Ratitovška obzorja (september 2015)

Glasilo Občine Železniki
Meglice že naznanjajo prihajajočo jesen. Foto: Andrej Tarfila
AKTUALNO
POD RATITOVCEM ZNAMO
DRUŠTVENA DEJAVNOST
Obnova vodovoda Intervju z občinskim
V spomin učiteljici
nagrajencem Alojzom Žumrom klekljanja Tončki Hlebec
v Železnikih
Stran 10
Stran 12
Stran 28
September 2015 I Letnik 14 I Številka 22
ŽUPANOVE BESEDE
UVODNIK
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Že 21 let je minilo od ustanovitve naše
občine. Občinski praznik smo praznovali
30. junija, kajti na ta dan leta 973 so bili
v posebni darilni listini, ki se je ohranila
do današnjih dni, prvič omenjeni kraji z
območja sedanje občine Železniki.
Kulturni program prireditve, ki je potekala v športni dvorani, je bil posvečen
praznovanju dvestoletnice šole v Železnikih. Učiteljice in učenci so oblikovali zares pester in zanimiv kulturni program,
ki smo ga udeleženci z zanimanjem spremljali.
Na slavnostni akademiji smo podelili priznanja devetnajstim učencem osnovne
šole za izjemen uspeh v vseh letih šolanja
in osmim gimnazijcem za odličen uspeh
v vseh razredih srednješolskega izobraže-
vanja. Podelili pa smo tudi pet občinskih
priznanj. Naziv častnega občana je prejel
Alojzij Žumer za življenjsko delo na gospodarskem in družbenem področju. Občinsko plaketo sta prejela Osnovna šola
Železniki ob dvestoletnici šole in šolsko
glasilo Naše poti ob 45-letnici izida prve
številke. Priznanje občine za izjemne dosežke je prejel Antonov vrtec ob dvajsetletnici delovanja, priznanje za življenjsko
delo prostovoljcev pa Antonija Šuštar, ki
je še posebno poznana kot odlična skrbnica klekljanih cerkvenih prtov.
Vsem nagrajencem še enkrat iskreno čestitam.
V dneh od 16. do 19. julija je Turistično
društvo Železniki organiziralo že 53. Čipkarske dneve. Tudi letos so organizatorji
postregli s pestrim programom, katerega
rdeča nit je bila seveda ročno klekljana
čipka. Letošnjo prireditev je spremljala
velika vročina, ki je vplivala tudi na manjši obisk, a glavni namen – ohranjanje čipke in tradicije – je bil dosežen.
Tretji avgustovski konec tedna sta Turistično društvo Davča in Prostovoljno gasilsko društvo Davča organizirali 31. kulturno-etnografska prireditev Dan teric.
Prireditev je prvič trajala tri dni in prvič
je bil v Davči sejem hribovske kmetijske
in gozdarske mehanizacije in opreme. V
KAZALO
sodelovanju s kranjsko območno enoto
Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije
in Kmetijsko-gozdarskim zavodom Kranj
pa so organizirali tudi posvet o prihodnosti hribovskih kmetij. V treh dneh si
je sejem in prireditve ogledalo okoli šest
tisoč ljudi.
Letos praznujemo dvesto let šole v Železnikih. Vsem, ki ste ustvarjali in še
ustvarjate zgodovino v njej, čestitam ob
visokem jubileju in se vam zahvaljujem za
vaš prispevek. Opravljate velik in plemenit poklic. Naj vas vaša pozitivna energija, strokovnost in razumevanje še naprej
spremljajo na poti, na kateri skupaj z
učenci gradite našo skupno prihodnost.
Čas šolskih počitnic se je iztekel, šolska
vrata so se ponovno odprla. Vsem učencem in dijakom želim uspešeno delo v
novem šolskem letu, posebno tistim, ki so
letos prvič prestopili šolski prag.
V ŠOLSKEM DUHU
4 OBČINSKI NAGRAJENCI 2015
9 ''ZAKON JE POTREBNO PODROBNO PREBRATI IN RAZUMETI''
10 OBNOVA VODOVODA V ŽELEZNIKIH
11 VARUHINJA ČLOVEKOVIH PRAVIC V ŽELEZNIKIH
12 ''S TEM, KO SEM MENJAL POKLIC, SEM SI ZARADI
MANJ STRESA PODALJŠAL ŽIVLJENJE''
17 NA DAN DRŽAVNOSTI POROMALI K MARIJI SNEŽNI
ORATORIJ BOGATIL NAŠE OTROKE
100 LET OD NOVE MAŠE V DRAŽGOŠAH
18 SLOVO KAPLANA BRANKA SETNIKARJA
VELIKA KONJENIŠKA PRIREDITEV V DOLENJI VASI
19 SPOMIN OSTAJA ŽIV, NISMO POZABILI
20 POMNI, DOLINA!
21 NIZOZEMSKA POLETNA POBARVANKA
25 NEVIHTA JIH NI USTAVILA
26 KRAWAL 2015 LETOS POTEKAL ŽE DVAINDVAJSETO LETO
Župan občine Železniki
mag. Anton Luznar
Kontakt:
[email protected],
tel: (04) 5000000, Občina Železniki,
mobilni telefon: 040 327 994
ČIPKARSKI DNEVI V OBJEMU PRAVEGA POLETJA
Poletje je skoraj minilo, upam, da vam je
prineslo obilo užitkov, zabave in lepih doživetij. Šole so zopet odprle vrata nadobudnim učencem, ki so se polni energije
podali v novo šolsko leto. In prav v tem šolskem letu mineva 200 let, odkar je župnik
Mihael Grošelj ustanovil šolo v Železnikih.
Kar nekaj dogodkov bo obeležilo častitljivi
jubilej, zaključna prireditev pa bo 23. oktobra ob 18. uri v Športni dvorani Železniki.
Vabljeni, da se jih udeležite, zanimivo in
poučno bo. Upam, da tudi nam, ustvarjalcem glasila, uspe zapisati kaj poučnega pa
tudi kaj zabavnega in sproščujočega. Naj
vas ob branju grejejo prijetni sončni žarki,
jesen pa naj nam le počasi in z lahkotnim
korakom stopa naproti.
Nina Drol,
odgovorna urednica
28 V SPOMIN NAŠI UČITELJICI KLEKLJANJA GOSPE
TONČKI HLEBEC, ROJ. PRIMOŽIČ
29 ZAPLESALI TUDI NA ŠVEDSKEM
30 NOVA KNJIGA NEŽE MAURER VIDA VODA
31 GORKA KAFA I MEKANA RAKIJA IZ VRDNIKA
32 10. PRAZNIK SLOFUTSALA – ŠPORTNI PARK ROVN SELCA
34 11 MEDALJ ZA STRELSKO DRUŠTVO LOTRIČ
ZAPLAVAJMO V DOMAČEM PLAVALNEM KLUBU
36 DRAŽGOŠKI MNOGOBOJ V PRVI POLOVICI LETA
38 2. RALLY ŽELEZNIKI JE BIL VROČ IN RAZGIBAN
39 LETOS ŽE 4. IGRE JAVNEGA ZAVODA RATITOVEC
IZDAJATELJ:
RATITOVŠKA OBZORJA
glasilo Občine Železniki
Foto: Andrej Tarfila
2
Naslov:
Uredništvo Ratitovških obzorij
Občina Železniki
Češnjica 48
4228 Železniki
Elektronska pošta:
[email protected]
Priprava za tisk:
Decop, d.o.o, Železniki
Urednica:
Nina Drol
Tisk:
Schwarz print d.o.o., Ljubljana
Članica uredniškega odbora:
Katarina Bertoncelj
Ratitovška obzorja so tiskana v
2170 izvodih in jih brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v občini
Železniki.
Na voljo so tudi na spletnih straneh
občine www.zelezniki.si/obcina/
Uredništvo si pridržuje pravico
do krajšanja in preoblikovanja
člankov.
Oglasno trženje:
[email protected]
Lektorici:
Darja Štibelj
Anka Tušek
Ratitovška obzorja so v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, vpisana pod zaporedno
številko 1708.
Prihodnja številka glasila bo
predvidoma izšla 23. oktobra
2015. Članke in oglase sprejemamo do vključno nedelje,
4. oktobra 2015.
Članki, ki bodo prispeli po tem datumu, bodo objavljeni v naslednji
številki.
3
AKTUALNO
AKTUALNO
OBČINSKI NAGRAJENCI 2015
V torek, 30. junija, je bila v Športni dvorani Železniki slavnostna akademija ob
občinskem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj.
45-letnici izida prve številke prejelo šolsko glasilo Naše poti.
Priznanje za izjemne dosežke je ob 20-letnici delovanja prejel Antonov vrtec, priznanje za življenjsko delo prostovoljcev
pa so podelili Antoniji Šuštar.
Z županovimi priznanji pa so nagradili
dvajset devetošolcev in štiri srednješolce,
ki so vsa leta šolanja dosegli odličen uspeh.
Častni občan Občine Železniki Alojzij Žumer z županom. Foto: Andrej Tarfila.
Na slovesnosti so podelili pet občinskih
priznanj. Naziv častnega občana Občine
Železniki za leto 2015 je prejel Alojzij Žumer, in sicer za življenjsko delo na gospodarskem in družbenem področju, saj je s
svojimi izjemnimi dosežki pomembno in
trajno prispeval k razvoju prepoznavnosti
in ugledu občine.
Plaketo Občine Železniki je prejela
Osnovna šola Železniki ob 200-letnici
šole v Železnikih. Prav tako je plaketo ob
Župan Občine Železniki Anton Luznar z občinskimi nagrajenci. Foto: Andrej Tarfila.
4
Iz Gimnazije Škofja Loka prihajajo: Lucija Tolar, Katja Trampuš, Urška Košir, Jera
Šuštar, Irena Tavčar, Lea Šturm in Nejc Peternelj, iz Gimnazije Kranj pa Cene Prevc.
Priznanja za dosežen uspeh v OŠ pa so
prejeli: Nejc Čenčič, Zala Frelih, Nika Ela
Guzelj, Rok Miže, Pia Mohorič Tomažin,
Anja Peternelj, Anja Prezelj, Tanja Gartner, Sara Peternelj, Maja Demšar, Anže
Prezelj, Blaž Rolih, Petra Špacapan, Taja
Basaj, Sara Kejžar, Tina Nastran, Pija
Pintar, Laura Rant in Klara Šubic.
ČESTITKE VSEM NAGRAJENCEM!
Kulturni program so oblikovali učenci
Osnovne šole Železniki.
Srednješolci, ki so vsa leta šolanja dosegli odličen uspeh. Foto: Andrej Tarfila.
Nina Drol
Zborček obetajočih odličnjakov. Foto: Andrej Tarfila.
5
AKTUALNO
OBČINSKI SVET OBČINE ŽELEZNIKI
PODELJUJE LISTINO ČASTNEGA OBČANA
za leto 2015
ALOJZIJU ŽUMRU,
univ. dipl. inž. elektrotehnike
(rojen 28. aprila 1932, stanujoč Partizanska cesta 41,
Škofja Loka),
za življenjsko delo na gospodarskem
in družbenem področju
UTEMELJITEV
Alojzij Žumer je bil rojen 28. aprila 1932. Osnovno šolo
je obiskoval v Železnikih, nižjo gimnazijo v Škofji Loki,
višjo pa v Ljubljani. Jeseni leta 1951 se je vpisal na Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in študij v
letu 1958 uspešno zaključil. Po končanem študiju se je
zaposlil v tovarni NIKO Železniki, kjer je prevzel vodenje razvojnega oddelka. Že na začetku svojega dela se je
soočil z izzivom izvozne usmerjenosti in prestrukturiranja proizvodnje v tehnološko napredno masovno proizvodnjo. Začel se je izvoz malih elektromotorjev v ZDA.
V letu 1962 se je podjetje NIKO priključilo podjetju ISKRA in bilo drugi največji izvoznik v skupini ISKRA.
Alojzij Žumer je vodil podjetje ISKRA Železniki od 1966
do 1975. S prodornostjo, znanjem in vizijo zagotoviti stabilnost in rast poslovanja podjetja je uvedel mednarodne
kooperacije s podjetji AEG, Braun, Girmi in idr. Iz podjetja ISKRA Železniki so dobavljali male elektromotorje,
v zamenjavo pa so od partnerjev dobivali sestavne dele
različnih gospodinjskih aparatov. Aparate so sestavljali
na montažnih linijah v Železnikih in z njimi oskrbovali
takratni jugoslovanski trg. Drugi pomembni novi programi in kupci so bili še Gorenje, Danfoss in AEG.
OBČINSKI SVET OBČINE ŽELEZNIKI
PODELJUJE PLAKETO
za leto 2015
OSNOVNI ŠOLI ŽELEZNIKI,
(Otoki 13, Železniki),
ob 200-letnici šole v Železnikih
UTEMELJITEV
Osnovna šola Železniki je sodobna šola, ki vključuje
podružnice Davča, Dražgoše, Selca in Sorica, Vrtec Že-
6
AKTUALNO
Pomemben programski preboj je bil dosežen v letu 1974
z vpeljavo takrat novega programa sesalne enote za kupca AEG iz Nemčije. Program sesalnih enot se je razvil v
osnovni program današnjega podjetja Domel .
Alojzij Žumer je bil v letih 1967 do 1975 (dva mandata) predsednik Krajevne skupnosti v Železnikih. V času
vodenja KS Železniki se je zavzemal za napredek in dajal velik poudarek izboljšanju komunale – vodne oskrbe
in kanalizacije – zajetje vode v Plenšaku. Takrat je tekla
gradnja TV pretvornikov zaradi boljšega pokritja kraja
s TV signalom. KS je uredila vse potrebno za kinodvorano na Češnjici v Zadružnem domu. Posodobila je
tudi aparaturo za predvajanje filmov. V Železnikih je
bilo potrebno pridobiti prostor za širitev pokopališča in
urediti zazidalne načrte ter dobiti soglasja od lastnikov
zemljišč za gradnjo Petrolove črpalke na Češnjici, moderne samopostrežne trgovine in plavalnega bazena. V
teh letih se je odprla možnost zidave individualnih hiš v
Dašnici in Na Kresu, za kar je bilo potrebno urediti vse
zazidalne načrte.
Plodno življenjsko delo Alojzija Žumra je zaznamovalo
Železnike v gospodarskem in družbenem življenju krajevne skupnosti, občine Železniki, kraja in širše okolice
in pustilo neizbrisni pečat z dosežki, ki so omogočili gospodarski razcvet kraja, zaposlenost, razvoj infrastrukture ter splošnega napredka.
S temi izjemnimi dosežki je pomembno in trajno prispeval k razvoju prepoznavnosti in ugledu občine Železniki.
Predlagatelji: DOMEL HOLDING, d. d., KRAJEVNA SKUPNOST ŽELEZNIKI, OBČINSKI ODBOR SLS ŽELEZNIKI,
OBČINSKI ODBOR SDS ŽELEZNIKI
Obrazložitev pripravila: dr. Jožica Rejec
lezniki z enoto v Selcih ter Čipkarsko šolo. Njen začetek
sega v leto 1815, ko je župniku Mihaelu Grošlju po dolgotrajnih prizadevanjih le uspelo ustanoviti prvo šolo v
Železnikih - enorazrednico, tako imenovano ''trivialko''.
S tem so bili postavljeni temelji največje naložbe v Železnikih, naložbe v znanje.
Pouk je na začetku potekal v hiši številka 6, ''pri Kovaču'', kasneje pa v najetih prostorih in v odkupljeni hiši
dr. Blaža Crobatha. Prostori so vzporedno z razvojem
šole postali premajhni in neprimerni. Gradnjo nove šolske stavbe so načrtovali že leta 1935, tri leta po drugi
svetovni vojni pa je bila zgrajena na današnjem mestu v
Otokih. Od leta 1967 so jo večkrat dograjevali in obnavljali. Nazadnje je bila obnovljena lani.
Šola v Železnikih se je iz enorazredne trivialke razvila v dvorazrednico šele leta 1898, po prvi svetovni
vojni pa v štirirazrednico in leta 1935 v petrazrednico. Po drugi svetovni vojni pa do leta 1957 je vključevala tudi nižjo gimnazijo. Takrat je postala osemletka. V letu 1963 so ji priključili podružnice Davča,
Dražgoše, Selca, Sorica in Martinj Vrh, pet let kasneje pa ji je bil dodan še vrtec. Pomembna pridobitev
je tudi Čipkarska šola Železniki, ki je bila ponovno
ustanovljena 1994. leta, njeni zametki pa segajo v leto
1907. V letu 1999 je Osnovna šola Železniki postala
devetletka.
Vendar pa šola niso stavbe, ne šolski sistem, temveč ljudje.
Prvi učitelj v Železnikih je bil Jakob Demšar, vse do
leta 1855, njegov naslednik pa Jožef Levičnik, zaveden
Slovenec, ki je v Železnikih poučeval kar 48 let, do leta
1903. Danes šolo v Železnikih obiskuje 547 učencev, poučuje pa jih 50 učiteljev in 5 drugih strokovnih delavcev.
Zadnjih 19 let jo vodi ravnatelj Franc Rant.
Učenci Osnovne šole Železniki dosegajo pomembne
rezultate na vseh področjih. Najvidnejši so njihovi
OBČINSKI SVET OBČINE ŽELEZNIKI
PODELJUJE PRIZNANJE ZA IZJEMNE DOSEŽKE
za leto 2015
ANTONOVEMU VRTCU
(Škovine 1, Železniki)
ob 20-letnici delovanja
UTEMELJITEV
Njihovo vodilo je V majhni hiši je veliko prijateljev. Župnijski pastoralni svet župnije Železniki je 16. maja 1995
sprejel akt o ustanovitvi zavoda z nazivom Antonov vrtec. Zasebni vrtec s koncesijo deluje od 1. septembra
1995 in je vpisan v razvid izvajalcev javno veljavnega
programa na področju vzgoje in izobraževanja. Letos
torej praznuje dvajset let svojega delovanja.
Antonov vrtec je bila zamisel takratnega kaplana g. Blaža Gregorca, glavno delo pa je izvedel župnik g. France
Dular s sodelavci. Tudi v takratni sestavi občinskega sveta in župana občine Železniki g. Alojzija Čufarja je dobil
Antonov vrtec polno podporo.
Glavne dejavnosti zavoda so vzgoja, izobraževanje in
varstvo predšolskih otrok. Kot župnijski vrtec nudi otrokom krščansko vzgojo s poudarkom na oblikovanju temeljnih krščanskih vrednot. Predvsem želi biti v pomoč
družinam pri vzgoji. Zaposleni vzgajajo otroke z ljubeznijo, strokovnim znanjem in osebnim zgledom ter jim
omogočajo ozračje spoštovanja, razvijajo samostojnost,
ustvarjalnost in odgovornost. Otroke vzgajajo k spošto-
uspehi na tekmovanjih iz matematike, slovenščine,
angleščine, biologije, kemije, fizike, zgodovine in klekljanja. Prav tako so izvrstni na športnem področju,
predvsem v atletiki, plavanju in plesu. Posegajo tudi
po prvih mestih v državi in celó v mednarodnem merilu.
Od leta 2000 naprej šola odločno stopa na mednarodna
prizorišča:
•v tem času je sodelovala v več uspešnih evropskih projektih,
•letos so se učenci že petič udeležili mednarodnega nogometnega turnirja v Franciji in osvojili prvo mesto,
•mladinski pevski zbor pa je navdušil poslušalce na zborovskem festivalu v Italiji.
Vsega tega ne bi bilo mogoče doseči brez vnetega dela
vseh zaposlenih ter zelo dobrega sodelovanja s starši in
lokalno skupnostjo, zato Osnovna šola Železniki zasluženo prejema Plaketo občine Železniki.
Predlagatelji: OBČINSKI ODBOR SLS ŽELEZNIKI
Obrazložitev pripravil: Franc Rant
vanju kulturno-verskih vrednot in običajev, jih seznanjajo s krščanskimi prazniki ter bogatijo verska izhodišča v
soglasju in tesnem sodelovanju z družino.
Vrtec ima prostore v preurejeni stari kaplaniji, hiši, v kateri prevladuje les, ki pričara domačnost in toplino. Vsi
zaposleni se trudijo, da se otrok v vrtcu počuti sprejetega
in ima možnost razvijati vse svoje osebnostne potenciale. Okolje uredijo tako, da se otrok igra, raziskuje, izraža svoja čustva ter svojo osebnost in si razvija pozitivno
podobo o sebi in drugih. V vseh dvajsetih letih je bilo v
vrtcu preko dvesto otrok, med njimi tudi Peter Prevc.
Zdajšnji ravnatelj Antonovega vrtca je g. župnik Tine
Skok, pomočnica ravnatelja pa že od same ustanovitve
ga. Nežka Čufar.
Antonov vrtec odlično sodeluje z društvi in ustanovami
v občini, kot so ostali vrtci, turistično društvo, muzejsko
društvo … Nastopajo na prireditvah Čipkarski dnevi in
Luč v vodo ter razstavljajo v galeriji Muzeja Železniki.
Majhnost in domačnost je njihova največja posebnost,
saj delujejo kot velika družina, ki se med seboj povezuje
in dopolnjuje.
Antonov vrtec je v našo občino prinesel prijetno obogatitev in možnost dodatne izbire staršem na področju
predšolskega varstva in vzgoje.
Predlagatelji: OBČINSKI ODBOR SLS ŽELEZNIKI
Obrazložitev pripravil: Matej Šubic
7
AKTUALNO
OBČINSKI SVET OBČINE ŽELEZNIKI
PODELJUJE PLAKETO
za leto 2015
ŠOLSKEMU GLASILU NAŠE POTI
(Osnovna šola Železniki, Otoki 13, Železniki),
ob 45-letnici od izida prve številke
UTEMELJITEV
Šolsko glasilo OŠ Železniki NAŠE POTI je začelo izhajati v šolskem letu 1970/71.
Letos, ko mineva 45 let od izida prve številke Naših poti,
so na OŠ Železniki izdali 39. letnik in 60. številko glasila.
Začelo se je v šolskem letu 1970/71. Na šoli v Železnikih
se je kot blisk razširila novica o šolskem glasilu. Ravnatelj France Benedik je s predlogom navdušil učiteljico
slovenščine Martino Sedej in učitelja likovnega pouka
Franceta Berčiča.
Na natečaju so zbirali ideje za ime te šolske novosti.
Naše poti naj bodo, so potrdili predlog osmošolke Danice Benedik. Z učenci, člani različnih krožkov, so sestavili uredniški odbor in z voljo ter zagnanostjo postavili
glasilu trdne temelje. Začelo se je ustvarjalno potovanje
učencev matične šole in vseh podružničnih šol.
Šolsko glasilo ima živahno in razgibano življenje. Sledi
spremembam, ki jih prinašajo nove generacije osnovnošolcev. Menjajo se uredništva, mentorji in avtorji prispevkov. Njihove misli, ankete, intervjuje z zanimivimi ljudmi, doživljaje, spomine, fotografije in umetniška dela pa
ohranjajo prav Naše poti. Zrcalijo večne in nikoli zastarele teme: otroštvo, mladost, šolsko in domače življenje.
Člani uredništev imajo vedno veliko idej. To dokazuje
tudi bogata zbirka tematskih številk, ki poudarjajo tradicijo in razvoj Železnikov. V glasilih so ohranjeni spomini
OBČINSKI SVET OBČINE ŽELEZNIKI
PODELJUJE PRIZNANJE ZA ŽIVLJENJSKO
DELO PROSTOVOLJCEV za leto 2015
ANTONIJI ŠUŠTAR
(rojena 6. junija 1933, stanujoča Na plavžu 34, Železniki).
UTEMELJITEV
Antonija Šuštar, po domače Špendalova Tončka, je bila
rojena 6. junija 1933 v Železnikih, na Opalti, Na plavžu
34, kjer prebiva še danes. V Železnikih in tudi drugje
jo najbolje poznajo kot odlično skrbnico klekljanih
cerkvenih prtov, tako tistih v cerkvi sv. Antona kot tudi
sv. Frančiška. Nega cerkvenega prta pomeni, da ga je
potrebno pravilno oprati, poštirkati, ravno prav osušiti,
nakar sledijo ure likanja. Klekljane čipke so zelo občutljive in zahtevne za likanje. Vsak prt ima v cerkvenem
letu določen čas in v cerkvi svoj prostor, običajno oltar,
s čimer prostor ozaljša in tako praznikom kot delovnim
dnem doda pridih svečanosti, skrivnostnosti in svetosti.
