EESO - Europa

Comments

Transcription

EESO - Europa
ISSN 1830-5164
Evropski ekonomsko-socialni odbor
EESO info
Evropski ekonomsko-socialni odbor
Most med Evropo in organizirano civilno družbo
Februar 2015 | SL
UVODNIK
Mi smo
Evropejci
Evropo, kakršno poznamo in
imamo radi, je pretresla in osupnila
tragedija, ki so jo povzročili teroristi. V EESO izražamo iskreno sožalje
vsem, ki so izgubili svoje bližnje, in se
zahvaljujemo tistim, ki s svojim delom branijo naše državljane pred teroristično grožnjo.
EU je bila ustvarjena kot branik pred vojno. Več kot pol stoletja je svoje poslanstvo
uspešno izpolnjevala in je za svoj trud ponosno prejela Nobelovo nagrado za mir. Toda
vojna proti terorizmu je drugačna od vojn v preteklosti. V njej ni bojnih linij, enostavno
določljivih ciljev, niti preproste vojaške ali politične rešitve. Poleg ohranjanja miru
z varnostnimi silami in ustvarjanja miru s politiko je treba v prizadevanja vključiti še
izgradnjo miru s civilno družbo. Tako bomo skupaj spodbujali boljše razumevanje,
vzajemno spoštovanje in dialog med narodi Evrope.
Stopiti moramo skupaj kot Evropejci – kot ljudje, ki verjamemo v vrednote, na katerih
temelji Evropska unija: mir, demokracija, enakost, svoboda, človekove pravice, spoštovanje, razumevanje, dostojanstvo in strpnost – in te vrednote braniti za vsako ceno.
V sočutju in ljubezni do sopotnikov na življenjski poti moramo biti tako goreči kot tisti,
ki nas pri tem ovirajo.
Evropski narodi bi se morali naučiti živeti skupaj ne glede na kulturo, veroizpoved ali
barvo kože. Potruditi bi se morali spoštovati stališča drug drugega, četudi se z njimi ne
strinjamo. Varovati bi morali pravico do drugačnosti in se naučiti, kako se medsebojno
razumeti. Da bomo lahko izkoristili prednosti izjemne pestrosti, zaradi katere je ustanovitev EU tolikšen dosežek, se moramo postaviti po robu nestrpnosti, nepravičnosti
in socialni izključenosti.
Civilnodružbene organizacije imajo pri tem bistveno vlogo. Mladinska in ženska združenja, organizacije delodajalcev, sindikati, verske skupnosti ter izobraževalna, športna
in kulturna združenja bi morali vsi po vrsti prispevati k širitvi duha in odpiranju src. Svet
je zdaj globalen in takšno bi moralo biti tudi naše razmišljanje. Glasove nestrpnosti,
sektaštva, rasizma in sovraštva do drugačnosti bi morali preglasiti tisti, ki cenijo pomen
vsakega človeškega življenja ter enakost in dostojanstvo.
Slogan Evropske unije je Združena v raznolikosti. Ni nam treba ponovno začeti s praznim listom, dovolj je, da pozorneje in pazljiveje prisluhnemo že napisanemu. Mi smo
Evropejci!
Jane Morrice
podpredsednica EESO
KOLEDAR
DOGODKOV
20. februar 2015:
Evropa v harmoniji –
rok za oddajo prijav za video
natečaj za „Odo radosti“
12. marec 2015,
Poljska:
Vloga neprofitnega sektorja
v ponudbi socialnih storitev
splošnega pomena
18. in 19. marec 2015,
EESO, Bruselj:
plenarno zasedanje EESO
Prednostne naloge latvijskega
predsedstva
Latvija je 1. januarja 2015 prvič
v zgodovini prevzela predsedovanje
Svetu Evropske unije. Parlamentarna
državna sekretarka na latvijskem
ministrstvu za zunanje zadeve Zanda
Kalniņa-Lukaševica je na 504. plenarnem zasedanju EESO predstavila
delovni program latvijskega predsedstva EU. Med najpomembnejšimi
prednostnimi nalogami so digitalna
doba, rast, globalizacija in boj proti
podnebnim spremembam.
Odbor si bo v imenu državljanov
skupaj z latvijskim predsedstvom
prizadeval za uspešno spoprijemanje
Evrope z izzivi, ki so pred njo. Z udeležbo na slovesnosti ob začetku evropskega leta za razvoj 2015 v Latviji je
EESO pokazal svojo pripravljenost za
aktivno sodelovanje v tem letu, da
bi pomagal tistim, ki pomoč najbolj
potrebujejo, ter se zavzemal za mir
na svetu in človekovo dostojanstvo.
Ga. Kalniņa-Lukaševica je na plenarnem zasedanju predstavila prednostne
naloge predsedstva, med katerimi so:
● konkurenčna Evropa za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih
mest: za povečanje konkurenčnosti je nujno treba olajšati naložbe
in okrepiti notranji trg. V središču
2
3
4
5
6
Varne poti, varna prihodnost:
obvladovanje različnih tokov
priseljencev z druge strani
Sredozemlja – Prvi evropski
forum za migracije v EESO
Zakaj je razvojna politika EU
pomembna
Kje se lahko pokaže vpliv civilne
družbe v evropskem letu za
razvoj 2015?
EESO se iz Bruslja podaja na
teren in začenja vseevropski
dialog o vprašanjih, ki zadevajo
državljane: Moja Evropa ... jutri!
Zanda Kalniņa-Lukaševica,
parlamentarna državna sekretarka
na latvijskem ministrstvu za zunanje
zadeve, je predstavila delovni
program latvijskega predsedstva EU
na plenarnem zasedanju EESO
ukrepov EU v prihodnjih petih
letih morata biti industrijska in
energetska politika;
● digitalna doba: Evropa mora izkoriščati možnosti informacijskih in
komunikacijskih tehnologij in
ostati med vodilnimi pri iskanju
priložnosti za rast ter poskrbeti
za to, da nobena regija ne bi zaostala;
● globalizacija: krepitev resnične
politike za Afriko in partnerstva
Ga. Kalniņa-Lukaševica je poudarila
pomen tesnega sodelovanja z EESO
v času latvijskega predsedovanja,
zlasti na področju tem, pri katerih je
v proces odločanja vključena civilna
družba, zapolnjevanja vrzeli in približevanja institucij evropski javnosti.
V ta namen je napovedala oživitev
strategije Evropa 2020. „Vključiti
želimo tudi državljane zunaj EU, tako
da bodo medčloveški stiki v ospredju
našega sodelovanja z državami vzhodnega partnerstva in Srednje Azije.“
Predsednik EESO Henri Malosse je ob
koncu dejal, da „bo prihodnjih šest
mesecev, ko bo krmilo v rokah latvijskega predsedstva, izredno pomembnih, saj ponujajo možnost, da Evropa
pokaže nov zagon, kar jo bo zbližalo
z njenimi državljani.“ (hb)
●
Začetek evropskega leta
za razvoj v Rigi
V TEJ ŠTEVILKI
Mednarodni dan spomina na
holokavst: Izkušnje iz preteklosti
naj nam bodo v poduk
s sredozemskimi državami, pri
čemer je treba obravnavati občutljivo temo priseljevanja in skupnega azilnega sistema;
● podnebne spremembe: Evropa
mora imeti vodilno vlogo pri pripravi 21. konference pogodbenic
Okvirne konvencije Združenih
narodov o spremembi podnebja
v Parizu leta 2015.
Henri Malosse, predsednik EESO, na
odprtju evropskega leta za razvoj v Rigi;
vir: Evropska komisija
Devetega januarja se je ob prevzemu latvijskega predsedovanja
Svetu Evropske unije uradno začelo
evropsko leto za razvoj. Med govorci
na uvodni prireditvi v Rigi so bili
predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, visoka predstavnica
EU za zunanje zadeve in varnostno
politiko Federica Mogherini, predsednica latvijske vlade Laimdota
Straujuma in predsednik EESO Henri
Malosse.
organizacije civilne družbe vključiti
v razvojno politiko EU, saj to področje
poznajo in bi lahko učinkovito povečali vpliv EU.
