri~no opremo pa tak odpadek
odpeljemo na zbirni center.
Lo~evanja odpadkor pred leti sploh {e nismo poznali, danes pa
je to è nekaj povsem obi~ajnega. Vsi smo vedno bolj ozave{~eni
kako in zakaj lo~ujemo, vendar se pri lo~evanju {e vedno pojavljajo dolo~ene napake.
Najve~ napak delamo pri embalaì. V zabojnikih se ve~krat pojavi embalaà, ki ni popolnoma izpraznjena, ali pa celo ostanki
hrane. Preden embalaò odloìmo v pravi zabojnik, jo moramo
izprazniti in stisniti, plastenkam pa {e odviti pokrov~ek. Kartonaste {katle raztrgamo in zloìmo, da v zabojniku zasedejo ~im
manj prostora. Odstranimo tudi lepilne trakove.
V~asih pa so problemati~ni tudi zabojniki za me{ane komunalne odpadke, kjer se najde prav vse – od embalaè, stekla do
biolo{kih in celo nevarnih odpadkov. Pri lo~evanju odpadkov si
lahko pomagamo z izlo~anjem. ê odpadka ne moremo uvrstiti
Kam z njimi?
Papirnati rob~ki, brisa~e − Tovrstni odpadki ne sodijo med papir,
temve~ med biolo{ke odpadke, saj so vsi razgradljivi. @epni robec
na primer potrebuje za razgradnjo le en deèven dan ali {e manj.
Jaj~ne lupine so popolnoma razgradljive in za kompost koristne.
Odganjale naj bi tudi nekatere {kodljivce.
Odpadno kuhinjsko olje ali mast − V najbli`nji zbirni center in
ne v strani{~no {koljko. Z metanjem odpadkov v strani{~no {koljko povzro~amo velike teàve v kanalizacijskem sistemu oviramo
pretok, povzro~amo zama{itve ter nepravilno delovanje ~rpali{~.
Petra Aha~i~
10
Aktualno
Rojstni dan Antona Jan{e za svetovni dan ~ebel
Na slovesnosti v Dvorani pod Stolom sta aktivnosti
~ebelarske zveze in vlade za svetovni dan ~ebel predstavila predsednik ^ZS Bo{tjan No~ in minister za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan @idan, ki je dejal,
da pobuda pomeni prilo`nost za slovensko gospodarstvo, turizem
in bolj{o prepoznavnost na{e dràve, za uspe{en izid glasovanja
pa bo do prihodnje jeseni potrebno vloìti veliko truda v pridobivanje podpore dràv ~lanic OZN.
Prepri~anje v uspeh pobude je v svojem govoru izrazil Bo{tjan
No~, saj ideja è sedaj uìva veliko naklonjenost »~ebelarskega
sveta« kot tudi mo~no podporo s strani dràve.
V Dvorani pod Stolom je 19. maja, na predve~er rojstnega
dne Antona Jan{e, potekal slavnostni dogodek v podporo
prizadevanjem êbelarske zveze Slovenije in odlo~itvi Republike Slovenije, da Organizaciji zdruènih narodov predlaga razglasitev 20. maja za svetovni dan ~ebel. Prireditev so pripravili êbelarsko dru{tvo Anton Jan{a, Ob~ina
@irovnica in Zavod za turizem in kulturo @irovnica.
Poseben gost ve~era je bil izvrsten poznavalec dela in ìvljenja Antona Jan{e, Pavle Zde{ar. V svojem nastopu je Jan{o,
za~etnika sodobnega ~ebelarstva, predstavil kot preprostega
~loveka, ki je s svojim znanjem prekosil Evropo. »Jan{a je imel
vse tisto, kar na{ narod danes nima – pogum, ostro znanje, prodornost. Ni se dal toku, temve~ je uveljavil svojo voljo,« je dejal
Zde{ar. O Antonu Jan{i je bil v uvodnem delu prireditve premierno predvajan kratek film z naslovom êbelarski mojster, ki je
osvojil Dunaj. Film je nastal v sodelovanju Zavoda za turizem in
kulturo @irovnica in ekipo spletnega portala Slolist.
Zbrane v Dvorani pod Stolom sta pozdravila tudi predsednik êbelarskega dru{tva Anton Jan{a Franc Pfajfar in ùpan Ob~ine
@irovnica Leopold Poga~ar. @upani gorenjskih ob~in so bili ob
tej prilo`nosti povabljeni k podpisu listine za podporo svetovnemu
dnevu ~ebel. Vabilu so se odzvali ùpani ob~in @irovnica, Bled, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Preddvor, Radovljica, [en~ur in Trì~.
Goste sta na ogled {olskega vrta pospremila ravnateljica Ana
Klemenc in ~ebelar Stanko No~, mentor ~ebelarskega kro`ka
Namen pobude êbelarske zveze Slovenije za razglasitev svetovnega dneva ~ebel, ki jo je 2. aprila sprejela tudi Vlada RS, je svetovno javnost vsako leto opozoriti na pomembnost ohranjanja
~ebel in spomniti, kako mo~no je od ~ebel in ostalih opra{evalcev
odvisna pridelava hrane v svetu. Predlog so doslej podprle {tevilne dràve, z odobravanjem je bil sprejet na zasedanju pristojne
komisije v Evropskem parlamentu, pri~akuje se, da bo na septembrskem kongresu v Ju`ni Koreji dobil tudi podporo svetovne
~ebelarske organizacije, Apimondie. Generalna skup{~ina OZN
bo o razglasitvi odlo~ala septembra prihodnje leto.
S predstavo o ~ebelji druìni @irovni~kovih so program popestrili
u~enci dramskega kro`ka O[ @irovnica pod vodstvom Veronike
Baka~. U~enci in u~iteljice so poskrbeli tudi za lepo, spomladansko okrasitev dvorane. Pred pri~etkom prireditve si je minister
@idan s spremstvom ogledal {olski vrt in ~ebelnjak. Nad videnim
ni skrival zadovoljstva.
Polona Kus
Pomlad je {la v poletje …
in prav po slovensko obarvale to prireditev. V @irovnici smo maja
sodelovale na razstavi rokodelcev iz ob~ine @irovnica, v juniju smo se sre~ale v Javorni{kem Rovtu, skupaj s prijateljicami iz
kranjskogorskega dru{tva smo bile v Kek~evi deèli, uìvale smo
na ~ipkarskem festivalu v Idriji.
V imenu sto osmih, upam, zadovoljnih ~lanic dru{tva, bom podpisala poro~anje o na{em delu in pripisala, da smo {ele na polovici. Veliko bomo {e postorile v tem letu …
^lanice Dru{tva podeèlskih ènsk pod Golico in Stolom
aktivne v prvi polovici leta.
Po januarskem ob~nem zboru v @irovnici smo ob kulturnem
prazniku pripravile tradicionalno prireditev, letos z naslovom
Sre~anje z Jalnom. Dvorano KS v Planini pod Golico smo s prijatelji iz obeh ob~in in doma~ini napolnile do zadnjega koti~ka.
Na{a gosta sta bila Marja Jalen in Janez Mulej.
V marcu smo v polni dvorani kulturnega doma na Breznici izvedle leto{njo osrednjo prireditev. Naslovile smo jo Kruh na{
prazni~ni, kruh na{ vsakdanji … Toliko di{e~e topline je bilo v
prostoru, ko smo oku{ale sveè pe~eni kruh, pregneten z dlanmi
na{ih ~lanic in ob~udovale razstavo ro~nih del. Projekcija fotografij Ivana [envetra pospremljena z besedilom Darje Jakopi~ je
poèla iskren aplavz.
V marcu smo v Planini pod Golico skupaj z doma~inkami pekle
prazni~no pecivo in v aprilu tudi tam pripravile prireditev o kruhu. V aprilu se je svet pripravljal
na no~ ob knjigi. Kaj pa me? Da
bi stale ob strani? To pa ne. Pripravile smo literarni ve~er v kulturnem domu na Breznici.
Za praznik narcis v Planini pod
Golico smo oblekle narodne no{e
Darja Jakopi~, predsednica dru{tva
Priznanja za mle~ne izdelke
Barbara Toman s kmetije Beravs na Bregu se je letos prvi~
udeleìla razstave Dobrote slovenskih kmetij, ki je od
21. do 24. maja potekala na Ptuju. Za vse predstavljene
mle~ne izdelke je prejela priznanje.
Ocenjevalci, ki ocenjujejo videz, barvo, ~vrstost, vonj in okus
mle~nih izdelkov, so maslu s kmetije Beravs dodelili vse mo`ne
to~ke in zlato priznanje, skuti srebrno priznanje in jogurtu bronasto priznanje. »Ta priznanja so za nas potrditev, da delamo
dobre in kakovostne izdelke,« pravi Barbara, »obenem pa vemo,
da se moramo truditi {e naprej.« Z obmo~ja Gorenjske je zlata
priznanja na Ptuju prejelo 22 mle~nih izdelkov.
P. K.
11
Va{ki odbori
Sre~anja va{~anov
V juniju so kar {tirje va{ki odbori priredili sre~anja va{~anov.
Doslov~ani so se druìli 6. junija, Breàni, Mo{~ani in
@irovni~ani pa teden dni kasneje. Odborniki so se povsod izkazali z organizacijo, va{~ani so poskrbeli za dobro
razpoloènje. Dejavni so bili tudi Selani, ki so se zadnjo
junijsko soboto udeleìli 19. sre~anja vasi Selo – Sela – Sele.
glavo – zmagal je spodnji del vasi, druènje se je ob pogovoru in plesu potegnilo v ve~erne ure. Predsednik VO Simo Nari}:
»Zelo sem zadovoljen z odzivom krajanov, upam, da bo sre~anje
postalo tradicionalno. ^lani odbora, predvsem Marjetka in Simona, smo v priprave vloìli veliko truda in dobre volje, da bi
na{e prvo druènje uspelo. Hvala vsem, ki so pomagali pri kuhanju, stre`bi, pripravi in pospravljanju, prav tako se zahvaljujem
Ob~ini @irovnica in obema sponzorjema, podjetju AS Sadet Agi}
s.p. in podjetju Gradbeni{tvo Mirsad Muratovi} s.p.«
Pogostitev v Doslov~ah
V Mostah je bilo vse pod kontrolo .
V Doslov~ah se je sre~anje pri koritu pri~elo z nastopom
plesnih parov Folklornega dru{tva Bled in pevske skupine Sosedje. Kulturni program se je nadaljeval v ve~ernih urah
s predstavo Kako je Trebu{nik hodil na Triglav. ^lani Gledali{~a
Julke Dolàn so zadnjo ponovitev predstave izvedli na prostem,
pred Fin`garjevo rojstno hi{o. V va{kem odboru so poskrbeli za
pogostitev va{~anov, ki so se dobro razpoloèni pri koritu tudi
zavrteli. Kot je povedala ~lanica VO Majda Gri~ar, je bilo sre~anje
dobro sprejeto, pri{lo je okoli 30 va{~anov, da je vse teklo, kot
je treba, pa sta bila najbolj zaslu`na Anton Bizjak in Stane Stres.
V Mostah in @irovnici so sre~anje Ka{arjev in Koretarjev
z bogatim programom pripravili s skupnimi mo~mi, kot
è nekaj let doslej. Po nastopajo~e jim ni bilo treba dale~, saj
imajo v svojih vrstah vrsto ustvarjalcev. Nastopili so Aleksander
Meèk in ~arovnik Brane s prijatelji, Marko Moìna, Urban [tular in Klemen Bunderla v vlogi pevca in voditelja. Va{~ani so se
lahko pomerili v zabijanju èbljev, hoji s hoduljami in drugih
igrah, na svoj ra~un so pri{li tudi otroci. Ob razveseljivem {tevilu
obiskovalcev iz obeh vasi je imela ekipa, zadolèna za àr in
ga{enje èje, vse popoldne polne roke dela. Mo~ne organizatorske ekipe, pod budnim o~esom gonilne sile sre~anja Albina
ûta, na prizori{~u sicer ni bilo mogo~e zgre{iti, saj so si za to
prilo`nost omislili celo enotne majice. Organizatorji se zahvaljujejo podjetjema Flycom in Elektro @irovnica ter vsem ostalim, ki
so kakorkoli pripomogli k uspe{ni izvedbi sre~anja.
Zmago so si privlekli va{~ani s spodnjega Brega.
Na Bregu so sre~anje letos pripravili prvi~, za~elo se je
to~no opoldne. Pod {otori na otro{kem igri{~u in okoli njih se je zbralo preko 150 va{~anov, zadovoljnih s
prilo`nostjo za druènje in spoznavanje.
Organizatorji so pripravili druàbne igre, pestro ponudbo jeda~e
in pija~e, pecivo pa so napekle breànske gospodinje. Zgornji
in spodnji Breg sta preizkusila mo~i v vle~enju vrvi za svinjsko
Selani na Selu pri Bledu
Za Selane je zadnja sobota v juniju è vrsto let rezervirana za sre~anje vasi Selo – Sela – Sele, letos na Selu pri
Bledu. Poro~a predsednica VO Selo, Dragica Ko{ir.
»Na{i »sosedje« Selani so nas prijazno sprejeli in pogostili. Po
12
Kultura
Poletna no~ z Aleksandrom
Me`kom
pozdravnih govorih, mimohodu predstavnikov vasi in kulturnem
programu, je sledil {portno zabavni mnogoboj. Mi àl nismo sodelovali, kajti na{e mladine, kot ugotavljamo, ta sre~anja sploh
ne zanimajo. Za udeleènce so bili organizirani vodeni ogledi na
Blejski otok, grad in Straò, za zabavo in ples nam je igral ansambel Slovenski pozdrav. Prireditev je nekoliko krojilo vreme, zato
smo se kar kmalu vrnili domov, a z odli~nimi vtisi. Veselimo se
è 20. sre~anja vasi Selo-Sela-Sele na Selu pri Dravskem polju.«
V Zavodu za turizem in kulturo so è tradicionalno Poletno no~ zdruìli s Poletno muzejsko no~jo.
Va{ki odbori so sre~anja va{~anov izvedli s sredstvi, ki jih za njihovo delovanje namenja ob~ina, na Bregu pa so si pomagali {e
s sponzorji. Na vseh junijskih sre~anjih je va{~ane pozdravil tudi
ùpan.
Polona Kus
O kresi se dan obesi
Koncert Me{ane pevske skupine dr. France Pre{eren na
kresno no~ je stalnica v letnem programu njihovih nastopov. Pesmi »Pre{ernovcev« in plesi Otro{ke folklorne
skupine Breznica na dvori{~e Jalnove hi{e privabijo vsako leto ve~ obiskovalcev, to pot je manjkala le zgovorna
Mva~nkova Mina.
Gostje Poletne no~i so si nadeli ime »Aleksander Meèk in
akademika«.
Poletna muzejska no~ je skupni dogodek vseh slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih institucij. Poteka pod okriljem Skupnosti muzejev Slovenije z namenom, da se na{tete ustanove
predstavijo kot prostori spro{~enega preìvljanja prostega ~asa.
Letos je 20. junija svoje programe od 18. do 24. ure brezpla~no
nudilo preko 70 kulturnih ustanov. V Vrbi za ta dan na~rtrovana
prireditev zaradi vremena ni uspela, bila pa je uspe{no izvedena teden dni kasneje. Obisk je bil odli~en, kljub {e vedno ni~
kaj poletnemu ve~eru, k temu pa je zagotovo pripomoglo ime
gosta Poletne no~i – Aleksander Meèk. Nastopil je z mladima
glasbenikoma, Blaèm Dobnikom na kitari in Tinetom Lustekom na klaviaturi. Po koncertu je za Novice povedal: »Vesel sem
tolik{nega obiska. Zame je sploh nekaj posebnega, da lahko pred
Pre{ernovo hi{o pojem Pre{ernove verze. Poleg tega sta tu dva
mlada glasbenika, oba akademika, ki sta se izredno izkazala.«
Poletna no~ se je po koncertu prevesila v Muzejsko poletno no~
v Pre{ernovi hi{i. Prostora v hi{i je bilo premalo za vse, ki so èleli
prisluhniti Janezu in sodelovati v pogovoru o pesniku, preteklosti njegove rojstne hi{e, spro{~enemu klepetu.