AKTUALNO
na zgodovinske in kulturne dogodke, ki so zaznamovali
Selško dolino. To so na primer ustanovitev šole ob njeni
175-letnici, 40 let svobode, otvoritev nove šole v Selcih
in prizidka v Železnikih, 650-letnica Železnikov, 100-letnica čipkarske šole ipd. Povezanost s krajem dokazujejo
tudi številke, ki poudarjajo pomen kovinarske industrije
v Železnikih, obletnico Čevljarne Ratitovec, 100-letnico
rojstva jezikoslovca Jakoba Šolarja, 100-letnico smrti slikarja Ivana Groharja itd. Prav v vsaki številki so objavljeni prispevki, pomembni za kraj.
Izpostavljene so tudi teme, o katerih razmišljajo osnovnošolci: poklici, glasba, ljubezen, pospravljanje, veselje
in težave z branjem, skrb za okolje ipd.
Kvalitetno opravljeno delo uredništev in avtorjev Naših
poti so večkrat opazili, pohvalili in nagradili v različnih
organizacijah, ki so ocenjevale ustvarjalnost, kakovost in
domiselnost osnovnošolskih glasil.
Iz Naših poti odseva nenehna skrb za slovenski jezik.
Opazen pa je tudi njegov razvoj.
Naše poti nadaljujejo svoje potovanje iz generacije v generacijo. Postale so shramba prvih šolskih korakov, razmišljanj, hihitanj, raziskovanj, načrtov, izkušenj …
S pomočjo Naših poti ohranjamo spomin na prejšnje
čase. Vsaka nova številka pa predstavlja duh sedanjosti.
Naše poti vodijo sem ter tja.
Daleč od doma ali pa le k sosedu.
Naše poti vodijo v svet!
In to že 45 let!
Predlagatelji: MUZEJSKO DRUŠTVO ŽELEZNIKI,
KUD FRANCE KOBLAR ŽELEZNIKI
Obrazložitev pripravila: Katarina Primožič
Namestitev vsakega prta zaradi njegovi velikosti, predvsem dolžine, zahteva veliko spretnosti in občutka, da se
prt ob tem ne zmečka ali umaže.
Zelo natančno pozna vsak prt: po eni strani kot klekljano dediščino, kot material, ki za svoj neoporečen videz
zahteva posebno nego, potrpežljivost in ogromno časa,
in po drugi strani kot zgodbo klekljarice, ki je prt naklekljala s svojimi posebnimi, osebnimi razlogi.
Gospa Tončka je tudi klekljarica, ki se je klekljanja naučila, tako kot je bilo za dekleta njene generacije običajno, v čipkarski šoli. Torej ima strokovno vedenje o tem,
koliko truda, znanja in časa je potrebno, da sklekljaš
prt, kot je v cerkvi sv. Antona ali sv. Frančiška. Glede
na vse prej omenjeno je njena skrb za prte prepletena
z velikim spoštovanjem do klekljaric in njihovih klekljanih darov. Ni ji žal dolgih ur in let, ki jih je vložila v
nego prtov.
Dejavno je sodelovala pri vseh razstavah klekljanih bogoslužnih prtov, ki so jih pripravili v okviru prireditve Čipkarski dnevi v Železnikih, tako v cerkvah sv. Frančiška in
sv. Antona, v galeriji Muzeja kot tudi v Lovskem domu.
Vse razstavljene prte je skrbno pripravila, jih opremila
z opisi in nato obiskovalce tudi vodila po razstavi. Pred
kratkim sta s kustosinjo muzeja v Železnikih zapisali vse
znane podatke o bogoslužnih prtih v Železnikih, tudi
zgodbe o njihovem nastanku.
Na gospo Tončko se obrne tudi prenekatera lastnica
klekljanih dekorativnih izdelkov, da jim pomaga pri njihovem vzdrževanju. Poskrbi tudi za klekljane prtičke v
hiši zadnjega počitka.
S srcem je tudi pri ohranjanju krajevnega običaja ''Marijo nosijo'', ki se odvija devet dni pred božičem v spomin
na Marijo in Jožefa, ki v Betlehemu nista našla prenočišča. Sliko Marije romarice nosijo od hiše do hiše in kjer
jo sprejmejo, jo najprej pozdravijo s pozdravno molitvijo
in nato zmolijo Veseli del rožnega venca.
Gospa Tončka ima velik čut za ohranjanje kulturno-arhitekturne dediščine in je bila zelo aktivna pri obnovi
svoje hiše na Opalti, stare 500 let, in tudi pobudnica in
gonilna sila pri obnovi Dermotovega znamenja na Logu
v naselju Na plavžu.
Vse našteto delo ni plačano, vendar ji daje veliko zadovoljstva, ker naredi neizmerno veliko za dobrobit kraja
in njegove kulturne dediščine.
Predlagatelj: TURISTIČNO DRUŠTVO ŽELEZNIKI
Obrazložitev pripravila: Tadeja Šuštar
''ZAKON JE POTREBNO PODROBNO
PREBRATI IN RAZUMETI''
V okviru odborov in komisij Občinskega sveta na občini deluje tudi Komisija za statut in pravna vprašanja, ki jo sestavljajo
Roman Megušar (predsednik), Julijana Prevc in Tatjana Šuštar. Na sejah komisije pa je vedno prisotna tudi Valerija Štibelj,
višja referentka za gospodarstvo, ki piše zapisnike in skrbi za vso birokracijo. Komisija se letos intenzivno ukvarja s
spremembami statuta in poslovnika, ki ju bo občinski svet obravnaval na prvi jesenski seji.
Člani komisije se redno dobivajo na sejah,
na katerih natančno pregledujejo predloga statuta in poslovnika po posamičnih
členih, da so resnično usklajeni z zakoni,
kar je strokovno in psihično izredno naporno (in lahko rečem tudi mukotrpno)
delo. Pri delu jim je v pomoč tudi Služba
za lokalno samoupravo, ki jim pomaga z
odgovori na njihova vprašanja v obliki navodil ali z delovnimi obiski.
Predsednik Roman Megušar je predstavil
delovanje omenjene komisije.
Katere so naloge Komisije za statut in
pravna vprašanja?
Komisija za statut in pravna vprašanja
glede na spremembe Zakona o lokalni
samoupravi pripravi predlog za prvo ter
drugo branje statuta občine in poslovnika
o delu občinskega sveta. Komisija mora
S čim se trenutno največ ukvarjate?
V letošnjem letu pripravljamo spremembe Statuta in Poslovnika Občine Železniki. Oba bosta šla v prvo branje na prvi
jesenski seji občinskega sveta.
S kakšnimi (pravnimi) vprašanji se srečujete? Katere so največje dileme oziroma
kaj vam povzroča največ preglavic?
Zakon o lokalni samoupravi je potrebno podrobno prebrati in tudi razumeti.
Določeni postopki dela so po občinah
različni, zato se kar precej ukvarjamo s
samim usklajevanjem posameznih členov
statuta. Oba dokumenta, statut in poslovnik, imata kar nekaj sprememb. Posebnih
preglavic pri delu nimamo.
Roman Megušar, predsednik Komisije za statut in pravna vprašanja. Foto: Andrej Tarfila
8
glede usklajenosti z ustavo, zakoni in statutom predhodno obravnavati vse akte, ki
jih sprejema občinski svet, ter mu o tem
dostaviti svoje mnenje – poročilo. Na zahtevo občinskega sveta komisija pripravi
tudi splošne akte, ki jih sprejme svet, ter na
zastavljena vprašanja daje pravna mnenja.
Se z vprašanji obračate tudi na pravne
strokovnjake?
Ena izmed članov Komisije za statut in
pravna vprašanja je po izobrazbi pravnica, zato nam je ob njeni pomoči pri razu-
9
AKTUALNO
mevanju zakonodaje precej lažje. Naš na
novo usklajeni Statut Občine Železniki
pa smo dali v pregled Službi za lokalno
samoupravo.
Zakaj so bile sploh potrebne spremembe
statuta in poslovnika?
Zakon o lokalni samoupravi se občasno
spreminja in dopolnjuje in tem spremembam mora slediti tudi občina. Zadnje
spremembe so bile narejene leta 2009,
zato je zdaj skrajni čas za uskladitev.
Še nekaj o stopnjevitosti (hierarhiji)
pravnih aktov …
V poplavi pravnih aktov se včasih človek
kar izgubi. In človek se sprašuje, na kateri veji tega pravnega drevesa sploh sedi.
Upam, da vam bo v pomoč naslednji zelo
poenostavljen prikaz:
•Na vrhu krošnje je Ustava Republike
Slovenije. Ta je zelo splošna in določa
le temeljna načela lokalne samouprave,
torej velike veje, iz katerih je še treba
razprostreti nekoliko manjše veje v obliki zakonov, potem pa iz njih štrli še kopica vej, imenovanih podzakonski akti.
•Evropska listina lokalne samouprave je
bila sprejeta že leta 1985, Slovenija pa
jo je ratificirala leta 1996. Ta listina
daje lokalnim skupnostim proste roke,
da same urejajo svoje zadeve.
AKTUALNO
•Zakon o lokalni samoupravi je najpomembnejši zakon, ki ureja delovanje
lokalne skupnosti, to pomeni njeno
organiziranost, pristojnosti, organe …
Določa, da občina v okviru ustave in
zakonov samostojno ureja in opravlja
svoje zadeve ter izvršuje naloge, ki so
nanjo prenesene z zakoni.
•Posebnih zakonov, ki jih mora občina
upoštevati pri svojem delu, je pravo malo
morje. Posebni zakoni na primer urejajo
ustanovitev občine, financiranje, volitve.
Občinsko pravno drevo
•Statut je na najvišjem delu krošnje, saj
je najpomembnejši (splošni) pravni
akt na ravni občine. Skladen mora biti
z ustavo in zakoni. V njem so določena temeljna načela za organizacijo in
delovanje, oblikovanje in pristojnosti
občinskih organov, razen glede organov občinske uprave, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev
v občini in druga vprašanja skupnega
pomena v občini, ki jih določa zakon.
Ker je najpomembnejši akt v občini,
je za njegov sprejem potrebna dvotretjinska večina vseh članov občinskega
sveta (absolutna večina). Ker je statut
v krošnji občinskega ''pravnega drevesa'', morajo biti vsi drugi predpisi, ki jih
sprejme občina, skladni z njim. Statut
OBNOVA VODOVODA V ŽELEZNIKIH
Obnovljenih je bilo 6,8 km vodovodnih cevi. Dela so potekala po načrtih, in sicer
od marca do konca avgusta. Asfaltiranje bo izvedeno v prvi polovici septembra.
Vodovod Železniki je bil zgrajen v obdobju po vojni z udarniškimi akcijami delavcev bližnjih tovarn. Med letoma 1978 in
1984 so bile izvedene tudi geološke raziskave vodnih virov v dolini Plenšak, ki so
bili kasneje kot izredno pomembni tudi
vključeni v vodovodni sistem. V ta namen
so zgradili transportni vod in cesto v prej
nedostopno dolino.
Leta 2002 je Občina Železniki ustanovila
režijski obrat kot obliko izvajanja obvezne
javne gospodarske službe. Na vodovodu se
vsakoletno opravljajo razna obnovitvena
dela, postopno je bilo (do letošnje obnove)
obnovljenih 12 km od skupno 28 km dolgega vodovodnega sistema. Veliko je bilo narejenega v obdobju po poplavah leta 2007.
Leta 2013 je bil zgrajen vodohran prostornine 500 m3 v Plenšaku, kar je izredno pomembna pridobitev, saj gre za naj-
10
večji vodohran v vodovodnem sistemu. S
to investicijo je zagotovljene dovolj pitne
in požarne vode tudi v sušnih obdobjih.
Vodohran je daljinsko nadzorovan, s čimer je optimizirana oskrba, zmanjšani
pa so tudi stroški. Iz zajetja v Plenšaku
dobijo kar 65 odstotkov vode. Lahko izračunamo, da ostali vodni viri predstavljajo
le 35 odstotkov vode, kar Plenšaku daje
resnično pomembno mesto. Vodohrana
sta sicer še dva – Škovine s kapaciteto
100 m3 in Center s kapaciteto 78 m3.
Letošnja obnova vodovoda
Oktobra 2013 je občina uspela na razpisu
Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo od Evropskega sklada za regionalni razvoj pridobiti nepovratna sredstva
v višini 1,1 milijona evrov za obnovo vodovoda, 200.00 evrov pa je bilo investiciji na-
in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v uradnem glasilu, veljati pa
začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v
njih drugače določeno. Če predpis ni
objavljen, ne velja.
•Poslovnik ureja notranjo organizacijo in
delo občinskega sveta. Za njegov sprejem je potrebna ''le'' dvotretjinska večina navzočih članov občinskega sveta.
Občinski svetniki ga morajo zares dobro
poznati, saj ureja postopke sprejemanja
odlokov in drugih predpisov, njihove
pravice in dolžnosti, potek sej, volitve
in imenovanja v njihovi pristojnosti,
razmerja občinskega sveta do občinske
uprave in nadzornega odbora ipd.
•Nižji pravni akti pa so še odloki, odredbe, pravilniki in navodila. Izmed njih je
najbolj pogost odlok, s katerim občina
ureja zadeve iz svoje pristojnosti, npr.
odlok o javnem redu in miru, odlok o oskrbi s pitno vodo. Na spletni strani Občine Železniki imate dostop do predpisov,
ki so bili sprejeti po posameznih letih.
•Poznamo pa še posamične akte, s katerimi se odloča o pravicah, obveznostih
in pravnih koristih občanov. Na prvi
stopnji o njih odloča občinska uprava,
na drugi pa župan ali pristojno ministrstvo (če gre za preneseno pristojnost).
Katarina Bertoncelj
menjenih iz proračuna Občine Železniki.
Investicija je izjemno pomembna, saj se
iz vodovoda Železniki oskrbuje s pitno
vodo skoraj polovica občanov Občine Železniki, za katere pridobitev pomeni povečano kakovost bivanja v smislu zanesljivejše in varnejše nemotene oskrbe s pitno
vodo in izdatno zmanjšanje vodovodnih
izgub na sistemu, ki so bile ocenjene na
okoli 20 odstokov. Predmetni vodovod pa
ni pomemben le za gospodinjstva, temveč
tudi za podjetja, ki vodo potrebujejo za
tehnološke procese. Delež porabe tehnološke vode se sicer vztrajno zmanjšuje, a
kljub temu še vedno znaša 40 odstotkov.
Saša Lazar, svetovalka za komunalno dejavnost na Občini Železniki, je o obnovi
vodovoda povedala sledeče:
Obnova javnega vodovoda v Železnikih je
letošnja največja investicija Občine Železniki. Ali so dela potekala po pričakovanjih? Ali bodo zaključena v roku?
Obnova je potekala na 13 odsekih: od
vrtine Jesenovec do Tehtnice, Racovnik,
od mostu za Ovčjo vasjo do zdravstvenega doma, od Racovnika do podjetja Niko,
Log, Češnjica, Studeno, Rudno, Otoki,
Na plavžu, od vodohrana Škovine do
ceste, Trnje in Na Kresu. Dela je izvajalec pričel v marcu in jih zaključil konec
avgusta, asfaltacije bodo izvedene v prvi
polovici septembra. Obnova je potekala
po planu. Dela so se izvajala na več odsekih hkrati.
Kako so potekala dela na posameznih odsekih? Kateri odseki so bili najzahtevnejši?
Na posameznem odseku je izvajalec del
najprej zakoličil traso vodovoda, ki smo
jo uskladili z lastniki zemljišč. Potem
so pričeli z izkopi in polaganjem nove
cevi. Izvedba del je bila zahtevna, povsod je bilo potrebno paziti na obstoječe
vodovodne cevi, ker so obnje polagali
nove. Na določenih odsekih je v tleh že
veliko komunalne infrastrukture, ki je še
dodatno otežila delo. Ponekod trasa poteka med stanovanjskimi hišami, kar je
na določenih delih zahtevalo tudi ročne
izkope. Narejenih je bilo kar nekaj podbojev: pod regionalno cesto, reko Soro,
garažo.
Kdaj bo vodovod predan v uporabo?
Odseki so se sproti predajali v uporabo.
Postopek izvedbe je bil sledeč: vgradnja
nove vodovodne cevi, izvedba tlačnega
preizkusa cevi, dezinfekcija cevi, odvzem
vzorca pitne vode, v primeru skladnega
vzorca je bila nova vodovodna cev prevezana na obstoječo cev, prav tako so bili
obstoječi hišni vodovodni priključki prevezani na novo vodovodno cev.
Ali so ljudje z razumevanjem sprejeli omejitve (npr. moteno oskrbo s pitno vodo, kloriranje vode ipd.), ki so nastale zaradi del?
Večjih pripomb uporabnikov ni bilo. V
primerih, ko so bila dela planirana in smo
vedeli, da bo oskrba s pitno vodo motena, smo en dan prej obveščali uporabnike
prek Radia Sora in spletne strani Občine
Železniki. V primeru okvar smo obvestilo
objavili na spletni strani takoj, ko smo dobili informacijo o okvari. V času obnove
javnega vodovoda, predvidoma do konca
septembra, bo pitna voda preventivno
klorirana.
6,8 km vodovodnih cevi. S tem obnova še
ne bo v celoti zaključena. Ostalo nam bo
še nekaj odsekov, ki jih bomo obnovili v
prihodnjih letih.
Katarina Bertoncelj
Češnjica 48, 4228 Železniki
Ali je obnova vodovoda s tem končana?
V sklopu letošnje obnove bo obnovljenih
Dela na odseku Češnjica. Foto: Andrej Tarfila
VARUHINJA ČLOVEKOVIH PRAVIC V ŽELEZNIKIH
8. julija je varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer skupaj s svetovalko
Varuha Simono Mlinar poslovala zunaj sedeža, in sicer na Občini Železniki.
Varuhinja vsaj enkrat mesečno obišče
kraje izven sedeža v Ljubljani, da se sreča z ljudmi in jim prihrani kakšno pot v
Ljubljano. V Železnikih se je najprej srečala s štirimi pobudniki, nato pa je sledil
pogovor z županom, mag. Antonom Luznarjem.
V primeru Železnikov jo je zanimalo
zlasti področje okolja, in sicer, kaj je bilo
po letu 2007 storjeno na področju protipoplavne varnosti in zaščite pred plazovi.
Veseli jo, da se ta problematika končno
ureja.
Izrazila je veselje ob dejstvu, da je stopnja brezposelnosti v občini rekordno
nizka (le okoli 5-odstotna). Nižjo stopnjo
brezposelnosti je do zdaj zasledila le še v
Idriji, v drugih krajih pa stopnja seže tudi
vse tja do 20 odstotkov. Stopnja brezposelnosti je pomemben kazalec stanja, saj
je močno povezana s stiskami ljudi, njihovim zdravjem, preživetjem, deložacijami,
psihičnimi težavami. Vesela je, da do nje
v naši občini ni pristopil nihče, ki s svojimi prihodki ne bi zmogel preživeti.
Pobudniki do varuhinje pristopijo, ka-
dar se znajdejo v težavah, ki so pogosto
povezane tudi s sosedi in zemljo. Eden
izmed pobudnikov je tako izpostavil sosednji lokal, ki je odprt pozno v noč, o
čemer so se pogovorili tudi z županom.
Varuhinja ob tem izpostavlja, da pri tem
gre za nasprotje med pravico do gospodarske pobude na eni strani in pravico do
mirnega okolja na drugi. Župan se strinja,
da bo v tem primeru potrebno najti nek
kompromis, razmišljajo o spremembi pravilnika, ki ureja obratovalni čas.
Drugi pobudnik je v strahu za svojo zaposlitev in se sooča z mobingom, še eden
je občutil krivico zaradi spremenjenih
pravil upokojevanja, izpostavljen pa je bil
11
AKTUALNO
POD RATITOVCEM ZNAMO
tudi problem daljnovoda, in sicer zaradi
motečih pogledov.
Postopek pri varuhu je zaupen, zato varuhinja zgodb ne deli. Zaveda pa se, da so
osebne zgodbe najpomembnejše, saj so
te tiste, ki posamezniku grenijo življenje.
Varuhinja pobudnike napoti k uporabi
pravnih sredstev. Zaveda se, da se zanje
mnogi ne odločijo zaradi izpostavljenosti
in dolgotrajnosti postopkov, a naloga varuha na tem področju je tudi, da skrbi za
preglednost in pravilnost omenjenih postopkov.
Župan ji je pojasnil, da posebne brezplačne pravne pomoči na občini nimajo,
vendar pa vsak, ki se obrne nanje, dobi
nasvet. Takšno odprtost do občanov varuhinja pozdravlja. Župan je tudi pritrdil,
da v stari stavbi, v kateri se nahaja sedež
občine, ni urejen dostop za invalide, v
samem mestu pa je za to dobro poskrbljeno. Eden izmed večjih problemov
pa je kategorizacija javnih cest. V občini
je namreč kar 200 km cest, ki potekajo
preko zasebnih zemljišč. Že v prejšnjem
mandatu je bil sprejet sklep, da odkupijo
zemljišča od tistih, ki so jih pripravljeni
menjati oziroma prodati za 1 €/m2. Posamezne vloge rešujejo glede na datum
prispetja.
Župan je ob koncu izrazil tudi veselje
ob obisku varuhinje človekovih pravic
v Železnikih in dejstvu, da Železniki ne
izstopajo po problematiki v primerjavi z
drugimi slovenskimi občinami, ter pokazal pripravljenost za reševanje vseh primerov, na katere je opozorila varuhinja.
koga poiskati. Upiral sem se, da bi zapustil stroko, dokler mi ni generalni direktor
dejal, da bom, če položaja ne sprejmem,
pustil, da vse, kar je oče ustvaril, propade.
Ves čas sem želel ostati v stroki, tu pa sem
bil kot prisilni upravitelj pod udarom politike. Po enem letu so me imenovali za direktorja, saj je prisilna uprava lahko trajala
najdlje leto dni. Direktor je bil v takratnem
času imenovan družbenopolitični delavec,
čeprav je v resnici le strokovni delavec.
Katarina Bertoncelj
Leta 1968 ste tako prenehali biti prisilni
upravitelj, saj si je podjetje že opomoglo.
O tem času pravite: ''Sedaj sem imel že
toliko izkušenj, da me tega dela ni bilo več
strah. Poleg tega pa sem imel take ožje sodelavce in vse ostale zaposlene s katerimi
je bilo veselje delati.'' Kako pomemben je
za uspeh podjetja kolektiv?
V ''fabriki'' je bilo treba marsikaj urediti,
predvsem zmanjšati režijske stroške in število zaposlenih v administraciji. Delavka
na tekočem traku je takrat na primer imela za polovico nižjo plačo kot delavka za
tekočim trakom v sosednjih podjetjih, a
je zaradi občutka pripadnosti ostala. Vsi
delavci so res živeli s tovarno. Začeli smo
iskati nove kupce. Iskra se je v ta namen
močno angažirala. Začeli smo proizvajati več za domači trg in tudi za tujino. Po
enem letu so bile vse kapacitete zasedene.
POD RATITOVCEM ZNAMO
Intervju s častnim občanom za leto 2015 Alojzijem Žumrom
"S TEM, KO SEM MENJAL POKLIC, SEM SI ZARADI
MANJ STRESA PODALJŠAL ŽIVLJENJE"
Občinski svet je listino Častnega
občana za leto 2015 podelil Alojziju
Žumru za življenjsko delo na gospodarskem in družbenem področju.
Nagrajenec je skoraj desetletje vodil
podjetje Iskra Železniki, dva mandata je bil na čelu Krajevne skupnosti
Železniki, zadnjih 30 let njegove aktivne poklicne poti pa je zaznamovala pilotska kabina. Z nami je delil
svoja doživljanja tega pestrega in
plodovitega časa
Po poklicu ste univ. dipl. inž. elektrotehnike. Bili ste vodja razvoja v Niku, nato vas
je pot vodila do vodstvenega položaja, saj
ste od leta 1966 do 1975 vodili Iskro Železniki. Sami o sebi pravite: ''Moj karierni
cilj od nekdaj je bil moj poklic, za katerega
sem se šolal in s tem povezana stroka.''
Kako je prišlo do preobrata?