„Razvojna politika je ključnega
pomena. Revščina in nerazvitost sta
namreč naša največja sovražnika,“ je
v govoru na otvoritveni slovesnosti
dejal Henri Malosse. Udeležence je
opomnil, da Evropska unija temelji na
vrednotah, ki bi morale biti vodilno
načelo in temelj vseh dejavnosti, zlasti dejavnosti EU zunaj njenih meja.
„Nehajmo zgolj dajati pomoč in raje
delujmo v smeri skupnega razvoja!
V ospredju tega procesa mora
biti evropski model regionalnega
povezovanja, kulturnega dialoga
in resničnega partnerstva, saj je to
eno od gibal razvoja.“ Po njegovem
mnenju je treba socialne partnerje in
V otvoritvenem govoru je predsednik Evropske komisije Jean-Claude
Juncker izrekel posebno priznanje
članu EESO Andrisu Gobiņšu, predsedniku gibanja European Movement –
Latvija, ki je bil pobudnik zamisli
o evropskem letu za razvoj. EESO
je precej pripomogel k temu, da je
bilo leto 2015 uradno razglašeno za
evropsko leto za razvoj. Leta 2013 je
ww
www.eesc.europa.eu
>>> stran 2
Mednarodni dan spomina na holokavst:
Izkušnje iz preteklosti naj nam bodo v poduk
in ljubezen. Življenje brez ljubezni je ničevo.
Nikoli ne bi smeli pozabiti, da je tudi v najtežjih časih človek sposoben dobrega.“ Sporočilo
upanja in sprave je izrekel tudi preživeli Simon
Gronowski: „Sprava velja veliko več kot maščevanje, pravičnost velja veliko več kot jeza. Kljub
včerajšnjim in današnjim tragičnim dogodkom
verjamem v človeško dobroto.“
Ob 70-letnici osvoboditve koncentracijskega
taborišča Auschwitz je EESO počastil spomin na
žrtve holokavsta s trenutkom spomina in razmisleka, ki so mu prisostvovali preživeli, priče
in mladi. Dogodek je pripravil v sodelovanju
z Evropskim parlamentom, Evropskim centrom
judovske skupnosti (EJCC) in organizacijo Judovski prispevek k vključujoči Evropi (CEJI).
„Spominjanje je zgodovinska dolžnost. Dolžnost človeštva do žrtev. Dolžnost za tiste, ki
živijo v času, ko se pojavljajo nove oblike barbarstva, ki izhajajo iz verskega ali sektaškega
fanatizma. Kot Evropejci se spominjajmo, da
je evropski projekt zrasel na pogorišču antisemitizma v Evropi, po odkritju grozot koncentracijskih taborišč,“ je dejal Henri Malosse,
Martin Gray, ki je preživel holokavst, na dogodku
v EESO ob mednarodnem dnevu spomina na
holokavst
predsednik EESO. Preživeli holokavsta Martin
Gray je povedal: „V taborišču sem videl živali
s človeškim obrazom. Vendar sem pri svojih
tovariših v stiski videl tudi solidarnost, bratstvo
Osrednji govorniki na spominski slovesnosti
so bili podpredsednik Evropskega parlamenta
Antonio Tajani, predsednik Odbora regij Michel
Lebrun, predsednik EJCC rabin Avi Tawil in predsednik CEJI Alain Baron Philippson. (cad) ●
Več na spletni strani: http://www.eesc.europa.
.euro
eu/?i=portal.en.news.34564
Nadaljevanje s s t rani 1
Z ač e t e k e v r o p s ke g a l e t a
z a r a z vo j v R i g i
tako sprejel mnenje o evropskem letu za razvoj,
pri katerem je bil poročevalec Andris Gobiņš,
ter odločno podprl prvo evropsko leto z izrazito
globalno razsežnostjo in velikim poudarkom
na pravicah. Za pobudo si je vztrajno prizadeval skupaj z drugimi organizacijami civilne
družbe, od katerih je bila najpomembnejša
evropska konfederacija nevladnih organizacij
za pomoč in razvoj (CONCORD), dokler evropske
institucije spomladi 2014 evropskega leta za
razvoj 2015 niso uradno potrdile.
EESO bo 20. marca 2015 v Bruslju organiziral
pomembno konferenco, na kateri bodo različni
sektorji evropske organizirane civilne družbe
obravnavali vlogo netradicionalnih razvojnih
akterjev v razvojnem sodelovanju. (sg)
●
Reakcije EESO na teroristični napad v Parizu januarja 2015
Gre za napad na svobodo izražanja
in civilno družbo!
Kakšne so posledice napada na Charlie
Hebdo za svobodo govora in izražanja in kaj
lahko v zvezi s tem stori civilna družba?
Izjava predsednika EESO Henrija Malossa
EESO info je za odgovor zaprosil po enega člana iz vsake od treh skupin,
ki so nekoč delali kot novinarji.
V imenu EESO izrekam sožalje novinarjem, sodelavcem revije in
policistom ter svojcem žrtev. V mislih sem tudi z upravo in zaposlenimi štirinajstdnevnika Charlie Hebdo in z vso novinarsko
srenjo.
Napad se je zgodil v napetem ozračju, ko se pogosto
s prstom kaže na celotno muslimansko skupnost, zato je
treba držati skupaj in pozabiti na predsodke. Velika večina
muslimanov prav tako zavrača tovrstno posploševanje, saj
so glavne žrtve skrajnežev prav oni.
Evropejci se morajo SKUPAJ postaviti po robu nevarnosti terorizma. Od EU pričakujejo, da jih bo
sposobna zaščititi.
SKUPAJ se moramo zavzeti za okrepljeno in bolj usklajeno razvojno politiko v boju proti svetovni
revščini in nezmožnosti razvoja, kar se lahko izrodi v ekstremizem in terorizem. V Evropski uniji
si moramo še bolj prizadevati za oblikovanje sredstev za povezovanje in kohezijo, ki pa bodo
učinkovita le v sodelovanju s civilno družbo in če jih bo ta podprla in izvajala.
●
Teroristični napad na redakcijo časopisa Charlie Hebdo: zločin blaznežev, poskus zastraševanja medijev in vlad ali provokacija?
Časopis Charlie Hebdo je objavljal karikature Kristusa, papeža,
rabinov, predsednikov vlad in držav, afriških diktatorjev, kitajskega
režima in bruseljskih evrokratov. Nihče od njih se ni maščeval. Časi,
ko so krivoverce zažigali na grmadah, so se končali s srednjim vekom.
V demokratični družbi je tisk četrti stan, sredstvo za nadzor nad
vladami in glas, na katerega versko prepričanje nima vpliva. V diktaturah in državah, kjer vlada verski fanatizem, pa je tisk pod cenzuro.
Novinarje, ki si upajo izraziti mnenje, neskladno z uradnim nazorom,
čakajo zapor, mučenje in smrt. Cilj je prestrašiti vse nepokorne in
jim pokazati, da se vlade, vere ali mafije ne splača kritizirati. Toda
sedež redakcije časopisa Charlie Hebdo je v demokratični državi
v središču Evrope, pri njem zaposleni novinarji in satiriki pa so imeli
francosko državljanstvo.
photo: Michal Dembinski
© Alex Belomlinsky
Novica o terorističnem napadu na uredništvo revije Charlie
Hebdo me je močno presunila in kot predsednik Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora to podlo dejanje odločno obsojam. Gre za sramoten in neopravičljiv napad na eno od temeljnih
vrednot Evropske unije: svobodo izražanja. Gre za zločin proti
človeštvu.