P. K.
Lojze Ropret in Pre{ernovci
Mina, ki je vselej rada pripovedovala o svojih dogodiv{~inah na
kresnih koncertih, je morala ostati doma, saj jo je kot nala{~
prav 21. junija v jezik pi~ila ~ebela. Pa je k Jalnu poslala ni~ manj
zgovornega moà Lojza, ki se je odli~no zna{el v vlogi voditelja.
^lani MePS pod vodstvom Irene Kosma~ imajo za seboj uspe{no
obdobje nastopov doma in v tujini. Svoj najve~ji uspeh so
zabeleìli lani julija na svetovnih zborovskih igrah v Rigi, kjer so
osvojili dve srebrni medalji in srebrno priznanje, decembra so
za ve~letno delo na podro~ju zborovskega petja in za {tevilna
mednarodna priznanja prejeli plaketo Ob~ine @irovnica. Za kresni koncert so pripravili izbor slovenskih pesmi iz svojega bogatega repertoarja in kot goste k nastopu povabili ~lane Otro{ke
folklorne skupine Breznica pod vodstvom Maru{e Stres. Bosopetim plesalcem so lani, ob praznovanju 20-letnice delovanja
brezni{ke folklore, obljubili ~evlje in na kresnem koncertu so s
ponosom pokazali novo obutev.
Koncert je dopolnila otvoritev razstave del slikarskega samouka
Antona Benedika v Jalnovi hi{i. Mulejevi, ki so prireditev prijazno
gostili na svojem dvori{~u, so ob koncu vsem postregli z Janezovim ri~etom in Resmanovim kruhom. Za prijeten in uspe{en
ve~er so zaslu`ni tudi ~lani KK Stol, ki so pripravili klopi, in Janez ârni, ki poskrbi za obve{~anje z namestitvijo transparentov.
MePS se za sodelovanje vsem najlep{e zahvaljuje.
Delavnice o rodoslovju
Na Ljudski univerzi Jesenice je leto{njo pomlad v okviru
Centra za medgeneracijsko sodelovanje CMS zelo uspe{no
potekal niz predavanj o rodoslovju v obliki delavnic.
Ob~inska knji`nica Jesenice je ob tej prilo`nosti na svojih
policah razstavila rodoslovne knjige in revije iz svoje zbirke.
V uvodnem predavanju je Peter Hawlina, izjemen poznavalec rodoslovja in ustanovitelj Rodoslovnega dru{tva Slovenije,
razloìl osnovne pojme o rodoslovju, o razlikah med rodovnikarji in rodoslovci, o na~inih zbiranja in virih podatkov. Udeleènci
so è takoj pri~eli z za~etnimi zapisi svojih rodoslovnih podatkov na pripravljenih formularjih in se v nadaljevanju seznanili
s programom Brother's Keeper, ki omogo~a rodoslovne vpise v
ra~unalni{ko bazo podatkov.
Izku{eni rodoslovci in poznavalci rodbin od Dovjega do @irovnice, Janez Babi~, Stanko ôp in Tone ôp, so nam predstavili
ro~no napisane rodovnike, rodovni{ke knjige in rodovne zapise
ter plakate in opozorili na najpogostej{e napake pri delu.
Obisk delavnic je ve~kratno presegel pri~akovanja organizatorjev, ki pri~akujejo, da se bodo delavnice raz{irile tudi v zgornji
del Zgornjesavske doline, v blejski in gorjanski konec.
Andra` Hrastar
Polona Kus
13
Kultura
V @irovnici so se predstavili rokodelke in rokodelci
v okviru na{ih, doma~ih skupin. Otvoritev razstave je popestrila
me{ana pevska skupina KD dr. France Pre{eren, program je povezovala Darja Jakopi~ s svojo poezijo.
Kot organizator sem uvodoma predstavil namen in vsebino
razstave, vse navzo~e je pozdravil tudi ùpan Leopold Poga~ar.
Pohvalil je na{o pobudo in razstavljalce in dal tudi nekaj predlogov za delovanje rokodelk in rokodelcev v @irovnici v bodo~e.
Sodelujo~i smo bili zelo zadovoljni z obiskom na{ih ob~anov in
drugih obiskovalcev, ki so pohvalili razstavljene izdelke, njihovo
kakovost in izvirnost.
Ob koncu razstave smo bili odlo~eni, da jo pripravimo tudi naslednje leto in da se poveèmo v trajnej{o organizacijsko obliko.
V svojem delu vidimo veliko prilo`nosti, ki bi lahko dodale svoj
prispevek k razvoju turizma v @irovnici.
V okviru tedna ljubiteljske kulture Slovenije so rokodelke in rokodelci @irovnice z Zavodom za turizem in
kulturo @irovnica v nedeljo, 17. maja, organizirali samostojno razstavo svojih izdelkov. V ôpovi rojstni hi{i se
je predstavilo 38 rokodelk in rokodelcev, ki ustvarjajo
samostojno, v dru{tvih ali drugih skupinah.
Razstavljali so:
Dru{tvo upokojencev @irovnica, sekcija ro~nih del: Francka
Jan~ar, Francka Jenkole, Marinka Oblak, Anica Pav{i~, Francka
Smolej, Fani Vene; Dru{tvo podeèlskih èna pod Golico
in Stolom: Marja Jalen, Meri Lu`nik, Marija [ebat; Ustvarjalne delavnice odraslih v knji`nici Matije ôpa: Darja Dolar,
Katarina Fajfar, Vesna Jereb, Anica Rozman, Majda Tr~ek, Vida
Trojar, Erika Vidic; Prva klekljarska skupina: Barbara Bergelj,
Dijana Gerdej, Tatjana Gregori~, Milena Kalan, Danijela Ko~ila,
Zvonka Korpi~, Mojca Mezek, Slavica Stari~, Anica Svetina, Jelka
Treven, Franc Zalokar; Farno kulturno dru{tvo Koro{ka Bela,
sekcija ro~nih del: Ana Bergelj, Marjeta Ovsenek; Ostali: Ur{ka
Aljan~i~, Franci Bizjak, Tanja Kalan, Tine Kelbl, Mateja Mla~nik,
Miha Poto~nik, Ur{ka A. Poto~nik, Tatjana Primc, Katja Zidar
Prikaz klekljanja in izdelovanja mozaikov
Razstavljalci so na izviren na~in predstavili svoje izdelke, med
njimi klekljarske mojstrovine, vezenine, {ivane in pletene umetnine, keramiko, mozaike, rezbarske in mnoge druge izdelke.
Meri Lu`nik, Danijela Ko~ila in Ur{ka A. Ambroì~ so svoje rokodelske spretnosti prikazale tudi v ìvo s klekljanjem in izdelovanjem mozaika.
Razstavljalcem nismo postavili meja, tako so sodelovali tudi rokodelke in rokodelci iz ob~in Jesenice in Radovljica, ki delujejo
Branko Suhadolnik
Plesali v Zagrebu
alnega omre`ja, kjer ima tudi na{a skupina svoj profil. Seveda
smo se takoj odzvali. Dan D je bil 17. maj 2015 ob 7. uri zjutraj.
Tako zgodaj smo od{li na pot z razlogom, da si pred nastopom
ogledamo {e ìvalski vrt.
Na festivalu smo sodelovale tri slovenske folklorne skupine in
kar nekaj hrva{kih. V zaodrju je bilo è nekaj nestrpnosti, a ko
je napo~il na{ ~as, smo delo opravili, kot najbolje znamo. Postavitev »Ple{i, ple{i obut al' pa bos« so plesalci predstavili z odliko
in v spomin za sodelovanje na festivalu prejeli pokal, ki se sedaj
ble{~i v na{i vitrini v dvorani na Breznici. Zadnje lepe spomine
smo nabirali {e pri ve~erji. Nikoli ni hot-dog tako dober, kot ~e
ga poje{ v odli~ni dru`bi in prihodnje leto bomo nujno spet kam
odpotovali.
Ob koncu {e enega {olskega leta bi lahko rekli, da je bilo
uspe{no. Plesalci pred{olske in {olske skupine so ve~ kot
odli~no opravili nalogo ob 20. obletnici delovanja, obe
skupini sta pripravili tudi novi odrski postavitvi.
Maru{a Stres
Bralni namig iz knji`nice Matije ôpa
Musso, Guillaume:
Ne zapusti me
U~ila, 2010
Najmlaj{i so se v spletu z naslovom »Ne znam {ivat'!« u~ili {ivati,
starej{i so rde~o nit svoje odrske postavitve napletli okoli novih ~evljev, ki so si jih najstarej{i med plesalci v resnici kon~no
prisluìli. Prav s postavitvijo »Ple{i, ple{i obut al' pa bos« smo se
preko tristopenjskega sistema izlo~anja v organizaciji JSKD RS
za kulturne dejavnosti prebili do zadnje, dràvne stopni~ke in
si s tem ponovno prisluìli zlato priznanje, na kar smo mo~no
ponosni.
Zagotovo pa je bila letos ~e{nja na torti nastop v Zagrebu, na
festivalu »Dje~ji susreti 2015«. Povabilo je pri{lo kar preko soci-
New York leta 2007. Pred petnajstimi leti je
Ethan povsem nepri~akovano zapustil svoj
dom, prijatelje in zaro~enko, da bi si izpolnil èljo po glamuroznem ìvljenju. V resnici
si je ustvaril kariero psihiatra in postal medijska zvezda. Ljudem pomaga najti sre~o
v ìvljenju, sam pa se po~uti osamljenega
in praznega, poleg tega ne more pozabiti
svoje velike ljubezni Celine …
14
Izobraèvanje
MEPI odprava na Mauritius
MEPI ali Mednarodno priznanje za mlade je res super
zadeva. Mladim omogo~a, da raziskujejo svet, spoznavajo nove ljudi in pridobivajo izku{nje v strokah, ki jih
druga~e ne bi. Najzanimivej{i del so vsekakor odprave,
dodaten plus pa potovanja, kakr{nega smo doìveli mi.
Miha Smolej, Bla` @erjav Jereb, Lenart Dolar in Luka Prezelj, dijaki Gimnazije Jesenice, smo se 19. februarja odpravili na sanjski
otok Mauritius, ki leì v Indijskem oceanu vzhodno od Madagaskarja. Skupaj z dijaki T[C Kranj in Gimnazije Joèta Ple~nika
smo po dolgem letu iz Benetk preko Londona prispeli na Mauritius. Namen na{ega potovanja je bila na prvem mestu odprava, ki je bila za na{e izku{nje zanimivo lahka, vsega skupaj smo
prehodili 30 km. Na{a odprava je bila srebrna, kar pomeni dve
no~itvi, a nekateri smo ostali {e ~etrti dan, saj smo se res dobro
ujeli z doma~inkami. Odprava je potekala skozi narodni park
Black River Gorges, katerega lepote so nas prevzele. Prvi dan je
bil {e najbolj naporen. Vlaga na otoku je intenzivna, saj leì ob
ekvatorju. To je bil za nas najve~ji izziv poleg tega, da smo se
morali izkazati kot kavalirji in smo nosili nahrbtnike doma~ink.
Zanimivo je, da niso vajene take vrste hoje, saj hodijo le po ravnem in dejansko ne raziskujejo svojih vrhov, kar se nam je zdelo
zanimivo. Presene~eni smo bili tudi nad tem, kako lahkotneje
ljudje na otoku jemljejo vse kot pri nas.
Foto: Ro`le Bregar
Meni je bila na otoku najzanimivej{a njihova zelo raznolika kultura. Glavna etni~na skupina je indijska, veliko je Kitajcev in belcev ter ~rncev. Glavna vera je hinduizem, takoj za njo kr{~anstvo,
manj je islama, budizma in ostalih verstev. Skratka, Mauritius
je ena velika juha kulture. Hvaleèn sem, da sem jo spoznal.
Navdihujo~e dejstvo pa je to, da na otoku ni sporov, ~eprav je
toliko raznolikosti v kulturi, veri in etni~ni sestavi prebivalstva.
Lenart Dolar
Gimnazija Jesenice – Zemlji prijazna {ola
Recitali violinistov
Gimnazija Jesenice je na nate~aju dru{tva Planet Zemlja,
edina med gorenjskimi srednjimi {olami, pridobila naziv
Planetu Zemlja prijazna {ola. Naziv smo prejeli na svetovni dan Zemlje na slavnostni podelitvi v Ljubljani.
Gimnazija Jesenice se je v lanskem letu priklju~ila vseslovenskemu projektu Planetu Zemlja prijazna {ola v organizaciji Dru{tva
Planet Zemlja. Cilj projekta je osve{~ati javnost o pomenu odnosa vsakega posameznika do okolja in vodilne vrednote
ozave{~enost in angaìranost, kreativnost in inovativnost ter
skrb za okolje. V okviru projekta smo v {oli izvedli tri predavanja oz. delavnice, na katerih so se dijaki seznanili s skrivnostmi
nanotehnologije, s potjo strokovnjaka od mladega raziskovalca
do znanstvenika in zgodbo plastenke od reciklaè plastike do
nastanka nove plastenke.
Nika Zupan in violinist Timotej Wilewaldt sta 19. junija
pripravila odli~en koncert pod mentorstvom
Natalije
[imunovi~
Cilen{ek. Oba è od
za~etka {olanja izstopata kot violinista.
Za seboj imata vrsto
uspe{nih nastopov in
odli~ne rezultate na dràvnih in mednarodnih tekmovanjih, sta
nepogre{ljiva ~lana godalnega in simfoni~nega orkestra. Pri klavirju ju je spremljala Monika Toman, v goste sta povabila violista
Mateja Zupan~i~a in violon~elista Lenarta Preka. Med drugim so
krstno izvedli tudi skladbo Mateja Zupan~i~a.
Prav tako so skupni samostojni recital pripravile Neja Dolàn
Maselj, Eva Kramar in pianistka Ana ôp ter navdu{ile z
zahtevnim programom. Neja in Eva sta zaklju~ili 3. razred violine
pri u~iteljici Nataliji [imunovi} Cilen{ek, Ana zaklju~uje 6. razred
klavirja pri u~iteljici Moniki Toman.
Natalija Bohinc Zaveljcina, prof. kem., koordinatorica
[olski plesni festival
V ponedeljek, 1. junija, je na O[ Radlje
ob Dravi potekalo
dràvno tekmovanje
v plesu – {olski plesni
festival. Osnovno {olo @
irovnica je zastopalo 15
u~enk. Njihove uvrstitve
kaèjo na odli~no predstavo na tekmovanju.
Tja{a Bur{i~ je zasedla
3. mesto med posameznicami (sodelovalo je
127 u~enk), ekipno so na{a dekleta zasedla 2. mesto. Najbolj pa
nas veseli rezultat v konkurenci plesnih skupin. Skupina u~enk
O[ @irovnica je zasedla 1. mesto in s tem dobila priznanje za
najbolj{o plesno produkcijo v {olskem letu 2014/15.
Martina Valant
Pobrali pridelek
Otroci iz vrtca pri
Osnovni {oli @irovnica
so si vro~ega junijskega dne privo{~ili posebej slastno kosilo.