Ko sem končal fakulteto, izobraženci niso
bili preveč cenjeni. Nikoli nisem delal za
plačo, ker je bila daleč od tega, da bi bila
delu primerna, temveč sem hotel pokazati, da sem se nekaj naučil. Ambicij, da bi
prevzel vodstveni položaj, med drugim
tudi zaradi očetovega imena, nisem imel.
Tovarna je bila takrat pretežni izvoznik.
Ameriški kupec je imel osebne težave.
V podjetju je bilo čutiti močno negotovost. Direktor Šifrer je prišel v podjetje
leta 1963, v času, ko se je jugoslovanski
12
V podjetje ste uvedli mednarodne kooperacije z AEG, Braunom ipd. Tudi sesalna
enota, katere program je bil vpeljan leta
1974, takrat za AEG iz Nemčije, je nato
postala osnovni program današnjega Domela. Nekako ste imeli roko za to, da ste
našli ravno tisto pravo stvar?
Alojz Žumer, častni občan Občine Železniki za leto 2015. Foto: Andrej Tarfila
minister Aleksander Ranković pripravljal
na ''puč''. V tovarne je postavljal svoje ljudi – pripadnike Udbe. Direktor ni vedel
ničesar o podjetju, saj je prihajal iz Okraja Kranj, kjer je bil načelnik Oddelka za
potne liste. Dobro je bilo le to, da je bil
pošten in je v ''fabriki'' poslušal stroko.
V nekem trenutku je podjetje zašlo v težave.
Bili smo, kot se je takrat reklo, ''pretežni
izvoznik''. Devize so veselo pritekale, nih-
če se ni vprašal, kaj se bo zgodilo, če se z
edinim kupcem kaj zgodi. Ko je zmanjkalo
naročil in je resno zaškripalo, se je v podjetju povezala skupina, ki je hotela direktorju
naprtiti krivdo za nastale težave in ga ''zribati''. Treba je reči, da je bila njegova krivda le toliko, da ni dovolj pritiskal na službe
Iskre, da bi poleg ameriškega kupca našli
še druge odjemalce za motorje. Uprava je
zato, tudi zaradi teh težav, sklenila uvesti
prisilno upravo. Za vodenje so morali ne-
Iskra leta 1971. Foto: Alojz Žumer
Predsednik Hooverja pravkar podpisuje kooperacijsko pogodbo. Foto: Osebni arhiv
Med drugim mi je pomagalo tudi znanje
jezikov. V času mojega študija na fakulteti ni bilo slovenskih knjig. Vsa tehnika
je bila pisana v nemščini. Inž. Pečnikar,
predstavnik Iskre v New Yorku, me je povabil, naj pridem tja, saj je bilo ameriško
podjetje pripravljeno iti v skupna vlaganja
(t.i. joint-venture) za proizvodnjo sesalnih
enot. Oni bi nam dali sredstva za opremo,
mi bi prispevali prostor in ljudi. Joint-venture je v takratnem času morala potrditi
jugoslovanska gospodarska zbornica. Naročili smo že opremo, se dogovarjali za
stroje iz ZDA in čakali, da se zbornica
zmiga. Ker dolgo ni bilo nič, sem kar sam
odšel v Beograd. Tam mi je komaj uspelo
priti do referenta, ki je reševal našo zadevo, saj so se neprestano izgovarjali, da ga
ni, da je na kavi ipd. Ko sem ga končno
našel, je dejal, da zadeve ne more odobriti. Kasneje sem srečal predstavnika
gospodarske zbornice Matića, ki mi je
zaupno priznal, da nam ne bo uspelo iz
razloga, ker smo Slovenci.
Katere nove poslovne poti ste ubrali po tem
zapletu?
Iskra je poiskala kontakt z AEG-jem.
Prvotni namen je bil, da bi jim dobavljali
motorje za kompresor za hladilnike. Ko
smo izvedeli, da motorje za sesalec kupujejo v ZDA pri podjetju Lamb electric,
smo jim povedali za naše dosedanje neuspešne dogovore s to firmo. Takoj so predlagali, da bi namesto motorjev za kompresor raje izdelovali sesalne enote. Pri
dogovarjanju za ceno je prišlo do malo
smešnega razgovora. Ko smo se domenili za ceno 28 DEM/komad, je nekdo
od naših dejal, da je nizka. Pojasnjevali so
nam, da je vsem jasno, koliko stane kakšen sestavni del in da je cena zelo dobra.
A naš se ni dal in je odvrnil, da moramo
pri nas v ceno všteti še prispevek za bazen, stanovanje za delavce ipd. Presenečeni AEG-jevci so rekli: ''Seveda tudi mi
plačujemo stanovanja za delavce, a mi vse
to plačujemo iz dobička, ki ga ustvarimo
in nam na misel ne pride, da bi to vračunali v ceno izdelka.''
Kasneje so vas postavili za direktorja Široke potrošnje. Bili ste vedno manj zadovolj-
13
POD RATITOVCEM ZNAMO
ni, zlasti vas je motila njena neenotnost.
Preprosto se nisem več znašel v takratnem Zakonu o združenem delu. Vsa
podjetja so razbili na TOZD-e (temeljna organizacija združenega dela), ki so
postali osnovna enota vsakega podjetja.
Za vsako odločitev na nivoju podjetja je
TOZD moral dati soglasje. Brez tega ni
vodstvo podjetja smelo storiti ničesar.
Podjetja, ki so bila enotna, so zaradi neke
vztrajnosti in karizme vodilnih še nekako
shajala, branža Široke potrošnje, kamor
so me postavili za direktorja, je bila sestavljena iz posameznih podjetij z lastnimi
vizijami. Med njimi je bilo edino podjetje,
ki je bilo urejeno, v Železnikih, ostala so
šepala tudi na finančnem področju in se
spopadala z nelikvidnostjo. Zelo težko je
bilo zbrati denar za plače delavcev. Potrebnega je bilo ogromno kombiniranja z
računovodstvom.
Kako se je konkretno kazala neenotnost
Široke potrošnje?
Trudil sem se, da bi imela ta branža cilj in
enotno vizijo. V Elri v Retečah so hoteli,
z raznimi kooperacijami s tujimi podjetji,
uvažati sestavne dele za gospodinjske aparate, v Železnikih naj bi jim za to dajali
devize. V tovarni televizijskih sprejemnikov v Pržanju so s pomočjo neke angleške tovarne sestavljali barvne televizorje
in imeli pogodbo z Braunom za brivnik,
kar je bilo premalo, zato so bili v stalnih
finančnih težavah. V Tovarni radijskih
sprejemnikov v Sežani so želeli izdelovati
toroidne transformatorje, čeprav so bile
hit tedanjega časa hi-fi naprave. Vsakdo je
hotel delati nekaj po svoje. Da bi sčasoma
dobili delovno organizacijo (DO), ki bi
Leti avtopilot. Foto: Osebni arhiv
14
POD RATITOVCEM ZNAMO
previjanje koluta potrebna pavza. Kopali
smo se po tolmunih reke Sore. Problem je
bila kanalizacija, premajhno pokopališče.
Krajevna skupnost je imela zvezane roke,
saj smo bili del Občine Škofja Loka, od
nje pa je krajevna skupnost v Železnikih
dobivala tako malo denarja, da je komaj
pokrivala režijske stroške. Ker sem bil v
tistem času član takratne občinske skupščine, sem na prvi seji, ko smo obravnavali občinski proračun, zahteval, da v Železnike namenijo sredstva, ki bodo v skladu
z gospodarsko močjo kraja.
Na levi znani slikar Jože Tisnikar – slika je nastala v Ženevi, kamor so peljali slike za njegovo razstavo.
Foto: Osebni arhiv
imela nek skupni cilj, je bilo v teh pogojih
nemogoče misliti, ker je vsak TOZD hotel svojo pot in mu pri tem ni smel nihče
oporekati. Zato sem rekel ''Hvala lepa.''
Žal mi je bilo samo, da sem se pustil spraviti iz Železnikov.
Kako je politika v tistem času vplivala na
ekonomijo?
Kot direktor se v nekem trenutku nisem
več znašel. Tudi kakšne posebne politične
zaslombe nisem imel. V času županskih
volitev leta 1977 se je začela kadrovska
kuhinja. Šušljalo se je, da je bivšemu županu treba urediti delovno mesto in da bi
po preteku mandata prišel na moje mesto. Od takrat naprej nisem več čakal. Hotel sem oditi nekam, kjer ne bi imel več
opravka s politiko. Zakon o združenem
delu je namreč predstavljal močan udarec
ekonomiji. Direktorjem DO je jemal kompetence in iz njih delal slamnate može.
Naredili so TOZD-e, ki se jim ni smelo
upirati. V Idriji smo ustanovili svoj obrat
(iz katerega je kasneje zrasla Hidria).
Hoteli so, da naredimo TOZD. Odvrnil
sem jim, naj si pogledajo Zakon o združenem delu in da obrat ne izpolnjuje pogojev zanj, niti kadrovsko niti programsko.
TOZD jim je uspelo ustanoviti šele preko
mojega naslednika. Ko je bil TOZD ustanovljen, so se seveda tudi odnosi med njimi in matično tovarno spremenili. Obrat
oziroma po novem TOZD Idrija je pričel
delati z izgubo. Žal je tovarna v Železnikih dala know-how in opremo, a od tega
ni dobila ničesar povrnjenega.
V KS Železniki ste bili od leta 1967 do
1975. Takrat se je izboljševala komunala,
gradili TV-pretvorniki, urejala se je kinodvorana, potekali so dogovori za bencinsko
črpalko, moderno samopostrežno trgovino, bazen. Stvari, ki so še danes za kraj
izredno pomembne. Menite, da ste bili
predsednik KS ravno v nekem prelomnem
času?
V Železnikih sem stanoval v bloku nasproti tovarne. Komunala je bila zelo zanemarjena. Asfalta ni bilo. Na glavni cesti
je bila le nekaj centimetrska protiprašna
prevleka, sestavljena iz drobnega peska in
asfalta. Pozimi je postala krhka in je začela razpadati. Problemi so bili tudi z oskrbo z vodo, saj je ta imela prenizek pritisk.
Televizije nismo mogli gledati. V kinu
je bil le en projektor, tako da je bila za
Na koncu so vam vse te investicije uspele.
Kako?
Predvsem zato, ker so bili krajani zelo
solidarni. Denar za gradnjo bazena smo
pridobivali s samoprispevkom iz plač delavcev in od prispevkov podjetij v kraju.
V ta namen smo organizirali referendum.
Pri tem nikoli ni bilo težav, saj so ljudje
vedeli, da bo vse ostalo v kraju. Želeli
smo moderno trgovino, ki naj bi bila v
težišču naselja. V ta namen smo se začeli
dogovarjati s takratno Loko. S Petrolom
smo se dogovorili za gradnjo bencinske
črpalke. Njihov pogoj je bil, da mora biti
zgrajena pred odcepom za Jelovico in
Bohinj. Tudi od Alplesa, ki je tam imel
svojo upravno stavbo, smo dobili soglasje, čeprav so si nato, ko je imel Petrol že
vso dokumentacijo, premislili, vendar
smo se končno dogovorili tudi z njimi.
Za pokopališče smo sklenili pogodbo z
lastnikom in odkupili potrebno zemljišče.
Od Dermotovega jezu navzdol je bil povsod breg, poraščen z grmovjem. Morali
smo postaviti škarpo, za kar nam je tovarna Niko posodila denar. Delali smo z
lahkoto, saj so ljudje imeli razumevanje.
Vedeli so, da bo vse, kar bo zgrajeno, ostalo. Postavili smo pretvornike za televizijski signal na Strmici, v Ovčji vasi in na
Miklavžu. Ob takratni Alplesovi upravni
stavbi je stal nedograjen ''zadružni dom''.
Ker je inšpekcija ugotovila, da statično ni
ustrezen, ni dovolila nadaljnje gradnje. Z
Alplesom smo se domenili, da oni spodaj
uredijo menzo, mi pa na vrhu dvorano,
kamor bi prenesli dosedanji kino. V Iskri
v Kranju sem uredil, da so nam za nizko
ceno dali še en projektor. Pri vsem delu
v krajevni skupnosti ne smem pozabit
omeniti prizadevnega tajnika. To je bil
Miha Bertoncelj, ki je bil izredno predan
svojemu delu, če malo karikiram, mu ni
bilo problem pobrati tudi konjske fige na
cesti. Imel je tudi ekipo upokojencev, ki
so mu za majhen denar pomagali.
V katero smer bi po vašem mnenju moral
kreniti razvoj Občine železniki na gospodarskem in družbenem področju?
Menim, da gre razvoj v pravo smer. Vesel
sem, da je ključna industrija, ki je nastala
iz zadruge Niko, močna. Dajem vse priznanje vodstvoma Domela in Nika. Imam
dober občutek, da tisto, za kar smo se trudili, ni bilo zaman.
Prav nekako revolucionarno za tisti čas je
tudi to, da ste zamenjali svojo karierno pot.
Za vami je 30 let pilotske službe. Kako je
naneslo, da ste se podali nad oblake?
Lahko rečem, da sem si s tem, ko sem menjal poklic, podaljšal življenje. Služba ni
bila stresna, edino družina je nastradala,
ker me ni bilo veliko doma. Vsi leti so trajali več kot eno uro, včasih tudi od šest do
Trenutek, ko se letalo dvigne od tal. Foto: Osebni arhiv
Ob zadnjem pristanku. Foto: Osebni arhiv
sedem ur. V letalstvu se je treba nenehno
učiti. Za več kot 90 % nesreč v letalstvu
je še vedno vzrok človeški faktor. Veliko
mi je pomagala stroka, saj brez elektrike
v letalstvu ne gre.
Kakšne zgodbe je spletala vaša pilotska
kariera?
Doživel sem marsikaj. Ko sem peljal
predsednika gospodarske zbornice v Južnoafriško republiko na lov, so mu pobrali
okle in nam tri dni niso pustili odleteti.
Redno smo vozili tudi človeške organe.
Na omarici sem imel telefon in klicali so
me sredi noči, da imajo v določenem mestu nek organ za presaditev. Takoj sem poklical mehanika in kopilota, da smo čim
prej odleteli. Ko so nam izročili skrinjo
z organi, smo poklicali v Klinični center
Ljubljana, kjer so pacienta že dali na operacijsko mizo in ob našem prihodu takoj
izvedli transplantacijo. Organi imajo namreč zelo kratek čas obstojnosti. Večkrat
smo organe razvažali tudi v tujino, saj je
bil Klinični center član Eurotransplanta.
Najpogosteje se je to dogajalo ob koncu
tedna, ko je več prometnih nesreč in s
tem ustreznih donatorjev organov.
V letalstvu je velika pozornost namenjena
vremenskim razmeram in te so bile pogosto za naše pojme kar ekstremne, kajne?
Veliko smo leteli v Sibirijo, kjer se temperature spustijo tudi na -40 stopinj. Tako
smo tudi po eno uro greli motorje, da smo
olje spravili na temperaturo nič stopinj.
Letalo sicer lahko običajno pristane le na
15
POD RATITOVCEM ZNAMO
dveh centimetrih snega. Sibirski sneg je
bil kot puh in se ni sprijemal, zato smo
pristajali tudi na petih centimetrih snega.
Edino z motorji nismo smeli zavirati, saj
bi s tem povzročili pravi snežni metež.
Nekoč smo v Bakuju točili gorivo in čakali, da gremo v Alma-ato (Kazahstan).
Dve uri pred pristankom smo zvedeli, da
je letališče zaradi megle zaprto. Svetovali
so nam, naj letimo v Bishkek v Kirgiziji.
Iskali smo mesto s takšnim imenom na
karti, a ga nismo našli. Nakar so nam povedali, da imamo verjetno še staro karto,
kjer se letališče, še iz časov Sovjetske zveze, imenuje Frunze. V Bishkeku so potniki
dobili avte, da so nadaljevali pot. Midva
s kopilotom sva seveda morala ostati pri
letalu, da bi v Alma-ato odletela, ko se bo
letališče odprlo. Ker sva morala prenočiti,
sva vprašala za hotel. Dejali so, da imajo
hotel za posadke, ki je komaj zaslužil to
ime. Dobila sva sobo, kjer so spali že trije.
Vaše ruske dogodivščine so bile povezane
tudi s tem, da Rusi niso bili ravno vešči
angleščine. Vas je kaj skrbelo, koliko vsebine se je izgubilo s prevodom?
Iskra je kupila svoje letalo in novembra
1980 smo prvič leteli v Moskvo. Tam je
bilo za javni promet odprto le letališče
IZ NAŠIH KRAJEV IN ŽUPNIJ
Šeremetjevo. Najprej smo se soočili s
tem, da so imeli drugačne merske enote.
V letalstvu se po vsem ostalem svetu uporabljajo čevlji za merjenje višine in vozli
za hitrost, v Rusiji to merijo z metri in
km/h. Tako smo morali vse preračunavati. Kontrolorji tudi niso znali angleško.
Imeli so tolmača, ki je mlel in mlel. Ko
smo se nekoč spuščali proti letališču, je
zunaj divjal snežni metež, pred nami je že
pristajalo letalo, kontrolor in tolmač sta
mečkala, kolikor sta lahko in nazadnje le
izdala, da je naš predhodnik pristal. Lahko rečem, da sem imel srečo, da sem se v
gimnaziji učil tudi ruski jezik.
Leteli ste tudi v dežele, kjer so se temperature dvignile tudi do 50 stopinj.
Leteli smo tudi v Tripoli. Smelt je v oazi
sredi Sahare gradil halo za remont jugoslovanskih letal Galeb, ki jih je kupil
Gadafi. Zunanja temperatura je bila blizu plus 50 stopinj. Platforma je bila tako
razgreta, da je peklo skozi podplate. Nekoč sem s sabo imel kamero, s katero sem
snemal letališče v Tripoliju, zaradi česar
so me skoraj zaprli. Branil sem se, da vsak
potnik lahko snema iz samega letala. Nazadnje so mi vrnili kamero, ker se uradniku ni ljubilo pisati zapisnika.
V Libiji težava ni bila le vročina, temveč
tudi pisava in njihova posebna pravila.
V Libiji so bili vsi napisi v njihovi pisavi, saj
Gadafi latinice ni dovolil. Jaz sem njihove
črke poimenoval kar oblanci. Gorivo smo
točili tako, da smo najprej prejeli račun,
ki ga je bilo treba poravnati v banki, kjer
smo dobili potrdilo, na podlagi katerega so
nam gorivo končno le nalili. Alkohol je bil
strogo prepovedan. Iz letalskega bifeja so
tako pobrali vse, a so potem vrnili. Vendar
so bile tudi drugačne zgodbe. Nekoč nas je
na letališču čakal major. Vozili smo neko
vojaško opremo. Ko je bil tovor izkrcan, je
slovenski predstavnik naročil, naj v letalu
nalijejo kozarec viskija. Nato so majorju
veleli, da si lahko ogleda letalo od znotraj.
Zaključiva torej lahko, da v letalstvu ni
bilo nikoli dolgčas.
Letenje je bilo zanimivo, posebno pri
taki vrsti, kot smo ga izvajali z našimi
letali. Leteli smo po vsej Evropi, Afriki,
Bližnjem vzhodu in Aziji. Ko sem se upokojil, se je v mojih letalskih knjižicah nabralo preko 10.000 ur letenja. Obiskal sem
preko dvesto letališč, mnogo več, kot to
doleti pilote pri rednih letalskih podjetjih.
Katarina Bertoncelj
Domel je vodilno globalno razvojno in proizvodno
podjetje elektronsko komutiranih in univerzalnih
motorjev. Naše izdelke najdete v premium segmentu
gospodinjskih aparatov, v avtomobilskih in ostalih
komercialnih in industrijskih aplikacijah.
Glavne prednosti naših proizvodov so:
visok izkoristek, nizek hrup in zanesljivost.
Proizvodi so rezultat našega lastnega razvoja in
tehnologije.
Domel, d.o.o., Otoki 21, 4228 Železniki, Slovenija, Tel.: +3864 51 17 100, Fax: +3864 51 17 106, www.domel.com, e-mail: [email protected]
16
NA DAN DRŽAVNOSTI POROMALI K MARIJI SNEŽNI
Na dan državnosti, 25. junija, smo se verniki župnij Dražgoše, Zali
Log in Železniki odpravili na župnijsko romanje preko Stranj in
Kamniške Bistrice do Marije Snežne na Veliko planino. Bil je lep
sončen dan in na obzorju se je prikazala čudovita cerkev sv. Benedikta v Stranjah, kjer je glavni pečat pustil arhitekt Jože Plečnik.
Od tam smo romali na Veliko planino – večina peš s Kranjskega
raka, predvsem starejši, ki so si medtem ogledali še Park spomina
in opomina ter izvir reke Kamniške Bistrice, pa od nekoliko bliže cilju. Na planini so nas pozdravili pomladansko rastje, krave
ter zvonec, ki je klical k maši. ''V gorah smo še bližje Bogu in
nebesom,'' je dejal župnik Tine Skok, ki je vodil obred. Na dan
državnosti seveda ni šlo brez naše Zdravljice. Dan smo zaključili
v Mengšu s petimi litanijami Srca Jezusovega v cerkvi sv. Mihaela
in ''mengeškim bizgecom'', lokalno enolončnico v bližnjem domu.
Renata Valh Pintar
Romarji na idilični Veliki planini. Foto: Barbara Debeljak
ORATORIJ BOGATIL NAŠE OTROKE
Na oratoriju 2015 v Železnikih je sodelovalo 134 otrok in 50 animatorjev. Potekal
je od 29. junija do 3. julija, ko se je končal
s sveto mašo, pri kateri so vestno sodelovali otroci in animatorji. Dneve oratorija so
začenjali na trgu pred cerkvijo sv. Antona
Puščavnika ob dvigu zastave. Sledile so kateheze, molitve pred Najsvetejšim, delavnice in igre. Ob cerkvi in travnikih se je slišal
otroški smeh, vrela sta veselje in zadovoljstvo. Spoznavali so življenje zavetnika
ministrantov, mladine in mamic, svetnika
Dominika Savia. ''V Polhovem Gradcu je
zakon, ker imajo polhe, čebele, pa dober
med,'' se je slišalo iz otroških ust, ko so
veseli čofotali in se namakali v čisti vodi.
Predzadnji dan so se namreč odpravili na
izlet. Hvala voditeljici Vesni Marenk, sovoditeljem Francu Benjaminu Demšarju, Benjaminu Gaserju in Sabini Habjan, animatorjem, otrokom, in hvala kaplanu Branku
Setnikarju, ki jih je bodril, spodbujal, jim
svetoval ter se z njimi veselil v duhu oratorijskega gesla: Hočem biti svet!
Veselo na tleh s pogledom v nebo.
Foto: Barbara Debeljak
Renata Valh Pintar
100 LET OD NOVE MAŠE V DRAŽGOŠAH
Bil je pobožen in delaven duhovnik, bil je goreč Marijin častilec –
Franc Frakelj, zadnji novomašnik v dražgoški župniji. 27. junija 1915
je obhajal novo mašo v stari cerkvi sv. Lucije. Za svoje novomašno
geslo je izbral Jezusove besede učencem po vstajenju: Pax vobiscum
(Mir z vami). Bil je član Marijine kongregacije slovenskih bogoslovcev in duhovnikov ter sošolec Filipa Terčelja, duhovnika, ki nas je letos nagovarjal v šmarnicah. Frakelj je najprej služboval kot kaplan v
Vremah na Primorskem, kjer je ustanovil dekliško Marijino družbo,
pozneje pa tudi kot kaplan v Hrenovicah pri Postojni, kjer je zaradi španske gripe končal svojo življenjsko pot, star komaj 27 let. Na
njegovem spomeniku v Hrenovicah najdemo lep zapis: ''Za kratko
trpljenje. Večno življenje.'' Ob stoletnici do zdaj zadnje nove maše
v Dražgošah smo se tudi domačini ob sveti maši povezali s svojim
rojakom. Na oltarju je bil na ogled postavljen Frakljev novomašni
križ, repliko novomašne podobice pa smo ponesli v naše domove.