Anna Nietyksza, članica EESO
V času digitalnega gospodarstva in elektronskih medijev lahko vsi mogoči fanatiki – ne samo islamski – s kibernetskimi napadi ohromijo njihovo delovanje, ali pa celo vso Evropo pahnejo v temo. Ta val
skrajne nestrpnosti, ki lahko hitro prerase v nasilje, je treba zaustaviti. Pri tem imajo pomembno vlogo
svobodni in neodvisni mediji, ki spodbujajo k vzajemnemu spoštovanju med verami in njihovemu
miroljubnemu sožitju. V Evropi, kjer je bilo na področju integracije doseženega mnogo, ni prostora
za radikalna stališča. Čas je za dejanja. Njihov pobudnik morajo biti evropske institucije, kot je EESO,
ki predstavlja civilno družbo, pa tudi Evropska komisija in vlade evropskih držav.
Anna Nietyksza, članica skupine delodajalcevp, PL
Vprašali so me, ali lahko odgovorim na to vprašanje v največ 200 besedah. Ne morem. Ta napad je bil
tako bizaren in neverjeten, da ga je treba natančno preučiti, da bi ga razumeli. Toda za to bi potreboval vsaj
dvakrat toliko besed, pa bi bila zadeva še vedno neverjetna. Ali bo to vplivalo na svobodo govora in izražanja?
Sodeč po prvih odzivih, dvomim. Charlie Hebdo je bil objavljen v zgodovinsko veliki nakladi in se je tako kot
vedno lotil tabujev, solidarnostni pohodi javnosti pa so bili impresivni in spodbudni. Prvi odzivi so običajno
čustveni in iskreni, vendar, kaj se bo zgodilo, ko bodo ta začetna čustva
pozabljena? Ko bodo predsodki nadomestili razum in bo hrupna manjšina
obvladala javno mnenje? Prvi znaki so že tu in običajni osumljenci so že
znani: islam in priseljenci. Kaj lahko torej stori civilna družba? Zapre mošeje
v Evropi in izžene vse muslimane? Bo s tem problem rešen? So muslimani
problem? Tisti, ki jih poznam, so običajni ljudje in so precej dobro vključeni
v družbo. Seveda obstaja nekaj posameznikov, ki se ne želijo vključiti v našo
družbo in ki zavračajo naše vrednote. In to bo treba rešiti. Kako? Ne vem,
saj nisem strokovnjak za to, vendar zagotovo ne smemo kriviti vseh muslimanov za vse, kar gre v naši družbi narobe, in jih izključiti. Problema ne bo
mogoče rešiti z enim samim ukrepom. Potrebovali jih bomo verjetno kar
nekaj. Preden se odločite zanje, predlagam, da obiščete razstavo „Priseljenci
Martin Siecker, član EESO
v Evropi“ v atriju stavbe JDE. Med razstavljenimi predmeti je tudi ogledalo
z napisom „obraz priseljevanja“. Preseljevanje poteka že 2,2 milijona let in
Evropa je en velik talilni lonec različnih etnij. Vi, jaz – vsi smo potomci priseljencev, pa če vam je to všeč ali ne.
Vsakomur, ki bo imel dovolj poguma, da pogleda v to ogledalo, bo takoj jasno, da ksenofobija ni odgovor, ki
ga iščemo. Salam alejkum.
Martin Siecker, predsednik strokovne skupine za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo (INT),
član skupine delojemalcev, NL
2
Civilna družba bi se morala na teroristične napade, ki so Evropo zadeli naravnost v srce, odzvati s solidarnostjo. Po grozodejstvih v Parizu smo na ulicah videli
na milijone ljudi, ki so bili drugim za zgled. Politični voditelji in varnostne službe imajo
pomembno vlogo pri zaščiti in varstvu človekovih pravic in zagotavljanju odgovornega
vodenja, vendar bi lahko imela civilna družba pri tem odločilni pomen. Evropski državljani bi morali jasno izraziti svoje mnenje v verskih ustanovah, šolah, na delovnem
mestu, v športu in v vseh organizacijah civilne družbe, kjer se zbirajo mladi in stari,
moški in ženske. Prav v teh organizacijah na osnovni ravni bi bilo treba
postaviti temelje za spodbujanje strpnosti, medsebojnega spoštovanja
in razumevanja med narodi v Evropi
in zunaj nje. Mediji morajo prav tako
sodelovati pri tem, saj se glas strpnosti le redko znajde na naslovnicah. Čas
je, da se naučimo poslušati tiste, ki se
odločno zavzamejo za svoja stališča in
prevzamejo pobudo.
Jane Morrice, podpredsednica EESO in
članica skupine raznih dejavnosti, IE
Jane Morrice, podpredsednica EESO
ja a –
d to
z
i
na ko le 15
b
se ops j 20
o
P vr vo
e raz
za
ISSN 1830-5164
Evropski ekonomsko-socialni odbor
EESO info
Evropski ekonomsko-socialni odbor
Most med Evropo in organizirano civilno družbo
Februar 2015 | SL
UVODNIK
Drage bralke
in bralci,
skupna prizadevanja EESO,
Evropskega parlamenta in osrednje evropske mreže nevladnih
organizacij za razvoj CONCORD
so odločilno prispevala k temu,
da je bilo leto 2015 razglašeno za evropsko leto za razvoj. Institucije, kot je
naša, in nekateri posamezniki, ki so se zelo angažirali, so se od začetka leta
2011 pa vse do končne odločitve leta 2014 zavzemali za ta projekt pri drugih
institucijah, zlasti pri Svetu.
Evropsko leto za razvoj je priložnost za okrepitev učinkovitosti različnih sektorjev civilne družbe na tem področju v Evropi ter povezav z organizacijami
v državah v razvoju. Za EESO bo torej najpomembnejše doseči konkretne in
merljive rezultate.
EESO bo seveda aktivno sodeloval na vseh evropskih konferencah na visoki
ravni, zlasti na otvoritveni konferenci, ki je bila 9. januarja 2015 v Rigi, ter na
zaključni konferenci, ki bo konec leta 2015 v Luksemburgu. Poleg tega bo
v Bruslju spomladi organiziral veliko konferenco, na kateri se bodo zbrali predstavniki različnih sektorjev evropske organizirane civilne družbe ter razpravljali
o vlogi netradicionalnih akterjev pri razvojnem sodelovanju.
Vse aktivnosti, predvidene v letu 2015 v okviru odnosov EESO z državami AKP,
Latinske Amerike in drugih območij sveta, bodo povezane s to tematiko. Vse
člane EESO spodbujamo, da se v okviru pobude „Going local“ angažirajo v svojih organizacijah.
José María Zufiaur Narvaiza, član EESO in predsednik strokovne skupine za
zunanje odnose (REX)
Priložnost za civilno družbo,
da pokaže svoj vpliv
Andris Gobiņš je bil poročevalec
za mnenje EESO o evropskem letu
za razvoj. V nadaljevanju pojasnjuje,
zakaj je civilna družba nosilni steber
evropskega leta za razvoj, in opisuje
svoja pričakovanja v tem letu in v prihodnje.
EESO info: Kaj so po vašem
mnenju glavni vidiki
evropskega leta za razvoj
2015?
Andris Gobiņš: Eden od glavnih
dosežkov tega leta je že viden: to je
namreč dejstvo, da se je zamisel porodila v civilni družbi ter da se je spodbujala in razvijala na podlagi pristopa
od spodaj navzgor. Drugi dosežek je
vsebina leta, ki ima globalni značaj;
to je namreč prva tovrstna pobuda, ki
presega zemljepisne meje EU in želi
naš svet
naše dostojanstvo
naša prihodnost
2015
Evropsko leto
za razvoj
biti več kot le kampanja za obveščanje
in ozaveščanje ljudi. Cilj je večje vključevanje in več razprav, v jedru dogajanja pa je civilna družba. To leto je
velika priložnost, da se k sodelovanju
pritegne – poleg tradicionalnih – več
akterjev, tudi zasebni sektor, sindikate, potrošnike, okoljevarstvenike,
nevladne organizacije ipd. Toda eno
leto je kratko obdobje.