V kuhinji so jim spekli
krompir, ki so ga z
vzgojiteljicami pridelali na {olskem vrtu in
ga pred odhodom na
po~itnice pobrali.
Suzana Jenko
15
Izobraèvanje
Debatni klub
@e peto leto na O[ @irovnica deluje debatni
klub, v katerega so vklju~eni u~enci, ki se zavedajo, kako pomembne so ve{~ine javnega
nastopanja in u~inkovitega prepri~evanja.
Vsa leta se debaterji vsak mesec udeleìjo
debatnih turnirjev po vsej Sloveniji in se pripravljajo na najrazli~nej{e debatne trditve
(ekologija, zdrava prehrana, {olstvo …) in
tudi na ta na~in pridobivajo nova znanja.
U~enci na{e {ole so zelo uspe{ni debaterji, kar dokazujejo odli~ne uvrstitve na turnirjih. @e prva generacija debaterk (Ema
]e{ek, Ema Siko{ek, Eva Poklukar) je leta
2012 zmagala na dràvnem turnirju in
so postale dràvne prvakinje, ta uspeh so
ponovile Tja{a ê{ek, Ema Zupan in Lucija
ôp, letos pa so na{e debaterke è tretji~
osvojile ta naslov.
Za nami je res uspe{na sezona. Udeleìli
smo se sedmih turnirjev in è januarja se je ekipa Smile, v kateri so bili Tara
Mohori~, Jaka Dolàn Lukeì~ in Lucija
Meèk uvrstila na 2. mesto med 34 ekipami. Lucija Meèk je bila razgla{ena za 2.
najbolj{o govorko turnirja, Tara Mohori~
pa je bila na 4. mestu.
Nika Zupan, Tara Mohori~ in Lucija
Meèk
Marca je na O[ Rodica Domàle potekal
mednarodni debatni turnir v angle{~ini.
Udeleìli sta se ga dve na{i ekipi. Ekipa
Vooda v zasedbi Mya McCann Pre{ern,
Katja Nikita Stare in Sven Jensterle Pre{ern
je osvojila 3. mesto.
Ta turnir je veljal tudi za dràvni osnovno{olski
debatni turnir v angle{~ini. V dràvnem merilu je ekipa Vooda osvojila 1. mesto, ekipa
Smile v zasedbi Nika Zupan, Tara Mohori~ in
Lucija Meèk pa 3. mesto. Nika Zupan je bila
razgla{ena za 2. najbolj{o govorko.
Maja je na O[ Domàle potekal dràvni
osnovno{olski debatni turnir. Sodelovalo je 31 ekip. Na{a ekipa Smile v zasedbi
Nika Zupan, Tara Mohori~ in Lucija Meèk
je zmagala in osvojila naslov dràvnega
prvaka. Lucija Meèk je bila razgla{ena za
3. najbolj{o govorko turnirja.
Ti uspehi nam dajejo upanje za naprej, vsem
deveto{olcem pa èlim ~im uspe{nej{e debatiranje na srednje{olskih tekmovanjih.
Mentorica debatnega kluba
Meta Re{ek, prof.
Poslovila se je generacija 2000
V leto{njem letu je osnovno {olanje zaklju~ila generacija otrok, rojenih okroglega leta 2000. Na osnovni {oli @irovnica jih je bilo kar za cel razred ve~ kot
u~encev ostalih letnikov.
9. a, b in c generacije 2000 z razredni~arkami Vanjo Zuljan, Nata{o [turm in
Veroniko Baka~
Devetinpetdeset deveto{olcev je svojo osnovno{olsko pot sklenilo na valeti, 12. junija v Dvorani pod Stolom. Za doseène uspehe na tekmovanjih, pri interesnih dejavnostih, branju, v prizadevanjih za skupnost in prostovoljno delo je ravnateljica Ana
Klemenc u~encem podelila {tevilna priznanja in pohvale. Kar 20 u~encev je prejelo
najbolj zvene~o nagrado – priznanje za odli~nost v vseh devetih letih {olanja:
Jaka Dolàn Lukeì~, Luka Draì}, Andra` Kav~i~, Lucija Meèk, Manca Murnik, Katarina Poklukar, Ju{ Sitar, Benjamin Grubar, Sven Jenstrle Pre{ern, Ema Konte, Nina Krajnc,
Tara Mohori~, Mya Pre{ern Mccann, Nika Zupan, Matej Zupan~i~, @iga Brajnik, Tinkara
Jan, Nu{a Marolt, Jan Oblak in Ajda Poèk. Tem uspe{nim u~encem je nagrade na
valeti podelil tudi ùpan Ob~ine @irovnica Leopold Poga~ar.
Polovica generacije bo {olanje nadaljevala na gimnazijskih programih, nekaj manj se
jih je odlo~ilo za srednje{olske tehni{ke/strokovne programe in osem za triletno poklicno izobraèvanje. Kot so dejali, osnovno {olo zapu{~ajo z lepimi spomini. O vtisih in
na~rtih pripovedujeta Mya McCann Pre{eren in Sven Jensterle Pre{ern.
Mya: »V Osnovno {olo
@irovnica sem pri{la sredi 1.
razreda, ko smo se preselili
iz Anglije. Na za~etku je bilo
te`ko, ker nisem razumela, kaj
govorijo ljudje okoli mene in
bila sem ~isto tiho. Pomagala mi je prijateljica Tja{a, ki je
znala angle{ko, in u~iteljica, s
katero sva se po pouku u~ili
Sven Jensterle Pre{ern, France Pre{eren in Mya
sloven{~ino. V letu in pol sem
McCann Pre{ern
è dobro govorila, potem je
steklo tudi pisanje. [ola tu mi je zelo v{e~. Ni bilo posebej te`ko, z u~itelji se je vse dalo
dogovoriti. Vpisala sem se na Gimnazijo Jesenice, {tudirat bom {la pa v Anglijo. Sicer
imam rada glasno, igram pre~no flavto, zanimata me solo petje in gledali{~e.«
Sven: »Kar te`ko se je posloviti od so{olcev in tudi od u~iteljev. Njih mora{ malo
pogruntati, potem pa ni teàv .« Sven je 9. razred zaklju~il s samimi peticami, njegovo veliko zanimanje so jeziki, med drugim se lahko sporazumeva v hinduj{~ini …
»Navdu{ila me je igralka v neki TV seriji, ki je govorila hindujsko. Sli{alo se je tako dobro, da sem se pri~el intenzivno vsak dan u~iti s pomo~jo spletne strani in knjig. Imam
prijatelja iz Indije, s katerim lahko jezik tudi vadim. Pred mesecem dni sem se lotil {e
franco{~ine, ki je zelooo lepa. Jeseni grem na {kofijsko gimnazijo v [entvidu, za naprej
pa me zanima me ve~ stvari, zato bo odlo~itev te`ka. V o`jem izboru so trenutno lingvistika, medicina, {e posebej nevrologija, in organska kemija.«
16
Izobraèvanje
Jan Oblak, Sara Slamnik, Ana Vajs in Filip Madon
Za u~ence od 1. do 8. razreda se je {olsko leto kon~alo 24. junija z zaklju~no prireditvijo, posve~eno tudi dnevu dràvnosti, in razglasitvijo najbolj{ih na {portnem podro~ju.
Naj {portnici {olskega leta 2014/15 sta Ana Vajs in Sara Slamnik, naj {portnika Filip
Madon in Jan Oblak ter naj {portni razred 7. a. Pa vesele po~itnice!
Polona Kus
[olske ekskurzije
Ekskurzija ni le izlet, potovanje, namenjeno razvedrilu in zabavi, temve~ ima
{ir{i pomen. Je izlet z dodano vrednostjo – s strokovnim vodstvom.
Ekskurzija je posebna oblika pouka, ki je skrbno na~rtovana. Pri na~rtovanju sodelujemo u~itelji z razli~nih podro~ij, zato so multidisciplinarne. Za na~rtovalce – u~itelje
– so odli~na prilo`nost za medpredmetno povezovanje. [olske ekskurzije ve~inoma
na~rtujemo geograf, zgodovinar in slovenist, v~asih pa se nam pridruìjo {e u~itelji z
drugih predmetnih podro~ij. Vse to z namenom, da bi u~enci dobili znanje in informacije z raznovrstnih podro~ij.
Pri na~rtovanju ekskurzije izberemo pokrajino, kraje, ki jih u~enci
na~eloma {e niso obiskali (sku{amo, da se
okoli{i, ki jih spoznajo
v {olah v naravi, na naravoslovnih ali tehni{ki
dnevih ne ponavljajo).
Pri tem upo{tevamo
tudi u~ni na~rt in starost u~encev. Od starosti u~encev so odvisni
tudi trajanje ekskurzije,
cilji in metode dela ter
naloge za u~ence. Na{e
Sedmo{olci so na spomladanski ekskurziji raziskovali
vodilo pri na~rtovanju
Prekmurje.
ekskurzij je, da mora
biti zanimiva, da pokrije raznovrstna podro~ja, je cenovno ugodna in program ni preve~ natrpan, saj si ob prenatrpanosti u~enci podanih informacij ne morejo zapomniti.
Pomemben del vsake ekskurzije je tudi prosti ~as.
U~ence pred odhodom na pot pripravimo in seznanimo s kraji in objekti, ki jih bomo
obiskali, s trajanjem ekskurzije, povemo jim, katere pripomo~ke naj vzamejo s seboj,
pogovorimo se o redu in obna{anju na ekskurziji.
Med potekom ekskurzije u~itelji spodbujamo u~ence, da se med vo`njo in v prostem
~asu druìjo med seboj. Zato ne dovolimo uporabe razli~nih elektronskih naprav (telefonov, PSP-jev, MP3-jev …). Izku{nje druènja pripomorejo k spro{~enemu odnosu
tudi med u~iteljem in u~enci, tako na ekskurziji kot tudi kasneje v {oli.
U~enci ekskurzije ve~inoma dobro sprejemajo, saj se razlikujejo od dela v u~ilnici. Na
druga~en na~in spoznavajo kraje, zanimivosti in ljudi. Ve~ in la`je si zapomnijo informacije, ~e jih vidijo, sli{ijo ter doìvijo, zato je to dobra prilo`nost u~enja v primarnem okolju.
Namen ekskurzij ni zgolj usvajanje znanja, ampak tudi razvijanje sposobnosti (to~nost,
pozitiven odnos do narave, pozitiven odnos do drugih ljudi ...) in privzgajanje vrednot.
Zaklju~ek ekskurzije naredimo è na koncu poti ali pa v najkraj{em mo`nem ~asu po
zaklju~ku, dokler so vtisi {e sveì. Gradivo in poro~ila, ki jih u~enci v~asih pripravijo, pa
17
u~itelj pregleda. Z u~enci se pogovorimo,
kaj jim je bilo v{e~ in kaj bi bilo potrebno spremeniti. Na koncu u~itelji podamo
poro~ilo o ekskurziji in se pogovorimo o
morebitnih spremembah v prihodnjem
{olskem letu.
Za u~ence od 6. do 9. razreda vsako {olsko
leto organiziramo po dve strokovni ekskurziji. Eno v jesenskem in drugo pomladanskem ~asu. V {olskem letu 2014/15
so {esto{olci spoznavali Gorenjsko in
Notranjsko, sedmo{olci slovensko obalo
in Pomurje, osmo{olci Velenjsko kotlino
in Bene{ko Slovenijo in deveto{olci so
jeseni obiskali [tajersko, pri na~rtovanju
zaklju~ne ekskurzije pa so sodelovali tudi
sami in za cilj izbrali morje.
Vanja Zuljan
Aleksander Meèk
obiskal bralce
Branje je znanje in ga je zato vredno spodbujati. ê dobro beremo,
smo lahko uspe{ni tudi na drugih
podro~jih in marsikateri pisni preizkus v {oli la`je re{imo.
Na O[ @irovnica spodbujamo u~ence,
da poleg knjig za doma~e branje preberejo tudi knjige, ki so na seznamu za
Fin`garjevo bralno zna~ko (FBZ). Vsako
leto za zveste bralce, ki preberejo vse knjige s seznama FBZ, pripravimo sre~anje s
pisatelji, ilustratorji ... V goste smo povabili è mnoge znane obraze, kot so Boò
Kos, Tone Pav~ek, Primo` Suhadol~an,
Andrej Rozman Roza, Ivan Sivec, Janja
Vidmar in drugi. Letos nas je obiskal Aleksander Meèk, ki je v petek, 29. maja,
u~encem s kitaro in pesmimi predstavil
svojo ìvljenjsko pot. Ta ga je iz Most vodila v London in spet nazaj. Zanimivo je
bilo sli{ati, zakaj je sploh od{el v Anglijo in
kako je to sprejela njegova mama. Kdaj in
katero plo{~o je najprej posnel, s kom vse
je è pel in {e mnogo ve~. Ob koncu se
je z u~enci fotografiral in naredil »selfija«.
Nagrada za bralce FBZ je neprecenljiva,
saj so izku{nje, ki jih dobijo z branjem in
sre~anje z znanim ustvarjalcem, nenadomestljive. Teh sre~anj se tako u~enci kot
u~itelji zelo veselimo.
L. S. K.
Iz preteklosti
KRONIKA PGD ZABREZNICA SKOZI ÂS 1895–2015
O ustanovitvi lastnega gasilskega dru{tva so v brezni{ki ob~ini
pri~eli razmi{ljati po velikem poàru, ki je leta 1893 izbruhnil pri
Fin`garju, po doma~e pri êhlu, in se raz{iril na ostale hi{e in
gospodarska poslopja v vasi. [e isto leto je bil na pobudo tedanjega brezni{kega ùpnika in s podporo ùpana Poga~arja ustanovljen pripravljalni odbor za ustanovitev dru{tva. Za za~asnega
na~elnika je bil imenovan Egidij Jegli~ s Sela.
ni`je od potreb dru{tva, so za zbiranje sredstev prirejali veselice,
najpogosteje pri Svetinu v @irovnici ali Vrbanovcu v Zabreznici.
Med prvo svetovno vojno je 22 gasilcev brezni{kega dru{tva
od{lo na boji{~a. V vojni sta ìvljenje izgubila Janez Gogala, Novinov iz Doslov~ in Anton Dolàn, Toncov iz @irovnice. V tem
~asu je gasilska dejavnost skoraj popolnoma zastala in ponovno zaìvela {ele leta 1920. To leto se je skromno praznovala
25-letnica ustanovitve dru{tva, {tevilo ~lanov pa je po~asi za~elo
rasti. V novi dràvi, Kraljevini SHS, je dru{tvo postalo del gasilske
ùpe Radovljica s sedeèm na Bledu. Brezni{ki gasilci so dosegali
velike uspehe na skupnih vajah, zato so jih vabili na razli~ne
dràvni{ke sprejeme na Bledu in v Lescah.
Leta 1928 je dru{tvo kupilo prvo ro~no sireno. Prej so ~lane na
pomo~ klicali s streljanjem z mo`narjem.
Leta 1929 se je del ~lanstva odcepil in ustanovil samostojno gasilsko dru{tvo v Smoku~u. Brezni{ko dru{tvo je odtlej zdruèvalo
vasi Zabreznica, Breznica, Vrba, Selo, @irovnica, Moste in Breg.
V Zabreznici so se pri~ele priprave na gradnjo stolpa za sireno
in su{enje cevi, stekla je {iroka akcija za nakup nove motorne
brizgalne, ki je bila blagoslovljena 19. junija 1932. Kova~ Ivan
Pretnar iz Zabreznice je kot boter dru{tvu podaril voz za motorno brizgalno. Po slovesnosti je bila pri Vrbanovcu velika veselica.
