Osnove raziskovalnega dela

Comments

Transcription

Osnove raziskovalnega dela
Osnove raziskovalnega dela
(seminar in delavnica za učence OŠ)
doc. dr. Vojko Strahovnik
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za državne in evropske študije
Evropska pravna fakulteta
([email protected])
Velenje, 6. 11. 2014
gradivo za interno uporabo
Načrt dela
•
•
•
•
uvod v raziskovalno delo
stopnje raziskovalnega dela
postavljanje hipotez
pogoste pomanjkljivosti in napake
odmor
• kritično mišljenje in argumentiranje
• etika raziskovalnega dela
• refleksija in razprava
!
raziskovalna hipoteza
LIST PAPIRJA
Raziskovalno delo
•
•
•
•
•
čudenje kot izvor znanosti
raziskovalni izziv in motivacija za raziskovanje
prispevek k znanosti, vednosti oz. znanju
kaj odlikuje dobrega raziskovalca?
spoznavne vrline: dobro razvite sposobnosti mišljenja
oz. argumentiranja, domiselnost, ustvarjalnost, smisel
za pomembnost in za bistveno, smisel za alternativen,
usmerjenost k pravim oz. pomembnim ciljem,
intelektualni pogum, vztrajnost, pazljivost,
potrpežljivost, intelektualna temeljitost, intelektualna
poštenost in nepristranskost, spoznavna želja po resnici
in izogibu zmoti, spoznavna odgovornost
Vrsta raziskovalnega dela
• znanosti:
– naravoslovne;
– družboslovne
– humanistične
• pristopi se razlikujejo, a temelj je povsod enak
Koraki raziskovalnega procesa
Vir: Povše, Anita. Raziskovalčev praktikum. ŠC: Velenje, 2012, str. 8.
Še prej… širši okvir
•
•
•
•
čas, ki je na voljo
sredstva
mentor in raziskovalni tim
organizacijski načrt dela
Nazaj h korakom…
Vir: Povše, Anita. Raziskovalčev praktikum. ŠC: Velenje, 2012, str. 8.
Koraki raziskovanja
Vir: Povše, Anita. Raziskovalčev praktikum. ŠC: Velenje, 2012, str. 8.
Povzetek in ocena dosedanjih raziskav
•
•
•
•
•
•
dostopno gradivo
vsebina
preučitev
povzetek (sistematičnost, urejanje, …)
ocena
kaj bo v mojem raziskovalnem delu novost?
Nazaj h korakom…
Vir: Povše, Anita. Raziskovalčev praktikum. ŠC: Velenje, 2012, str. 8.
Koraki raziskovanja
Vir: Povše, Anita. Raziskovalčev praktikum. ŠC: Velenje, 2012, str. 8.
Postavljanje hipotez
• hipoteza: trditev o pričakovanih rezultatih
• mora biti: enostavna (nesestavljena), jasna in predvsem
takšna, da se jo da z raziskovanjem potrditi ali ovreči
• koliko hipotez?
• s čim si pomagati: raziskovalna vprašanja
• npr. raziskovalno izhodišče: ali količina sončeve
svetlobe vpliva na velikost vrtnih jagod? Hipoteza: ?
• naslov !
Nazaj h korakom…
Vir: Povše, Anita. Raziskovalčev praktikum. ŠC: Velenje, 2012, str. 8.
Metode raziskovanja
• različne vrste metod: teoretične,
eksperimentalne, opazovalne, laboratorijske,
terenske, statistične, zgodovinske, …
• kvantitativne, kvalitativne
• opis, analiza, primerjava, sinteza
• ankete, vprašalniki, … vzorec!, testiranje !
Nazaj h korakom…
Vir: Povše, Anita. Raziskovalčev praktikum. ŠC: Velenje, 2012, str. 8.
Koraki raziskovanja
Vir: Povše, Anita. Raziskovalčev praktikum. ŠC: Velenje, 2012, str. 8.
Zaključki
“Obstajata samo dve možnosti: če rezultati
potrjujejo hipotezo, ste opravili meritev. Če
rezultati nasprotujejo hipotezi, potem ste
napravili odkritje!” (Enrico Fermi, tialijanski
fizik)
Zaključki
•
•
•
•
•
pravilno ovrednotenje rezultatov
potrditev ali ovržba hipotez
interpretacija rezultatov, diskusija oz. razprava
omejitve raziskave
odprta vprašanja
Najpogostejše napake raziskovalnega dela
• naslov naloge je nejasen, ne odraža samega problema oz. teme
• nejasne in metodološko neustrezne hipoteze, ki so pogosto sestavljene
in notranje nepovezane ali celo nasprotujoče si
• postavljene trditve niso uprte na vire; manjka podrobno sklicevanje na
že potrjena dejstva ter teoretična izhodišča
• razdelek »Ocena dosedanjih raziskovanj« je napisan preveč na splošno,
npr. »Veliko del se ukvarja s to tematiko …”
• ni opisa metod in načina, s katerimi je preverjana vsaka posamezno
hipotezo,
• opisi kot npr. »številni teoretiki«, »številni avtorji«, »z različnimi
raziskavami je bilo ugotovljeno …«, brez enega samega sklica na te vire;