Renata Valh Pintar
Frakljeva novomašna podobica
17
IZ NAŠIH KRAJEV IN ŽUPNIJ
IZ NAŠIH KRAJEV IN ŽUPNIJ
SLOVO KAPLANA
BRANKA SETNIKARJA
Tekma 5: ALKA
Mesto Ime in priimek
''Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, …'' (T. Pavček)
''Hm … veliko mu pomenijo mladi, je
sproščen, zabaven, spoštujemo ga, zna
pa pokazati odločnost.'' To so bile besede Tadeja Marenka in drugih mladih,
ko sem jih povprašala, kaj mislijo o zdaj
že nekdanjem kaplanu Branku Setnikarju. V tednu od 26. do 31. julija se je
poslovil iz župnij Dražgoše, Zali Log in
Železniki. Pustil je velik pečat v naših župnijah s svojimi pridigami, kot duhovni
vodja z uspešno organiziranimi oratoriji,
kot moderator prireditev, pobudnik foto-
grafskih razstav, skavt … Pokazal je, da je
preprost, da zna ceniti dobro in lepo in
da je mali človek, ki prizna napake. Župljanom je približal vero tudi skozi šport,
pogovore, katehezo ... ''Pastir se ne more
zadovoljiti s tem, da pozna imena in datume. Svoje ovce mora poznati s srcem.''
To so besede njemu ljubega Benedikta
XVI. in prav tak je bil Branko Setnikar.
Branko, hvala!
Renata Valh Pintar
Branko Setnikar. Foto: Barbara Debeljak
Tekma 1: Spretnostno jahanje – otroci
Mesto Ime in priimek
Ime konja
Čas
1.
Sara Birsa
Honey
47,73
2.
Kaja Humar
Pedži
69,90
3.
Anja Dolenec
Capitol
89,97
Tekma 2: Spretnostno jahanje – odrasli
Ime
Mesto Ime in priimek
konja
Čas
+ /Končni
čas.
rezultat
prib.
1.
Mateja Tompa
Aar
63,85
-15
48,85
2.
Roman Stare
Lisko
55,17
-5
50,17
3.
Dejan Strgar
Pedži
65,96
-5
60,96
Tekma 3: BARREL – otroci
Mesto Ime in priimek
Ime konja
Čas
1.
Sara Birsa
Honey
22,04
2.
Anja Dolenec
Capitol
28,58
3.
Kaja Humar
Pedži
28,96
Mesto Ime in priimek
18
1.
Dejan Strgar
Atlanta
47,79
2.
Rok Bernik
Miss Kimmy star
50,25
3.
Dejan Strgar
Pedži
50,87
Mesto Ime in priimek 1. jahač Ime in priimek 2. jahač
Tekma 4: BARREL – odrasli
Tudi dekleta obvladajo. Foto: Andrej Tarfila
Čas
Tekma 5: ŠTAFETE – 2 jahača
VELIKA KONJENIŠKA PRIREDITEV V DOLENJI VASI
V Dolenji vasi je tudi letos potekala Velika konjeniška prireditev.
Odvijala se je že kar dvajseto leto po vrsti, in sicer v nedeljo, 14.
junija 2015, na travniku v Dolenji vasi. Prireditev naj bi se pričela ob trinajsti uri, vendar se je dogajanje malo zamaknilo zaradi
istočasno trajajočega maratona Franja ter cestnih zastojev.
Prireditev so organizirali člani Konjeniškega kluba Ratitovec, ki
so poskrbeli za nemoten in lepo izpeljan potek dogodka in tekmovanj, prav tako pa za žejne in lačne trebuščke.
Na Veliki konjeniški prireditvi so predstavili spretnostno jahanje,
selško alko, štafeto s konji in barrel. Začeli pa so s predstavitvijo
dresurnega jahanja. Vsi tisti, ki so vam ti izrazi tuji, jih najdete
razložene na koncu članka. Prikazali so tudi gašenje ognja po
starem, pri čemer so uporabili star gasilski voz, ki so ga vlekli
konji. Gasili so seveda ročno.
Pomerilo se je okrog 17 tekmovalcev. Število je bilo letos malo
manjše, verjetno ravno zaradi prej omenjenega maratona. Tekmovali so v dveh starostnih skupinah. Prvo so sestavljali najmlajši,
drugo pa odrasli jahalci. Najmlajši tekmovalci so lahko nastopali
v spretnostnem jahanju in barellu, starejši pa v vseh kategorijah,
ki so bile predstavljene. Rezultati tekmovanj pa so sledeči:
Ime konja
Ime konja
Čas
1.
Dejan Strgar
Pedži
19,02
2.
Rok Bernik
Miss Kimmy star
19,52
3.
Karin Bernik
Apači
20,35
1.
Blaž Kavčič
Karin Bernik
2.
Rok Bernik
Dejan Strgar
3.
Metod Drole
Tadej Dijak
Nagrade so tekmovalci prejeli iz rok članov Konjeniškega kluba
Ratitovec, glavna pokala pa sta podelila častna gosta, in sicer
svetovno znani športni as v smučarskih skokih, Peter Prevc, ter
župan Občine Železniki, mag. Anton Luznar.
Sama tekmovanja in predstavitve so potekala na travniku, zabava, ki je sledila, pa v šotoru zraven. Za glasbeno popestritev je
poskrbel ansambel Dor ma cajt.
Konjeniški klub Ratitovec je klub, ki združuje ljubitelje konj ter
njihove lastnike. Klub prireja različne aktivnosti, kot so na primer žegnanja konj. To pa ni vse. Za člane kluba prirejajo tudi
galopske dirke, vzdržljivostno jahanje, izlete ter različne pohode.
Vsako leto se odpravijo vsaj na dva enodnevna pohoda s konji,
organizirajo pa tudi večdnevni pohod, letos bodo odšli na Pokljuko. Tudi na izlet se odpravijo vsako leto. Lani so organizirali
izlet v Pullmancity, ki se nahaja v Nemčiji. Tam so si udeleženci
ogledali, kako je bilo videti kavbojsko mesto v preteklosti. Med
člani se najdejo tudi lastniki jahalnih šol, ki vse zainteresirane
tudi popeljejo v svet jahanja. Za pridobitev članstva ni pogoj
lastništvo konja. Medse vabijo vse ljubitelje konj. Vsi, ki vas član-
Prireditev so popestrili z gašenjem požara po starem, kar je pritegnilo zanimanje vseh obiskovalcev. Foto: Andrej Tarfila
stvo zanima ali pa si o tem želite izvedeti še kaj več, si lahko o
klubu in njegovih aktivnostih preberete na Facebook profilu ali
pa jih kontaktirate kar na njihovo e-pošto: kkratitovec@gmail.
com. Tako boste lahko prihodnje leto tudi vi med tistimi, ki bodo
pomagali organizirati vsakoletno Veliko konjeniško prireditev.
Slovarček izrazov:
Spretnostno jahanje – jahanje, pri katerem mora tekmovalec čim
hitreje prijahati mimo različnih ovir. Ovire so lahko količki, mostovi, zavese, ipd.
Selška alka – jahanje, pri katerem jezdec mora natikati obroče
Štafeta s konji – štafeta, ki poteka podobno kot tekaška štafeta,
vendar se vse skupaj odvija na konjih
Barrel – jezdec mora čim hitreje jahati okrog sodov
Dresurno jahanje – je temeljna konjska disciplina, pri kateri se
pokaže popolna usklajenost med jezdecem in konjem tako, da
gledalci ne vidijo vpliva jezdeca na konja
Anja Čufar
SPOMIN OSTAJA ŽIV, NISMO POZABILI
Spominske slovesnosti, ki se jih udeležujemo z občinsko Zvezo borcev za
vrednote NOB, so letos vse posvečene 70-letnici zmage nad nacifašizmom in
osvoboditvi domovine izpod okupatorja, vsaka posebej pa tudi dogodku iz
časa 2. svetovne vojne.
9. maja letos, prav na dan, ko so leta 1945
partizani vkorakali v osvobojeno slovensko glavno mesto, smo bili v Ljubljani s
praporščakom prisotni na naši osrednji
letošnji slovesnosti s pomenljivim naslovom Pod svobodnim soncem. V množici
udeležencev smo srečali marsikaterega
prijatelja in znanca in mu stisnili roko.
V izredno pestrem kulturnem sporedu je
kot vedno napravil močan vtis Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz Trsta,
zbor pokončnih, pogumnih ljudi. Zapete
pesmi so nadgradili z recitacijami, med
njimi z verzom: ''Kar imejte svojo smradno zgodovino! Mi pa vemo: partizani so
osvobodili domovino!'' Ponosni na svoje
zavedne uporne prednike smo v govoru
Milana Kučana slišali tudi tele besede:
''Upor zoper okupatorje je bil eno najbolj
častnih dejanj v zgodovini Slovencev.''
Kot vsako leto smo bili junija, kot običajno, s praporščakom v spominskem parku
pod Ljubeljem, kjer smo se spomnili ljudi, trpečih v zloglasni podružnici Mauthausna. Tam jih je bilo skoraj dva tisoč
iz trinajstih narodov, med njimi več kot
polovica Francozov. Po osvoboditvi leta
1945 se je marsikateri preživeli pridružil
slovenskim partizanom in sodeloval v
zaključnih vojaških akcijah.
Foto: Martina Sedej
19
IZ NAŠIH KRAJEV IN ŽUPNIJ
Francoski veleposlanik Pierre-Francois
Mourier je odkril prenovljeni steber, ki
stoji na kraju, kjer je bila nekoč peč krematorija. Napis je bilo treba obnoviti, ''da
bi krik deportirancev J’ accuse! – Obtožujem! – slišale tudi prihodnje generacije.
Spomenike je treba obnavljati in ohranjati tudi zato, da ne bi z delovanjem časa in
izginjanjem napisov na simboličen način
izginilo tudi neko zgodovinsko obdobje.''
Poudaril je upanje zapornikov, da bodo
nekega dne človeške vrednote, ki jih je
nacizem poteptal, ponovno zmagale.
Predsednik Borut Pahor je v govoru dejal: ''Hočemo zgraditi boljši in pravičnejši
svet, miren in varen.''
IZ NAŠIH KRAJEV IN ŽUPNIJ
''Sežgani v krematorijskih pečeh ne bodo
nikoli dobili svojega groba,'' pa so besede
iz govora Janija Aliča, predsednika Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja.
Udeleženci smo si lahko ogledali tudi bogato razstavo, za katero sta dva amaterska
raziskovalca tri leta zbirala gradivo o tem
taborišču in napisala knjigo. Gradivo bosta oddala v hrambo Tržiškemu muzeju.
Julija je na vrsti Pokljuka. Tja prav radi
gremo – tudi letos, čeprav je bilo res vroče, ampak sredi pokljuških gozdov vendar
malo manj kot v naši dolini. Vsako leto se
tam spomnimo vzpona partizanskih patrulj in razvitja slovenske zastave na vrhu
Triglava leta 1944. Naj se ve, čigava je ta
POMNI, DOLINA!
Bilo je 18. julija letos na tradicionalni spominski slovesnosti pri spomeniku na
Bukovškem polju pri Dolenji vasi.
Hudo vroč dan je bil, a smo klopi postavili v senco brez in ljudem ponudili sveže
vode. Praporščaki tudi niso stali na soncu, za vse je bilo poskrbljeno. Med udeleženci, veliko skupino ljudi iz naše doline
pa tudi od drugod, so bili tudi borci NOB,
župan in podžupan Občine Železniki,
mag. Anton Luznar in Matej Šubic, predstavniki Zveze borcev za vrednote NOB
iz naše doline in drugih krajev ter župan
Škofje Loke mag. Miha Ješe.
Naš župan se te slovesnosti udeleži vsako
leto in nam pove kaj o naši zgodovini, od
kmečkih uporov do Primoža Trubarja itd.
Dviga nam narodno zavest, saj čutimo
njegovo iskrenost in pogum. V njegovem
pozdravnem nagovoru je bilo tudi tokrat
tako. Slavnostni govornik pa je bil letos
klen in pokončen devetdesetletnik Tine
Tomazin, borec Prešernove brigade, saj je
s tem krajem spomina njegova partizanska enota močno povezana. Tukaj je bil
njen prvi spopad z okupatorji, ki pa žal
ni rešil talcev, saj so krvniki svoje gnusno
dejanje že opravili.
''Pomni, dolina! S tem klicem, nabitim s
čustvenim nabojem in velikim spoštovanjem do vsega, kar se je v ne tako daljni
preteklosti dogajalo v Selški dolini, vabijo
že vrsto let prizadevni organizatorji na
Kljub vročemu dnevu se je spominske slovesnosti udeležilo precej obiskovalcev. Foto: Andrej Tarfila
20
mogočna gora in da pod njo živimo Slovenci že več kot tisoč tristo let! Triglav
je simbol naše vztrajnosti in zgodovinske
pripadnosti ozemlju, ki smo ga obranili
skozi stoletja. Na prireditvi so bili tudi
trije še živeči člani medvojnih patrulj:
Angelca Vidic - Vlasta, Ivan Gradišek Dimitrij in Bogomir Tavčar - Svarun. Kot
vsako leto smo prisostvovali zelo lepemu
kulturnemu sporedu, ki se je začel, brž ko
je na prizorišče v skupinah z napisi krajev, od koder so bili, prišla množica skoraj
petsto pohodnikov. Praporščaki so obkrožili prizorišče že prej.
Martina Sedej
spominsko srečanje ob kulturnem spomeniku državnega pomena, delu slovenskih
arhitektov pod vodstvom mojstra Jožeta
Plečnika. Spomenik že sam po sebi izžareva nem, a silno zgovoren odnos do
žrtev, ki so omahnile pod okupatorjevimi
kroglami tu in drugod po dolini, njihova
imena in število so vklesani na spomeniku: kar 338 borcev in žrtev fašističnega
nasilja ter 19 talcev. Toliko mladih upanj,
neuresničenih želja, hotenj se skriva za
vsakim imenom. Njihova življenjska nit
pa je bila kruto presekana. Dolina je prispevala strahoten krvni davek na oltar
domovine.''
''Razumeli boste,'' je nadaljeval govornik, ''da je popolnoma nemogoče v nekaj stavkih zajeti in vsebinsko predstaviti
brezobzirno štiriletno 2. svetovno vojno.
Bil se je boj za biti ali ne biti. Slovenci
smo bili med prvimi v Evropi, ki smo se
uprli nacifašizmu in njegovi takrat najmočnejši armadi na svetu, bili pa tudi
med prvimi obsojeni na smrt. Znan je
Hitlerjev ukaz ob njegovem obisku aprila
1941 v Mariboru, ko je dejal: Naredite
mi to deželo spet nemško! In začelo se
je! Množična izseljevanja, aretacije, streljanja talcev, izgoni narodnjakov in inteligence. V zaporih so se znašli pripadniki
in simpatizerji OF in tudi drugi, sumljivi
okupatorju. Njegov cilj ni bil le pokoritev
prebivalstva, temveč popolno iztrebljenje
slovenskega naroda. Ampak imeli smo
razumne ljudi, četudi različnih svetovnonazorskih pogledov, bili pa so enotni
v odločitvi, da je treba ukrepati takoj.
Videli so rešitev le v takojšnjem dobro
organiziranem odporu. Zajeten delež je
prispevala tudi Prešernova brigada, ustanovljena 12. julija 1943 v nedrih te doline, v Zali pri Špehu in pri Marenkovcu v
Potoku. Tam se je začela njena bojna pot,
sledile so zmage pa tudi porazi. Največji
poraz je doživela na Žirovskem vrhu, največji uspeh pa z zavzetjem Turjaka. Zadnji borbeni pohod iz Čavna na Primorskem skozi primorske vasi je bil resnično
edinstven. Enote 9. korpusa, kjer sem bil
tudi sam, in sicer v VII. slovenski narodnoosvobodilni udarni brigadi Franceta
Prešerna, smo bile kljub utrujenosti in
nenehnim bojem že na predvečer 1. maja
1945 pred Gorico v Vrtojbi. 1. in 2. maja
smo imeli ogorčene boje z umikajočimi
se Nemci, četniki, vlasovci, nedičevci in
domobranci – in Gorica je bila osvobojena. Tam smo na pragu svobode izgubili
dvanajst tovarišev.''
Še zaključne govornikove besede: ''In danes, 70 let po koncu 2. svetovne vojne in
skoraj četrt stoletja v samostojni Sloveniji, z grenkobo v srcu lahko ugotovim le,
da smo zabredli v nekakšno strankokracijo, skopnel je narodni ponos. Na plebiscitu 23. decembra 1990 smo z 88,5 odstotki potrdili narodno enotnost, zdaj pa
ugotavljamo, da smo razdvojeni bolj kot
kdaj koli prej. Komu koristi razdvojenost?
Slovenskemu narodu prav gotovo ne! –
Po toliko letih! Pa če se mi še bolj upira
stalno dopovedovanje, kdo je zmagovalec
v 2. svetovni vojni. Kajti samo za to gre!
Nasprotniki se ne morejo in ne morejo
sprijazniti, da so bili takrat na napačni
Slavnostni govornik Tine Tomazin. Foto: Andrej Tarfila
strani. Njihovo početje doživljamo skoraj
četrt stoletja: uničiti vse, kar spominja na
partizanstvo! Dokazov je več kot dovolj.
Končal bom z začetnim klicem: Pomni,
dolina! ter dodal: In mladi rod, zaupamo vam, ker spoštujete odporništvo in
60.000 žrtev za domovino!''
Kulturni spored je oblikovala Mateja
Markelj iz KUD-a France Koblar, sodelovala sta naša zvesta MePZ Domel pod
vodstvom Franceta Čufarja in Harmoni-
karski orkester Železniki pod vodstvom
Simona Razpotnika, recitirala je Jerneja
Tolar. Lepo je bilo prisluhniti učencema
naše osnovne šole, deklamatorju Gabru
Rantu in harmonikarju Gašperju Jelencu. Odlično sta se odrezala.
Pred spomenik so položili vence naše občine ter Zveze borcev za vrednote NOB
Škofja Loka in Železniki.
Martina Sedej
NIZOZEMSKA POLETNA POBARVANKA
Nekaj vtisov iz Nizozemske, kjer spominov ne beležijo besede, temveč barve
in vzorci, ki se spletajo v naravi in arhitekturi.
Nizozemska je deželica, ki jo najbolj
poznamo prek nizozemskih turistov, ki
jih videvamo ob Jadranu, tako da imamo
približno predstavo, kako naj bi bil videti
''tipičen'' Nizozemec, seznanjeni pa smo
tudi s tistimi nekaj glavnimi nizozemskimi značilnostmi, kot so polderji, mlini na
veter, tulipani itd. V živo pa se mi zdi, da
država očara zlasti s sproščenostjo, prijaznostjo in toleranco. Vsaj tako jo je občutila naša družinska popotniška trojka.
Nizozemsko pogosto poimenujemo kar
Holandija, tudi Nizozemci sami se vneto
nazivajo prav s tem imenom, kar pa, če
smo pikolovski, ni čisto točno. Holandija
je namreč ime, ki pripada le dvema glavnima provincama. Nizozemci so vključeni v ekonomsko unijo Beneluks, po
ureditvi pa so parlamentarna monarhija
in v Haagu domujeta tako kraljeva palača
kot vlada. Država ima okoli 17 milijonov
prebivalcev in šteje za eno gosteje poseljenih evropskih držav. Je pa tudi dežela
priseljencev. Večina prebivalcev je Nizozemcev, drugi pa prihajajo predvsem iz
Indonezije, Nemčije, Surinama, Maroka
in Turčije. Kot zanimivost naj omenim
še, da Nizozemci veljajo za najvišje ljudi
v Evropi.
Vremenski miš-maš
Ob prihodu me je najprej spreletel hladen
tuš ob nižjih temperaturah. V Sloveniji
smo imeli vročinski val, na Nizozemskem
pa je bilo le tam okoli 20 stopinj, kar je
bilo za moje pregrete kosti hkrati balzam
in šok. Vreme je bilo sredi julija nekako
majsko. Drevesa so se kitila s svetlo ze-
Rože in kolesa - to je Nizozemska.
Foto: Katarina Bertoncelj
21
PO SVETU
PO SVETU
ranjosti vlaka, izkusila pa te lepote nisem,
čeprav sem si želela z bosimi nogami plesati po tej čudoviti pokrajini.
Moji sopotniki kakšnega posebnega zanimanja za zunanje lepote niso kazali.
Vsi so bili namreč z očmi prilepljeni na
svoje telefone. Wi-fi omrežje brezhibno
deluje po metroju, na vlaku. Povsod. Kar
je seveda odlično, če potrebuješ kakšno
informacijo, po drugi strani pa dvorezen
meč, ker se človeku pogled počasi zoži le
na tisto malo napravico, ki jo ima v roki.
Kje so leta, ko so na metroju potniki brali
knjige, časopise, danes je to, vsaj na Nizozemskem, že prav arhaično. V tej gmoti
ljudi sem kakšne tri celo opazila pri branju, tako da obstaja upanje, da tisk ne bo
izumrl.
Postaja na vodi v Rotterdamu. Foto: Katarina Bertoncelj
lenimi krošnjami, veter je pihljal, vendar
je bil njegov odmev drugačen kot pri nas:
umirjen, a neomajen. Tako spomladansko je bilo kot takrat, ko spomladi prvič
pomoliš svoja bela bedrca na sonce. A
vreme na tej ravnini brzi hitreje kot njihovi hitri vlaki in seveda se je vmes vmešal še rahel dež. Spet tako pomladno. A
pomladno blagodejnost je proti koncu
tedna prekinil še svojevrsten jesenski vihar. Pihalo je tako, da smo se vsi poskrili
po nakupovalnih središčih ali v svoje sobane. Kolesa ob drogovih so bila vsa prekucnjena, zraven so ležali polomljeni dežniki. Na lastni koži sem občutila sunek
vetra ob prihodu na tekoče stopnice ob
izhodu z metroja. Veter je pritisnil tako,
da sva z Izabelo obe skoraj popadali po
tleh. Do hotela smo se komaj prebili, ker
veter hoje ni dopuščal, pa še skrbelo me
je, kaj me bo treščilo po glavi, saj je vse
naokrog lomilo veje. Po prihodu v hotel
pa me je preveval še drugačen bizaren, do
tedaj neznan občutek. Slišalo se je žvižganje vetra, a najhuje je bilo to, da so tla
plesala. Nastanjeni smo bili v 10. nadstropju in tla pod nami so se gugala. Vihar se
ni utrudil do pozne noči, naslednje jutro
pa nas je prebudilo sonce, umirjeno, kot
da prejšnji dan ne bi bilo nič. Posledice
so bile vidne le na tleh – v Amsterdamu
je izruvalo cela drevesa oz., bolje rečeno,
drevo je omahnilo na tla skupaj z delom
pločnika.
Zeleni paradiž skozi okenski okvir
Lepota Nizozemske očara že skozi malo
22
okence na letalu. Rišejo se umetelni vzorci, zgrajeni iz zelene pokrajine, prepredene s kanali. Ko smo z letališča v poznih
večernih urah hiteli v hotel, smo uzrli še
lepšo sliko: sonce je zahajalo (po 10. zvečer), pred očmi so se zrcalila živo zelena
polja, polna krav, ovc, gosi. Ko pa sva z
Izabelo ob tem uzrli še mlin na veter, pa
sva bili obe prav po otročje navdušeni.
Prizor, ki je že kar malce preveč kičast, da
bi bil lahko resničen. Pogledi z vlaka so
bili na splošno veličastni. Na žalost sem
te slike lahko uzrla le skozi steklo iz not-
Kolo – glavno prevozno sredstvo
Nizozemci naravo in gibanje izkušajo
prek vožnje s kolesi. Kolesa so za vsakim
vogalom, na železniških postajah so enormna parkirišča zanje, za doplačilo in če
je prostor, jih je mogoče s seboj vzeti tudi
na vlak. Na t. i. vodnih avtobusih (waterbus) pa je za kolesa rezervirano posebno častno mesto. Ob vkrcanju je tako
vedno najprej prednostno vstopila četica
kolesarjev, nato pa še drugi potniki brez
svojih lepotcev. Mi trije se s kolesi nismo
vozili. Mogoče zaradi našega klenega patriotizma, pač: Slovenci smo pohodniki.
A vedno se to ni izkazalo za najbolj uspešno. S kolesom lahko premaguješ razdalje
kot za šalo (pa še nobenega klanca ni), pa
še tvoj štiriletni sopotnik si lahko malce
Poletje ob Severnem morju. Foto: Katarina Bertoncelj
odpočije. Ker življenje pri štirih letih zna
biti izjemno naporno; po dveh korakih
se naveličaš hoje in že sprašuješ: ''Kdaj
bomo tam? Kaj naj delam?''