^lani dru{tva ob ègnanju prve motorne brizgalne junija
1932. Zadaj shramba gasilskega orodja.
Leta 1935 je dru{tvo praznovalo 40. obletnico obstoja. Tega leta
je bilo izvedenih kar 21 vaj, vsi ~lani so na dru{tvene stro{ke dobili nove gasilske uniforme.
30. junija 1895 je bil ustanovni ob~ni zbor Prostovoljnega gasilnega dru{tva Breznica. Ustanovitelji in prvi ~lani upravnega
odbora so bili: Janez ôp (na~elnik), brezni{ki ùpan Janez Ivan
Fin`gar (podna~elnik), ùpnik Toma` Poto~nik (blagajnik), Egidij
Jegli~ (zapisnikar), Franc Papler - Foj (vodja gasilcev), Jernej Rakar - Anòvc (vodja plezalcev) in Anton Krì{nik - Trebu{nik (poverjenik). Odborniki so v enajstih vaseh brezni{ke ob~ine zbrali
31 ~lanov. V skladu s pravili dru{tva so se ~lani delili na plezalce,
gasilce in varuhe oz. na podporne, ~astne in delujo~e ~lane. Slednji so morali biti stari med 18 in 40 let, starej{i so lahko opravljali le naloge varuhov.
9. maja 1896 so v dru{tvu pridobili prvo ro~no brizgalno s podvozjem za konjsko vleko. Naro~ili so jo pri izdelovalcu gasilnega orodja
Albertu Samassi v Ljubljani. Tri leta kasneje je bila zgrajena shramba gasilnega orodja na zemlji{~u, ki ga je dru{tvu podaril Simon
Pre{ern - Belej iz Zabreznice. Zgradili so jo s prispevki va{~anov,
denarno podporo ob~ine, prispevki posameznih kmetov v lesu in
prevozih gradbenega materiala. Do izgradnje shrambe je bila brizgalna spravljena na skednju Joà Resmana - Jermana v Zabreznici.
Gasilski dom ob praznovanju 60-letnice dru{tva
Na ob~nem zboru leta 1936 so gasilci sklenili, da bodo pove~ali
tedanjo shrambo za gasilno orodje in s tem pridobili prostore za
zborovanja, hi{nika, pisarno in arhiv. Uvedli so nezgodno zavarovanje gasilcev za slu~aj nesre~e pri gasilnih in re{evalnih akcijah
ter dodatno gasilsko izobraèvanje s posebnimi strokovnimi izpiti. Leta 1937 je gasilska ~eta, ki je {tela 42 ~lanov, dobila dràvno
priznanje in odlikovanje za delavnost. Slavnostna otvoritev in
blagoslovitev obnovljenega gasilskega doma je bila julija 1940
ob 45. obletnici dru{tva. Material za obnovo so ve~inoma zbrali
s prostovoljnimi prispevki in tudi ve~ino del opravili prostovoljno.
Leta 1941 je okupator vsa gasilska dru{tva razpustil, njihovo imetje pa zaplenil. Za vojno industrijo so pobrali vse predmete iz medenine in kroma, predvsem ~elade, spojke in ro~nike. Gasilstvo je
bilo med 2. svetovno vojno zelo okrnjeno, a ni prenehalo delovati.
Mnogi gasilci so se pridruìli narodnoosvobodilnemu gibanju, iz
brezni{kih vrst se domov niso vrnili Jakob Koselj, Ludvik Pretnar in
Slavko Ga{perin iz @irovnice ter Franc Pre{ern in Franc Pristov iz Vrbe.
Prvi prapor dru{tva
Leta 1897 je dru{tvo {telo 33 ~lanov. Skrbelo je za izpopolnjevanje svoje opreme, za vzgojo ~lanov in za za{~ito pred poàri. Letno je imelo vsaj dve ve~ji vaji. Ker so bile finan~ne dotacije precej
18
Iz preteklosti
Leta 1947 je bil sprejet prvi zakon o prostovoljnem gasilstvu
v novi Jugoslaviji, dve leti kasneje je bila ustanovljena Gasilska
zveza Ljudske republike Slovenije. To je dalo razvoju gasilstva,
iz~rpanega od 2. svetovne vojne, novega poleta. Na Breznici
je leta 1955 dru{tvo praznovalo 60. obletnico obstoja. Ob tej
prilo`nosti so razvili prapor z novim imenom dru{tva, ki se je iz
Prostovoljnega gasilskega dru{tva Breznica preimenovalo v Prostovoljno gasilsko dru{tvo Zabreznica.
gasilcev treh deèl, izro~itev nove motorne brizgalne Rossenbauer, razvitje novega prapora in gasilsko parado.
Leto 1998 bo tudi za gasilce ostalo zapisano v zgodovino po
pomembnem dogodku, ustanovitvi samostojne ob~ine @irovnica. Posebnost v tem letu je bilo uvajanje prehoda sistema alarmiranja s pomo~jo siren na sistem alarmiranja preko pozivnikov.
V letu 2000 je bil sklenjen dogovor z Ob~ino @irovnica o namenskem zbiranju sredstev za nakup novega gasilskega vozila
cisterne. Organizirana je bila sektorska gasilska vaja, na kateri
so sodelovali tudi poklicni gasilci z Jesenic in ~lani PGD Smoku~.
Leta 2005, ob 110. obletnici, je dru{tvo pridobilo novo gasilsko
vozilo GVC 24/50 1+2 Mercedes 18/28 in dve leti kasneje gasilsko
vozilo GV 1 Mercedes Sprinter 518. Na gasilskem domu smo zamenjali stara gara`na vrata z novimi alu rolo vrati z daljinskim odpiranjem. Spremenil se je statut dru{tva, ki ukinja mesto predsednika
dru{tva, njegove zadolìtve pa poleg svojih prevzema poveljnik.
Na~elniki in predsedniki od ustanovitve dalje
- Janez ÔP iz Most 1895–1896
- Janez (Ivan) FIN@GAR z Breznice1897–1941
- Joèf POGAÂR iz Vrbe 1941–1946
- Anton MULEJ iz Vrbe 1946–1952
- Joè SLAMNIK iz @irovnice 1952–1973
- Joè BULOVEC iz Zabreznice 1973–1976
- Branko POGAÂR s Sela 1976–1979
- Dorko ZUPAN iz Zabreznice 1979–1984
- Pavel BURJA z Breznice 1984–2003
- Nino REJC iz @irovnice 2003–2008
Joè Slamnik in Dorko Zupan ob novem kombiju
Leta 1969 je dru{tvo kupilo novo motorno brizgalno znamke Rossenbauer. ^rpalka je bila predana v uporabo 6. julija, botra pa sta
bila Angelca Mencinger, gostilni~arka s Sela in delovna organizacija HC Moste. Leta 1971 je konjsko vprego, ki je do tedaj vlekla
motorno brizgalno, zamenjalo novo vozilo IMV kombi, pozneje
opremljeno {e z radijsko postajo za vzdrèvanje zveze v akcijah.
Vodje gasilcev in poveljniki od ustanovitve dalje
- Franc PAPLER iz Doslov~ 1895–1908
- Ivan Fin`gar iz Zabreznice 1909–1932
- Joèf POGAÂR iz Vrbe 1933–1936
- Leopold ZUPAN iz Zabreznice 1937–1945
- Marcel FURLAN 1945–1946
- Dorko ZUPAN iz Zabreznice 1946–1979
- Vojko REV z Most 1979–2004
- Stanislav BOK[A z Brega 2004–2008
- Sa{o Pintar z Brega 2008–
Leta 1984 je dru{tvo z dru`benimi sredstvi in prostovoljnimi prispevki krajanov kupilo gasilsko vozilo s cisterno TAM 130 T. To
je bila velika pridobitev, saj je vozilo omogo~alo hitro ga{enje
tudi tam, kjer ni hidrantov, vodnih bazenov ali vodnega zajetja, nastala pa je teàva, ker je bil gasilski dom premajhen za
garaìranje vozila. Leta 1985 so se tako v dru{tvu lotili temeljite prenove gasilskega doma. Tega leta je potekalo tudi praznovanje 90. obletnice dru{tva, ki je ob tej prilo`nosti prejelo
republi{ko odlikovanje – srebrni znak Gasilske zveze Slovenije.
Gradbene na~rte za obnovo gasilskega doma je brezpla~no naredil Janez Zupan starej{i, Mrtna~ev ata iz Zabreznice, gradbeni
odbor je vodil ing. Vojteh Koblar z Breznice. Potrebna sredstva
so bila ve~inoma zbrana s prostovoljnimi prispevki va{~anov in
donatorjev, za obnovo je bilo opravljenih preko 4000 ur prostovoljnega dela.
V tem ~asu je tudi s pomo~jo PGD Zabreznica zaìvelo dru{tvo
Mladi gasilec v okviru osnovne {ole Gorenjskega odreda. Dru{tvo
je pridobilo 3200-litrsko gasilno traktorsko cisterno, ~lani so
dosegli lep uspeh na mednarodnem tekmovanju gasilcev treh
deèl – 2. mesto.
^lanstvo PGD Zabreznica ob 120-letnici dru{tva
Junija 1991 so ~lani dru{tev PGD Zabreznica in PGD Smoku~
skupaj posadili lipo pred veìcami na Breznici kot simbol samostojnosti Slovenije. Po osamosvojitvi je pri{lo tudi do reorganizacije prostovoljnih gasilskih dru{tev. Osnovne krovne organizacije
prostovoljnih gasilskih dru{tev so postale ob~inske gasilske zveze, za nas Gasilska zveza Jesenice.
Za konec pa {e nekaj misli, ki me obdajajo ob pregledu dogajanja skozi celotno obdobje delovanja PGD Zabreznica. Gasilci smo samo posebna vrsta izbranih prostovoljcev, ki so se
zdruìli, se zdruùjemo in se bomo zdruèvali zaradi svojih lastnosti in potreb za ohranjanje ~lovekovega obstoja, njegovega
premoènja in tovari{tva, prijateljstva med ljudmi. Te lastnosti
so tako mo~ne, da smo pripravljeni `rtvovati tudi svoja ìvljenja.
Ostanimo tak{ni, kot so bili na{i predhodniki, kot smo in èlim,
da bodo tudi na{i nasledniki, ki bodo nadaljevali to plemenito
poslanstvo v slu`bi ljudstva.
Leta 1995 je PGD Zabreznica praznovalo 100-letnico svojega
delovanja. Od Gasilske zveze Slovenije je prejelo zlati znak. Praznovanje, ki je trajalo tri dni, se je za~ela 30. junija, natanko 100
let po ustanovitvi. Obsegalo je otvoritev poàrnega bazena v Zabreznici in otvoritev obnovljenega gasilskega doma, tekmovanje
Pavel Burja, VG^ org. II
Foto: arhiv PGD Zabreznica
19
Upokojenci
îli in zdravi starosti naproti
Projekt 3 FIT – îli in zdravi starosti naproti, namenjen promociji zdravja starej{ih od 55 let, je v
ob~ini @irovnica dobro sprejet. Projekt , ki ga vodi
Ljudska univerza Jesenice, poteka v sedmih ob~inah
Zgornje Gorenjske, sofinanciran je iz Norve{kega
finan~nega mehanizma.
V ob~ini @irovnica je projekt 3 FIT zelo pozitivno sprejet,
kar dokazuje tudi velika udele`ba na individualnih pogovorih – prvem delu projekta. Zaklju~ne ugotovitve o stanju
na podro~ju ohranjanja zdravja starej{ih v ob~ini bomo
predstavili na sre~anju, ki bo organizirano septembra, pred
za~etkom izvajanja delavnic – drugega dela projekta. @e v
tej fazi pa ugotavljamo, da projekt odli~no te~e predvsem
zaradi izredno dobre organiziranosti dru{tva upokojencev
in sodelovanja med vsemi klju~nimi akterji. Rezultati kaèjo,
da so prebivalci ob~ine @irovnica starej{i od 55 let aktivni
na podro~jih {porta, kulture in izobraèvanja, kar pozitivno
vpliva na ohranjanje zdravja. Za nas {e pomembnej{a pa je
ugotovitev, da udeleènci èlijo pridobiti dodatna znanja
in spretnosti, s katerimi bodo ohranjali svoje zdravje.
@e sedaj vse ob~ane starej{e od 55 let vabimo k vpisu v delavnice, ki bodo v @irovnici potekale v ~asu od konca septembra 2015 do marca 2016, in sicer dvakrat tedensko
v popoldanskem ~asu. Za ve~ informacij pokli~ite lokalne
promotorje zdravja Ferda Kiklja (031 263 662), Janeza
Ferjana (041 677 815) ali Ivanko Zupan (040 978 464).
Kot partnerji so v projekt vklju~ene ob~ine, dru{tva upokojencev in domovi za starej{e, s ~imer se vzpostavlja mreà,
ki zagotavlja u~inkovito, strokovno in trajnostno izvajanje
programa ohranjanja zdravja starej{ih. Od aprila do junija so v vseh ob~inah potekali individualni pogovori z zainteresiranimi posamezniki. V ob~ini @irovnica so prostori
dru{tva upokojencev nudili prijetno okolje za spro{~ene
pogovore, ki so jih izvajali strokovnjaki gerontologije, medicine, prehrane in {porta. @e med usmerjenimi pogovori
se je mnogokrat pokazala potreba po svetovanju, ki je bilo
v veliki meri izvedeno na kraju samem, po potrebi pa smo
posameznike napotili tudi na ustrezno dodatno svetovanje,
predvsem s podro~ij zdravja, gibanja, prehrane in socialnega varstva. Individualni pogovori so povpre~no trajali eno
uro. Na osnovi izpolnjenih vpra{alnikov in opravljenih pogovorov so strokovnjaki za vsakega posameznika pripravili
individualni na~rt ohranjanja zdravja.
mag. Maja Radinovi~ Hajdi~, vodja projekta, in Karmen Romih, mag.
zdravstvene nege, vodja strokovne skupine projekta
[portno rekreativne in tekmovalne dejavnosti DU@ v letu 2015
Streljanje, Javornik: sodelovalo je 26 tekmovalcev (6
ènsk in 20 mo{kih), kot dru{tvo smo osvojili 5. mesto.
Tenis, Kranjska Gora: pomerilo se je pet mo{kih dvojic,
kot dru{tvo smo osvojili 2. mesto, posami~no pa je na{
dvojec [ebjani~-Poljan{ek osvojil 3. mesto.
Kolesarjenje, Dovje-Mojstrana: 40 kolesarjev (24
mo{kih in 16 ènsk) se je podalo na progo od Mojstrane
do gosti{~a Pehta v Kranjski Gori. Iz DU@ nas je bilo 9, za
celo pot smo opravili okoli 80 km.
^lani DU@ smo bili v prvi polovici leta aktivni v rekreativnih in tekmovalnih dejavnostih. Kot vedno
smo se udeleìli vseh tekmovanj, ki jih organiziramo DU iz
nekdanje ob~ine Jesenice, Rate~e-Planica, Kranjska Gora,
Mojstrana, Jesenice, Javornik-Koro{ka Bela in @irovnica, do
lanskega leta zdruèna v MZDU Jesenice. Leto{nje pomladi smo se predstavniki vseh navedenih dru{tev dogovorili
o organizaciji meddru{tvenih rekreativno-{portnih iger za
leto 2015 v mesecu maju in si porazdelili organizacijo posameznih tekmovanj.
Pikado, Rate~e: v 12 ekipah je sodelovalo 27 tekmovalcev in 21 tekmovalk. Med mo{kim je Anton Pazlar dosegel
6. mesto in med ènskami Anica Krì~ 2. mesto.
Kegljanje na asfaltu, Jesenice: tekmovalo je 8 ekip – 10
tekmovalk in 20 tekmovalcev. Kot dru{tvo smo z mo{ko
ekipo osvojili skupno 3. mesto, med posamezniki je Franc
P{enica osvojil 3. mesto.