Kaj naj bodo teme
evropskega leta za razvoj:
razvoj zasebnega sektorja,
podpora MSP … ?
Menim, da se mora vsak akter osredotočiti na svoje prednosti. V EESO
je to medsektorsko sodelovanje
med zasebnim sektorjem, sindikati
in drugimi akterji iz gospodarskega
in družbenega življenja. To sodelovanje ima neverjeten potencial,
ki ga je mogoče – in treba – bolje
izkoristiti. EESO v mnenju navaja, da
je treba v evropskem letu za razvoj
obravnavati različne vidike. Vsak od
nas lahko s svojim obnašanjem kot
potrošnik, politični akter ipd. prispeva
k boljšemu in bolj poštenemu svetu.
Vsaka organizacija, vsako podjetje in
Andris Gobiņš, član EESO
vsak sindikat lahko ustvari sinergije in
povezave z razvojnimi vprašanji.
Kakšne rezultate pričakujete
od evropskega leta za razvoj?
Upam, da bo leto – poleg zgoraj
navedenega – pripomoglo tudi
k boljšemu izpolnjevanju razvojnih
ciljev tisočletja in k večji odgovornosti za program po letu 2015. Z vidika
skupine EESO za usklajevanje pa
upam, da bomo lahko nadaljevali
odlično sodelovanje z združenjem
CONCORD in drugimi podporniki te
pobude ter da bomo k sodelovanju
pritegnili člane EESO.
●
Civilna družba je pomembna za uspeh
evropskega leta za razvoj 2015
Zakaj je razvojna politika EU
pomembna
Organizirana civilna družba je precej pripomogla k temu, da je bilo leto
2015 uradno razglašeno za evropsko
leto za razvoj.
Pogovor z evropskim poslancem
Charlesom Goerensom, članom
odbora za razvoj v Evropskem parlamentu
EESO in druge organizacije civilne
družbe, med katerimi je najbolj izstopalo evropsko združenje nevladnih
organizacij za pomoč in razvoj CONCORD, so si vztrajno prizadevale za to
pobudo, institucije EU pa so jo uradno
potrdile aprila 2014.
Vir: http://www.concordeurope.org/
Od takrat organizirana civilna družba
tesno sodeluje z Evropsko komisijo
pri načrtovanju leta. EESO je podprl
ustanovitev širokega zavezništva
organizacij civilne družbe, ki so podale
predlog za akcijski program. Proračun
za predlog znaša nekoliko manj kot
milijon EUR.
Njegovi glavni elementi so ustanovitev sekretariata zavezništva civilne
družbe ter mehanizma za decentralizirano financiranje za podporo nacionalnim ali regionalnim združenjem
civilne družbe pri izvajanju dejavnosti evropskega leta. Vsi akterji bodo
posodobili razdelek na spletni strani
evropskega leta, ki je namenjen civilni
družbi.
Glavni dogodki, na katerih sodelujejo
organizacije civilne družbe, so med
drugim uradna otvoritev evropskega
leta 9. januarja v Latviji in evropskih
dnevov razvoja 3. in 4. junija v Bruslju. V vseh 28 državah članicah bodo
organizirana predavanja o razvoju,
znana kot Kapuściński Development
Lectures. Predavanja, ki jih soorganizirata Evropska komisija in Združeni
narodi, so za študente EU priložnost,
da razpravljajo o razvojnih vprašanjih.
Vsak mesec evropskega leta za razvoj bo
posvečen posebni temi. Februarja je to
izobraževanje, marca pa bo vprašanje
enakosti spolov; vir: Evropska komisija
EESO info: Katere so glavne
prednosti razvojne politike EU
in kje je lahko prispevek EU
največji?
Cilji civilne družbe
Organizacije civilne družbe upajo, da
bodo lahko evropsko leto 2015 izkoristile za to, da državljane EU seznanijo
z razvojnim sodelovanjem, spodbudijo neposredno vključevanje in
aktivno zanimanje ter povečajo zavest
o koristih evropskega razvojnega
sodelovanja. Vključevanje državljanov
v razvojna vprašanja je ključno, saj ZN
trenutno nadgrajujejo razvojne cilje
tisočletja in pripravljajo ambiciozen
razvojni program za obdobje po letu
2015.
●
Charles Goerens: Razvojna politika
EU temelji na načelih, opredeljenih v Evropskem soglasju o razvoju.
Razvojna politika EU torej temelji
na vrednotah. To pomeni, da njeno
gonilo niso donatorji, pač pa je njen
cilj, da bi z boljšim upravljanjem in
sofinanciranimi temeljnimi pobudami,
projekti in programi okrepili vlogo
partnerjev.
EU si že od začetka
evropske razvojne
politike prizadeva za
Charles Goerens,
izkoreninjenje skrajne
evropski poslanec
revščine v državah
in član odbora EP
v razvoju s financiraza razvoj
njem pobud, projektov in programov na
temeljnih področjih, kot so zdravstvo,
sanitarni pogoji in opolnomočenje
žensk.
Danes imajo mnogi dostop do
zdravstvene oskrbe. Skupni učinek
razvojne politike EU in dejavnosti
Svetovnega sklada za boj proti aidsu,
>>> stran 4
Kaj je EU s svojimi razvojnimi
prizadevanji že dosegla?
ww
www.eesc.europa.eu
3
Kako lahko zasebni sektor
pripomore k uspehu
evropskega leta za razvoj 2015
Leto 2015:
mejnik v mednarodnem razvoju
Združeni narodi sodelujejo z vladami, civilno
družbo in drugimi partnerji pri pripravi ambiciozne svetovne razvojne agende za obdobje po
letu 2015. Oblikovali so predlog 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki zajemajo vrsto vprašanj,
med drugim odpravo revščine in lakote,
izboljšanje zdravstva in izobraževanja
ter večjo trajnost mest. Zagotovili naj bi,
da bi k tem ciljem pristopile vse države,
tudi razvite. Generalna skupščina ZN
bo cilje trajnostnega razvoja in razvojni
okvir za obdobje po letu 2015 sprejela
na zasedanju septembra 2015. V pripravi na skupščino so se januarja 2015
na ravni ZN začela pogajanja.
Strokovna skupina za zunanje odnose in opazovalna skupina za trajnostni razvoj sta se 20.
oktobra 2014 sestali za pripravo prispevka k sklepom decembrskega zasedanja Sveta o okviru za
obdobje po letu 2015. Sklepe je Svet sprejel 16.
„Z evropskim letom
za razvoj 2015 bi
morali pokazati, da
je poslovne interese zasebnega
sektorja mogoče
povezati z razvojnimi cilji. Le malo
ljudi pozna dragoIvan Voleš, član EESO in
ceno delo združeporočevalec za mnenje
nja več svetovnih
EESO o vlogi zasebnega
podjetij z imenom
sektorja pri razvoju
Private Investors
for Africa (Zasebni
vlagatelji za Afriko), ki nudi pomoč afriškim
državam v razvoju. Evropsko leto za razvoj pa
utira pot tudi pobudam posameznih podjetij.
Obstaja več inovativnih idej, kot so označevanje
izdelkov z logotipom evropskega leta, organizacija kampanj za zbiranje razvojne pomoči
ter pomoč in prostovoljstvo pri usposabljanju
lokalnih MSP.“
EESO ima osrednjo vlogo pri posredoOdprava revščine in lakote – eden od ciljev trajnostnega razvoja;
vanju stališč civilne družbe o teh vpravir: Evropska komisija
šanjih. Mnenje Ivana Voleša o udeležbi
zasebnega sektorja v razvojnem okviru
za obdobje po letu 2015 je bilo pomemben mejdecembra 2014. Strokovna skupina za zunanje
nik. Bilo je podlaga za to, da je februarja 2014
odnose in opazovalna skupina za trajnostni
EESO pripravil konferenco o stališčih evropske
razvoj bosta nadaljevali s prizadevanji za sprecivilne družbe o okviru za obdobje po letu 2015,
mljanje in po možnosti vplivanje na postopek
nato pa sta junija EESO in delegacija EU pri ZN
privatizacije, njun cilj pa bo zlasti doseči, da bi
skupaj organizirala dialog o perspektivah civilne
civilna družba imela vlogo pri izvajanju novega
družbe v agendi za obdobje po letu 2015.
svetovnega razvojnega okvira.