Obiskali smo tudi Kinderdijk, ''vasico'' z
19 mlini na veter, ki se vijejo v ravni vrsti
na obeh straneh kanala. Gre za nekakšen
muzej na prostem, ki je pod Unescovo
zaščito. Seveda je naš mali heroj prav hitro izgubil veselje do hoje, Boruta je bolela glava, ker zjutraj ni bilo njegove ljube
turške kavice, zato sem ju pustila kar ob
eni klopci, naj počivata in sama zakorakala naprej. Čisto po slovensko, kot se
pač hodi v hribe. Do cilja je treba priti,
ne bom odnehala sredi poti (kot to stori na tej poti 90 odstotkov pohodnikov).
Gledala sem odseve mlinov v vodi, zeleno
trsje, lokvanje in seveda tudi zanimive sopotnike. Najbolj so mi v oči padle tri mlade Korejke, ki so pot vzele popolnoma
drugače kot jaz. Izposodile so si kolesa,
se zapeljale 100 m in že so se ustavile ter
imele piknik. Po 100 m so spet ponovile
isto vajo. Pri naslednjih 100 m so se ustavile, se poslikale, smejale pa so se tako
ali tako ves čas. Ni jim bilo pomembno,
do kod bodo prišle, pomembno je bilo le,
da se zabavajo. V nasprotju z mano, ki
mi je seveda šlo za to, da pot prehodim,
ne glede na to, kako se ob tem počutim.
Po soočenju s Korejkami sem tudi sama
prišla do zaključka, da je bolje prehoditi
kanček poti, pa to v odličnem razpoloženju. Vrnila sem se k ''našima dvema'' in
soglasno je bil sprejet predlog, da si privoščimo sladoled.
V srednjeveškem Leidnu. Foto: Borut Pogačnik
Školjke med rotterdamskimi pločniki
Nastanjeni smo bili v Rotterdamu, t. i.
drugem nizozemskem mestu, ki preseneča s sodobno arhitekturo. Mesto so
med 2. svetovno vojno bombardirali, zato
tipičnih starih nizozemskih stavb tu ni
videti. Arhitekturno je urejeno v smislu
''vse je ok'' filozofije in ljubitelji novodobnih urbanih umetnin imajo kaj videti. Naj
izpostavim most Erasmusbrug v obliki
laboda ter ''Cube houses'' Pieta Blooma.
Mesto me osebno sicer ni najbolj navdušilo, ker v njem pač ni tiste nizozemske
Mlin na veter v Kinderdijku. Foto: Katarina Bertoncelj
patine. Ampak pravijo, da je v Rotterdam
treba priti večkrat, da te očara. Vsekakor
pa je bil veličasten pogled na širšo okolico s 185-metrskega stebra Euromasta.
Naredili smo tudi ''Tour de Port''. Kar me
je fasciniralo, niso bile ladje, ampak to, da
je vsepovsod sama sipa. Namesto iz prsti
so drevesa rasla iz sipe. Delavci, ki so izvajali dela ob pločniku, so kopali sipo. Ko
se sprehajaš, med tlakovci ne najdeš le
sipe, temveč lahko nabereš prgišče školjk,
kar sva z Izabelo seveda storili. Nisem si
mislila, da bom kdaj sredi mesta nabirala
školjke. Sprehodili smo se še po bližnjih
stanovanjskih soseskah. Mesto je multikulturno in v našem predelu so živeli bolj
muslimani, zlasti Turki, in pogosto smo
pristali v njihovih restavracijah, saj so bile
poceni. Z Izabelo sva uspeli dobiti pico
za le 5 evrov.
Mesteca kot iz pravljice
Meni pisano na kožo je mestece Delft, ki
je popolno nasprotje Rotterdama. Takšno
drobceno, miniaturno mestece, kot bi ga
naslikali v knjigi pravljic. Po mestu se veje
duh Vermeerja, slikarja, ki je tu ustvarjal
pred nekaj stoletji (1632–1975), imel 11
otrok in ustvaril vsega skupaj 35 slik, na
katerih je prikazoval življenje v Delftu.
Na njegovih slikah odseva prav posebna
svetloba. Zlasti očara njegova mojstrovina Dekle z bisernim uhanom.
Po mestu se vijejo kanali, v katerih si
ustvarjajo gnezdeca race, voda je prepredena s cvetočimi lokvanji. Skozi le meter
globoko vodo kukajo zelene alge. Ob uli-
23
PO SVETU
cah pa so nanizane hiše, o katerih bi lahko
človek pisal zgodbe. V Delftu so v starih
časih pobirali davke glede na število oken
na hišah. Več oken si imel, višji status
si izkazoval. Nekateri so se v ta namen
res potrudili in razdelali okna v množico
mini okenc. Pri nekaterih drugih hišah
pa je bilo mogoče videti tudi kakšno zazidano. Če pač nisi plačeval davkov, ti je
oblast okno kar zazidala. Kazen pa taka.
V preteklosti je mesto slovelo tudi po pivovarnah. V najbolj cvetočem času jih je
bilo kar 200. In ko nekoč v mestu za pitje
ni bilo druge vode kot tista iz kanalov, so
pivo varili kar iz nje. Vsaj če gre verjeti vodiču, ki nas je z ladjico prevažal po ozkih
kanalih. Bil je pravi virtuoz: z eno roko je
krmilil po ozkih rokavih, z drugo v mikrofon dvojezično stresal podatke. Danes je
Delft predvsem študentsko mesto.
Prisrčna mesta, po katerih se je prijetno
sprehoditi, so npr. še Haarlem, Leiden,
Utrecht. Leiden je očarljivo mesto, polno
klopc ob kanalih, ob katerih si lahko privoščiš piknik ali pa preprosto ležiš sredi
parka, opazuješ race in gosi, drevesno
krošnjo, ali pa se z zaprtimi očmi prepustiš šumom okolice. Mestu daje pečat
tudi De Valk, mlin na veter, v katerega
je mogoče vstopiti in si ogledati njegovo
delovanje. Leiden je sicer Rembrandtov
rojstni kraj. Tu pa je tudi sedež najstarejše
nizozemske univerze.
Letoviški utrip Severnega morja
Z avtobusom smo se odpravili tudi do
obale, v mesto Katwijk. Izabela je na avtobusu izjemno uživala. Predvsem zato, ker
je šofer divjal in smo na ovinkih komaj
ostajali na sedežih (za nazaj je bilo toliko večje razočaranje, ker je šoferka vozila
previdno in počasi). Ob prihodu v letoviško mesto morja ni bilo videti nikjer.
Skrito je bilo za gmoto zelene trate, za katero se odstre kulisa neskončne peščene
obale in uzre širni ocean, ki je videti brezmejen. Morje ves čas enakomerno valovi
in šumi. Veter je zelo delaven: ne preneha
pihljati. Sicer je nežen, a za moje pojme
zelo hladen. Na plaži si lahko kakršen
koli, pa ne boš izpadel čuden. Nekateri so
v anorakih, drugi le v dolgih rokavih, tretji v kopalkah ali pa kar pod odejo. Kakor
komu ustreza. Nekateri le ležijo na pesku
(ki je kot prijetna topla peč), drugi spuščajo zmaje, tretji se sprehajajo po nizki
vodi, nekaj pogumnih zaplava. Izabela in
Borut pogumno skočita v kopalke, jaz pa
se v jopici le sprehajam po vodi, ker sem
pač najbolj zmrznjena. Voda ni mrzla, le
veter, ki brije zunaj, me zmrazi do kosti.
24
DRUŠTVENA DEJAVNOST
NEVIHTA JIH NI USTAVILA
Drugi Velikonočni koncert je letos potekal kar dva dneva, 24. in 25. julija v večernih urah, na Soriški planini.
Zakaj velikonočni? Organizatorji pravijo, da poimenovanje nima nobene veze s krščanskim praznikom. Temelji namreč na smislu poimenovanja njegove nesmiselnosti.
Središče Delfta. Foto: Borut Pogačnik
A pesek je topel. In ležanje na njem me
takoj popelje v spanec. Školjke … Ocean
jih nanese polno. Nikogar, razen naju z
Izabelo, posebej ne zanimajo. Sicer pa se
vsak briga zase, razdalje med letoviščarji
na plaži so takšne, da ima vsak svoj mir.
Poslušam šum morja. Ležim na pesku.
Zakopavam noge. Sproščujoče.
Še skok v Severne Benetke
Po prihodu z amsterdamske centralne železniške postaje me je prešinila ideja, da bi
kar obrnila, saj smo se proti centru oz. znamenitostim (tistim, ki so kot ''must-see''
opisane v Lonely Planetu) vili v takšni gruči turistov, da nas je ta kača kar gnala za
seboj. Samo to sem želela, da izstopimo in
pridemo v kakšen bolj okusen miren predel. Ko smo končno odkljukali vse te znamenitosti, pa se je začel pravi utrip mesta.
Nekaj ulic stran od turističnega vrveža
lahko v miru užiješ lepoto visokih hiš, nekatere so kar malce nagnjene ob pišu vetra
v svetlo zelenih krošnjah, pred tabo pa se
v polnosti odstirajo Severne Benetke, ki
jim ta izraz še kako pristaja, saj je mesto
zgrajeno na lesenih stebrih in prepredeno
s kanali. Le kakšno klopco sem morda pogrešala. V tem mestu verjetno sploh ne rabijo psihoterapevtov, saj še nisem na kupu
videla toliko srečnih ljudi, ki so ob hoji tudi
prepevali. Pa ne mislite, da je to zaradi tistih vsem poznanih ''coffeeshopov''. Seveda
so po mestu hodili tudi ''modeli'', ki jih je
osrečevala neka druga substanca, ampak
so bili bolj izjema kot pravilo. Po mestu
so bila nalepljena tudi opozorila, naj ljudje
ne kupujejo droge od pouličnih prodajalcev, saj je lani zaradi tega prišlo celo do
smrtnih primerov. Zato, previdno.
Navdušili sta me tolerantnost in odprtost
Amsterdama. Reklama za gejevsko parado pred cerkvijo je eden takšnih tipičnih
znakov, da vsi sprejemajo vse. Nihče ni čuden, vsak živi po svoje in pusti drugemu,
da živi v svojem slogu. Vidiš pa resnično
vse in Amsterdam je pravzaprav učilnica
tolerance. In že opazovanje mimoidočih
je znamenitost svoje vrste. Mi smo se je
lotili iz odmaknjene kavarnice ob glavni
turistični žili. Resnično prijeten lokal z
bujno cvetočimi živo pisanimi cvetlicami,
ki pa ga seveda plačaš s končnim računom. Ampak tudi to je del izkušnje.
Cene so sicer v turističnih središčih in na
letališču zelo zasoljene, v običajnih trgovinah pa se ne razlikujejo bistveno od naših,
kar je bilo prijetno presenečenje za naše
denarnice, ki so se sicer najbolj praznile
ob plačevanju prevozov. Transport na Nizozemskem je vzorno urejen, kamor koli
lahko prideš kadar koli in v kratkem času.
Postaje so nove, vse je urejeno z digitalnimi tablami, ki javljajo vsako zamudo
(pravzaprav zamud ni bilo, razen zadnjega dne, ko se je ''izgubil'' naš sprevodnik
in smo morali čakati na novega).
Pa še prijaznosti ne smem izpustiti. Nizozemci so vzor prijaznosti in uslužnosti.
Govorijo odlično angleško, zato je sporazumevanje z njimi ''pesmica''. Na vprašanje odgovorijo in ti zraven ponudijo še
dodaten prijazen nasvet, nekaj, česar do
tedaj sploh nisi vedel. Resnično so ljudje
na mestu. Kar dobro poznajo tudi Slovenijo, zlasti Ljubljano, Bovec, Sočo in seveda tudi Triglav. Verjamem, da bi jih lahko
povabili tudi v naše kraje.
Odvijal se je na gozdni jasi kar pod milim nebom, stran od
mestnega hrupa in luči, stran od ceste in parkirišča, v pristni
naravi. Nastopale so različne glasbene zasedbe, ki jih povezuje
rdeča nit: ustvarjanje avtorske glasbe. Namen organizatorjev je
bil namreč prav ta, da med seboj združijo glasbo najrazličnejših
zvrsti in s tem nekako nasprotujejo predalčkanju in, kot sami
pravijo, ''zaplankanosti''.
V petek so obiskovalci lahko poslušali Tamara Obrovac quartet, Ida and the Other bears ter Moveknowledgement. V
soboto pa so nastopili Demolition group, Duetto, Čompe in
Helahirn. Koncert je organiziral vsestransko nadarjeni Žiga
Saksida pod okriljem Prosvetnega društva Ivan Grohar iz
Sorice, k izvedbi pa so pripomogli tudi številni prostovoljci.
Seveda pa nič ni popolno. V soboto jo je namreč zagodlo
vreme, saj je v večernih urah pričelo deževati. Organizatorji
pa se niso vdali in so koncert prestavili v prostore pod Litostrojsko kočo ter tam nadaljevali. Poslušalci so kljub temu
uživali.
Obiskovalci so imeli možnost kampiranja v urejenem kampu na
Soriški planini, zahtevnejši pa so lahko prenočili v Litostrojski
koči, Brunarici Soriška planina ali v Sorici. Za žejne in lačne je
bilo seveda poskrbljeno.
Obljubljeni so bili tudi voden pohod po rapalski meji in helikopterski prevozi, ki pa so zaradi muhavosti matere narave na žalost
odpadli. Malo za šalo, malo zares pa so organizatorji obljubili
tudi zdravljenje s kravjeki, samskim svojo smreko, za ločene ali
tiste pred ločitvijo hojo nad prepadi, za psihološko načete hojo
po utečenih poteh ter različne oblike spovedi.
Vstopnice je bilo mogoče kupiti v Litostrojski koči, Brunarici Soriška planina ter celo na Eventimu. Plakate in letake ste
lahko videli tudi izven Selške doline. Če ste bili letos prikrajšani za obisk koncerta, vam priporočam ogled in poslušanje
naslednjega Velikonočnega koncerta, ki bo, upajmo, že naslednje leto. Tam se lahko odklopite in sprostite, si daste duška
v naravi in uživate v raznoliki avtorski glasbi. Menim, da vam
ne bo žal.
Anja Čufar
Za kampiranje je bilo poskrbljeno. Foto: Andrej Tarfila
Odlične Čompe. Foto: Andrej Tarfila
Demolition group – rokerjev ''malo dežja'' ne zmoti. Foto: Andrej Tarfila
OPRAVIČILO
V prejšnji številki Ratitovških obzorij so se pri članku o skupini
Articulation of antipathy izgubila imena članov zasedbe, ki jih objavljamo naknadno:
Mohor Kejžar, Luka Bogataj, Tilen Jelovčan in Urban Bogataj.
Uredniški odbor
Katarina Bertoncelj
25
DRUŠTVENA DEJAVNOST
DRUŠTVENA DEJAVNOST
KRAWAL 2015
LETOS POTEKAL ŽE
DVAINDVAJSETO LETO
Festival je letos potekal 3. in 4. julija. Organiziralo ga je
lokalno društvo KD ROV, potekal pa je na tradicionalni
lokaciji na Jesenovcu. Vendar pa se je letos odvijal izven
kozolca, ki je v preslabem stanju, in sicer pod šotorom.
Kljub temu je bilo vzdušje fenomenalno. Obiskovalcev je
bilo veliko, udeležili so se ga tako lokalni prebivalci kot
ljubitelji alternativne glasbe iz drugih krajev po Sloveniji.
V petek so nastopili Guilty of joy, Hillbillywithchainsaw, Break
the mold, Hellcrawler in Fastidia. V soboto zjutraj so obiskovalci
lahko obiskali metal bar, ki je začel obratovati že ob osmih zjutraj. Zvečer pa so nastopili Bleack Reaper, Iam disease, Kreshesh
Nepitash, Demolition Group, Metalsteel in Krik Disneylanda.
Za žejne in lačne so pridno skrbeli člani društva ROV.
Obiskovalci so se lahko okrepčali z ričetom, pleskavicami in
palačinkami, na izbiro pa so imeli tudi razne brezalkoholne in
alkoholne pijače. Seveda ne smemo pozabiti že kar legendarnih
''limonc'', ki so tudi najbolj resnim obiskovalcem narisale nasmešek na obraz. Dogajanje je potekalo vse do jutranjih ur.
Obiskovalci, ki niso prihajali iz Železnikov, so lahko brezplačno
kampirali in parkirali. Letos so obiskovalci prejeli bele zapestnice, lahko pa so kupili tudi tradicionalne majice, ki jih lahko še
vedno dobite pri članih društva. Dogodek je s svojim fotoaparatom vestno dokumentirala Miša Hafner, o čemer priča velik
izbor fotografij, ki jih boste že v kratkem lahko našli na strani
društva KD ROV. Festival je potekal brez incidentov in ostaja,
čeprav se je vse skupaj odvijalo pod šotorom, tradicionalen.
Anja Čufar
Vzdušje je bilo fenomenalno. Foto: Miša Hafner
Tudi na odru je bilo pestro. Foto: Miša Hafner
ČIPKARSKI DNEVI V OBJEMU PRAVEGA POLETJA
Popoldne so na razgretem nogometnem igrišču v streljanju na
gol ''ledik'' s 6 : 3 premagali ''oženjene''. Obiskovalci so si zatem
lahko ogledali novost letošnjega programa: košnjo travnika po
starem za Špendalovo hišo Na plavžu, ki so jo pripravili v Kulturno-umetniškem društvu France Koblar. Celoten dogodek sta
s pogovorom v ''plavžarskem'' narečju popestrili Tadeja Šuštar
in Mateja Markelj, tako da je bilo smeha na pretek. Priljubljena
predstavitev starega običaja ''pobiranja kranceljnov'' in prikaz
kovanja žebljev vneseta v prireditev pridih tradicije. Dogajanje
pred plavžem je popestril tudi nastop Pihalnega orkestra Alples
Železniki, večer pa se je prevesil v jutro ob zvokih skupine Špica.
Tudi nedeljsko dopoldne je privabilo precej obiskovalcev, saj je v
starem delu mesta potekala predstavitev domačih obrti, vabljivi
pa so bili tudi ''štanti'', polni domačih dobrot in izdelkov. Popoldne je sledilo še spravilo sena na travniku za Špendalovo hišo,
takoj zatem pa ponovni nastop pihalnega orkestra. Tradicionalno tekmovanje v klekljanju pred plavžem je bilo ob visokih poletnih temperaturah pravi izziv za udeležence. V 30 minutah je 23
učenk in učencev čipkarskih šol in 16 odraslih klekljaric moralo
pokazati kar največ spretnosti in znanja. Klekljarska komisija je
nato pod drobnogled vzela izdelavo in količino naklekljanega.
Tudi letos so potekala razna športna tekmovanja za zlato čipko, v
nedeljo pa so v okviru Čipkarskih dni pripravili pohod Po poteh
rapalske meje na Soriški planini.
Razstave na štirih lokacijah so privabile mnogo radovednih obiskovalcev. In imeli so kaj videti: v Kulturnem domu so na ogled
postavili razstavo čipk klekljaric iz Železnikov in Koroške, čipko
v steklu Nataše Markelj, klekljan prt z morskimi motivi iz cerkve
v Strunjanu, ki ga je klekljalo okoli 400 klekljaric in predstavlja
enega najlepših oltarnih prtov na Slovenskem, predstavil se je
domači zlati inovator leta 2013, dr. Janez Benedičič. Galerija
muzeja je gostila razstavo čipk učenk in učencev Čipkarske šole,
Meta Markelj pa se je letos poigrala z uporabo čipke na vsakdanjih oblačilih. Pr' Špendal je razstavljala klekljarica Majda
Mikeln, v Lovskem domu pa gobeline z lovsko tematiko Janko
Kofler. Za veselo vzdušje pred plavžem so v nedeljo popoldne
poskrbeli Okrogli muzikanti.
26
Tradicionalno tekmovanje v klekljanju pred plavžem. Foto: Andrej Tarfila
Nina Drol
53. Čipkarski dnevi so kljub visokim
temperaturam privabili številne obiskovalce, ki so uživali ob pestrem dogajanju.
V četrtek, 16. julija 2015, so v Kulturnem
domu Železniki slovesno odprli že 53.
Čipkarske dneve. Sledil je Lovski večer
v organizaciji lovske družine Železniki.
Obiskovalcem so na dvorišču Lovskega
doma zaigrali in zapeli rogisti Lovske družine Selca in lovski pevski zbor iz Škofje
Loke, sledil pa je še nastop dalmatinske
klape Gallus.
V soboto sta že v dopoldanskih urah čarovnik Grega in dežurni čarovnik Zdravko
s svojimi vragolijami nasmejala najmlajše na otroškem Živžavu pred plavžem.
Svojo ustvarjalnost so otroci lahko preizkusili tudi na ustvarjalnih delavnicah.
Razstava v Galeriji Muzeja Železniki. Foto: Andrej Tarfila
Nogometna tekma ''ledik – oženjeni''. Foto: Andrej Tarfila
Na otroškem Živžavu je bilo veselo. Foto: Andrej Tarfila
''Pobiranja
kranceljnov''.
Foto:
Andrej Tarfila
Košnja travnika po starem za Špendalovo hišo Na plavžu.
Foto: Andrej Tarfila
27
DRUŠTVENA DEJAVNOST
DRUŠTVENA DEJAVNOST
V SPOMIN NAŠI UČITELJICI KLEKLJANJA
GOSPE TONČKI HLEBEC, ROJ. PRIMOŽIČ
Maja je v Kranju umrla naša dobra učiteljica klekljanja, gospa Tončka Hlebec, roj. Primožič, po domače Matijovcova iz
Železnikov. Njene učenke smo strnile nekaj spominov na leta, ko smo se v čipkarski šoli pod njenim vodstvom učile
klekljarskih spretnosti.
Čipkarska šola je bila v hiši pri Štalc,
zraven cerkve sv. Antona. Dopoldne smo
učenke hodile v osnovno šolo, popoldne pa v čipkarsko. Ob koncu šolskega
leta smo pripravile razstavo čipk. Nekaj
denarja smo dobile od prostovoljnih prispevkov, in ker smo bile pridne učenke,
nas je učiteljica peljala na končni izlet v
Trsat in Opatijo. Veliko učenk je takrat
prvič videlo morje. Tončka je klekljanje
v Železnikih poučevala med letoma 1951
in 1954. Ker je že imela družino v Kranju,
je poučevanje v Železnikih opustila. Vsako leto pa je obiskovala Čipkarske dneve,
kjer je sodelovala v komisiji pri tekmovanju za najlepšo čipko. V letu 2007 smo
praznovali 100-letnico čipkarske šole v
Železnikih. Takrat se je udeležila tekmovanja in tudi fotografirala se je z nami –
svojimi učenkami.
Ne gre pa brez tega, da omenimo še klekljano obleko, ki so jo naklekljale ona in
njeni dve sestri. Med vojno je bila obleka
naročena iz Dunaja v Ljubljano, iz Ljubljane pa v čipkarsko šolo v Železnike.
Ko je bila obleka narejena, je učiteljica
dovolila, da so jo oblekle in se v njej fotografirale.
Gospa Tončka Hlebec je bila res dobra,
natančna in priljubljena učiteljica klekljanja. Ostala nam bo v lepem spominu.
Vse njene učenke
Učenke čipkarske šole z učiteljico, gospo Tončko Hlebec. Foto: arhiv Tončke Hlebec
Čudovita klekljana mojstrovina.
Foto: Tine Benedičič
28
ZAPLESALI TUDI NA ŠVEDSKEM
Člani Folklorne skupine Škofja Loka, kjer so stalnica tudi plesalci iz Selške doline, so se udeležil 52. Europeade v Helsingborgu na Švedskem.
Vodja folklorne skupine Marko Krajnik
je bil udeležbe vesel, saj je sprva kazalo,
da se prireditve zaradi velikega števila prijavljenih skupin ne bodo mogli udeležiti.
Po organizatorjevem dvigu kvote s 4.500
na 6.000 udeležencev so si oddahnili.