[ah, @irovnica: sodelovalo je 17 tekmovalcev. Kot
dru{tvo smo osvojili 3. mesto, med posamezniki je Marjan
Lu`nik osvojil 3. mesto.
Kegljanje z nihajno kroglo, Mojstrana: sodelovalo je
51 tekmovalcev (28 ènsk in 23 mo{kih). Kot dru{tvo smo
zasedli 4. mesto in Anica Krì~ med ènskami posamezno
prav tako 4. mesto.
Balinanje, Jesenice: pomerilo se je 6 ènskih in 6 mo{kih
~etvork (48 tekmovalcev).
Namizni tenis, Koro{ka Bela: sodelovalo je 15 tekmovalcev, kot dru{tvo smo osvojili 3. mesto.
Prehodni pokal za naj{tevil~nej{o udele`bo na tekmovanjih v
rokah ~lanov DU@
Pohod in organizacijo zaklju~nega sre~anja smo
leto{nje leto prevzeli @irovni~ani pod vodstvom Draga
20
Upokojenci
Kolesarjenje po Prekmurju
Kajdià. Pohod je potekal od jezera v Zavrhu po Rudni
poti ~ez Smolnik do Ajdne in nazaj do Lovskega doma,
udeleìlo se ga je 31 pohodnikov, 13 iz DU@. V domu je
potekal tudi zaklju~ek MR[I. Koordinator iger g. Zvone Mikli~ je podelil pokale najbolj{im trem ekipam za doseène
rezultate na igrah za leto 2015. Na{e dru{tvo je prejelo
prehodni pokal za naj{tevil~nej{o udele`bo na vseh tekmovanjih, kolesarjenju in pohodu. Predsednik DU@ g.
Zdravko Malnar je g. Mikli~u izro~il posebno zahvalo –
priznanje za ves trud pri vodenju in organizaciji teh iger.
^lani kolesarske sekcije DU@ smo si è nekaj ~asa èleli, da
bi s kolesi spoznali najvzhodnej{i del na{e lepe Slovenije.
Leto{njega junija nam je to èljo uspelo uresni~iti. @e pred
{esto uro zjutraj smo se zbrali na Breznici, saj nas je ~akala
250 km dolga vo`nja do Prekmurja. Pri [injorju v Martjancih smo se hitro razloìli in malo ~ez deveto è sedeli na
kolesih. Pot nas je vodila najprej do prelepe Ple~nikove cerkve v Bogojini, nato do Bukovni{kega jezera, kjer smo se
umili z zdravilno vodo sv. Vida in si jo nato~ili za nadaljnjo
pot, saj je kar dobro pripekalo.
Udeleìli pa smo se tudi tekmovanj pod okriljem PZDU Gorenjske, in sicer v naslednjih disciplinah:
Smu~anje, Senoète v Bohinju: tekmovanja v veleslalomu in teku na smu~eh se je udeleìlo 9 na{ih tekmovalcev.
V tekih je Stane Rakar v kategoriji do 65 let osvojil 2. mesto in Bernarda Resman v svoji kategoriji 3. mesto.
Pomerili smo se tudi v kegljanju na asfaltu v Kranju, v pikadu v Kamniku, kegljanju z nihajno kroglo v Rate~ah, namiznem tenisu v Trì~u (Ivo Bor{tnik dosegel 1. mesto v
kategoriji igralcev nad 75 let), balinanju v [en~urju, tenisu
v Kranju in v {ahu na Jesenicah (Marjan Lu`nik dosegel
6. mesto med 42 {ahisti). Sodelovali smo na sre~anju kolesarjev v [kofji Loki, za pohod v Bohinju {e ~akamo termin, nismo pa se udeleìli tekmovanj v streljanju z zra~no
pu{ko, plavanju in prstometu.
Pri Copekovem mlinu na potoku ^rnec smo v romanti~nem
okolju pomalicali, nato pa se obrnili na jug, proti Muri.
V Iàkovcih, na Otoku ljubezni, smo ob~udovali njeno
mogo~nost, si ogledali edini plavajo~i mlin, nato pa se
vrnili v Martjance. Prijazni gostitelji so nam za ve~erjo pripravili odli~en bogra~ v kotli~kih, za posladek pa {e gibanico. Da ne bi {li prezgodaj spat, smo se pomerili {e v
prstometu in se sprehodili skozi Martjance.
Drugi dan smo se odpeljali proti Ledavskemu jezeru, ki je
pravzaprav protipoplavno jezero za Mursko Soboto, nato
pa ~ez hrib~ke do gradu Grad, ki naj bi neko~ imel kar
365 sob. V gozdu pred gradom smo pomalicali Franckino
zasko in prekmurski kruh, si malo oddahnili po dolgem
klancu, nato pa se mimo ne{teto krajev na -ci odpeljali na
izhodi{~e.
Prvi dan je bila pot bolj ravninska, vodila je po kolesarskih stezah med ìtnimi polji, drugi dan pa med gri~ki po
manj prometnih cestah. Moramo pa pohvaliti obzirnost
tamkaj{njih voznikov do nas, kolesarjev. Pred odhodom
domov smo si v Prekmurju {e malce privezali du{o. Dokazali smo si, da zmoremo tudi dva dneva kolesarjenja,
naredili smo 131 km. Bravo mi!
Ob koncu tekmovalne sezone smo 13. junija organizirali
piknik za vse ~lane DU@. Na prostoru KK Stol se nas je zbralo 88. V prijetnem vzdu{ju smo ob hrani in pija~i zadràli
ve~ ur z obljubo, da se prihodnje leto spet sre~amo. Vsem
udeleèncem tekmovanj in sre~anj se v imenu DU@ iskreno
zahvaljujem za sodelovanje na tekmovanjih in jim ~estitam za doseène rezultate.
Matev` êmaàr, sekcija za {port in rekreacijo
Slovenske gore in planinsko cvetje
V ponedeljek, 8. junija,
nam je v Gosti{~u Osvald
predaval Pavel Dimitrov,
velik poznavalec na{ih in
tujih gora.
Pavel Dimitrov je ~astni ~lan
GRS Jesenice, bil je vrhunski
alpinist in himalajec. Veliko
svojega ~asa je namenil obnovi planinskih domov. V svojem
predavanju je poslu{alcem
predstavil svoj pogled na gore
in ljudi, povezane z gorami.
Pavel Dimitrov
Veliko pozornost je pri tem
namenil planinskemu cvetju, ki ga sre~ujemo v na{ih gorah, v svoji zadnji knjigi pa ga je zelo lepo opisala tudi
na{a ~lanica dr. Nada Praprotnik.
Slavko Langus
Beograd in Malta malo druga~e
V dana{njem hitrem tempu ìvljenja imata {port in
rekreacija vedno ve~ji pomen. Ne samo v vsakdanjem ìvljenju, ampak tudi na dopustu.
[portni turizem omogo~a aktivno preìvljanje dopusta in
»polnjenje baterij« s pohodni{tvom, gorni{tvom, kolesarjenjem … Lahko pa je razlog za turisti~no potovanje tudi
udele`ba na {portni prireditvi. Za turiste, ki upo{tevajo
Ferdo Kikelj
21
Upokojenci
Obisk pri slavljenki Ani Medja
na~ela zdravega na~ina ìvljenja, so vedno bolj priljubljeni
turisti~ni kraji, ki jim to omogo~ajo.
O tej obliki turizma je 11. maja v dvorani gosti{~a Osvald
spregovorila ga. Maja Zupan. V predavanju z naslovom
Beograd in Malta malo druga~e – za zdrav ìvljenjski slog
je opisala svoji pol maratonski teka{ki izku{nji, ki ju je
dopolnila s turisti~nim raziskovanjem Beograda in Malte. Udeleènci smo se ob pripovedovanju in fotografijah
sprehodili skozi pomembne turisti~ne znamenitosti glavnega mesta na{e nekdanje dràve in osveìli marsikateri
podatek o njenem zgodovinskem razvoju. Drugi del predavanja je bil namenjen turisti~nim zanimivostim Malte in
na~inu ìvljenja na otoku.
V imenu Sekcije za kulturo in izobraèvanje pri DU @irovnica se zahvaljujem ge. Maji Zupan za zelo dobro pripravljeno potopisno predavanje in u~encem Glasbene {ole
Jesenice za prisr~no izveden glasbeni uvod v predavanje,
s katerega je sicer ne veliko {tevilo poslu{alcev od{lo zelo
zadovoljnih.
Gospa Ana Medja iz @irovnice je v juniju praznovala ~astitljivi 98. rojstni dan. Na njen praznik so jo obiskali ùpan
Leopold Poga~ar in predstavniki Dru{tva upokojencev
@irovnica ter ji zaèleli {e veliko zdravja in nasmejanih dni.
Gospa Ana zadnja leta sicer ìvi v Domu dr. Janka Benedika v Radovljici, vendar so gospo za njen praznik pripeljali
v doma~i kraj. V mladih letih je delala kot varu{ka otrok,
nato kot prodajalka v trafiki v @irovnici, poleg svojega dela
pa je pomagala tudi v vrtnariji Fonzija Kali{nika. Danes
Ana {e vedno zelo rada kva~ka.
Gospe Ani Medja {e enkrat iskreno ~estitamo in ji èlimo
veliko lepih dni v dru`bi njenih doma~ih in sostanovalcev
iz doma.
Jana Zupan
Vo{~ili smo
V @irovnici je 31. maja dopolnila 93 let gospa Regina Mati~. Z zaupnico Magdo @emlja sva jo obiskali v
Zavodu sv. Martina v Srednji vasi, kjer je v oskrbi zaradi
teàv z zdravjem. Gospa Regina se v domu dobro po~uti
in {e vedno rada plete. S ponosom nama pokaè pleteno
oblekico za novorojen~ka, njene pletenine so razstavljene
tudi v domu. Zaèleli sva ji vse najbolj{e, najinega obiska
je bila zelo vesela.
Helena âde`
Na Selu je 7. junija dopolnil 90 let gospod Branko Poga~ar. Obiskali sva ga z zaupnico Zinko Be{ter,
mu vo{~ili in mu izro~ili skromno darilo za rojstni dan.
Druènje v krogu njegovih doma~ih je bilo prijetno. Gospod Branko je dobro seznanjen z dogajanjem v okolici,
z zanimanjem sva mu prisluhnili in mu zaèleli dobrega
po~utja.
Srebrna plaketa ZZB NOB Slovenije
Boù Janeì~u
Boò Janeì~ je za
predano in zelo
uspe{no delo v
OO ZB za vrednote NOB @irovnica prejel srebrno
plaketo ZZB NOB
Slovenije.
Boò Janeì~ je
aktiven
~lan
in
podpredsednik organizacije
borcev
v @irovnici. Dal je
pobudo za obnovo Titove vasi in kljub dvomom nekaterih za
uresni~itev ideje pridobil ~lane organizacije, mladino, gasilce in
druge sodelavce. Tudi sam je neumorno sodeloval pri obnovi
vasi. Boò je prav tako pobudnik in vodja pohoda Po poti spomina, ki ga OO ZB za vrednote NOB @irovnica zadnja leta organizira ob spominskem dnevu Ob~ine @irovnica. Je tudi zvest
obiskovalec prireditev posve~enih spominu na NOB od Beograda
do Kumrovca in v Sloveniji.
Plaketo je Boù izro~il dr. Aleksander Klinar, predsednik ZZB
NOB Jesenice, na 1. pohodu v Titovo vas in na Mali vrh, 23.
maja v Zavr{nici.
Na Bregu je 14. junija dopolnila 90 let gospa Elizabeta Pertovt. Z zaupnico Vojko Legat sva jo obiskali, ji
vo{~ili in jo obdarili. Skupaj z njeno h~erko Zdenko in vnukinjo Petro smo preìvele prijetno urico in gospe Elizabeti,
ki je hvale`na za vsako pozornost, polep{ale popoldne.
V Mostah je 19. junija 6. dopolnil 91 let gospod
Franc Kova~. Obiskali in vo{~ili sva mu z zaupnico Olgo
Verbi~. Oba z èno sta bolj slabega zdravja, zato potrebujeta precej pomo~i pri vsakodnevnih opravilih. Sprejela sta
naju z veseljem, saj je vsaka popestritev dneva dobrodo{la.
V Mostah je 22. junija dopolnil 93 let gospod Alojzij
Anderle. Zaradi zdravstvenih teàv ne more ìveti sam,
zato è nekaj mesecev biva v Domu dr. Janka Benedika,
kjer sem ga obiskala in mu vo{~ila. Hvaleèn je bil za pozornost na{ega dru{tva in prijetno sva poklepetala.
Vsem slavljencem iskrene ~estitke, naj jim bo zdravje naklonjeno, doma~im se z zaupnicami zahvaljujemo za prijaznost.
Majda Gri~ar
Jerca Ti~ar
22
Borci / Vrtnarski koti~ekkoti~ek
Prvi pohod v Titovo vas in na Mali vrh
so predhodno nekatere poti o~istili, namestili smerne table in na
obeh ciljnih mestih namestili kovinski kaseti z vpisnima knjigama.
Ciril îro Dolar: » @e nekaj ~asa smo razmi{ljali, kako bi na preprost, nevsiljiv na~in povabili ~im ve~ ljudi v dolino Zavr{nice, da si
ogledajo obnovljeni kulturni spomenik Titovo vas in uìvajo v neokrnjeni naravi. Tako smo se odlo~ili za rekreacijski pohod, za katerega èlimo, da postane tradicionalen, zadnjo soboto ali nedeljo v
mesecu maju. Za~etek in zaklju~ek pohoda je praviloma pri Baru
Zavrh oz. na parkiri{~u ob jezeru, seveda pa je mo`nosti ve~ in izbira prepu{~ena pohodnikom. Osnovna pohodna pot je primerna za
vse, od najmlaj{ih do starej{ih, zanjo potrebujemo pribli`no tri ure
in pol.«
Z razli~nih izhodi{~nih to~k so se po »{templjanju« na Malem
vrhu in v Titovi vasi udeleènci zbrali na skupni zaklju~ni to~ki
pri Baru Zavrh, na zavrhovem golaù. ^lani OO ZB za vrednote
NOB @irovnica so prireditev pripravili v sodelovanju s Planinskim
dru{tvom @irovnica, TVD Partizan @irovnica in Barom Zavrh.
^lani Zveze borcev za vrednote NOB @irovnica so 24. maja
ob~ane povabili na rekreacijski pohod v Titovo vas in na
Mali vrh. Na pot se je odpravilo blizu 60 pohodnikov.
V Titovo vas in na Mali vrh vodi ve~ steza z obeh strani Rebra,
tako so pohodniki ubirali razli~ne poti po svoji izbiri. Organizatorji
Polona Kus
Na biodinami~ni kmetiji Zavodnik na Bregu
V vrtnarskem koti~ku tokrat ne svetujemo, temve~ predstavljamo biodinami~no kmetijo Franca Zavodnika in Elvire
Devetak na Bregu. Morda se po nasvet k njima odpravite sami.
rajo biti samozadostne, nikoli niso specializirane samo za eno
podro~je.
Zgodba biodinami~ne kmetije na Bregu se je za~ela v Avstraliji,
pripoveduje Franc, kjer sta pri{la v stik z aborigini, njihovo miselnostjo in energijo. »Po vrnitvi sem bil odlo~en, da bova kupila
zemljo in jo obdelovala. Rojen sem na Bregu, v ìvljenju sem se
mnogokrat selil, a Stol mi je bil vedno pred o~mi, sem me je vleklo. Ko se je pokazala prilo`nost, sem tu kupil zemljo in zapustil
poslovni svet.