• nepotrebne opombe, raz. naloga ja pisana za “strokovno javnost” in
predpostavlja se, da ta pozna osnovne pojme in opredelitve
• v nalogo je vključenih preveč zelo splošnih poglavij in manjka
problemski pristop
!
raziskovalna hipoteza
LIST PAPIRJA
Vprašanja?
…
ODMOR
Oblikovanje raziskovalne naloge
• napotki v praktikumu
• upoštevati navodila za obliko
• pazljivost pri jeziku: natančnost v izražanju, raven
strokovnosti, izogibanje tujkam in skrb za lep jezik
• tabele, slike, grafi, …
• zahvala
• priloge: če so te nujno potrebne ali dodana
vrednost
Predstavitev naloge
•
•
•
•
navodila
usmerite se na ključne poudarke
brez povzemanja celote
vedno boš boste porabili več časa, kot
predvidevate ☺
• oblike predstavitve: morajo biti ustrezne
vsebini naloge
Objava raziskovalnega dela
• upoštevati navodila publikacije
• pogosto nas ta zelo omejujejo
• navajanje oz. citiranje !
2. del
• kritično mišljenje in argumentiranje
• etika raziskovalnega dela s poudarkom na
ustreznem sklicevanju na vire in navajanje leteh
Kritično mišljenje
• kritično mišljenje kot mišljenje, ki temelji na
uporabi razuma
• kritično mišljenje je mišljenje, ki ga na
ustrezen način vodijo (dobri) razlogi (ne pa
npr. želje, predsodki, strahovi, nagrade in strah
pred kaznijo ipd.); razlog - posledica
• kritično mišljenje ni zgolj logično sklepanje,
obsega poglobljeno in natančno odločanje,
presojanje, analiziranje, tehtanje
Kritično mišljenje
• kritično mišljenje lahko postavimo nasproti
nekritičnemu (takšno je pogosto tudi vsakodnevno
mišljenje, vsaj v nekaterih njegovih delih), ki je
mnogokrat iracionalno in nelogično, podvrženo
napakam in izkrivljanjem, ali pa preprosto nepovezano
• v nasprotju s tem je za kritično mišljenje značilno, da
temelji na kriterijih, ki zagotavljajo njegovo jasnost,
natančnost in logičnost (npr. pri argumentih –
veljavnost sklepanja, sprejemljivost in relevantnost ter
zadostnost premis, ustrezno moč, ipd.; pri definicijah jasnost, določnost, nekrožnost, …; pri teorijah:
konsistentnost, pokritost, razlagalna moč, …)
Argument
• »Argument je sestav, v katerem je določena
trditev na razumen način podprta z razlogi za
njeno sprejetje. V argumentu razlogi
utemeljujejo (to je podpirajo, upravičujejo,
dokazujejo, demonstrirajo) sklep, ta podpora
pa racionalno osebo prepričuje v sprejetje
sklepa.« (Šuster, Danilo. Moč argumenta, PF:
Maribor, 1998, str. 23)
Primer argumenta
Vsi ljudje so smrtni.
Sokrat je človek.
Sokrat je smrten
Argument
• Da bi dospeli do oblike argumenta, si moramo
najprej odgovoriti na naslednja vprašanja.
– Kaj je končni sklep argumenta oziroma kaj je
nekdo v tem argumentu želel zatrditi?
– Kaj so premise (in kaj predpostavke argumenta), ki
naj bi podpirale zatrjeni sklep?
– Kakšna sklepanja so uporabljena v argumentu in
kako ta vodijo od premis k sklepu?
Argumentacija
• strategija argumentiranja, ki sestoji iz
oblikovanja argumentov, povezovanja
argumentov, oblikovanja proti-argumentov in
je temelj razumne razprave
Najpogostejše napake
•
•
•
•
•
•
•
pomensko dvoumje
argument iz nevednosti (ad ignorantiam)
argument proti človeku (ad hominem)
argument proti "slamnatemu možu"
zmota sklicevanja na splošno mnenje (ad populum)
zmota sklicevanja na čustva (ad misericordiam)
zmota napačnega sklicevanja na avtoriteto (ad verecundiam)
Dialog
•
•
•
•
•
•
•
dialog, razprava, debata
sokratski dialog: resnica je rezultat dialoga
kritično mišljenje in argumentacija v dialogu
pozornost
vključevanje, dopuščanje razlik v mnenjih
kompromis
skupno iskanje resnice
Etika raziskovalnega dela
•
•
•
•
odnos do čutečih bitij
odnos do narave
raziskave na ljudeh
varstvo osebnih podatkov, zaupnost,
zasebnost in informirana privolitev
• nediskriminacija in enake možnosti
• neodvisnost raziskovalke/raziskovalca
Neetične prakse
•
•
•
•
potvarjanje in prirejanje rezultatov
prikrivanje rezultatov
kraja intelektualne lastnine
sklicevanje na vire in literaturo in citiranje
(navodila v Praktikumu)
– povzemanje
– dobesedno citiranje
Vprašanja ?
…
kontakt:
[email protected]
Najlepša hvala za pozornost!