Tedensko popotovanje jih je vodilo prek
Nemčije do Berlina, ki so si ga tudi ogledali, nato do Puttgardna, od koder so se s
trajektom odpeljali do danske obale. Dolga
pot jih je vodila še mimo Kobenhavna do
Hamletovega mesta Helsingor in od tam
do Helsingborga na Švedskem. Po nastanitvi so že sledile obveznosti: najprej so zaplesali na trgu Stortorget, nato pa hiteli na
skupno generalko za večerno otvoritveno
slovesnost z ostalima dvema slovenskima
folklornima skupinama: Račna in TKD
Babinci. Na generalki v novozgrajeni areni
Helsingborg so prvič zaplesali vsi skupaj.
V petek dopoldne so si vzeli nekaj časa
za raziskovanje mesta, nato pa se udeležili
parade 248 skupin iz 24 držav, kjer so se
predstavili v novih oblačilih, ki so nastali v
okviru projekta Bogastvo babičine skrinje.
Zvečer se je glavno dogajanje preselilo na
obalo, kjer je v okviru prireditev Europeade by night in Europeade Ball potekala zabava za mlade in stare pozno v noč. V soboto dopoldne so se vodje skupin udeležili
sprejema v mestni hiši. Tam so jih pozdravili predsednik organizacijskega komiteja
Europeade Armand De Winter, župan
mesta Helsingborg Mats Sander in predse-
dnica lokalnega organizacijskega komiteja
Marianne Halling. Dopoldne je folklorna skupina nastopila na gradu Sofiero, v
enem najlepše urejenih parkov v Evropi.
V nedeljskem jutru se je precej udeležencev Europeade zbralo pri ekumenski maši
v Marijini cerkvi v središču mesta. Obred
je potekal v angleškem jeziku, zbori iz
različnih držav pa so pesmi odpeli vsak v
svojem jeziku. Folklorna skupina že načrtuje udeležbo na Europeadi prihodnjega
julija v Belgiji, v mestu Namur. Temu bot-
ruje želja, da bi spoznali skupine iz drugih
regij, njihove plese in petje, zaradi česar
so sploh začeli sodelovati na Europeadi.
Vodja Marka Krajnika navdušuje tudi ideja organizatorja, da skupine iz različnih
regij ene države pripravijo skupen nastop,
kar se na drugih srečanjih in turnejah ne
dogaja prav pogosto. Folkloristi si želijo,
da bi se stiki, ki jih navežejo z udeleženci
Europeade, ohranili.
Vsi, ki bi želeli zaplesati v folklorni skupini, lahko pokličete na telefonsko številko:
041 774 550 – Marko. Prvega in drugega oktobra namreč vpisujejo nove člane
v prostorih KS Stara Loka - Podlubnik.
Lepo vabljeni.
Nina Drol
Folklorna skupina Škofja Loka. Foto: Arhiv FS Škofja Loka
Gospa Tončka Hlebec in njene učenke iz Čipkarske šole Železniki (100-letnica Čipkarske šole Železniki, leta 2007). Foto: arhiv Terezije Dušič
29
DRUŠTVENA DEJAVNOST
DRUŠTVENA DEJAVNOST
NOVA KNJIGA NEŽE MAURER VIDA VODA
Na vrtu Sokolskega doma v Škofji Loki je 20. avgusta potekala predstavitev
nove knjige pesnice in pisateljice Neže Maurer, povesti v verzih Vida Voda.
Kako dolgo pot je od začetka pa do izdaje prehodila Vida Voda, je pojasnil ravnatelj knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka
Matjaž Eržen: ''Ko je gospa Neža pred
dvema letoma odhajala iz Škofje Loke v
dom starejših občanov v Loko pri Zidanem Mostu, mi je med nekim obiskom
dejala, da bi pred odhodom rada naredila
še nekaj dobrega za našo knjižnico. Poklonila mi je rokopis, ki je nastal kmalu
po njenem prihodu v Škofjo Loko, in po
dveh letih ''zorenja'' v predalu sem letos
namenil realizaciji nekaj več časa. Potrebno je bilo najti ilustratorko in oblikovalko, odločili smo se, da knjigo ilustrira
Mirna Pavlovec, oblikuje pa Nina Drol.
Projekt sem predstavil tudi na Občini
Škofja Loka, kjer so se takoj odločili, da
odkupijo 500 knjig, saj je Neža Maurer
častna občanka Škofje loke. Knjige so namenjene promocijskemu gradivu Občine
Škofja loka, kot prvi pa so jih prejeli vsi
škofjeloški odličnjaki''.
Predstavitev in pogovor z avtorico sta vodila Monika Tavčar in Marko Črtalič. Ob
branju odlomkov iz knjige so poslušalci
lahko začutili vso težo in lepoto povesti.
Neža je pojasnila, da je navdih za pisanje
dobila, ko je nekega dne stala na avtobusni postaji v Škofji Loki ob očetu z dvema otrokoma; starejšo plavolaso deklico
in malim fantkom. Deklica je bila, kot bi
danes rekli, otrok s posebnimi potrebami. Fantek je stegoval ročice k očetu, češ
naj ga dvigne v naročje, kar je oče tudi
storil. Nato je roke proti očetu stegnila
tudi deklica, a jo je grobo zavrnil: ''Ti nisi
moja!'' Najsi deklica zares ni bila očetova
ali pa je rekel tako samo zato, ker je bila
drugačna, prizadeta, je avtorico to dejanje zelo prizadelo, saj je njena umetniška
duša občutljiva do tistih, ki ne živijo uka-
''NAŠE POTI'' VODIJO V SVET!
Od 28. avgusta do 21. septembra 2015 je v galeriji Muzejskega društva Železniki na ogled razstava šolskih glasil
OŠ Železniki.
Foto: Nina Drol
lupljeni v sistem, in tistih, ki so drugačni,
a kljub vsemu dragoceni. In prav zaradi
izrečenih očetovih besed je v njej vzklila
Vida Voda. Avtorica je dodala, da jo je
dogodek najbrž tudi osebno prizadel, saj
je bila tudi sama nezakonski otrok.
Celotna pripoved se dogaja v Gorajtah,
ki jih po tridesetih letih bivanja v Škofji
Loki avtorica tako dobro pozna. Pravi, da
ima občutek, kot da bi bila rojena v gozdu, saj se je po gozdovih rada potikala že
od malih nog. Tam ni nikoli dolgčas. Dodaja še, da v gozdu nisi nikoli sam, da ne
moreš biti sam: tam so živali, drevesa …
V gozdu se počuti kot v dvorani na plesu.
In prav gozd je čudovita kulisa tej čutni
pripovedi, posvečeni vsem drugačnim, ki
si po avtoričinih besedah zaslužijo enake
možnosti za življenje, pa so jim vse prevečkrat še vedno odvzete.
Knjiga je na prodaj v Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki in vseh njenih enotah.
V uvodniku prve številke Naših poti piše (šol. leto 1970/71): ''Po
raznih šolah v Sloveniji že po več let izhajajo šolska glasila. Tudi
mi smo si že nekaj let želeli imeti svoj list. Letos se nam je želja
uresničila. Pred nami je prva številka tega lista. Kot vidite, smo
ga poimenovali Naše poti. Ste kaj radovedni, kako se je naš list
'rojeval'? Največje zasluge za ta list imata tovariša učitelja Franc
Berčič in Martina Sedej, ki sta vodila fotografski, likovni in literarni krožek. Učenci, vključeni v te krožke, so zbirali material,
pomagali so tudi urejevati list. Bilo je precej dela, a naposled je
časopis le odpotoval v tiskarno, od koder je prišel v vaše roke.'' V
tej prvi številki so člani uredništva z mentorjema postavili trdne
temelje vsem naslednjim. Ravnatelj France Benedik, pobudnik
šolskega glasila, pa je v IV. letniku (šol. leto 1973/74) spodbudno napisal: ''Mislim, da bi vsaka nova številka našega glasila morala biti praznik za vse.''
Precej praznično se ob izidu vsake nove številke počutijo člani literarnega krožka, ki so istočasno tudi uredniška ekipa, in seveda
njihove mentorice.
In praznično je bilo tudi v petek, 28. avgusta, ko smo ob prireditvi povabili k ogledu mavrične, kronološko pisane razstave Naših poti. Program sta vodila osmošolka Erin Rant in sedmošolec
Lan Mohorič Bonča, s šalami, objavljenimi v starejših številkah,
in s svojimi anekdotami ga je poživljal petošolec Gaber Rant,
Eva Vrhunc pa ga je okrasila z igranjem na harmoniko.
Na razstavi je predstavljeno šolsko brbotanje, ki ga ustvarjajo in
ohranjajo šolska glasila. V galeriji lahko osvežite svoj spomin in
se ponovno prepričate, da so bile in so še vedno živahne prav
vse številke Naših poti. Zrcalijo šolsko in domače življenje, odraščanje in kritičen pogled na svet, utrip generacij, domišljijske
svetove, prve in številne naslednje pesniške izpovedi … Glasilo
popestrijo in obogatijo ilustracije – nekoč samo črno-bele, a
kljub temu učinkovite, zadnja leta pa barvne. Tako glasilo postane galerija umetniških del.
Izpostavljene so nagrajene številke. Prvo nagrado so mladi uredniki prejeli že prvo leto, s številko, namenjeno 25-letnici kovinarstva v Železnikih. Zadnjo pa smo prejeli junija letos na občinski slovesnosti. Na predlog Muzejskega društva Železniki in
Kulturno-umetniškega društva France Koblar je glasilo prejelo
občinsko plaketo ob 45-letnici delovanja. Vsaka številka je delo
številnih ljudi. Družina sodelavcev je v resnici precej velika, saj
obsega skoraj vse učence, mnoge učiteljice, mentorice, oblikovalce … Čas teče, a zapisano ostane. Generacije uredništev in
avtorjev se zamenjajo, a del njihovih osnovnošolskih trenutkov
ohranjajo prav Naše poti.
''Hvaležna sem, da sem bila del te zgodbe. Hvaležna vsem mladim
sodelavkam in sodelavcem. Hvaležna učiteljicam, ki so prepoznale vrednost Naših poti in k pisanju spodbujale učence podružničnih in centralne šole. Hvaležna sem vodstvom šole, ki so vseskozi
podpirala naše delo. In ne nazadnje, zelo sem hvaležna mlajšim
kolegicam, mentoricam, ki nadaljujejo to delo, zbirajo okrog sebe
nova in nova uredništva in vodijo po Naših poteh nove in nove generacije mladih. Želim jim veliko veselja in uspehov pri tem delu.
Danes pa je praznik. Praznujmo!'' je na odprtju razstave veselje
delila z nami prva literarna mentorica Martina Sedej.
Razstavo je pripravila aktualna literarna mentorica Katarina
Primožič, pri postavitvi pa sta ji pomagala izkušena mojstra –
fotograf Simon Benedičič in predsednik Muzejskega društva
Železniki Rudi Rejc. Na pomoč sta priskočila tudi Aleksander
Blaznik in Tadeja Šuštar.
Katarina Primožič
Obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili zanimivemu porgramu. Foto: Andrej Tarfila
Nina Drol
Avtorica z oblikovalko Nino Drol. Foto: Andrej Tarfila
Od 1. septembra dalje je krajevna knjižnica v Železnikih odprta po sledečem urniku:
ODPRTO
ZAPRTO
30
TOREK, ČETRTEK, PETEK
14.00 – 19.00
SREDA
10.00 – 15.00
V času praznikov, na dneve, ko je knjižnica v
Železnikih sicer odprta – glej seznam Škofja Loka.
Še zadnji posvet pred nastopom (med njimi tudi prva literarna mentorica
Martina Sedej). Foto: Andrej Tarfila
Katarina Primožič, sedanja literarna mentorica Naših poti.
Foto: Andrej Tarfila
31
DRUŠTVENA DEJAVNOST
DRUŠTVENA DEJAVNOST
GORKA KAFA I MEKANA RAKIJA IZ VRDNIKA
Godbenice in godbeniki Pihalnega orkestra Alples Železniki so jo konec junija mahnili v Srbijo, natančneje v Vrdnik na
Fruški gori, ki je praznovalo 700-letnico obstoja. Ob tem jubileju so jih na obisk povabili prijatelji iz Društva Slovencev
Kredarica iz Novega Sada.
Pihalni orkester je na povabilo društva
Novi Sad prvič obiskal leta 2010. Od takrat naprej so ostali v stikih. V letošnjem
letu so se s prijateljem Ivanom Katavo,
lastnikom aparmajev Rudnik Vrdnik, in
Milanom Barošom dogovorili za obisk.
Podrobnosti so dorekli že meseca februarja, ko so člani orkestra, Katarina Mohorič, Peter Polajnar in nekdanji predsednik
Gregor Bogataj, obiskali Iveka v Vrdniku.
Od februarja do junija je preteklo kar
nekaj mesecev. Ampak, kot pravijo: kdor
čaka, dočaka. Na pot so se tako odpravili 26. junija v poznih nočnih urah. Čakala jih je nočna vožnja prek Zagreba do
Rume. Tam so zjutraj naredili manjši postanek in si ogledali mesto. Ruma je naselje v Srbiji in je tudi središče istoimenske
občine; slednja pa del Sremskega upravnega okraja. Ob Rumi so vedno potekale
glavne prometne poti, ki so povezovale
večja mestna središča v njeni bližini. Po
sprehodu, kjer so si od dolge vožnje pretegnili noge, so pot nadaljevali proti cilju
potovanja, naselju Vrdnik v občini Irig, ki
se nahaja na južni strani Fruške gore. Ker
se razprostira na nadmorski višini od 181
do 260 metrov je precej ulic zelo strmih.
Fruška gora naselje ščiti pred vpadom
hladnih zračnih gmot s severa, zato je
klima precej bolj mila od nekaterih južnejših mest. Vrdnik se prvič omenja leta
Zabave in glasbe ni manjkalo. Foto: Andrej Tarfila
32
Pihalni orkester z gostitelji. Foto: Andrej Tarfila
Nastop v parku v središču mesta. Foto: Andrej Tarfila
1315 kot trdnjava Vrdnik. Drugič je omenjen šele leta 1702, tokrat kot naseljeno
mesto, ki se je razvijalo hkrati z istoimenskim samostanom. Večinsko prebivalstvo
so tvorili priseljenci z vseh strani, ki so
predstavljali najemno delovno silo na samostanskih imetjih. Za razvoj Vrdnika je
bilo najpomembnejše odkritje nahajališča črnega premoga. Rudnik je obratoval
od leta 1804 do leta 1968 in je eden naj-
starejših na področju bivše Jugoslavije.
Vreden ogleda je tudi zgodovinski spomenik Vrdnička kula. Raziskovanja so pokazala, da temelji izhajajo iz rimske dobe. V
14. stoletju je bila zgrajena utrdba, ki je
imela vlogo zaščititi Vrdnik pred napadi
osvajalcev. Od utrdbe je ohranjen stolp.
Poleg poljedelstva je v kraju razvita industrija in ob odkritju termomineralne vode
se je razvil tudi turizem. Vrdniški rudarji
so še pred drugo svetovno vojno izkopali
tri bazene in jih uporabljali za zdravilne
kopeli. Danes Vrdnik slovi kot zdravstveno-termalni in rekreacijski center.
Godbeniki so se v deževnem dopoldnevu
pripeljali v ta z zelenjem obdani kraj. Kar
peš, v povorki in opremljeni vsak s svojim
inštrumentom, so se odpravili do gostiteljeve hiše. Preslišati jih tako niso mogli
niti sosedje, saj so koračnice odmevale
daleč naokrog. Sledila je pogostitev, kjer
suhega mesa, ocvirkov, ''ljute'' paprike in
čebule ni manjkalo, niti ''rakije'', s katero
so nazdravili. Nato so se člani pihalnega
orkestra ''razselili'' po celotnem kraju.
Nekateri so odšli v apartmaje, drugi so bivali kar v kleteh ali stanovanjih, ki so jih
odstopili domačini. Na vsakem koraku je
bilo čutiti drugačnost, prilagodljivost in
dobro voljo, ki se je počasi zalezla tudi v
obiskovalce. Zvečer so se vsi zbrali na gostiteljevem vrtu, kjer je z ''roštilja'' že diša-
lo raznovrstno meso, čevapčiči, klobasice
… Ko je mojster za peko že šestič naložil
meso na ne ravno najmanjši žar in so se
celo ''muskontarji'' že držali za prepolne
trebuhe, jih je sicer dobrodušno, a z vso
resnostjo nadrl: ''Momci, nema predaje''.
Tako so se potrudili pojesti še tistih nekaj
kil mesa … Žar so menda naslednje jutro
prišli iskat kar reševalci z rešilcem. Ker
se domačini večinoma prevažajo s fički in
stoenkami, ga z avtom ne morejo prepeljati na drugo lokacijo. Je potem kaj bolj
samoumevnega, kot da ga peljejo z rešilcem, ki je edini dovolj prostoren?
Zvečer so nekateri odšli poslušat koncert
Riblje Čorbe v park v središču mesta.
Naslednji dan ob dveh popoldne pa so na
istem odru zaigrali tudi sami. Oblečeni v
narodne noše niso pozabili niti na Golico
Slavka Avsenika, ki so jo popevali tudi
domačini. Ob vrnitvi iz parka so zopet zaigrali gostitelju. V popoldanskih urah se
je predvsem mladi del godbe odpravil v
termalni bazen, starejši pa so muzicirali z
gostiteljem in prijatelji iz Društva Sloven-
cev Kredarica iz Novega Sada. Za večerjo
jih je čakal odličen paprikaš. Nato so se
odšli zabavat na ''semenj'' v mesto, kjer
ni manjkalo vrtiljakov, živžava, stojnic
in kjer so prodajali praktično vse; od papagajev, do akumulatorjev, da o najmanj
dvajsetih stojnicah s hrano ne gre izgubljati besed. In o devetih velikih pujsih, ki
so se ob dveh popoldne smelo vrteli nad
ognjem in o katerih ob devetih zvečer ni
bilo več sledu tudi ne … V nedeljo zjutraj jih je še zadnjič čakala ''gorka kafa i
rakija'' za dober dan, nato so se prepolni vtisov odpravili nazaj proti domačim
krajem. Pravzaprav bi lahko o doživetjih
napisala veliko zgodb. Vsak je Vrdnik
doživel po svoje. Malo tudi zato, ker so
bili razseljeni po celotnem naselju in so
pohajkovali nekateri sem, drugi tja. Prav
vsi so mi zatrdili, da je bilo nepozabno.
''Cene so tam resnično nizke in dejansko
je dober občutek, ko skorajda ne moreš
zapraviti denarja'' so rekli. Gostoljubnost,
dobrovoljnost in iznajdljivost domačinov,
to pa je prekašalo vse. V dolgoletno zgodovino pihalnega orkestra je tako vtkan
še en dragocen spomin.
Nina Drol
Pihalni orkester z gostitelji. Foto: Andrej Tarfila
10. PRAZNIK SLOFUTSALA – ŠPORTNI PARK ROVN SELCA
V odlični konkurenci 32 ekip iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Srbije in BIH, še
kakovostnejši kot pretekla leta, sta se v
finalu srečali ekipi – A1 Avtohiša in Okrepčevalnica Tmin iz Tolmina. Na krilih
najboljšega igralca in strelca turnirja Dragana Petroviča in Denisa Totoškoviča je
A1 Avtohiša fantastično odprla srečanje
in že uvodoma povedla 2 : 0. Okrepčeval-
nica Tmin se je odzvala z drzno potezo
– igranjem s petim igralcem namesto z
vratarjem – in uspela izid izenačiti, a je
bilo njihovo veselje kratkotrajno, saj je
končni zmagovalec hitro dosegel še en
gol in prestižne lovorike so se razveselili
igralci iz Ljubljane.
Na turnirju so sodelovali najboljši igralci
futsala iz Slovenije ter tujine, nastopala je
večina slovenskih reprezentantov v različnih ekipah. Najbolj zveneča imena turnirja so bila: Simeunovič, Jandrič, Totoškovič, Rastoka, Mordej, Kroflič, Čujec,
Ručna, Rutar, Jolič, Bunderla, Kragelj,
Lenarčič, Leban in drugi.
Na turnirju je sodelovalo tudi nekaj domačih ekip, dobre igre so prikazali vsi,
uvrstitev med najboljše pa jim žal za zdaj
33
DRUŠTVENA DEJAVNOST
še ni uspela. Eko slik in Hirka Ekoslik iz
Škofje Loke, Aspekt, Vikingi in Marin
Rovn so bile domače ekipe. Vikingi so
uspeli premagati ekipo Kdo je naslednji,
niso pa se uvrstili na nadaljnje tekmovanje. Ista usoda je doletela ekipo Marin
Rovn, ki je najprej igrala neodločeno z
ekipo FC Alternativo iz Ugljenika v Srbiji
ter potem v zadnjih trenutkih nesrečno
izgubila z ekipo Grosuplje avto.
MARIN ROVN je ekipa, sestavljena
samo iz igralcev iz Selške doline, ki so
pričeli trenirati futsal pri KMN Ratitovec, potem pa nadaljevali pri Stripyu iz
Škofje Loke. Na tem turnirju so jo zastopali igralci: Gregor Bernik, Anže Česen,
Gašper Česen, Rok Bešter, Aleš Bešter,
Tine Šturm, Jan Lotrič in Marko Rovtar.
Vsako leto skušamo kot organizatorji popestriti dogajanje tudi s spremljajočimi
dejavnostmi in privabiti gledalce, da si
ogledajo po vseh kriterijih najmočnejši
tovrstni turnir v Sloveniji. Aktualna mis
Slovenije Julija Bizjak je pomagala pri podelitvi priznanj. Zavarovalnica Vzajemna
je prispevala majice, ki smo jih prodajali obiskovalcem in izkupiček namenili v
dobrodelne namene. Vsem, ki ste pri tem
pomagali, se iskreno zahvaljujemo.
Zaključek sredinih
popoldnevov na Rovnu
Sredini popoldnevi na Rovnu so bili namenjeni mladim med 6. in 12. letom, ki
so skozi popoldanska srečanja spoznali
veliko poučnih stvari. Prva sreda je bila v
znamenju pristanka in ogleda helikopterja ter družabnih iger, druga tema so bile
službe, ki nam pomagajo: reševalci, gasil-
DRUŠTVENA DEJAVNOST
nju prostega časa. Na tem srečanju se tekmovalci pomerijo v naslednjih disciplinah:
nogomet na travnatem igrišču, odbojka na
mivki za ženske in moške, tenis, balinčkanje, streljanje, streetball in pikado.
Sodelujejo: Alples Železniki, Niko Že-
34
pa je bil v soboto, 20. junija. Čeprav rezultati niso najpomembnejši, naj omenimo,
da so bili skupni zmagovalci KŠSD, drugi
je bil Domel in tretji Zunanji.
Brane Bertoncelj
11 MEDALJ ZA STRELSKO DRUŠTVO LOTRIČ
Zaključek sredinih popoldnevov. Foto: Maja Lotrič
Prvi julijski vikend je v organizaciji Strelskega društva Svečina
na Pragerskem potekalo državno prvenstvo z malokalibrskim
orožjem na 25 metrov, ki so se ga udeležili tudi tekmovalci iz
Strelskega društva Lotrič Železniki. Že takoj prvi dan je bila
uspešna Anja Prezelj, ki je zmagala med kadetinjami s športno
pištolo.
Naslednji konec tedna je na istem strelišču potekalo tudi državno prvenstvo z malokalibrskim orožjem na 50 metrov. V kategoriji MK puška 3 x 10 pionirke je državna prvakinja postala Naja
Prezelj. Mlada strelka je v kategoriji MK puška 30 leže pionirke
osvojila tudi drugo mesto. Dvakrat pa se je na tretje mesto zavih-
tela še strelka Teja Medved, in sicer v kategorijah MK puška 3 x
10 pionirke in MK puška leže pionirke.
Branko Košir je z uspehi svojih varovancev zelo zadovoljen: ''Največ medalj na državnem prvenstvu z malokalibrskim orožjem je
od gorenjskih društev osvojilo Strelsko društvo Lotrič Železniki.
Šestim medaljam z zračnega državnega prvenstva je društvo dodalo še pet medalj z malokalibrskega državnega prvenstva – skupaj 11 medalj pomeni do zdaj najuspešnejšo sezono v 65-letnici
obstoja društva.''
Anja Prezelj na podelitvi. Foto: arhiv društva
Najboljše pionirke na DP MK 50 metrov 3 x 10 (Lenarčič - I. pohorski
bataljon, Prezelj, Medved - obe SD Lotrič Železniki
Katarina Bertoncelj
Foto: Maja Lotrič
ci, gorski reševalci, policija; tretje srečanje je bilo na temo iger z žogo, kjer je bilo
predstavljeno pet različnih športov, četrta
tema pa so bile starovaške igre.