Takrat, pred 15 leti, sem vedel le, da ho~em kmetovati, in to
brez kemije. Pri~el sem s sadjem, kupil goro knjig o ekolo{kem
kmetovanju in ni~ »kapiral«, dokler nisem na{el setvenega koledarja, ki me je pripeljal do dru{tva za biodinamiko Ajda in vedel
sem, da je to tisto, kar i{~em. Kasneje sem sodeloval pri ustanovitvi dru{tva Ajda za Gorenjsko in vodil zavoda Demeter, ki je
skrbel za strokovno podporo biodinami~nim kmetom in pomo~
pri pridobivanju mednarodnega certifikata Demeter.«
Omenili ste pripravke?
Pripravki v biodinamki sluìjo za dognojevanje in za{~ito rastlin
pred boleznimi in {kodljivci, narejeni so iz rastlin in mineralov.
Uporabljajo se v majhnih koli~inah, zato jih izdelujemo v okviru
dru{tva Ajda skupaj in potem razdelimo ~lanom. Na Gorenjskem
so tenutno tri biodinami~ne kmetije.
Kmetija Zavodnik obsega 1,3 ha zemlje. Franc in Elvira imata posajenih okoli 120 sadnih dreves, ìtno njivo in tri njive z vrtninami, gojita ovce, race in gosi, »V kolobarju pridelujeva piro, r` in
ajdo ter najrazli~nej{e vrtnine. Vi{ek pridelka razdeliva (druìna
je velika:) in prodava. Vsak petek popoldan in ob sobotah imamo dan odprih vrat. Kdorkoli èli, lahko pride, kupi, kar je na
voljo, si ogleda, kar ga zanima … Kmetija je vzor~na, sluì tudi
izobraèvanju in veseli nas, da se za biodinamiko najbolj zanimajo mladi star{i.
Kaj je biodinamika?
Biodinamika je kmetovanje na{ih dedkov in babic. Pred 2. svetovno vojno ti niso poznali nobene kemije, pri kmetovanju so se
ravnali po kozmusu, luni … Za bolj{o orientacijo so è davno
spoznane naravne kozmi~ne ritme povezali s cerkvenim koledarjem. Bistvo pri na{em na~inu kmetovanja je, da biodinami~na
kmetija predstavlja zaklju~en krog. Imeti mora ljudi, ki to èlijo
delati, imeti mora ìvali in rastline. Vse to se prepleta. Imam
ovce, da mi popasejo travnike in jih pognojijo. Travo, ki ponovno
zraste, pokosim, ovce jo pozimi pojejo, ustvarijo gnoj, s katerim spomladi naredim kompostne kupe, jim dodam pripravke
in jeseni imam kompost za gnojenje. Biodinami~ne kmetije mo-
Vse pa se za~ne s semeni …
Na{i predniki so imeli svoje preizku{eno seme, ki so ga znali pridelati, uporabiti in shraniti. Biodinamiki stremimo k temu. Mnoge dràve v Evropi so poskrbele, da imajo vsaj eno ustanovo, ki
se strokovno ukvarja z razvojem, u~enjem in spremljanjem kmetov pri pridelavi semen. To je pri nas v povojih, vendar se premika, kar je zelo pomembno, saj so semena temelj kmetovanja.
Polona Kus
23
[port
4. tek Pod svobodnim soncem
Zavod za turizem in kulturo @irovnica je 23. maja priredil
4. tek Pod svobodnim soncem, ki zdruùje gibanje in kulturo. Po Poti kulturne dedi{~ine je v deèvni soboti teklo
118 teka~ev.
Absolutni zmagovalci v mo{ki in ènski kategoriji
bila, glede na vremenske pogoje, nad pri~akovanji, posebej pa
smo veseli, da so doma~ini ob progi teka~e glasno vzpodbujali.
Za ve~ kot tretjino ve~ja udele`ba v primerjavi z lanskim letom
zgovorno kaè, da delamo v pravi smeri. Ogromno promocije je
bilo narejene »od ust do ust« in prepri~ana sem, da je to prava
pot. Ob tem pa res lepa hvala vsem sponzorjem in prostovoljcem, brez katerih dogodka ne bi bilo.«
[tart …
Prvi tek Pod svobodnim soncem, posve~en spominu na Franca
Sale{kega Fin`garja, je potekal ob 50. obletnici pisateljeve smrti,
2. junija 2012. Tedaj se je na sedemkilometrski progi pomerilo
49 teka~ev. [tevilo udeleèncev se je do danes krepko podvojilo,
organizatorji pa so v lanskem letu spremenili tudi prvotno traso,
ki sedaj meri 10,7 km in je speljana mimo muzejskih hi{ na Poti
kulturne dedi{~ine.
Tudi 4. ponovitev teka so otvorili otroci, ki so pretekli 200, 600
oz. 900 m dolgo progo in ob prihodu v cilj vsi prejeli lesene medalje. Konkurenca odraslih je bila tokrat mednarodno obarvana.
Med doma~ini in teka~i iz okoli{kih krajev sta se namre~ zna{la
tudi temnopolta teka~a s Kube. V skupni razvrstitvi so se na prva
tri mesta uvrstili Tina Klinar (46:43), Anica Klinar (47:38) in Jana
Vouk (47:54) ter Janez Mulej (37:00), Pavel Debeljak (39:58) in
Rok Grilc (40:50).
Direktorica ZTK @irovnica, Maja Zupan: »Vsako leto poskrbimo, da tek Pod svobodnim soncem ponudi nekaj ve~.
Teka~i 4. teka so uìvali v branju spodbudnih verzov izbranih iz
Pre{ernovih del, ki smo jih namestili ob progi. Na {tartno ciljnem
prostoru smo poskrbeli za predstavitev teka{ke opreme, dobrih
14 dni pred prireditvijo pa {e za trening na trasi teka pod vodstvom priznanega u~itelja teka Klemena Dolenca. Udele`ba je
Za okrep~ilo v cilju, na prireditvenem prostoru KK Stol, so organizatorji pripravili pe~eno ka{o, najbolj{i v posameznih kategorijah so prejeli lesena odli~ja in iz`rebanci tudi knji`na darila.
Polona Kus
Uspe{na v skvo{u
Spining dan v Zavr{nici
Na mladinskem skvo{ dràvnem prvenstvu je Timotej
Jenko osvojil naslov najbolj{ega v dràvi, Leon Leho pa
naslov dràvnega podprvaka.
Leon tekmuje v kategoriji
do 13 let in Timotej v kategoriji do 11 let, oba sta
~lana Squash kluba Lesce
Bled. Leon ìvi na Selu in
obiskuje Osnovno {olo
@irovnica, Timotej ìvi v
Kopru in na Selu obiskuje
babico. Na mladinskem
skvo{ dràvnem prvenstvu
16. maja v Ljubljani sta se
Timotej in Leon
mlada tekmovalca odli~no
odrezala. Timotej je naslov prvaka osvojil kot novinec v skvo{u,
Leon pa je za dve mesti izbolj{al svojo lanskoletno uvrstitev. Na
prvenstvu se je pomerilo skupno 37 tekmovalcev v devetih kategorijah. ^lani Squash kluba Lesce Bled so osvojili kar 10 medalj.
^lani KK Zavr{nica so se 17. maja udeleìli promocijskega
dneva spininga pred barom Zavrh, ki je potekalo v sodelovanju z ZTK @irovnica.
Kolesa in vodenje je prispeval @iga Gali~i~. Spinig
vadba se ponavadi izvaja
na posebnih sobnih kolesih v zaprtih prostorih,
vendar smo se za ve~jo
razpoznavnost te zvrsti
kolesarjenja odlo~ili narediti spinig v lepi dolini Zavr{nice.Tako smo ob taktih glasbe od
11. pa do 12. ure ~lani KK Zavr{nica vrteli pedala in poèli kar
nekaj zanimanja obiskovalcev. Kasneje pa sledilo {e dve uri vodene vadbe pod strokovnim o~esom izku{enega @ige Gali~i~a,
ki vadbo izvaja v hladnej{ih mesecih na Bledu. V klubu upamo
da se ta zvrst kolesarjenja prime, saj je izvrstna priprava na spomladanske mesece, ko zajahamo pravo kolo. Mi bomo gonili
dvakrat na teden od oktobra dalje, kaj pa vi?
P. K.
@iga Blatnik
24
[port
Manj{i skakalnici v Glenci v novi preobleki
stopali tako na doma~ih
pokalnih kot mednarodnih tekmah Alpe Adria
(Trì~, Celovec). Dosegli
so zavidljive uspehe oz.
mesta, v trenutnem skupnem se{tevku tekem
Alpe Adria smo na prvem mestu.
^lanom SSD Stol @irovnica uspela obnova manj{ih skakalnic v Glenci, ìrovni{ki skakalci trenutno na vodilnem
mestu v skupnem se{tevku tekem Alpe Adria.
Rezultati
De~ki in deklice – 9:
Ambro` Peternel 1.,2. in
4.; Alexei Urevc 4.,4. in Otvoritev obnovljenih skakalnic –
5.; @an Anì~ 5.,5. in 8.; Sebastijan Zupan in Borut Rep
Nik Jagodic 8.,10. in 19.;
Tiffany Bergelj 5., 9.; Ana Krmelj 7., 10.; Vid Berlot 15.; Veronika
Lu`nik dvakrat 13. mesto; Niklas Krek 10.
De~ki in deklice – 10, 11: Nik Hebrle 1.,2. in 4.; Alja` Zupan
3. in dvakrat 1.; Tone Petek 4.,9.; Domen Lu`nik 10.,13. in 14.;
Andra` Vere{ 12.; @an Krì{nik 15. in 16.; Nejc Jan{a 20. in 24.;
Jaka Horvat 22.; Matic Krmelj 10. in 12.; Maj Pagon 12.; Taja
Sitar 14. in 18. mesto.
Pokalna tekmovanja
De~ki in deklice – 12, 13: Ta{a Gregorec dvakrat 5. in 8. mesto.
De~ki in deklice – 14, 15: Marcel Rep dvakrat 6.; Tja{ Grilc 4.
in 7.; O`bej Modrijan 7. in 16. mesto.
Mladinci – 16, 18: Vid Petek 19.; [tefan Sever 23. mesto.
Mladinci – 20: Jernej Silvester 11. mesto.
^lani – Rok Justin 10. mesto.
Na delovni akciji za obnovo skakalinic
Zanesenjakom, ~lanom SSD Stol @irovnica, se je èlja po koreniti obnovi skakalnic v Glenci porajala vrsto let. Z aktivnim
zbiranjem sponzorskih in donatorskih sredstev ter ob finan~ni
pomo~i Ob~ine @irovnica, se je projekt novembra lani kon~no
pri~el udejanjati. Najprej smo z zemeljskimi deli temeljito spremenili dosko~i{~e skakalnic z namenom, da è v zimski sezoni
preizkusimo novi profil.
Z deli smo nadaljevali zgodaj spomladi. Po vrsti delovnih akcij,
v katerih so star{i nadobudnih skakalcev z veliko zagnanostjo
vsakodnevno izbolj{evali izgled Glence, se je le ta v kon~ni lu~i
pokazala v sredini maja. Sve~ana otvoritev je potekala zadnjo
soboto v maju, trak pa sta prerezala podùpan ob~ine Sebastjan
Zupan in predsednik kluba Borut Rep.
êstitke vsem tekmovalcem in trenerjem za spodbudne rezultate, obenem se v imenu Upravnega odbora SSD Stol @irovnica
{e enkrat zahvaljujem Ob~ini @irovnica, sponzorjem/donatorjem
(KOV d.o.o.) ter star{em in trenerjem, ki so z vztrajnim delom
oziroma finan~no pomo~jo pripomogli k lep{emu izgledu skakalnega centra. Ob koncu {olskega leta pa u~encem ter dijakom
èlim ~im ve~ prijetnih in aktivnih po~itni{kih dni.
Vsekakor v tem ~asu na{i tekmovalci niso po~ivali. Prikraj{ani
za tehni~ni del, so v tem ~asu nadgrajevali kondicijske treninge. S tekmami v preteklih vikendih smo è krepko zakorakali v
poletno sezono, ki se bo s koncem junija za mesec dni prekinila. Na{i tekmovalci, od najmlaj{ih pa vse do ~lanov, so na-
Bo{tjan Modrijan
XC Zavr{nica
kros (XC). Kljub vremenskim razmeram, ki niso bile ravno idealne, predvsem starej{e kategorije so tekmovale v
deèvnem in hladnem vremenu, se je na progo podalo
123 tekmovalk in tekmovalcev v 8 razli~nih kategorijah.
Trasa proge, dolga 2,8 km je bila letos v veliki meri spremenjena.
Postala je atraktivnej{a tako za tekmovalce kot tudi za gledalce,
ki se jih je razmeram navkljub nabralo kar lepo {tevilo. Dirko
sta dodatno popestrila voda in blato, zaradi ~esar je bila proga
{e bolj tehni~no zahtevna in je hitro lo~ila bolj{e kolesarje od
ostalih.
Od doma~ih tekmovalcev so se najbolje izkazali Matej Kerec s 5.
mestom v kategoriji pod 11 let, Sergej Peternel s 6. mestom v
kategoriji pod 15 let ter Primo` Ravnihar prav tako s 5. mestom
v kategoriji open. êstitke in pohvale tudi vsem ostalim tekmovalkam in tekmovalcem.
Po mnenju organizatorja, Kolesarskega kluba Zavr{nica, je prireditev odli~no uspela in è se veselijo organizacije tekmovanja v
prihodnjem letu.
V Soboto, 20. junija, se je v dolini Zavr{nice odvijala gorsko kolesarska dirka za pokal mladih Slovenije v disciplini
Ga{per Kos
Sergej Peternel v hudem nalivu
25
[port
Na Vr{i~ s ponijem
Karateisti drugi~ osvojili dràvni
pokal
V soboto, 6. junija je v Kranjski Gori potekal prvi kolesarski spektakel Red Bull Goni Pony – vzpon na Vr{i~ z
legendarnimi 20-colskimi Pony kolesi.
Poniji so v dneh pred tekmovanjem postali ena izmed najbolj iskanih besed na Bolhi.
Iskanju starega »rogovca« se
je pridruìl tudi dobro znani
ka{arski rekreativec Toma`
Dolar, Fojov iz Doslov~. »Preklical sem pol Slovenije in ga
nekaj dni pred vzponom kupil
v Kranju. Kolo je bilo solidno
ohranjeno, popravil sem mu
le gonilko in se za trening
zapeljal v Zavr{nico. Na {tartu Goni Pony sem se prebil
v ospredje, a è na prvi serpentini sem imel malo smole,
saj sem izgubil bidon. Moral
sem se spustiti nekaj metrov
in takrat sta mi vodilna tekmovalca pobegnila. S cik-cak vo`njo sem ~im hitreje posku{al
priti v cilj, na nekaterih odsekih pa je bila hoja hitrej{a od vo`nje.
Vzpon sem zaklju~il kot tretji s ~asom 49.49, ~esar res nisem
pri~akoval.«
Po zahtevnem vzponu je sledil zanimiv in ni~ manj zahteven
spust. Nad mnoìco Ponyjev se je valil oblak dima, ki so ga
povzro~ale torpedo zavore, pokale so zra~nice, {kripalo je, a
kot pravi Toma`: »Spremljalo nas je odli~no razpoloènje vseh
udeleèncev. Prireditev mi je bila zelo v{e~, ~e bo postala tradicionalna, se je bom tudi v prihodnje z veseljem udeleìl.«
Ekipa tekmovalcev Karate kluba Mi-Ki je na 12. dràvnem
prvenstvu v tradicionalnem karateju è drugi~ zapored
osvojila naslov absolutnih dràvnih prvakov. Prvenstvo
je potekalo 12. maja v Litiji.