●
Član EESO Ivan Voleš iz skupine delodajalcev
in poročevalec za mnenje EESO o vlogi zasebnega sektorja pri razvoju
Ozaveščanje javnosti o mednarodnem sodelovanju
© GLOBAL FOCUS WORLD’s BEST NEWS
Evropsko leto za razvoj je za nevladne organizacije in druge akterje civilne družbe priložnost za ozaveščanje javnosti o pomenu mednarodnega sodelovanja. Na Danskem je tako
Globalt Fokus (Okno v svet) krovna organizacija
upravičenka, ki združuje nevladne organizacije
in bo v letu 2015 organizirala več dejavnosti po
vsej državi.
„Javnosti bi morali predvsem pokazati, da je
mednarodno sodelovanje med prednostnimi
nalogami Evrope,“ pojasnjuje Thomas Ravn-Pedersen, predsednik danske nevladne organizacije Verdens Bedste Nyheder (Najboljše
svetovne novice), ki je vključena v krovno
organizacijo. „Veliko ljudi se preprosto ne
zaveda, da je EU eden
največjih akterjev na
področju mednarodnega razvoja, ali pa
niti tega, da obstaja
evropska pomoč.
Naša naloga je, da
pokažemo, da delujemo v sodelovanju
z drugimi; opozoriti moramo na evropsko razsežnost.“
tvah, ki bodo vplivale na vse nas. „Naš cilj je
ljudi spodbuditi k delovanju in okrepiti pritisk
javnosti,“ pravi Thomas Ravn-Pedersen. „Tako
si bomo v prvih šestih mesecih pred zasedanjem Generalne skupščine skupaj z mladinskimi
organizacijami prizadevali spodbuditi razpravo
v srednjih šolah. Povezali smo se tudi z danskimi radio-televizijskimi hišami. Da bi ohranili
odgovornost med politiki in državljani, moramo
javnost pritegniti pred določitvijo teh razvojnih
ciljev in tudi po njej.“
Dokaz moči evropske civilne družbe je to, da
poleg nevladnih organizacij v razvojnih projektih v tujini sodelujejo tudi drugi deležniki, kot so
sindikati, trgovinska in kmečka združenja itd.,
ki prispevajo svoje strokovno znanje. „Civilna
družba kot celota ima pomembno vlogo tudi
zunaj evropskih meja,“ pravi Ravn-Pedersen.
„Evropsko leto za razvoj 2015 je priložnost, da
to dokažemo s številnimi projekti, ki segajo na
področja od izobraževanja pa vse do zavzemanja za dostojno delo.“
Prednosti sodelovanja
Ravn-Pedersenu se evropsko leto za
razvoja 2015 zdi priložnost za zbližanje nevladnih organizacij, zasebnega sektorja, civilne
družbe, države in mednarodnih organizacij.
Dejansko so najuspešnejši programi tisti,
v katerih ti različni akterji izkoristijo svoje prednosti, meni. „Kampanja Verdens Beste Nyheder
je na primer naravnana tako, da zasebni sektor
seznanja javnost z našimi pozitivnimi primeri
mednarodnega razvoja.“
●
Osredotočanje na skrbi prebivalstva
Leto 2015 bo nedvomno pomembno leto. Septembra naj bi Generalna skupščina OZN določila
nove razvojne cilje za prihodnjih 15 let, medtem
ko bodo udeleženci konference o podnebnih
spremembah COP 21 skušali doseči pravno
zavezujoč mednarodni sporazum. Nevladne
organizacije na državni ravni so primeren sogovornik za ozaveščanje o teh prihodnjih odloči-
Nadaljevanje s s t rani 3
Z a k a j j e r a z vo j n a p o l i t i k a EU
pomembna
tuberkulozi in malariji daje upanje tistim, ki so
zboleli za eno od teh bolezni.
Kaj naj bi EU storila za krepitev
razvojne politike?
Po mojem mnenju bi najpomembnejši in najučinkovitejši ukrep v boju proti neenakosti moral
biti dostop do socialnega varstva za vse.
Kakšne priložnosti
naj bi prineslo evropsko leto
za razvoj 2015?
Skoraj vse države članice EU še vedno tare gospodarska kriza. Ne pozabimo, da smo še vedno
priča tudi svetovni krizi. V igri so naš svet, naša
prihodnost in naše dostojanstvo.
Charles Goerens je predsednik koordinacijske skupine za evropsko leto za razvoj 2015
v okviru odbora EP za razvoj. 11. novembra
2014 je predstavil predloge za sodelovanje
Parlamenta pri dejavnostih v evropskem letu
za razvoj.
●
Javno mnenje
o razvojni
politiki EU
Januarja letos je Evropska komisija objavila
posebno poročilo Eurobarometra o stališčih
državljanov ob evropskem letu za razvoj.
Glavne ugotovitve so naslednje:
● Veliki večini (85 %) Evropejcev v vseh državah članicah se zdi pomembno pomagati
ljudem v državah v razvoju.
● Po mnenju več kot dveh tretjin anketiranih mora biti boj proti revščini v državah
v razvoju ena glavnih prednostnih nalog EU.
● Večina jih meni, da ima boj proti revščini
v državah v razvoju pozitiven vpliv na
državljane EU (69 %) in da je v interesu EU
(78 %).
● 12 % anketiranih po vsej Evropi je seznanjenih, da je leto 2015 evropsko leto za razvoj.
● Polovica Evropejcev je mnenja, da imajo
posamezniki lahko vlogo pri boju proti
revščini v državah v razvoju.
Raziskava je na voljo na naslovu: http://
ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/
opin
ebs_421_en.pdf.
●
Kje se lahko pokaže vpliv civilne družbe v evropskem letu za razvoj 2015?
Civilna družba in zlasti
delodajalci imajo v evropskem letu za razvoj osrednjo
vlogo. Zasebni sektor ustvarja
rast in delovna mesta, poslovni
interesi pa so lahko povsem
združljivi z razvojnimi cilji.
Sindikalno gibanje je že
v samem bistvu solidarno.
Menimo, da je uravnotežen
razvoj vseh regij sveta nujen, saj
mora imeti vsak človek, ne glede,
kje živi, dostojne življenjske in
delovne pogoje.
Vlogo zasebnega sektorja je
mogoče opredeliti na dva načina.
Na eni strani bi podjetja iz držav
članic EU lahko sodelovala v programih za uresničevanje razvojnih
ciljev v državah upravičenkah. Na drugi strani bi lahko pomagala
lokalnim podjetjem v državah v razvoju, da postanejo resnično
gonilo rasti in zmanjševanja revščine.
Delavci bi ne smeli več biti prisiljeni zapuščati svoje kraje, da bi
pobegnili pred brezposelnostjo in
revščino. Edini način, da se to doseže, je po eni strani splošni razvoj,
po drugi pa boj proti grozljivi praksi spodbujanja deportacije revnih
delavcev s ciljem poslabšati življenjske in delovne pogoje tam, kjer
je bilo s kolektivnimi pogajanji že doseženo izboljšanje. Vsak delavec
bi moral tam, kjer dela, uživati dosežke svojih kolegov.
Jacek Krawczyk, predsednik
skupine delodajalcev
Zato je treba spodbujati sodelovanje zasebnih podjetij v razvojnem programu. Evropsko leto za razvoj je odlična priložnost, da
se pokaže popolna združljivost komercialnih interesov zasebnega
sektorja in razvojnih ciljev.