Zaključek smo izvedli v nedeljo v sklopu
praznika Slofutsala, kjer smo skupaj z taborniki in skavti izvedli sprehod v naravi z
kontrolnimi točkami. Sledila sta podelitev
medalj vsem udeležencem in žrebanje praktičnih nagrad, ki so jih prispevali partnerji
LOTRIČ Meroslovje, d. o. o, Vzajemna, d.
d., Alples in Slovenian Business Club.
Akcija. Foto: Andrej Tarfila
lezniki, Domel Železniki, Indramat Škofja Loka, Klub študentov Selške doline,
Podjetniki Selške doline in Zunanji (pokrovitelja Občina Železniki in Obrtna
zbornica Škofja Loka). V letu 2015 so
tekmovanja potekala ves teden, zaključek
Športno srečanje
podjetij Selške doline
Sodelovanje med podjetji Selške doline v
smislu organizacije športnega srečanja se
je letos odvijalo že petnajsto leto. Sama organizacija je namenjena tekmovanju med
posameznimi podjetji, predvsem pa druženju rekreativcev in koristnemu preživlja-
ZAPLAVAJMO V DOMAČEM PLAVALNEM KLUBU
Mnogi še ne vedo, da v Železnikih že od februarja 2014 deluje Plavalni klub Ratitovec. Pod okriljem plavalnih inštruktorjev lahko odpravite strah pred vodo,
izboljšate tehniko plavanja … Najboljši pa barve kluba zastopajo tudi na tekmovanjih.
Prav tu pred domačim pragom je na voljo
vse. Pravi trenerji in inštruktorji, ki v svet
plavanja popeljejo tako tiste, ki jim je plavanje bolj bav-bav, kot tiste, ki bi radi posegli po lovorikah in zastopali barve kluba na tekmovanjih. Plavanje je zdrava in
zabavna aktivnost za vse starosti. Prav za
vsakega bralca v klubu obstaja možnost
plavalnega napredka. Predsednik kluba
Matevž Gladek je povedal kar nekaj zanimivosti, ki vas lahko navdušijo nad tem
športom.
Plavalni klub Ratitovec je bil ustanovljen
z namenom, da se na Selškem ohrani tradicija plavalnih tečajev, rekreativnega in
tekmovalnega plavanja. V katero smer se
je klub usmeril v letu in pol delovanja?
Po odločitvi prejšnjega plavalnega kluba,
da bo svoje delovanje na področju plavanja
nadaljeval v Kranju, smo se starši nekaterih plavalcev odločili, da ustanovimo Plavalni klub Ratitovec, z namenom, da se na
Selškem ohrani tradicija plavalnih tečajev,
rekreativnega in tekmovalnega plavanja.
35
DRUŠTVENA DEJAVNOST
V letu in pol delovanja smo izpeljali več
plavalnih tečajev, šolo plavanja, odrasli
so se posluževali rekreativnega plavanja,
v tekmovalnem plavanju se je število tekmovalcev podvojilo. Nudimo tudi možnost individualne vadbe, za kar obstaja
interes predvsem med odraslimi. Lahko
rečemo, da delujemo uravnoteženo, tako
na razvoju rekreativnega kot tekmovalnega plavanja, kar se kaže tudi pri rezultatih.
Koliko članov imate in kakšni so pogoji za
vpis v klub?
Trenutno imamo 57 članov. Član kluba
lahko postane prav vsakdo, saj je članstvo
prostovoljno.
Ali je plavanje v Selški dolini popularen
šport? Kako je na njegovo priljubljenost
vplivala prenova bazena v Železnikih?
Plavanje v Selški dolini ni popularen
šport, saj v primerjavi z drugimi športi, kot so rokomet, smučanje, atletika …
kljub bazenu, še nima tradicije. Vendar se
stanje izboljšuje. S prenovo bazena smo
pridobili dobre pogoje za delovanje, kar
dokazujemo z dobrimi rezultati na tekmovanjih in državnih prvenstvih. Prav tako
se je s prenovo bazena povečalo zanimanje za ta šport. Ob tem moram pohvaliti
tudi sodelovanje z Javnim zavodom Ratitovec, Občino Železniki in Osnovno šolo
Železniki, ki nam pomagajo pri popularizaciji in delovanju na področju plavanja.
Komu je namenjeno rekreativno plavanje?
Zlasti odraslim, ki znajo plavati in bi radi
izboljšali plavalno tehniko. Obiskujeta ga
DRUŠTVENA DEJAVNOST
Če se usmeriva na tekmovalno dejavnost,
zanima me, kateri so vaši največji tekmovalni aduti, kakšnih tekem se udeležujete
in kako krepite zdravo tekmovalnost med
mladimi?
V klubu se usmerjamo predvsem na delo
z mladimi plavalci nekje do konca osnovne šole. Mlade plavalce učimo pravilnih
tehnik plavanja, zdrave tekmovalnosti in
veselja do plavanja. Dvakrat letno organiziramo tudi priprave, ki so namenjene
tako tekmovalnemu plavanju kot druženju in zabavi. Enkrat do dvakrat mesečno
se udeležimo tekem v Sloveniji, dvakrat
letno pa tudi tekem v tujini.
V letošnji sezoni smo na tekmovanjih dosegli že izvrstne rezultate. Na zimskem in
letnem državnem prvenstvu smo osvojili
sedem naslovov državnega prvaka, dve
srebrni, dvanajst bronastih medalj in
odplavali več osebnih rekordov. Lahko se
pohvalimo, da je Nik Gladek v kategoriji
mlajših dečkov edini postal trikratni državni prvak.
Organizirate tudi tečaje individualnega
plavanja, namenjenega tistim, ki morda
malce slabše plavajo, se bojijo plavanja z
glavo pod vodo, ne znajo izdihovati v vodo
ipd. Ideja je odlična, je naletela na plodna
tla? Je zaradi tega kaj več ljubiteljev vode?
V tem letu smo izvedli kar nekaj individualnih tečajev in moram poudariti, da
so bili udeleženci zelo zadovoljni. Naj
Plavalna šola Plavalnega kluba Ratitovec. Foto: arhiv Plavalnega kluba Ratitovec
36
lagoditi na svojstven način, zaradi česar
je bolje, da se otrok plavanja uči na tečaju
ali v plavalni šoli.
celo dva triatlonca, ki hodita vadit. Pri
triatlonu je namreč izredno pomembno
dobro znanje plavanja, saj slabo plavanje
vzame preveč energije.
Nik Gladek, državni prvak. Foto: arhiv
Plavalnega kluba Ratitovec
izpostavim zgodbo več kot 30-letnega
moškega, ki je imel neznosen strah pred
vodo, po desetih urah na tečaju pa je bil
sposoben preplavati celoten bazen. Nato
je s seboj pripeljal še dva družinska člana,
ki sta prišla z namenom izboljšanja tehnike in skupaj so naredili resnično velik
preskok. Poslali so nam zahvalo, od nas
pa so prejeli diplomo in klubsko nagrado.
Organizirate plavalno šolo in plavalne tečaje za otroke od 3. do 15. leta. Kakšna je
razlika med plavalno šlo in tečaji?
Pri obeh se plavalci učijo privajanja na
vodo in tehnik plavanja. Tečaji so organizirani glede na prijave in so deseturni,
medtem ko je plavalna šola namenjena
plavalcem, ki želijo s plavanjem nadaljevati. Plavalna šola poteka tri do štirikrat
tedensko preko celega leta in je priprava
na tekmovalno plavanje. Novo sezono
bomo s plavalno šolo pričeli v začetku
septembra, s plavalnimi tečaji pa pričnemo v sredini septembra. Podrobnejše informacije in termini bodo na voljo na naši
spletni strani www.pkratitovec.si.
Kdaj naj bi se otrok naučil plavati? Kaj je
najpomembneje, da vzljubi vodo in to navezanost tudi ohrani? Menite, da je za učenje plavanje bolje najeti inštruktorja ali je
bolje, da otrok splava iz rok staršev?
Starostne omejitve oziroma pravila, kdaj
naj bi se otrok pričel prilagajati na vodo,
ni. Če ima otrok željo po plavanju, igri
v vodi, potem je potrebno biti čim več v
vodi, pomembno je le, da otrok ne dobi
strahu oziroma se naenkrat ne prestraši.
Zato je velikokrat bolje, da se začne postopoma, da se otrok navadi na vodo, prilagaja, škropi, igra. Vse to je dobro, če se
igra z vrstniki, ker tako pozabi na naučeni
strah. Pomembno je, da otroka ne silimo
v vodo, temveč da se veliko igra v vodi
in se s tem na vodo prilagaja postopoma.
Tehnike plavanja otrok pri 2–4 letih ne
bo razumel, zato mu jo je potrebno pri-
Letos, točneje 13. 5. 2015, ste sprejeli tudi
Kodeks ravnanj, kjer so navedene norme,
ki predstavljajo norme splošnega družbenega bontona kot prave športne drže. Zdi
se mi zelo pozitivno, da klub zapiše te vrline v Kodeks in s tem opozarja na kulturno
vedenje in izboljšanje odnosov med ljudmi.
S tem na nek način pripomorete tudi k
boljši družbi (delujete družbeno koristno),
se vam ne zdi?
Seveda. Namen plavalnega kluba ni samo
športno udejstvovanje, temveč tudi pravilna in športna vzgoja članov kluba. Namen Kodeksa ravnanj je usmeriti vse člane k športnemu in kulturnemu ravnanju
in spoštovanju tako članov kluba kot tudi
širše družbe.
Redno plavanje pripomore tudi k zdravemu, vzdržljivemu in močnemu telesu, izboljšuje delovanje imunskega sistema ipd.
Koliko plavanja na teden potrebujemo, da
so opazni učinki?
Plavanje je eden izmed načinov rekreacije, ki ga lahko gojite skozi leto v vseh vremenskih razmerah. Poleg tega je tudi ena
izmed najbolj zdravih oblik gibanja, saj
pri plavanju delujejo mišice celega telesa,
sklepi so razbremenjeni, zato so poškodbe redke, krepi se srce, ne nazadnje nas
plavanje tudi prijetno osveži.
Pri plavanju se borimo proti uporu vode,
porabimo več energije, torej je plavanje
tudi idealen način za kurjenje maščobnih
oblog, kajne?
Seveda. Pri plavanju delujejo mišice celotnega telesa, zato je plavanje odličen način
porabe odvečnih maščob na telesu.
Ali odrasli sploh znamo plavati? Osebno
menim, da ne in da bi nam prišla prav
Plavalni tečaj Plavalnega kluba Ratitovec. Foto: arhiv Plavalnega kluba Ratitovec
kakšna obnovitev znanja. Kakšne so (lahko) posledice nepravilnega plavanja? Katere so tiste tipične napake, ki jih delamo?
Plavanje predstavlja človekovo obvladovanje vode z lastnimi silami, ki mu omogočajo varno gibanje v želeni smeri na vodni
gladini ali pod njo. Je s prilagajanjem na
vodo pridobljen (naučen, izšolan) občutek za vodo. Sklepi pri plavanju trpijo
manj kot pri drugih športih, kar ne pomeni, da se ne moremo poškodovati. Najpogostejše so poškodbe zaradi nepravilne
tehnike plavanja – nepravilen zamah z
nogami pri prsnem plavanju je na primer
nevaren za kolena, nepravilni zamahi pri
prosti tehniki ali hrbtnem plavanju lahko
privedejo do poškodbe ram ali plavalčeve
rame.
Seveda je ''musklfiber'', oziroma vnetje
mišic, ravno tako kot pri drugih športih,
prisoten pri plavanju. Ne glede na to,
kako dober plavalec ste, se v vodi lahko
zabavate in telesno vadite. Voda ima na-
mreč že sama po sebi blagodejne učinke
na vaše telo. Pravilna tehnika plavan¬ja
in dihanja sta ključ za zmanjševanje in
preprečevanje poškodb, zato imamo organizirano vodeno rekreativno plavanje.
Ali tehniko plavanja lahko izboljšamo sami
ali si moramo najeti inštruktorja?
Sami boste tehniko težko izboljšali, zato
je bolje najeti inštruktorja ali se udeležiti
vodene vadbe.
Morda v prihodnosti načrtujete kakšne
vadbe za posebne ciljne skupine, kot so
npr. ljudje z okvarami hrbtenice ipd.?
V prihodnosti, če bo interes, želja smo
pripravljeni, znamo prisluhniti. Z nami
lahko vzpostavite stik preko e-pošte na
[email protected]. Veliko podatkov najdete tudi na spletni strani www.pkratitovec.si.
Katarina Bertoncelj
DRAŽGOŠKI MNOGOBOJ V PRVI POLOVICI LETA
Letošnje leto se v Dražgošah že četrto leto odvija Dražgoški
mnogoboj, kjer izbiramo naj ''frajlo, kerlca, deklico, dečka,
mulčka, članico in člana''. Mnogoboj zajema tekmovanja v dvanajstih disciplinah. Tekmujejo lahko vsi sedanji, nekdanji in bodoči Dražgošani ter njihovi prijatelji. Udeležba na tekmovanjih
je vedno večja. V letu 2012 smo našteli 63 tekmovalcev, leta
2013 98 tekmovalcev, lani pa kar 113 tekmovalcev.
Z Dražgoškim mnogobojem 2015 smo začeli že v začetku leta,
s pohodi na Dražgoško goro. V začetku marca so bile zimske
razmere več kot odlične za izvedbo sankanja. Sankanje je potekalo po cesti z Bičkove skale. Tekmovanja se je udeležilo 64
tekmovalcev. Najhitreje je sani do cilja pripeljal Domen Lušina.
Naslednja disciplina je potekala na Soriški planini – veleslalom.
Najboljši čas v skupnem seštevku je dosegel kerlc Jure Šolar.
Tekaške proge so bile konec marca še v odličnem stanju. Izvedli smo še zadnjo zimsko disciplino – tek na smučeh. Zbralo se
je 38 tekmovalcev. Na krajši progi je najboljši čas dosegel Tine
Habjan, na daljši pa Marjan Kavčič. Maja sta hkrati potekali dve
37
DRUŠTVENA DEJAVNOST
disciplini: namizni tenis in pikado. Tekmovanje je potekalo v
dvorani pod šolo. Posebej zanimiva je bila spontana množična
igra za konec – ''laufarca''.
Do meseca avgusta je bilo torej izvedenih pet disciplin, šesta (pohodi) pa bo v teku vse do konca leta. Proti koncu poletja in jeseni bomo izvedli še discipline, kot so kolesarstvo oziroma ''gorski
kronometer'', kros, rolanje med slalomskimi količki, kegljanje,
ter nato proti koncu leta še plavanje in streljanje.
Veselje mulčkov ob razglasitvi rezultatov. Foto: Klemen Lušina
DRUŠTVENA DEJAVNOST
Namen tekmovanja je v prvi vrsti druženje in aktivno preživljanje prostega časa ter spodbujanje k športnim aktivnostim. Veseli
nas, da je na tekmah sproščeno vzdušje in ni čutiti prevelike tekmovalnosti ali nevoščljivosti.
Vse rezultate in fotogalerijo si lahko ogledate na Facebook profilu ŠD Dražgoše in na www.sd-drazgose.si.
MEDVAŠKE IGRE: DRAŽGOŠANI PROTI PODBEVCEM
Sredi junija so v Dražgošah že tretje leto zapored potekale medvaške igre med vaščani Dražgoš in Podblice z
okolico. V enajstih disciplinah se je pomerilo okoli 100
tekmovalcev.
Maja Lušina, ŠD Dražgoše
Množična lavfarca. Foto: Klemen Lušina
DRAŽGOŠKA GORA VEDNO BOLJ OBISKANA
Otroci so tekmovali v štafeti, igri med dvema ognjema in vlečenju vrvi. Dekleta in žene so tekmovale v odbojki in vlečenju vrvi,
fantje in možje pa v nogometu, hokeju na rolerjih ter v vlečenju
vrvi. Odrasli so se skupinsko pomerili še v kegljanju, gasilski štafeti in metu trojk.
Posebej zanimiva je bila letos gasilska štafeta, pri kateri so se tekmovalci v gasilski opremi z ''gasilskim vozilom'' (skirojem) med
ovirami odpeljali na intervencijo. Otroci so spet uživali na napihljivem igralu, odrasli pa so skrbeli za navijaško vzdušje. Igre so
bile napete in razburljive vse do konca, minile so v sproščenem
in prijetnem vzdušju. Imeli smo tudi srečo z vremenom, padlo
je sicer nekaj kapljic dežja, ki pa jih je naša dobra volja odgnala.
S tesnim rezultatom smo v skupnem seštevku zmagali Dražgošani. Prehodni pokal bo tako že tretje leto zapored prezimil v
Dražgošah. Zmaga pa ni najpomembnejša stvar iger, saj je njihov
namen predvsem druženje, povezovanje in krepitev medvaških
odnosov.
Kljub temu pa Podbevci obljubljajo, da bodo drugo leto na svojem domačem terenu vrnili udarec in za eno leto postali lastniki
prehodnega pokala.
Maja Lušina, ŠD Dražgoše
Številnim že poznana Dražgoška gora iz dneva v dan privablja vedno več ljubiteljev pohodov in sprehodov v naravi. Njen razgiban teren je idila tudi za številne kolesarje,
pozimi lepo urejene tekaške poti pa radi izkoristijo tudi
tekači na smučeh. Ob lepem vremenu nebo nad Dražgošami prekrijejo tudi jadralni padalci, katerih vzletišče je
vrh Dražgoške gore.
Na Dražgoško goro vodi več pešpoti, ki vodijo iz Jelenšč, Požarij
– tej se priključi pot iz smeri od šole – ter iz vasi Pri cerkvi, ki
vodi mimo stare cerkve in zahteva največ telesne pripravljenosti.
Najbolj priljubljena je kot vsakodnevna rekreacijska točka domačinom in vedno več okoliškim prebivalcem iz Kališ, Lajš, Podblice, Železnikov ter drugim. Na vrhu pohodnike čaka vpisna
knjiga, v katero se, na idejo Rafka Kavčiča, vpisujejo že več kot
15 let.
Vsako leto Športno društvo Dražgoše priredi razglasitev rezultatov pohodov za preteklo leto. Za leto 2014 je razglasitev potekala na medvaških igrah. Vsak pohodnik, ki opravi 60 pohodov
ali več, prejme majico, najboljših deset pa zraven še praktične
nagrade. Leto 2014 je bilo, kar se vpisov tiče, rekordno leto. Vpisano je bilo kar 13.376 pohodov. Največje število, 364 pohodov,
sta v vpisno knjigo zadnji dan v minulem letu vpisala Andreja in
Matjaž Lušina.
Tudi letos se rekordni številki pohodov prav hitro bližamo.
Vlečenje vrvi - moški. Foto: Darja Berce
2. RALLY ŽELEZNIKI JE BIL VROČ IN RAZGIBAN
Najboljši v letu 2014, predsednik ŠD Marjan Kavčič in Rafko Kavčič.
Foto: Klemen Lušina
Maja Lušina, ŠD Dražgoše
Pogled z vrha Dražgoške gore. Foto: Barbara Debeljak
38
Otroška štafeta. Foto: Darja Berce
Prvi julijski konec tedna je na področju Železnikov že
drugo leto zapored v organizaciji društva Omikron Plus
potekal reli.
plotni obremenitvi tekmovalcev, zato je bila preizkušnja tudi s
tega vidika zahtevna.
Tekmovalo je 39 posadk, od tega jih je 27 uspešno zaključilo
Letos je prav ta 95-km dolga preizkušnja štela tudi za državno
prvenstvo, ki je bilo sicer tretje po vrsti. Reli je bil sestavljen
iz devetih hitrostnih preizkušenj, od tega štirih različnih. Hitrostna preizkušnja (HP) Davča je potekala od centra Železnikov
do različnih delov Davče. HP Sorica se je vila od konca zaselka
Zgaga prek Petrovega Brda in Sorice, HP Podlonk se je s konca
Dašnice nadaljevala do Podlonka in nato po cesti Železniki–Prtovč nazaj v dolino, HP Dražgoše pa je imela traso od Rudna,
Dražgoš, Lajš do Sevnice (v Selcih).
Letošnji reli je navdušil s svojo pestro in posledično atraktivno
in zahtevno traso, ki je bila ponekod hitrejša, drugod zavita, s
klanci, z izmenjavanjem zahtevnejših in lažjih odsekov, na katerih so tekmovalci uživali in preizkušali svoje sposobnosti. Z
zidaki so organizatorji zaščitili ovinke, da jih tekmovalci niso
mogli sekati, in tako preprečili nalaganje peska na cesti. Visoke
temperature, v katerih je potekal reli, so pripomogle k visoki to-
Zmagovalna posadka. Foto: Andrej Tarfila
39
DRUŠTVENA DEJAVNOST
JAVNI ZAVOD RATITOVEC
reli. Zmagovalno lovoriko si je pridirkala
posadka, ki sta jo sestavljala Aleks Humar in Florjan Rus z avtom Renault Clio
R3T, ki sta za 46 sekund ugnala tekmeca Roka Turka z Blanko Kacin v vozilu
Peugeot 208 R2, na tretje mesto pa je
pridrvel Jani Trček z Vilijem Ošlajem v
Mitsubishi Lancerju EVO IX.
Katarina Bertoncelj
Gledalci so napeto spremljali atraktivne vožnje tekmovalcev. Foto: Andrej Tarfila
JAVNI ZAVOD RATITOVEC
LETOS ŽE 4. IGRE JAVNEGA ZAVODA RATITOVEC
Za nami je dolgo in vroče poletje, ki pa
je kar prehitro minilo. Zelo prijetna osvežitev v toplem poletju je bil sladoledni
vrt na bazenu, za obiskovalce bazena pa
tudi odprta terasa. Športniki, ki se niso
ustrašili vročine, so se po koncu aktivnosti osvežili s pijačo in sladoledom kar na
športnem parku.
Spet je tu šola z vsakodnevnimi obveznostmi tam in doma. Za sproščujoč začetek
vseh aktivnosti vas še posebej vabimo na
4. igre Javnega zavoda Ratitovec, ki se
bodo odvijale od začetka septembra in
vse do konca oktobra.
kjer si lahko ogledate tudi fotografije in
točkovanje po disciplinah ter skupno.
Iger JZR pa ne bi bilo brez prizadevnih
domačih društev, ki pripravljajo posamezne aktivnosti. Vabljeni, da se iger aktivno udeležite.
Kultura
Letošnje poletje je bil muzej dobro obiskan, saj si je zbirke ogledalo veliko
domačih in tujih individualnih gostov.
Obiskovalci jih zelo pohvalijo in vsak v
muzeju najde nekaj tistega, kar ga spominja na otroštvo.
Obiskovalci muzeja so si še do srede avgusta lahko ogledali razstavo čipk Čipkarske šole Železniki in oblačil s čipko
Mete Markelj, konec avgusta pa smo
začeli niz razstav, povezanih s praznovanjem 200-letnice šole v Železnikih. Do
sredine septembra bo na ogled razstava o
šolskem glasilu Naše poti. 25. septembra
pripravljamo odprtje muzejske razstave
''Naša osnovnošolska leta''. Tudi muzej-
Šport
Na športnem področju se v vseh letnih
časih veliko dogaja. Pozimi potekajo predvsem aktivnosti v zaprtih prostorih, poleti
pa oživijo igrišča pod milim nebom. Ne
pozabimo na plavalni bazen, ki je aktualen v vseh letnih časih. Septembra se počasi pričenjajo športne aktivnosti v dvorani in vabimo vas k vpisu v različne športne
aktivnosti, ki potekajo do spomladi.
Že četrto jesen zapored vas vabimo na
igre JZR, ki so v polnem teku. V številnih
panogah se lahko pomerijo udeleženci
vseh starosti. Vsak lahko najde disciplino, ki mu je pisana na kožo. Zato se nam
le pridružite in sodelujte. Podroben program je objavljen na spletni strani JZR,
40
41
JAVNI ZAVOD RATITOVEC
ska delavnica v času jesenskih šolskih počitnic, v sredo, 28. oktobra 2015, bo na
temo osnovnošolskih let.