Vsak ima svojo pot.
Uspeh pri~a o kakovostnem delu kluba, ki è 6 let uspe{no deluje v ob~inah Jesenice in @irovnica.
Trenerji poudarjajo, da karate ni le tekmovalni {port, pa~ pa tudi
borilna ve{~ina, ki skupaj s {olo in star{i bistveno pripomore k
vzgoji in disciplini otrok. Karate krepi zna~aj, je pot k iskrenosti,
razvija stabilen duh, u~i spo{tovati in razvija samokontrolo. S
pove~anjem ob~utka notranje mo~i, ki ga pridobimo s pravilnim treningom, se izgubi razlog za dokazovanje mo~i navzven,
pove~a se nadzor nad agresijo. Ne nazadnje ima karate tudi
fizi~ne rezultate, kot so pro`nost, gib~nost in mo~.
Na leto{njem dràvnem prvenstvu se je pomerilo 225 tekmovalcev. ^lani kluba Mi-Ki so osvojili 11 zlatih, 7 srebrnih in 9 bronastih odli~ij ter prvo mesto v klubski razvrstitvi. Poleg uspe{nih
nastopov na doma~ih tleh pa se redno vrstijo tudi njihovi uspehi
na mednarodnih turnirjih. Konec maja so se s turnirja v italijanskem Zgoniku z odli~ji v svojih kategorijah vrnili Karin Pazlar, Tja{
Sedminek, Matej Topi~, Matic Pajntar in Danaja Podlipnik.
Ana Dolar
Kam gremo? Na tabooor!
V soboto, 13. junija, se je pri Smoku{kem mostu zbralo 13 nadobudnih cicibanov. Skupaj z vodniki so se poslovili od star{ev in se podali na pot do Doma pri izviru
Zavr{nice, na planinski tabor.
Ob poti smo si ogledali
»velikansko«
mravlji{~e in si ves
~as peli Kek~eve
pesmi. Tako nam
je pot hitreje minila. Sledil je dalj{i
po~itek za malico
pri vikendu gospoda Peljhana, tam
smo dobili tudi pi{kote, ki so bili veliko bolj{i od tistih v dolini
. Do Doma pri izviru Zavr{nice smo pri{li ravno pravi ~as, tik
pred kosilom. Popoldan so ta izku{eni planinci za nas pripravili ì~nico, po kateri smo se spu{~ali z visoke smreke. Z nekaj
spodbude so se v vznemirljivem spustu preizkusili vsi mladi planinci. Veliko smo se igrali in uìvali v naravi, zve~er smo pekli
hrenovke. Naslednji dan smo se odpravili na obisk k sosedom,
v Planinski dom na Zelenici. Nazaj grede smo nabirali ranjak in
plahtico. Seveda pa smo se è veselili prihoda na{ih star{ev. Vsi
sre~ni in polni novih vtisov smo se odpravili v dolino. Drugo leto
pa spet pridemo.
Ekipa Karate kluba Mi-Ki se iskreno zahvaljuje za pomo~ in podporo Ob~ini @irovnica in Osnovni {oli @irovnica, star{em in drugim podpornikom. V mesecu septembru vabijo k vpisu novih
~lanov, ve~ informacij lahko najdete na www.karate-miki.si in
na fb profilu.
P. K.
PD @irovnica vabi na izlet
Dolomiti – PALE
15. in 16. avgust 2015
1. dan − Zahtevnej{a skupina: San Martino di Castrozza –
ì~nica na Col Verde (1965 m) – ferata Bolver-Lugli – Cima Della
Vezzana (3192 m) – Rif. Rosetta Pedrotti (2581 m). Skupaj 8 ur
zahtevne hoje.
Skupina treking: vzpon do ko~e (mo`nost ì~nice) – la`ji pohod
v okolici in vzpon na enega od bli`njih vrhov.
2. dan − Rif. Rosetta Pedrotti (2581 m) – la`ji pohod do ledenika pod La Fradusto (2939 m) – mo`nost vzpona na vrh
– povratek in sestop v dolino (lahko z ì~nico). Skupaj do 5 h
nezahtevne hoje.
Izlet je primeren tudi za druìne, prevoz organiziran z avtobusom.
Dodatne informacije: Boris Madon, boris.madon�telemach.
net, 040 241 737.
Maru{a Oblak in Mojca Hladnik
26
[port
Dan {porta in
zabave v Zavr{nici
Teni{ki te~aj za za~etnike
V mesecu maju in juniju je na teni{kih igri{~ih TVD Partizan potekal za~etni te~aj tenisa. Udeleìlo se ga je 12 otrok, razdeljenih
v dve skupini. Otroci so na igriv na~in spoznali osnove tenisa.
Vadili so zavzeto in se izkazali ne le v teni{ki igri, temve~ tudi v
teni{ki kulturi. Ob koncu te~aja so mladi tenisa~i zasluèno prejeli diplome in se posladkali s sladoledom. Vsem udeleèncem {e
enkrat ~estitam za opravljen teni{ki te~aj in vas, otroke in odrasle, vabim na igri{~a TVD Partizan na teni{ko rekreacijo.
TVD Partizan @irovnica je v soboto, 6. junija, è enajsti~
priredil dan {porta in zabave v Zavrhu v sodelovanju z
ob~ino @irovnica, [portno Unijo ter s pomo~jo OE Zdravstvenega doma Jesenice.
Teni{ka rekreacija za otroke in
odrasle za~etnike
Dragi ljubitelji tenisa in
vsi, ki bi radi izpopolnili
znanje tenisa. Vabim vas,
da se nam v poletnem
~asu pridruìte na teni{kih
igri{~ih TVD Partizan. Termini za rekreacijo ob prisotnosti vaditelja tenisa, z
mo`nostjo u~enja, bodo
potekali posebej za odrasle in otroke. Maksimalno
{tevilo udeleèncev je 8, vadba bo potekala na dveh teni{kih
igri{~ih. Cena enkratnega obiska za odrasle je 5 evrov, za otroke,
{tudente in upokojence pa 3 evre. Prijave za posamezen termin
po{ljite najkasneje 2 dni pred izvedbo na e-naslov jana.brojan@
telemach.net. V primeru de`ja rekreacija tisti dan odpade.
Na igri{~ih v Zavrhu so se ekipe najprej pomerile v odbojki in
malem nogometu. Tekmovali so v dveh kategorijah, do 15 let
in odrasli. @e tradicionalno je ta dan potekal kros v kategoriji
otroci (pred{olski, 1.–3. razred, 4.–6. razred in 7.–9. razred) ter
ènske in mo{ki v kategoriji odraslih. Skupno je tekmovalo 95
udeleèncev.
Vreme nam je bilo letos zelo naklonjeno, saj so tekmovalci,
navija~i ter vsi ostali prireditveni {otor uporabili predvsem za
za{~ito pred soncem. Sonce pa ni motilo mal~kov na napihnjenem toboganu, ki so se spu{~ali po njem, dokler sapa ni po{la
njim ali njihovim star{em.
Termini za otroke (8–14 let)
6. 7. (pon.) 18.00–19.00
8. 7. (sre.) 18.00–19.00
13. 7. (pon.) 18.00–19.00
15. 7. (sre.) 9.00–10.00
20. 7. (pon.) 9.00–10.00
Obiskovalci so na prireditvi lahko brezpla~no testirali svojo telesno pripravljenost na testu hoje dolgem 2 kilometra, kar predstavlja dva kroga okoli jezera v Zavrhu. Ravno tako brezpla~no
je bilo mogo~e preveriti raven sladkorja v krvi, kar so nekateri s
pridom izkoristili. Namre~, ni ga ~ez lastno zdravje.
3. 8. (pon.) 18.00–19.00
5. 8. (sre.) 18.00–19.00
10. 8. (pon.) 18.00–19.00
12. 8. (sre.) 18.00–19.00
26. 8. (sre.) od 9–10.00
Termini za odrasle (in mladostnike nad 15 let)
6. 7. (pon.) 19.00–20.00
3. 8. (pon.) od 19.00–20.00
8. 7. (sre.) 19.00–20.00
5. 8. (sre.) 19.00–20.00
13. 7. (pon.) 19.00–20.00
10. 8. (pon.) 19.00–20.00
15. 7. (sre.) 10.00–11.00
12. 8. (sre.) 19.00–20.00
20. 7. (pon.) 10.00–11.00
26. 8. (sre.) 10.00–11.00
Tekmovanje odraslih je bilo povezano s prijavnino. Polovico
zbranega denarja smo namenili za letovanje otrok v Pineti. Vsem
udeleèncem se iskreno zahvaljujemo za njihov prispevek.
V upanju, da prihodnje leto pridobimo kak{nega tekmovalca in
navija~a ve~ ter da na{a prireditev ne bo samo dan {porta, ampak tudi zabave, vas è sedaj prisr~no vabimo k novim izzivom
na dan {porta in zabave 2016.
Veselim se miganja z vami!
Bo{tjan Siko{ek
Jana Madon Brojan
5. ka{arska golažiada
[email protected]
www.zavrh.si
V soboto, 4. julija, so
pri Gregorju v Mostah uspe{no izvedli 5.
ka{arsko golažiado. Z delom je že zgodaj zastavilo
sedem ekip in kaj kmalu
je z Blaži~evega dvori{~a
pri~el pri~el privablajti
vonj po praženi ~ebuli.
Razpoloèna zmagovalca
Vsebino kotli~kov je to~no
ob 14. uri ocenila strokovna komisija. Najbolje sta letos skuhala predstavnika mlaj{e generacije – Matic Sitar s pomo~jo Miha Krevsla. Sicer pa so bili
izvrstni vsi po vrsti in kotli tudi hitro spraznjeni.
Rezervacije za odbojko na mivki, piknik prostore
in nogometno igrišče na št. 040 418 889
27
[port
Najbolj{a droga je òga
Tako dober, da ste svojo poklicno pot kasneje preusmerili s tehni~ne smeri, za svoj prvi {port izbrali odbojko …
Odbojko sem za~el igrati zgodaj. Moj prvi trener je bil Mirko Strnad. Spominjam se, ko smo @irovni~ani igrali proti graditeljem
elektrarne v Mostah. Zraven sem bil s srcem in du{o. Predanost
{portu me je res pripeljala na Visoko {olo za telesno kulturo.
Sicer me nikoli ni zanimala globoka teorija, temve~ raziskovanje
vrhunskega {porta. Zanimalo me je, kako razmi{ljajo svetovni
prvaki in ob tem razvijal svoj na~in dela, ki temelji na trditvi –
Talent in trening je zgodba o uspehu.
Viktor Krevsel, starosta slovenske odbojke, ki je letos dopolnil 80 let, je na leto{njem ob~nem zboru TVD Partizan @irovnica prejel naziv ~astni ~lan. Ob jubileju je izdal
novo knjigo Eti~ni vidiki {porta in kot pravi sam, naredil
inventuro …
Svoj pe~at ste pustili tudi ìrovni{ki odbojki. Doma~a
ekipa se je leta 1960 uvrstila v 1. ligo prav pod va{im
vodstvom, v OK @irovnica pa so se nedavno ponovno razveselili podobnega uspeha.
Nad uspehom sem navdu{en tudi sam. Dana{nji igralci so prav
tako veliki geniji kot so bili tisti »moji«. Zelo sem bil vesel obiska
novih prvoliga{ev ob moji 80-letnici. Prinesli so mi ògo z napisom »Najbolj{a droga je òga«. To razmi{ljanje me zelo veseli.
Ko sem delal v @irovnici, smo poznali tri osnovne rekvizite – {ajtrgo, kramp in lopato. Danes so to avto, mobi in kravata. Internet
je danes nepogre{ljivo orodje, a otroke drì pri miru, da sedijo
ure in ure. Mi smo {li v napad s pesmijo, danes so bolj zaprti.
Leto 2015 je za vas leto obletnic. Poleg ìvljenjskega jubileja praznujete {e mnoge druge.
Drì. Letos praznujem 80 let ìvljenja, 70 let {portne poti, 60 let od
mature, 40 let od prve medalje, ki sem jo z jugoslovansko reprezentanco osvojil kot trener, 30 let odkar sem s [panci osvojil medaljo
kot selektor in 20 let odkar je slovenska reprezentanca, ki sem jo
vodil od osamosvojitve Slovenije do leta 1996, premagala najbolj{e
odbojka{e na svetu in osvojila zlato na tekmovanju Nord Cup.
Ponosen sem, da sem v tem zame pomembnem letu postal
~astni ~lan TVD Partizan @irovnica. Ponosen zato, ker se v @irovnici skriva veliko {tevilo {portnih draguljev. V obdobju zadnjih
sto let v na{i nekdanji skupni ob~ini od Rate~ do Rodin lahko
na{tejemo preko 120 olimpijcev, od tega 15 ali {e kak{nega ve~
iz ob~ine @irovnica ... Grega Benedik, Toma` Dolar, Gorazd Hiti,
Andrej Janc, bratje Pirih in Rodman, so samo nekatera imena,
pri ~emer ne smemo pozabiti na olimpijskega trenerja Janeza
[mitka in olimpijskega sodnika Matevà êmaàrja.
V va{i zadnji knjigi Eti~ni vidiki {porta prvo poglavje namenjate @irovnici. êprav Ljubljan~an po rodu, ki danes ìvi
na Jesenicah, ste na kraj svojega otro{tva zelo navezani.
To je bil najlep{i del mojega ìvljenja. V @irovnico smo se preselili, ko sem bil star dve leti, in jo zapustil dobrih 30 let kasneje.
Rano mladost sem preìvljal brezskrbno, kot Kekec na vasi, dokler ni pri{la vojna. O~e je bil izgnan v Dachau, {tirje otroci smo z
mamo ostali sami. Moja najve~ja vrednota je {e vedno svoboda.
Po vojni smo se vrnili v {ole, {el sem v delovno brigado, ki je bila
svojevrstna izku{nja, za~ela pa se je tudi redna {portna vadba v
obnovljenem Partizanu. Pre{ernov Stane nas je s telovadbo »zastrupil«. Zelo hitro je znal presoditi, kdo ima pravi {portni gen.
Kasneje je bil moj vzornik profesor {porta na srednji tehni~ni
{oli, Milo{ Kosec. Bil je izreden {portnik, deseterobojec. Po njegovem izboru sem bil v petih {olskih reprezantancah, v atletiki,
gimnastiki, odbojki, ko{arki in rokometu. [ole nisem kon~al z
ble{~e~imi ocenami, bil sem pa dober {portnik.
Viktor Krevsel, ~astni ~lan TVD Partizan s prvoliga{i, marec 2015
Dejali ste, da je {tevilka 80 ~as za inventuro. Ste jo naredili?
Sem. Ugotovil sem, da je moje ìvljenje imelo svoj smisel. To
mi potrjujejo prijateljstva, stiki, razpredeni po vsem svetu. Pa
{e vedno je intenzivno. Vsak dan sem v stiku z naravo. Veliko
plavam, salto s pomola mi {e uspe. Kar se ti~e raziskovanja, ne
raziskujem ve~ vrhunstva, temve~, koliko »cukra« imam, kako je
z utripom, kak{no je po~utje … Rad igram tarok in imam dva
vnuka, oba {portnika, s katerima se veliko in rad pogovarjam.
Polona Kus
Prihodnja {tevilka Novic NOVICE
ob~ine @irovnica bo iz{la
v za~etku septembra.
T 04/5801240
OBÎNE @IROVNICA
Ob~ane vabimo, da uredni{tvu posredujejo informacije o svojem delovanju, zanimivostih v okolici ter prispevke za rubrike
Hvalimo/Grajamo, Mnenja bralcev in Mali oglasi.