Jacek Krawczyk
predsednik skupine delodajalcev
Georgios Dassis, predsednik
skupine delojemalcev
Po našem mnenju razvoj zahteva demokracijo in spoštovanje človekovih pravic. Zlasti sindikalnih pravic in pravice do kolektivnih
pogajanj. Kjer je to potrebno, je treba pritisniti na vlade, da to
omogočijo.
Upamo, da bo „leto za razvoj“ nudilo oblikovalcem politik priložnost za razmislek o globokem pomenu solidarnosti.
Georgios Dassis
predsednik skupine delojemalcev
4
Civilna družba in zlasti
EESO sta k evropskemu letu
za razvoj 2015 že pomembno
prispevala, saj je zamisel o tem
prišla prav iz Odbora in jo je
nato podprl Evropski parlament.
V tem prvem evropskem letu,
posvečenem „zunanjemu delovanju EU“, in letu, in ki bo osreLuca Jahier, predsednik
dnjega pomena za mednarodno
skupine raznih dejavnosti
razvojno sodelovanje (opredelitev razvojnih ciljev tisočletja po letu 2015 in 2. vmesni pregled
sporazuma iz Cotonouja), ima civilna družba ključno vlogo. Ozaveščanje, širjenje informacij, ustvarjanje zavezništev, navezovanje
stikov, uvedba kampanj, projektov in študij, vse to so izjemne
priložnosti za civilno družbo v Evropi in južnih državah. Vendar
pa mora biti leto 2015 usmerjeno tudi v posameznika in dajati
prednost družbenemu razvoju, človekovim pravicam in družinskim
vrednotam. Hkrati mora biti namenjeno spodbujanju socialnega
gospodarstva kot konkretnega načina za dosego dostojnega dela
in trajnostnega razvoja. Civilna družba pri tem nosi odločilno vlogo
in leto 2015 bo zanjo hkrati leto priložnosti in odgovornosti.
Luca Jahier
predsednik skupine raznih dejavnosti
EESO se iz Bruslja podaja na teren in začenja
vseevropski dialog o vprašanjih, ki zadevajo
državljane: Moja Evropa ... jutri!
Za začetek tega dialoga je EESO skupaj
z Univerzo v Gradcu in Avstrijskim inštitutom
za evropsko pravo in politiko (Salzburg/Dunaj/
Gradec) 10. in 11. decembra 2014 organiziral
seminar, na katerem je EESO predstavil svoje
popolnoma novo orodje za e-udeležbo, ki so
ga v teh dveh dneh še izboljšali.
Predsednik EESO Henri Malosse in vodja projekta, profesor Johannes W. Pichler, sta izmenjala svoja stališča.
Profesor Pichler: Gospod Malosse,
tukaj na Univerzi v Gradcu začenjava
vseevropski civilni dialog. Naročili
ste razvoj orodja za e-udeležbo,
namenjenega civilnemu dialogu.
Študenti in mladi iz Gradca, med
katerimi so mnogi računalniški
navdušenci, se ukvarjajo z njim, ga
preizkušajo in izboljšujejo.
Henri Malosse: Za začetek tega dialoga sem
izbral zahtevno vprašanje zaposlovanja mladih, saj sem globoko prepričan, da mora Evropa
končno ravnati v skladu s pričakovanji državljanov. Prav za to gre pri jamstvu za mlade. Vendar
to tudi pomeni, da se je izziva treba lotiti skupaj
z mladimi. Kakršna koli brezposelnost je nesprejemljiva, brezposelnost mladih pa je še posebej
tragična. V Avstriji imate precejšnjo srečo. Zato
želimo, da bi mladi Avstrijci sodelovali in nam
pojasnili, zakaj vam gre toliko bolje. Evropa že
dolgo z zanimanjem spremlja zgledni avstrijski
model dualnega izobraževanja.
Professor Pichler: Ali govorjenje
o tem kaj prinese?
Henri Malosse: Da, vsekakor. Preden Bruselj
ukrepa, moramo vedeti, kaj ljudje v EU mislijo
o tem. V EU je 500 milijonov ljudi z izjemnim
ustvarjalnim potencialom. Zato se končno začnimo pogovarjati med seboj.
Professor Pichler: Zamisel
je odlična. Že od leta
2009 naša „ustava“ –
člen 11(1) Pogodbe
o Evropski uniji –
zahteva izmenjavo
mnenj z državljani
o vprašanjih,
povezanih z EU.
Toda doslej tega še
nihče ni poskušal –
ne Komisija ne
Evropski parlament,
ki zatrjuje, da je tako
blizu državljanom.
Zakaj prav vi?
vpliva dobro organiziranih lobijev
in industrije, saj ni mogoče hkrati
pripisovati enakega pomena enemu
in drugemu.
Henri Malosse: Najprej bo morala prisluhniti
ljudem. Navsezadnje so končni razsodniki ljudje, nihče drug. Evropska
unija nima prihodnosti brez
Evropejcev.
Naš novi dialog z državljani bi moral uvesti
razpravo med vsemi
podobno mislečimi
v Evropi. Jacques Delors
je nekoč dejal, da se ni
mogoče „zaljubiti v enotni trg“. Drži. Samo če ljudem
pustimo, da Evropi dajo dušo, si
bodo z vsem srcem prizadevali
zanjo. Kultura potrebuje
prav to: duha, čut za vrednote, skratka, identiteto,
to, da veš, kdo si. Sicer razpade. Toda duše ni
mogoče zaukazati – priti mora od ljudi in ljudje
se morajo o njej pogovarjati. To nam je v Evropi
vedno dobro uspevalo.
Henri Malosse: Profesor,
hvala, ker ste se mi pripravljeni pridružiti pri
prvem poskusu tega zahtevnega početja. Zakaj
mi? Vloga Evropskega ekonomsko-socialnega
odbora je poskrbeti, da se glas evropske civilne
družbe sliši v Bruslju. Menimo, da je to temeljnega pomena, saj tako na konkreten način
povezujemo EU in njene državljane. Trdno sem
prepričan, da mora Evropa končno dati ljudem
upanje in pogledati v prihodnost.
Profesor Pichler: Če je ta novi dialog
z državljani zares širok kulturni dialog
o vprašanjih, težavah in rešitvah, še
toliko raje sodelujem.
Profesor Pichler: Ali menite, da
bo Unija zmogla prisluhniti temu,
kar pravijo navadni ljudje? Za to
bi se morala otresti veliko večjega
Henri Malosse: Mislim, da sem vas že pridobil.
Potrebujeva samo še ostalih 499 milijonov ali
nekaj takšnega. In jih bova našla! Govorimo
namreč o njihovi Evropi.
●
KMALU V EESO
Enkratna priložnost!
Izbrani udeleženci dogodka Vaša
Evropa, vaš glas 2015
Pri pobudi Vaša Evropa, vaš glas bo leta 2015
sodelovalo 28 šol, ki so bile 22. januarja izbrane
z žrebom.
Dijaki teh šol – po ena iz vsake države članice –
bodo povabljeni v Bruselj, da se na sedežu EESO
udeležijo priljubljene pobude za mlade, ki bo
letos potekala od 23. do 25. aprila.
Vaša Evropa, vaš glas je edini dogodek, na katerem je mogoče posnemati delo članov EESO. Od
leta 2010 pride v Bruselj vsako leto približno 100
dijakov, predstavnikov mladih v Evropi, ki razpravljajo o zanje najpomembnejših vprašanjih,
povezanih z državljanstvom EU, in tako prispevajo k oblikovanju strategij in sprejemanju odločitev na ravni EU. Govorijo na primer o tem, kako
lahko EU pripomore k ustvarjanju novih delovnih
Razširjanje informacijskih tehnologij na vseh
družbenih področjih bo ponudilo ogromno
priložnosti za razvoj, vendar je treba podpirati
raziskave in razvoj na področju informacijske
tehnologije v tehničnih, ekonomski in družbenih vedah. V tem mnenju EESO obžaluje, da se
je močno zmanjšalo financiranje digitalne infrastrukture v okviru instrumenta za povezovanje
Evrope, in se močno zavzema za sprejetje ustreznih zaključkov.