Turizem
Pred poletno turistično sezono je izšel
prenovljen in dopolnjen turistični vodnik
Selške doline. Tudi tega so tako kot prvega obiskovalci in domačini dobro sprejeli,
z veseljem ga vzamejo v roke in si na podlagi zapisanega ogledajo še kakšno stvar
več, kot so nameravali.
Trg pred plavžem postaja vse bolj živ, za
kar smo poskrbeli s postavitvijo uličnega
šaha. Premiero je doživel s tednom podeželja, ko se je na trgu kuhalo in igralo.
Partijo šaha tako odigrajo obiskovalci, ki
se ustavijo na trgu, ob večerih pa tudi do-
KOTIČEK ZA NAJMLAJŠE
mačini.
Da bo trg živ, bomo poskrbeli tudi v okviru letošnjih iger JZR. V nedeljo, 13. septembra, se bodo med seboj v peteroboju
pomerili člani kulturnih in turističnih
društev. Ena izmed disciplin je seveda
šah.
V okviru tedna turizma vas v petek, 25.
septembra 2015, vabimo na voden ogled
starega dela Železnikov. Ob 16.30 se dobimo na kamnitem mostu pod Grivo, ki vodi
na Racovnik. Sprehodili se bomo po Racovniku, preko Trnja do plavža, ob 18. uri
pa v galeriji muzeja sledi odprtje razstave
z naslovom ''Naša osnovnošolska leta''.
Mladinske dejavnosti
Šola je tu in zopet odpiramo vrata mla-
dinskega centra. Tako kot v preteklem šolskem letu bodo osnovnošolci tudi letos ob
torkih, sredah in četrtkih po pouku imeli
možnost narediti domačo nalogo, napisati spis, izdelati plakat, seminarsko nalogo.
Pričele se bodo delavnice za najmlajše,
skratka, zopet bo pestro in zanimivo.
Spremljajte nas na internetni strani JZR
(www.jzr.si/mladina/mladinski center).
Med počitnicami smo organizirali aktivno varstvo za osnovnošolce, tečaje tenisa,
zdaj pa so spet na vrsti plavalni tečaji. Pa
ne pozabite: čez vse leto poskrbimo tudi
za z zanimivo praznovanje rojstnih dni.
POZDRAVLJENI, OTROCI! PA SMO SPET SKUPAJ. UPAM, DA STE SE IMELI MED POČITNICAMI LEPO IN DA
STE SE POLNI LEPIH SPOMINOV VRNILI V VRTCE IN ŠOLSKE KLOPI. DA BO ZAČETEK LAŽJI, SEM ZA VAS
PRIPRAVIL NEKAJ PREPROSTIH RAČUNČKOV. MAMA JE ŽE POLETI ZAČELA PRIPRAVLJATI OZIMNICO, MI
SE BOMO PA POIGRALI Z VLOŽENIMI KOZARCI. ZA VSAKO POLICO NAPIŠI USTREZEN RAČUN. USPEŠNO
ŠOLSKO LETO VAM ŽELIM!
Nataša Habjan
Turistična informatorka
Javni zavod Ratitovec
?
ŠOLE, VRTCI
AVSTRALIJA
?
9. junija 2015 nas je obiskala Petra Lušina. Predstavila nam je
Avstralijo, kjer je bila tri tedne. Z letalom se je vozila 20 ur. Šla
je s prijateljico Matejo. Na letalu sta dobili pokrivalo za oči, slušalke, čepke za ušesa in torbico. V Avstraliji sta videli veliko živali. Pokazala nam je slike avtomobilov. Tam so avtomobili zelo
dobri. Šli sta k stricu od prijateljice Mateje. Pokazala je, kakšen
avto ima stric. Na koncu sta se poslovili in šli domov z letalom.
Povedala nam je tudi, da v Avstraliji živijo ljudje iz vseh držav. O
Avstraliji sem že nekaj vedel. Upam, da bom tudi jaz šel kdaj tja.
Tilen Šmid
4. razred
PŠ Dražgoše
Petra z radovednimi učenci. Foto: Jana Lušina
Pripravila: Nina Drol
VRTEC SE ZAHVALJUJE
V sredo, 3. junija 2015, smo se otroci in vzgojiteljici skupine
Metuljčki odzvali povabilu Boštjana Bernika in ga obiskali v njegovi avtomehanični delavnici v Dašnici. Vrtcu Železniki in enoti
Selca je podaril otroške odsevne jopiče. Odslej bomo na naših
sprehodih ob prometnicah vidnejši in bolj varni, za kar se mu
iskreno zahvaljujemo.
m
amica!
mo
a
t
i
t
s
če
M
Ana Peternelj
Rodile so:
Dolinda Potočnik iz Davče Živo, Lidija Dolinar iz Železnikov Anžeta, Vanja Stanonik iz Dolenje vasi Aleša, Jožica Ravnihar iz Železnikov Emo, Zdenka Rakovec iz
Dolenje vasi Lenarta, Manca Bertoncelj iz Železnikov Lano, Katja Luznar iz Selc
Evo, Nina Tušek iz Železnikov Tina Gala, Vesna Radanovič iz Železnikov Alekseja,
Maja Mezek iz Davče Ajdo, Petra Šmid iz Železnikov Vida. Veselimo se življenja!
Podatke smo s privoljenjem staršev zbrali na podlagi vlog za dodelitev prispevka ob rojstvu otroka. Seznam vseh novorojencev
je tako lahko še daljši, čestitke in dobre želje zato izrekamo tudi mamicam vseh, katerih imena tu niso zapisana.
Martina Logar, svetovalka za družbene dejavnosti
Foto: Ana Peternelj
42
43
FOTOREPORTAŽA
ODSTIRAMO NAŠO DEDIŠČINO
ZABAVNO, VROČE POLETJE
Poletna vročina je, kot trenutno kaže, v zadnjih vzdihljajih. A brez skrbi, pri srcu nam bo toplo ob spominu
na številne prireditve, ki so popestrile poletno dogajanje. V fotoreportaži smo nanizali nekaj utrinkov ...
mislim, da so besede odveč in naj v tej rubriki govorijo fotografije.
VČERAJ - DANES
Nina Drol
Foto reportaža: Andrej Tarfila
Pred vojno zgrajeni most v Ovčji vasi. Foto: Arhiv Lojzeta Žumra
Most v Ovčji vasi 21.8.2015. Foto: Andrej Tarfila
NAREČNE BESEDE
Koga bi bilo treba sfodrat? – Koga bi bilo treba spodit?
Bolniku so zamenjal arcnije. – Bolniku so zamenjali zdravila.
Lastovke so glih gor pr oknu gnejzd nardile. – Lastovke so ravno gor pri oknu naredile gnezdo.
Na lajpč si je prpel še mašno. – Na telovnik si je pripel še pentljo.
Ladi Trojar
44
45
ODSTIRAMO NAŠO DEDIŠČINO
KORISTNE INFORMACIJE
ZGODBE MUZEJSKIH
PREDMETOV:
PERESNICA
Ime predmeta:
Peresnica, inv. št. ŽE 454
Opis predmeta:
•material: les
•mere: valj dolžine 19 cm in premera osnovne ploskve 3 cm
•leto prihoda v muzej: 1971
Predmet, predstavljen v tej septembrski
številki, je – tako kot mesec – šolski. Ne
samo, da se je začelo novo šolsko leto, to
šolsko leto je zaradi okrogle obletnice šole
v Železnikih nekaj posebnega.
Predstavljam leseno peresnico, ''puščico''
za pisala. Muzeju jo je leta 1971 izročila
Tonika Ramovš in po njenem pripovedovanju jo je pri šolskem delu uporabljala
njena mama. V ljudsko šolo je hodila okoli
leta 1880, ko je na šoli učil Josip Levičnik.
Peresnica je lesena, z dvanajstimi vrezanimi ozkimi črtami, obroči, in poslikana
s temno barvo ter z rdečimi cvetlicami z
zelenimi listki. Peresnica je dobro ohranjena, le poslikava je nekoliko obledela in
odluščena.
Ob 175. obletnici šole v Železnikih so 20.
in 21. oktobra 1990 v šolskih prostorih
pripravili razstavo in med razstavljenimi
predmeti je bila tudi ta peresnica. Naj bo
tokratni opis predmeta obenem tudi povabilo na ogled muzejske razstave Naša
osnovnošolska leta, ki jo odpiramo 25.
septembra 2015 na galeriji Muzeja Železniki.
Katja Mohorič Bonča,
Muzej Železniki
Foto: Katja Mohorič Bonča
BREZPLAČNO PODJETNIŠKO
SVETOVANJE
46
V Škofji Loki že nekaj let deluje brezplačna Energetsko - svetovalna pisarna, ki služi kot pomoč občanom pri reševanju energetske problematike s katero se soočajo ob novogradnjah, sanacijah
in drugih ukrepih s področja energetike.
Problemi z/s:
•ogrevanjem, izbiro energenta in ogrevalnega sistema,
•sanacijo dimnika,
•pripravo tople sanitarne vode,
•toplotno izolacijo stavbe,
•vgradnjo energetsko učinkovitih oken,
•racionalno rabo energije,
•ekonomičnostjo uporabe posameznih energetskih tehnologiji,
•uporabo obnovljivih virov energije kot so solarni sistemi in
sončne celice,
•uporabo biomase za ogrevanje so teme o katerih vam lahko
brezplačno svetujemo v Energetsko – svetovalni pisarni.
da brezposelni in iščete nove podjetniške priložnosti, ali pa razmišljate o ustanovitvi svojega podjetja, vas vabimo, da se udeležite
BREZPLAČNEGA INDIVIDUALNEGA
SVETOVANJA,
v sredo, 9. septembra, od 15. do 18. ure, v sejni sobi Občine Železniki, Češnjica 48, Železniki.
Predstavili vam bomo podjetniško okolje na Loškem, kreditno shemo, postopek in pogoje za registracijo dejavnosti ter
aktualne novosti na področju podjetništva v letošnjem letu.
Za točno uro svetovanja se je potrebno prijaviti na tel. št.
04/50 60 223 ali e-pošte [email protected].
Svetovanje za posamezno stranko bo predvidoma trajalo
pol ure.
Energetsko - svetovalna pisarna je odprta vsak torek,
od 16.00 do 17.30 ure in sicer na Kidričevi cesti 1a v
Škofji Loki. Vse, ki se boste odločili za njen obisk, pa
obveščamo, da se morate za obisk predhodno najaviti
na Razvojni agenciji Sora na tel. št. 04 50 60 220.
Vabljeni!
MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT MERI HITROST
Tudi redarji po novem merijo hitrost. Kršiteljev ne ustavljajo, pač pa kršitev slikovno dokumentirajo in plačilne
naloge pošljejo po pošti.
KORISTNE INFORMACIJE
Razvojna agencija Sora je poslovno-podporni center za območje občin Škofja Loka, Gorenja vas – Poljane, Železniki in Žiri.
Pri svojem delu sodeluje s številnimi institucijami podpornega
okolja podjetništva, vrsto let pa izvaja tudi naloge vstopne točke
VEM (Vse na Enem Mestu).
Točke VEM so mesta, prek katerih stranke lahko oddajo vlogo
za registracijo (ustanovitev, vpis sprememb, izbris) samostojnega podjetnika in družbe z omejeno odgovornostjo ali drugih
subjektov ter druge vloge (npr. prijava davčnih podatkov, ureditev obveznih socialnih zavarovanj, vloga za pridobitev obrtnega
dovoljenja). Poleg izvajanja postopkov registracije na VEM točki
prejmete tudi celovite podporne storitve (svetovanje pri ustanavljanju podjetja in v kasnejših fazah poslovanja, informiranje in
obveščanje o aktualnih dogodkih in razpisih, pomoč pri iskanju
finančnih virov…), organiziramo pa tudi brezplačne delavnice z
različnimi podjetniškimi in aktualnimi vsebinami.
V kolikor imate poslovno idejo za začetek podjetniške poti, ste mor-
BREZPLAČNA POMOČ OBČANOM PRI REŠEVANJU ENERGETSKE
PROBLEMATIKE S KATERO SE SOOČAJO OB NOVOGRADNJAH,
SANACIJAH IN DRUGIH UKREPIH S PODROČJA ENERGETIKE
Uporabniki cest smo bili seznanjeni, da bo Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki v ponedeljek,
22. 6. 2015, izvajal meritve hitrosti s samodejno merilno napravo
za nadzor prometa, s katero se prekrški slikovno dokumentirajo,
in sicer praviloma znotraj strnjenih naselij v občini Železniki, v
bližini šol in vrtcev, na območjih, kjer je promet povečan, ter na
vpadnicah v naselja.
Pa vendar je večina, kot kaže, nekako pozabila, da moramo biti
še posebej previdni. Tudi mene je radar v Dolenji vasi pri silosih
presenetil: ''Saj res,'' sem rekla. Plačilnega naloga na srečo nisem prejela, v nasprotju s 133 drugimi kršitelji, ki so takšno pošto prejeli. Redarji so merili na osmih lokacijah od ranega jutra
(7:30) do večera (20:00). Največ kršitev so zaznali v Dolenji vasi
in Selcih. Na inšpektoratu toliko kršitev niso pričakovali, zlasti
ob dejstvu, da so bili občani o načrtovanih meritvah predhodno
obveščeni.
Vodja medobčinskega inšpektorata mag. Primož Lah je opozoril,
da Zakon o pravilih cestnega prometa, ki velja od 1. 7. 2011,
v drugem odstavku 15. člena daje redarstvom pooblastila, da
izvajajo nadzor nad prekoračitvami hitrosti s samodejnimi napravami in sredstvi za nadzor prometa, s katerimi se prekrški slikovno dokumentirajo, in dodal: ''Pri tem je izjemno pomembno
določilo, ki redarstvom ne daje pravice ustaviti voznika na kraju
kršitve. To pomeni, da se kršitev slikovno zabeleži, nato pa se
kasneje izda plačilni nalog, na podlagi katerega ima kršitelj pravico vložitve pravnega sredstva''.
Na inšpektoratu še pojasnjujejo, da bodo v prihodnosti največ
pozornosti namenili tistim lokacijam, kjer je bilo ugotovljenih
največ kršitev oziroma so bile prekoračitve hitrosti najvišje. Tako
da: pazimo. Pa ne le zaradi kazni, ki nas lahko doleti, temveč
zaradi življenj, ki so zaradi prehitre vožnje ogrožena.
Katarina Bertoncelj
Foto: Andrej Tarfila
47
KORISTNE INFORMACIJE
KORISTNE INFORMACIJE
ZBIRANJE PRISPEVKOV PO HIŠAH – DA ALI NE?
Marsikdo poskuša priti do kakšnega evrskega kovančka tudi na
malce ne samo moralno izredno sporen, temveč tudi nedovoljen
način. Pa tukaj ne govorim o gasilcih, Rdečem križu ipd., ki jih
običajno tudi osebno poznamo, temveč o tujcih, ki potrkajo na
naša vrata in želijo 5 evrov za varno hišo, humanitarni projekt
itd. Trkajo tudi na našo vest in ljudje pomislimo: ''Ja, za otroke
bom pa dal''. Ampak pogosto se za temi ''trkavci'' skriva prevara.
Kaj morate vedeti?
Zbiranje prispevkov je urejeno z Zakonom o varstvu javnega
reda in miru (ZJRM-1).
Kdo lahko zbira prispevke?
Prispevke lahko zbirajo nepridobitne pravne in fizične osebe, ki
imajo dovoljenje upravne enote, na območju katere imajo sedež
ali stalno prebivališče.
Komu se izda dovoljenje?
Dovoljenje se izda tistemu, ki izkaže upravičen razlog, za katerega šteje elementarna ali druga nesreča, v kateri je prosilec utrpel
veliko premoženjsko škodo. Nepridobitni pravni osebi se dovo-
ljenje izda tudi, če izkaže, da bo zbrane prispevke uporabila za
humanitaren ali splošno koristen namen, ki ga lahko uresniči v
okviru zakonitega opravljanja registrirane ali v temeljnem oziroma drugem aktu določene dejavnosti.
Kaj torej vprašate tistega, ki je potrkal?
Zahtevajte, da pokaže dovoljenje upravne enote, na območju katere ima sedež ali stalno prebivališče. V dovoljenju je določen
tudi način zbiranja prispevkov in rok veljavnosti dovoljenja. Če
dovoljenja nima, prispevek verjetno ne bo šel v prave roke, zato
bodite pazljivi.
Kdaj dovoljenje ni potrebno?
Če se prispevki zbirajo v prostorih verskih skupnosti za verske
namene ali če kakšen drug predpis določa drugačne pogoje za
zbiranje prispevkov (na primer Zakon o Rdečem križu Slovenije,
ki določa, da ta sme neomejeno zbirati prispevke), dovoljenje ni
potrebno. Tudi zbiranje prispevkov po medijih in stojnicah (če
ni neposrednega pozivanja mimoidočih) ne predstavlja kršitve.
Katarina Bertoncelj
OBVESTILO O SPREMEMBI CENE
DALJINSKEGA OGREVANJA
NS Toplarne Železniki d.o.o. je, na predlog poslovodstva,
dne 19.6.2015 sprejel sklep o povišanju cene daljinskega
ogrevanja ter izenačitvi cene zimske in letne tarife.
Novi cenik za dobavljeno toplotno energijo,
ki velja od 1.9.2015 je:
•Zimska tarifa (1.9. – 30.4. ) : 0,0673 EUR/KWh
oziroma z DDV: 0,0821 EUR/KWh
•Letna tarifa (1.5. – 31.8. ) : 0,0673 EUR/KWh
oziroma z DDV: 0,0821 EUR/KWh
Toplarna Železniki d.o.o., direktor Štefan Beznik
Foto: Andrej Tarfila
48
49
KORISTNE INFORMACIJE
KORISTNE INFORMACIJE
KOLEDAR DOGODKOV
datum
ura
26. 8.
-25. 10.
naslov prireditve
organizator
informacije
kraj prireditve
4. IGRE JAVNEGA
ZAVODA RATITOVEC Javni zavod Ratitovec
www.jzr.si
Železniki
Krekova koča
na Ratitovcu
NAVODILA ZA PISCE ČLANKOV
Zaradi preglednosti časopisa želimo člankom vdahniti kar se da enotno grafično podobo, zato
pisce prosimo, da se držijo naslednjih priporočil:
6. 9.
6.00
39. REKREATIVNI POHOD
NA RATITOVEC
PD za Selško dolino
Železniki
www.pd-zelezniki.com
12. 9.
8.00
-12.00
TRŽNICA KMETIJSKIH
IZDELKOV IN PRIDELKOV
Razvojna
agencija Sora
04 506 02 25 (Kristina),
pred BC Mercator
[email protected]
12. 9.
16.00
5. GROHARJEV TEK
Športno društvo
Sorica
041 906 088
(Tadej Jensterle)
[email protected]
Sorica
19. 9.
17.00
SADOVI JESENI:
Anine sladkosti
TD Sorica
[email protected]
Dvorana Ivana
Groharja Sorica
19. 9.
20.00
Veseloigra v treh dejanjih
dr. Josip Štolba: STARI GREHI
KUD France Koblar
031 564 545
(Jerneja Tolar)
Kulturni dom
Železniki
20. 9.
15.00
SADOVI JESENI
TD Sorica
[email protected]
Igrišče v Sorici
20. 9.
10.00
PEŠPOT PO ZGORNJI DAVČI
Turistično
društvo Davča
www.davca.si
Pri Jemcu v Davči
1. NASLOV OZ. IME FOTOGRAFIJE, kar naj bo enako naslovu članka
(če je več fotografij za isti članek, jih oštevilčite),
2. BESEDILO, KI GA PREDLAGATE ZA PODNAPIS POD FOTOGRAFIJO (kratko),
3. AVTORJA FOTOGRAFIJE (ime in priimek).
25. 9.
16.30
BREZPLAČNI VODEN OGLED
STARIH ŽELEZNIKOVIN TIC-A
V MUZEJU
Javni zavod Ratitovec
www.jzr.si
Most na
Racovniku
Primer za označevanje fotografij
(če sta dve fotografiji za isti članek):
25. 9.
18.00
DNEVI EVROPSKE KULTURNE
DEDIŠČINE RAZSTAVA:
NAŠA OSNOVNOŠOLSKA LETA
MD Železniki,
Javni zavod Ratitovec
04 51 47 356
Galerija Muzeja
Železniki
10. 10.
8.00
-12.00
TRŽNICA KMETIJSKIH
IZDELKOV IN PRIDELKOV
Razvojna
agencija Sora
04 506 02 25 (Kristina),
pred BC Mercator
[email protected]
23. 10.
18.00
200 LET ŠOLE V ŽELEZNIKIH
Zaključna prireditev
Osnovna šola
Železniki
www.os-zelezniki.si
Športna dvorana
Železniki
Članek (v Wordu, s pisavo Times New Roman, velikost 12) naj vsebuje:
1. NASLOV (največ 65 znakov brez presledkov);
2. KRATEK UVOD (največ 170 znakov brez presledkov) – če gre le za novico (do 1000 znakov
brez presledkov), uvod ni potreben;
3. JEDRO ČLANKA,
4. IME IN PRIIMEK AVTORJA ČLANKA.
Če boste članku priložili fotografije, potem napišite:
NA OBISKU V MUZEJU 1 - Otroci so si ogledali razstavljene eksponate. Foto: Janez Novak
NA OBISKU V MUZEJU 2 - Kako so izdelovali žeblje. Foto: Janez Novak
Wordovo besedilo naj bo brez fotografij, te pošljite kot priponko v JPG formatu.
Rok za oddajo člankov za določeno številko časopisa bo objavljen v predhodni številki – v kolofonu pod kazalom vsebine časopisa. Tam bosta napisana tudi predviden datum izida nove številke
časopisa in elektronski naslov, kamor članke lahko pošljete: [email protected].
CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA V GLASILU
RATITOVŠKA OBZORJA
Velikost oglasa
(glede na format časopisa)
Cena (EUR)
brez DDV
cela stran
220,00
polovica strani
140,00
tretjina strani
100,00
četrtina strani
80,00
osmina strani
50,00
šestnajstina strani
30,00
vlaganje letakov (do formata A4)
0,05/kom
Cene so v evrih brez DDV in veljajo za oglaševalce s
sedežem v občini Železniki za oglase na notranjih straneh glasila. Za oglaševalce iz drugih občin so oglasi
dražji za 25 odstotkov.
Društvom in drugim organizacijam iz občine Železniki, ki temeljijo izključno na prostovoljnem delu, se
prizna 20-odstotni popust.
Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za pet odstotkov do največ 30 odstotkov. Za šest ali več objav se samodejno upošteva 30-odstotni popust pri vsaki objavi.
Oglase sprejemamo v digitalni obliki po elektronski
pošti ali na drugih digitalnih nosilcih (CD, USB…).
Cenik je zgolj informativne narave, za podrobnejše informacije in navodila za oglaševanje se obrnite na Andreja Tarfila: [email protected], tel.: 041/938-862.
Sorica. Foto: Andrej Tarfila
50
51
SKRITI KOTIČEK
V rubriki, kjer predstavljamo kotičke, ki jih skriva naša
občina, smo v prejšnji številki glasila objavili detajl Zadružnega doma na Češnjici. Naloga je bila očitno zelo
zahtevna, saj v uredništvu tokrat nismo prejeli nobenega odgovora.
Nič ne de; vaše odgovore že čaka nov skriti kotiček
na fotografiji. Tokrat nas zanima, del katere zgradbe se nahaja v ospredju. Pišite nam na enega izmed
naslovov, ki so navedeni na tretji strani glasila, veseli
bomo vašega odziva. Nagrajen bo odgovor z najboljšo
obrazložitvijo po mnenju uredništva. Nikar ne pozabite pripisati svojih podatkov, da vam v primeru izbora
lahko pošljemo nagrado.
Detajl Zadružnega doma na Češnjici. Foto: Andrej Tarfila
Foto: Anton Sedej
Foto: Andrej Tarfila
OBČINA ŽELEZNIKI
Češnjica 48
4228 Železniki
Telefon N.C.: 04/500-00-00
Telefaks: 04/500-00-20
E-pošta: [email protected]
Spletno mesto: www.zelezniki.si
52
Uradne ure
ponedeljek 7.30 – 15.00
torek 7.30 – 15.00
sreda 7.30 – 17.00
četrtek ni uradnih ur
petek 7.30 – 13.00
(malica 10.00 – 10.30)