Moste 31a
4274 @irovnica
Kontaktni podatki uredni{tva:
Medium d.o.o., @irovnica 60c, 4274 @irovnica
novice�medium.si, 04 580 50 20, 040 439 560
28
Reportaà
SAVSKA KOLESARSKA TURA 2015
Celotno kolesarsko odpravo je najbolj fascinirana vas Orubica
na hrva{ko bosanski meji, v kateri je ve~ina prebivalstva brezposelnega, sprejem pa je bil tako veli~asten, kot ga nismo dele`ni
niti doma. Spoznanje, da manj kot ljudje imajo, ve~ nudijo,
se je ponovno izkazalo za resni~no. Kljub rev{~ini pa smo bili
presene~eni nad prisotnostjo WiFi-ja. Le redko smo naleteli na
mesto brez internetne povezave.
Reka Sava in kolesarjenje. Dva velika potenciala za kolesarski turizem, ki povezujeta Slovenijo, Hrva{ko, Bosno in
Hercegovino in Srbijo. Kolesarsko popotovanje ob reki,
skozi katerega doìvljate novo pokrajino, spoznavate
nove ljudi in lokalno kulinariko in se ponovno sre~ate z
bistvom ìvljenja: preprostostjo, veseljem in uìvanjem v
tistem najlep{em, kar nam dani trenutek nudi.
Prav tak{no popotovanje, dolgo
962 km, sem pred dobrim mesecem dni okusila s kolesarji iz
Hrva{ke, Bosne in Hercegovine
ter Srbije. Devet dni smo v okviru
Savske kolesarske ture 2015 pod
pokroviteljstvom Savske komisije
potovali od izvira do izliva Save
v Donavo. V namen spodbujanje
razvoja kolesarskih poti ob Savi
je pot prekolesarilo sedem kolesarjev iz vseh {tirih savskih dràv,
na posameznih odsekih pa so se
Savska kolesarska pot
nam pridruìli kolesarji iz lokalnih
klubov, ùpani in predstavniki lokalnih turisti~nih organizacij.
Skupina, v kateri sem bila edina Slovenka, je popotovanja v
spremstvu spremljevalnega vozila pri~ela pri obeh izvirih v Zelencih in Savici. Prvi in drugi dan smo potovali po Sloveniji. Prijazno
so nas sprejeli v Kranjski Gori, na Jesenicah, v Bohinju, Radovljici,
Kranju, Ljubljani in v Sevnici. Posebej navdu{ena je bila moja kolesarska dru`ba nad daljinsko kolesarsko potjo po Kranjski Gori,
na Jesenicah in v Bohinju, za katero so vsi v en glas dejali: »Pri
nas je to znanstvena fantastika!«
Na{a ekipa v Naravnem rezervatu Zasavica
Kolesarjenje po pokrajinah, cestah in gorskih poteh ~loveku pusti popolnoma druga~en pe~at, kot ~e bi se vozili z avtom. ê
ènska na kolesu v Sloveniji ni prav ni~ posebnega, pa je to v
Bosni in Hercegovini kar ~udno in neobi~ajno. Tako malo stran,
pa tako druga~en je svet.
Nekaj kilometrov pred Br~kim v BIH nas je pri~akala skupina kolesarjev Kolesarskega zdruènja Sv. Nikolaj. Odpeljali so nas do
Save in tam za nas pripravili pravi bosanski piknik.
Na vsej poti me je è od za~etka najbolj skrbela kultura voznikov,
ki je veliko slab{a kot pri nas. @e v Sloveniji vozniki kolesarjev {e
vedno ne jemljejo kot enakovredne udeleènce v cestnem prometu, v biv{ih jugoslovanskih republikah pa je to le {e huje. Na sre~o
je bil med nami zelo izku{en kolesar, ki je s pomo~jo vzvratnega
ogledala spremljal promet in nas zelo dobro vodil ter usmerjal.
Ve~dnevno kolesarjenje vklju~uje tudi dnevni po~itek. Po kosilu
smo vedno poiskali park ali zelenico, kjer smo si odpo~ili in se
pripravili za popoldanski del ture.
Prava pa{a za o~i je bil naravni rezervat Zasavica. Postregli so
nam s kulinari~nima specialitetama, jajci z mangalico in osli~jim
golaèm. Pred zgodnjim jutranjim odhodom smo pokukali v
svet pti~ev, rib, svinj in drugih ìvali ob Savi ter se podali {e na
zadnji del, 115 km dolgo pot do Beograda.
Svoja {tevilna doìvetja smo dnevno objavljali na facebooku in niti
zavedali se nismo, koliko enako misle~ih nas je spodbujalo, nam
zavidalo in se z nami èlelo spoznati. Presene~eni smo tako pred
Beogradom naleteli na skupino petdesetih kolesarjev, ki so nas
pri~akali in pospremili v mesto. Preko spleta so spremljali na{o
pot in bili zelo veseli, da so nas imeli prilo`nost osebno spoznati.
Socialno omre`je se je tako ob vseh negativnih lastnostih, ki jih
navadno na{tevajo, izkazalo kot izredno pozitivno, sre~ali smo
nove ljudi in med drugim tudi kolesarja, ki nas èli prihodnje leto
popeljati od Kraljeva v Srbiji na Durmitor v ^rni Gori, podro~je, ki
menda velja za pravo poslastico za gorsko-kolesarske navdu{ence.
Rekreacija, uìvanje, svoboda in druènje. Vse to lahko doìvimo
na razli~nih kolesarskih poteh po Sloveniji in onkraj meje, sami,
s prijatelji ali zgolj sebi enakimi. Pri tem ura ni va{ gospodar,
temve~ zgolj kilometri, ki jih morate pripeljati od starta pa do
zadanega cilja.
Pogled na Savo in njeno obrežje v Naravnem rezervatu Zasavica
1. junija, na dan reke Save, smo doìveli lep sprejem v Zagrebu.
Na povabilo galerista Davida Rjazanceva smo si v hrva{ki prestolnici ogledali razstavo o Leonardu Da Vinciju, domnevnem
avtorju najstarej{e skice kolesa.
Turo smo nadaljevali proti Sisku. Kolesarski klub [torklja
(Biciklisti~ki klub Roda) nas je pospremil na ogled gradu in razstave o zgodovini kolesarstva. Park prirode Lonjsko polje in izjemno inteligentni pujsi pasme mangalica nikogar niso pustili
ravnodu{nega. Nastanitev smo na{li v etno vasici Stara Lonja,
kjer sprejemajo goste s celega sveta, namestitve in hrana pa so
resni~no kot v starih ~asih.
Na na{i turi smo si ogledali tudi spomenik v Jasenovcu, kjer je bilo
v ~asu 2. svetovne vojne koncentracijsko tabori{~e. Veli~asten
spomenik govori sam zase dana{nji kruti svet pa le dokazuje, da
se zgodovina res ponavlja.
Maja Zupan
29
Kriànka
SKANDISESTAVIL:
BOŠTJAN HKRATNOST NAVSKA
DRŽAVA
OVSENEK
(OSLO)
ZAŠČITNI
KONTAKT
PETER
PREVC
GRŠKA
BOGINJA
JUTRANJE
ZARJE
DLAKOCEPEC
DENAR V
MEJNI
BIVANJE, PREHOD
BANGLA- EKSISTENCA
Z
DEŠU
ITALIJO
NADZORNIK,
PREGLEDNIK
SOUPORABLJANJE
IME VEČ
RIMSKIH
PAPEŽEV
AVTOMOBILSKA
NESREČA,
KARAMBOL
TISOČAK
LONDONSKA
GALERIJA
FR. PISATELJ
(ALEXANDRE)
OMOT,
KUVERTA
ČRKI, KI
OKLEPATA
ČRKO D
AFRIŠKA
ANTILOPA
NEKDANJA
ŽELEZNIŠKA PRIMORPROGA MED SKA JED
TRSTOM IN IZ TESTENIN
POREČEM,
DANES
POZNANA
KOLESARSKA POT,
POREČANKA
BELJAKOVINA V
KRVI,
PROTITELO
SIDRO,
KOTVA
KRAJŠE
SANI ZA
SPRAVILO
SENA V
DOLINO
ZVIŠANI
TON E
KITAJSKI
DRŽAVNIK
(ZEDONG)
“STEZICA”
V LASEH
ŠKOTSKA
OPOJNA
PIJAČA
NIKOLA
TESLA
JEKLENKA POULIČNO
NAPOLGLASBILO
NJENA
V OBLIKI
Z ACETI- ZABOJČKA
LENOM
Z ROČICO
MANJŠA
KRSTA
OTOK V
KANALSKIH
OTOKIH
FILMSKI
ŠKOTSKI
OVČAR
SL. HOKEJ.
(ANŽE)
TROJANSKI
KRALJEVIČ
UDELEŽENEC SINJSKE ALKE
KENAN
EVREN
TEČAJ
PRI
KOLESU
SL. PISATELJ
(IVAN)
NOV
ZAČETEK
VRSTE
IZRASTEK
V USTIH
TOMAŽ
NOSE
NARIT
KUPČEK
ZEMLJE
IRANSKI
DENAR
AMERIŠKA
ZVEZNA
DRŽAVA
(PHOENIX)
KOREJSKI
AVTO
SIMFONIJA
RIMSKEGAKORSAKOVA
URADNI
RAZGLAS
NEMŠKI
PISATELJ
HABE
ODPADEK
PILJEDRŽAVNI PRINJU
PRORAČUN
DELEŽ
ODPLAČILA
SLOVENSKI
POLITIK
NAŠA
ERJAVEC
IGRALKA
(BERNARDA) POŠKODBA
TKIVA
KEMIČNO
SREDSTVO
ZA UNIČEVANJE
PLEVELA
EDEN OD
STARČEV,
OČE
OLGA
ČEHOVA
STAREJŠI
HRV. PEVEC
(DUŠKO)
ENOTA ZA
MERJENJE
TLAKA
PTICA
NELETALKA
NAJVIŠJA
KARTA PRI
TAROKU,
GLAVAN
NOVICE
OKONČINE,
EKSTREMITETE
THOMAS
INCE
ZNAMKA
ŠVEDSKIH
VOZIL
NEKDANJI
ŠPANSKI
TENISAČ
(MANUEL)
NEKD. FIN.
SM. SKAK.
NIEMINEN
TIM
ROBBINS
NAŠA
METALKA
KOPJA
RATEJ
RENIJ
IT. KEMIK,
NOBELOVEC 1963
(GIULIO)
TV
ZASLON
BALADA
ANTONA
AŠKERCA
BOBNAR
BEATLOV
(RINGO)
GRŠKA
BOGINJA
MODROSTI
NEMŠKI
PEVEC IN
TV MODERATOR
(STEFAN)
DUMAS: fr. pisatelj, TEČ: tečaj pri kolesu, ORANTES: šp. tanisač, KRITIKASTER: dlakocepec, RAAB: nem. pevec, HERBICID: kemično sredstvo
Geslo prej{nje kriànke:
Kaplji~no namakanje vrta
Nagrade prejmejo:
• Ivanka Koselj, @irovnica 6a
• Ana Polajnar, Zabreznica 21
• Joè Marolt, Breznica 60
Nagrade prejmete v podjetju AB d.o.o.
NAGRADNA KRI@ANKA
Geslo kriànke po{ljite do 15. avgusta 2015 na naslov
Novice ob~ine @irovnica, @irovnica 60c, 4274 @irovnica.
Nagrade prispeva Planinsko dru{tvo Žirovnica:
1. nagrada: Štruklji in kislo mleko v Domu pri izviru Zavr{nice
2. nagrada: A
jdovi krapi in kislo mleko v Domu pri izviru Zavr{nice
3. nagrada: Enolon~nica po izbiri v Domu pri izviru Zavr{nice
30
êbelarstvo Bo{tjan in Anton NO^
Selo 42, Žirovnica
gsm: 041 860 625
www.cebelarstvo-noc.si
NOVO
BIO kozmetika
•negaobrazapometodiCholley
•hyaluronicmezoterapija
(intenzivnavlažilnanegaobraza)
•selektivnafototermoliza
•(IPL-intenzivenpulzsvetlobe)
•pedikura
•depilacijanog
Iz ~ebelarstva Bo{tjan in Anton No~
sporo~amo, da imamo na zalogi razli~ne
vrste medu in veliko izbiro ostalih
medenih izdelkov.
Na zalogi ve~ vrst izredno
kvalitetnega leto{njega medu!
V Bistro NO^ vam bodo z jutranjo kavico postregli že od 7. ure dalje.
Ujemite čas zase.
ponedeljek, torek, četrtek od 15. – 20. ure
sreda 8. – 12. in 15. - 20. ure
petek od 8. – 14. ure
Vabljeni na prireditveni in piknik prostor v Ribnem
STRIPYDENT, D.O.O., ŽIROVNICA, MOSTE 77A
WWW.STRIPYDENT.SI
Nova zunanja igrala in atraktivna igralnica za otroke:
Informacije in naro~anje po tel.:
580 12 59, Samo Mekina
NOVO! Ledena kava za
vro~e poletne dni.
Tel: 031 662 456, 040 354 877
E-mail: info�piknikribno.si
Internetna stran: www.piknikribno.si
Piknik Ribno
K
UGODNO
ZANESLJIVO
BREZ ÂKANJA
• Praznovanja otroških
rojstnih dni
• Tematske otroške
delavnice
• Dnevno druženje z
vrstniki
va UP
Pl po ON
a
Do ~a iz
bi { 1 bir
{
i
2
Delovni ~as zobotehni~nega laboratorija:
od ponedeljka do petka od 8. - 16. ure
Nudimo:
Organizacijo vseh vrst piknikov, praznovanja rojstnih dni,
organizacijo poro~nega slavja, tematske delavnice…
Ka
Delovni ~as zobne ordinacije:
sreda, petek od 16. - 18. ure ali po naro~ilu
www.208energy.com/si-si
NOVI PEUGEOT 208
PREBUDITE SVOJO
NOTRANJO ENERGIJO
Ob nakupu s pomočjo Peugeot Financiranja prejmete tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za
1 EUR za prvo leto. Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot.
Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 4,2 do 4,5 l/100 km. Izpuh CO2: od 97 do 104 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6.
Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0265 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča
globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k
čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
NOVI PEUGEOT 208
AVTO PARTNER d.o.o., Cesta železarjev 27, 4270 Jesenice, tel. 04 583 66 60
AVTO PARTNER.indd 1
6/9/15 2:57 PM
JESENICE - LESCE
Imate v kratkem obletnico, rojstni dan, poro~no slavje,
predstavitev v podjetju in bi radi pripravili odli~no pogostitev?
Restavracija “Ejga” vam z veseljem prisko~i na pomo~.
Za vas organiziramo in pripravimo pogostitev na va{i željeni
lokaciji ali v Restavraciji Ejga, kjer se nahaja tudi lo~eni prostor
za zaklju~ene družbe do 70 oseb.
Jesenice, T: 04 586 24 16 • Lesce, T: 04 531 89 34
LIBERTY ŽE OD 69 EUR
PRIJETEN ODDIH
VAM ŽELI OPTIKA BERCE

NOVICEOB^INE @IROVNICA

Transcription

Similar documents

novice občine žirovnica marec 2015

Kmečki glas 18.02.2015

NOVICEOB^INE @IROVNICA

DUATLON Marko Vozelj in njegovi treningi

PONTING doo. - DGIT-MB

19. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA IZAK LIPOVCI 2011

Usodne matere.pdf - Dr. Andrej Perko

Čebelarji se predstavijo - Zavod za turizem in kulturo Žirovnica

Srečno 2011!