Rezultat glasovanja: 213 glasov za, 1 proti in
1 vzdržan.
Položaj in pogoji delovanja
organizacij civilne družbe v Turčiji
(poročevalec: g. Metzler)
To mnenje na lastno pobudo delno temelji
na obisku organizacij civilne družbe v Turčiji
leta 2014, ki je bil namenjen zbiranju informacij. Med priporočili so smernice za institucije
EU, kako bolje podpreti turške organizacije
civilne družbe in izboljšati njihove pogoje
delovanja. V dialogu med EU in Turčijo bi bilo
treba posebno pozornost nameniti spoštovanju
temeljnih pravic.
Rezultat glasovanja: 205 glasov za, 0 proti,
2 vzdržana.
Stanje po prenehanju veljavnosti
sistema mlečnih kvot leta 2015
(poročevalec: g. Walshe)
EESO priporoča, da se uporabijo določbe iz drugega stebra SKP za obdobje 2014–2020 in svežnja ukrepov za mleko, da ne bi prišlo do velikih
sprememb v proizvodnji in opuščanja mlečne
živinoreje ter proizvodnje mleka in mlečnih proizvodov na malih kmetijskih gospodarstvih, zlasti na območjih z omejenimi možnostmi. Poleg
tega poziva k pregledu neustrezne ravni varnostne mreže, ki jo vsebuje nova skupna kmetijska
politika, da bi bila tesneje povezana z dejanskimi
stroški proizvodnje.
Prispevek civilne družbe k pregledu
strategije EU za Srednjo Azijo
(poročevalec: g. Peel,
soporočevalec: g. Fornea)
Glas mladih v Evropi
Zmagovalce iz 408 šol, ki so se prijavile k sodelovanju, so imele čast izžrebati članice EESO
Marie Zvolská (skupina delodajalcev), Béatrice
Ouin (skupina delojemalcev) in Indrė Vareikytė
(skupina raznih dejavnosti). Sestavljen je bil tudi
rezervni seznam 56 drugih šol (po 2 dodatni šoli
iz vsake države članice).
Uspešnemu podatkovno vodenemu
gospodarstvu naproti
(poročevalka: ga. Nietyksza)
Rezultat glasovanja: 219 glasov za, 1 proti in
14 vzdržanih.
mest in spodbudi mlade k ustanavljanju podjetij,
nato pa morajo o teh ključnih vprašanjih doseči
soglasje.
Za mlade Evropejce je pobuda tudi priložnost, da
svoja vprašanja zastavijo neposredno političnim
voditeljem, in od znotraj izkusijo, kako deluje
Odbor, ter na lastne oči vidijo, kako v Bruslju
zastopa civilno družbo. Poleg tega se lahko srečajo s podobno mislečimi dijaki iz drugih držav
članic.
PLENARNO ZASEDANJE
NA KRATKO
Članice EESO Indre Vareikyte, Marie Zvolská
in Béatrice Ouin so izžrebale zmagovalce
iz 408 sodelujočih šol
Več informacij o 28 izbranih šolah je na voljo na
spletni strani EESO: http://www.eesc.europa.
eu/?i=portal.en.events-and-activities-your-europe-your-say-2015-selected.
ed. (fgr)
●
To raziskovalno mnenje je povezano z eno od
glavnih zunanjepolitičnih prednostnih nalog
latvijskega predsedstva EU: tesnejšim odnosom
EU s petimi srednjeazijskimi državami (Kazahstanom, Kirgizistanom, Tadžikistanom, Turkmenistanom in Uzbekistanom). Priložnosti za vključenost
EU so na področju srednješolskega izobraževanja,
infrastrukture, prometa in energetike. Glede na
ukrajinsko krizo ter geostrateški položaj in pomen
teh petih držav EESO močno priporoča ponovno
imenovanje posebnega predstavnika EU.
Rezultat glasovanja: 180 glasov za, 2 proti,
18 vzdržanih. (hb)
●
Javno posvetovanje opazovalne skupine za enotni trg o samourejanju in sourejanju v zakonodajnem okviru EU
27. januarja 2015 je opazovalna skupina
za enotni trg na sedežu EESO priredila javno
posvetovanje o samourejanju in sourejanju
v zakonodajnem okviru EU, saj Odbor na to
temo pripravlja mnenje na lastno pobudo
(poročevalec Jorge Pegado Liz, skupina raznih
dejavnosti). Posvetovanje sta vodila predsednica opazovalne skupine Anna Maria Darmanin in Martin Siecker, predsednik strokovne
skupine za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
(INT). Med stotimi udeleženci so bili predstavniki institucij, možganskih trustov, interesnih
skupin s sedežem v Bruslju in socialnih partnerjev. K obsežni razpravi so prispevali tudi
priznani strokovnjaki. Ob tej priložnosti se je
odlično pokazalo, kako opazovalna skupina
EESO za enotni trg trenutno sodeluje z generalnim sekretariatom Evropske komisije v zvezi
z evropsko zbirko podatkov o samourejanju
in sourejanju (na podlagi memoranduma
o soglasju iz leta 2007) ter z GD za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo
v zvezi z njegovo izkustveno skupnostjo za
boljše samourejanje in sourejanje. Poleg tega
sodeluje z več raziskovalnimi inštituti, kot sta
Inštitut Pravne fakultete na Evropski univerzi
v Firencah in Haaški inštitut za internacionalizacijo prava.
Razen Medinstitucionalnega sporazuma
o boljši pripravi zakonodaje iz leta 2003 EU
žal nima nobene pravne podlage za razvoj
samourejanja in sourejanja. Vendar pa so
pričakovanja različnih akterjev civilne družbe
visoka, zato bo mnenje EESO dobrodošel
prispevek k razpravam v zvezi s spremembo
medinstitucionalnega sporazuma še pred koncem letošnjega leta. Ta bo namreč pomenil
precejšnjo novost med pravnimi akti Evropske
unije. Med razpravo je bilo hkrati slišati številne pomisleke, ki kažejo, kako zapleteno je
to vprašanje, če ga vzamemo pod drobnogled
ter upoštevamo vse posledice in vse potrebne
dejavnike uspeha. Udeleženci so se strinjali,
da sta samourejanje in sourejanje sicer vredni premisleka, vendar ju mora zakonodajalec
pozorno spremljati. (jpf)
●
5
ustvarjanje delovnih mest in
zmanjševanje revščine – vse
to je možno ob sočasnem boju
proti podnebnim spremembam. Poleg tega lahko samo
s sistematičnim reševanjem
problematike podnebnih
sprememb dosežemo trajnostno rast v Evropi in drugod po
svetu.
Boj proti podnebnim spremembam in sočasna
gospodarska rast sta mogoča. Ta zelo spodbudna
novica izhaja iz poročila „Večja rast, boljše podnebje“, objavljenega septembra 2014 v okviru
projekta The New Climate Economy. V poročilu
se hkrati opozarja, da bo naslednjih 15 let odločilnih za obravnavanje podnebnih tveganj.
Poročilo je bilo 22. januarja 2015 predstavljeno
na sedežu EESO v Bruslju na pobudo opazovalne
skupine EESO za trajnostni razvoj in Svetovnega
inštituta za naravne vire (World Resources
Institute, WRI). Brendan Burns (UK, skupina
delodajalcev), ki je vodil program, je pozdravil
generalnega direktorja GD za podnebje Josa
Delbekeja, izvršnega podpredsednika in direktorja WRI Manisha Bapno ter glavno direktorico
WRI za podnebni program Jennifer Morgan, ki
je predstavila poročilo o novem podnebnem
gospodarstvu.
Varčevanje z viri in krepitev
gospodarstva
V poročilu so predstavljene
tudi ustrezne rešitve v obliki
10 posebnih priporočil za
vlade in podjetja o tem, kako
pospešiti prehod na nizkoogljično gospodarstvo z močno
rastjo.
V tem poročilu, ki ga je pripravila komisija 24
voditeljev iz 19 držav, se ugotavlja, da gospodarska rast in boj proti podnebnim spremembam v resnici ne izključujeta drug drugega. Rast,
„EESO podpira predvideni prehod na politiko,
ki je bolj gospodarna z viri in okolju prijazna,
Evropa pa mora narediti še veliko več,“ je dejal
Lutz Ribbe (DE, razne dejavnosti). Za EESO je
poročilo potrditev njegovega pristopa k tej
tematiki, ki ga je predstavil že v več mnenjih
(NAT/590: Zeleno gospodarstvo – spodbujanje trajnostnega razvoja v Evropi, Bruselj,
23. maj 2013, poročevalca: ga. Agudo in g.
Narro; NAT/620: Tržni instrumenti za nizkoogljično gospodarstvo v EU, Bruselj, 25. marec
2014, poročevalca: g. Siecker in g. Ribbe).
Poročilo bi moralo biti svarilo evropskim
zainteresiranim stranem, ki morajo biti pogumnejše in politične izjave odločneje pretvarjati
v konkretne ukrepe.
Podpiranje držav v razvoju je naložba
v prihodnost Evrope
Zlasti v letošnjem evropskem letu razvoja
bi morala Evropa pomagati gospodarstvom
v vzponu in državam v razvoju pri rasti, ki bo
gospodarna z viri. Prenos evropskega znanja in
podpora tem gospodarstvom je hkrati naložba
za naše prihodnje generacije. (sma)
●
NA KRATKO
Prvi evropski forum za migracije v EESO
EESO je 26. in 27. januarja 2015 organiziral prvo srečanje Evropskega foruma za migracije – platforme za dialog na področju
migracij, azila in vključevanja priseljencev.
„Zdi se, da je danes v Evropi vprašanje tiskanja denarja pomembnejša tema od varstva človeškega dostojanstva,“ je dejal Luis
Miguel Pariza Castaños, član EESO.
Evropski forum za migracije je nadaljevanje Evropskega
foruma za vključevanje, ki ga je leta 2009 Evropska komisija ustanovila v sodelovanju z EESO. Glede na uspeh
Evropskega foruma za vključevanje je bilo sklenjeno,
da se poveča njegov obseg delovanja in vključijo teme
s področja priseljevanja in azila. Forum združuje približno 140 organizacij in predstavnikov institucij EU, lokalnih
in regionalnih organov, držav članic EU in mednarodnih
organizacij.
EU mora ostati brez meja
27. januarja 2015 je EESO gostil konferenco Ogroženost
temeljne evropske pravice do prostega gibanja. Dogodek je
bil organiziran v sodelovanju z organizacijo Europeans Throughout the World (ETTW) in latvijskim predsedstvom EU. Čeprav
je pravica do prostega najbolj priljubljen dosežek EU – 88 %
Evropejcev trdi, da se zaveda te svoje pravice (Flash Eurobarometer 365, februar 2013) –, pa je v Uniji deležna čedalje več
kritik. Na treh okroglih mizah so skušali jasneje opredeliti prihodnjo politično agendo, utemeljiti koristi in tveganja prostega
gibanja na trgu dela EU in se dotakniti mitov, ki so pogosto
povezani z migracijo.
Udeleženci prvega evropskega foruma za migracije
Na forumu so udeleženci iz javnega in zasebnega sektorja ter
lokalne, nacionalne in evropske ravni ugotavljali, kako obvladati
različne tokove priseljencev v Sredozemlju in preprečiti človeške tragedije. Glede na vse večje število ljudi, ki poskušajo priti
v Evropo s prečkanjem Sredozemskega morja, gre za zelo pereče
vprašanje.
Eno od političnih sporočil s tega srečanja je potreba po čim tesnejšem sodelovanju in usklajevanju med različnimi akterji na tem
področju, da bi uspešno reševali težave, s katerimi se srečuje Sredozemlje. To potrjuje pomen vloge civilne družbe in EESO v tem
forumu in na splošno pri oblikovanju politike preseljevanja na
ravni EU. (aw/cad)
●
ravni. Ti zaključki bodo podlaga za konferenco na visoki ravni
v Rigi 11. in 12. maja 2015 pod okriljem latvijskega predsedstva
EU. (as/cad)
●
Gerd Wolf prejel nagrado minerva
Profesor Gerd Wolf (Nemčija, skupina raznih dejavnosti) ter
profesorja vitez Paul Vandenplas in Marnix van der Wiel so za
skupne raziskave na področju fuzije prejeli nagrado Minerva, ki jo
podeljuje muzejsko združenje iz Jülicha. Nagrajenci so leta 1996
v okviru evropskega programa za raziskave in razvoj, katerega
cilj je v elektrarni ustvariti velike količine čiste energije s procesom, ki posnema dogajanje na Soncu, ustanovili tristranski
evroregionalni grozd (TEC), da bi s tem delo svojih laboratorijev
(v Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji) in infrastrukturo usmerili na to področje. Trije partnerji TEC so nato v Jülichu združili
svoje raziskave in instrumente v fuzijskem eksperimentu TEXTOR.
Znanstveni izsledki njihovega sodelovanja so bili uporabljeni
v mednarodnih projektih, kot sta jedrski fuzijski reaktor ITER,
ki se še gradi v Cadarachu v Franciji, in eksperimentalni obrat
Wendelstein 7-X v Greifswaldu. Nagrada Minerva, ki ima obliko
kipca istoimenske boginje, nekoč najdenega v okolici Jülicha,
je bila podeljena enajstič. Prejmejo jo posamezniki z izjemnimi
dosežki na področju kulture, znanosti ali gospodarstva iz Jülicha
in širše regije. (sma)
●
Govornik na tem dogodku, član EESO Andris Gobiņš, je poudaril,
da „brez prostega gibanja EU ne bi bila več to, kar je. Države
članice se morajo odreči skušnjavi omejevanja te pravice, tudi
ko jih tare gospodarska kriza ali ko se soočajo z varnostnimi
grožnjami. Za napredek se moramo pomikati naprej, ne pa
gledati nazaj.“
© R.-U. Limbach, Jülich Research Centre
Varne poti, varna prihodnost: obvladovanje
različnih tokov priseljencev z druge strani
Sredozemlja
Niels Jørgen Thøgersen, predsednik ETTW, je predstavil seznam
ukrepov, med katerimi so zanesljivejši statistični podatki o migracijskih tokovih, bolj sistematičen pristop pri obravnavi zlorab,
sprejetje zavezujočih zahtev ali uredb namesto direktiv, kolektivno ukrepanje skupine državljanov in hitrejši izvršilni postopki.
Konferenca je prinesla oprijemljive zaključke in pokazala, da je
treba varovanju te ključne evropske pravice nameniti več pozornosti ter da je nekatera vprašanja treba obravnavati na lokalni
Profesor Gerd Wolf prejema nagrado Minerva
EESO info v 23 jezikih
kih : htt
http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.eesc-info
Uredniški odbor:
Béatrice Ouin – predstavnica članov EESO
v uredniškem odboru
(FR, skupina delojemalcev)
Peter Lindvald Nielsen (glavni urednik)
Siana Glouharova (sg)
Splošna koordinacija:
Agata Berdys (ab)
Avtorji prispevkov:
Ana Isabel Sousa Teles De Oliveira (as)
Annemarie Wiesma (aw)
Caroline Alibert Deprez (cad)
Fabiola Giraldo Restrepo (fgr)
Henry Borzi (hb)
Jean-Pierre Faure (jpf)
Milen Minchev (mm)
Siana Glouharova (sg)
Silvia M. Aumair (sma)
Naslov:
Evropski ekonomsko-socialni odbor
Stavba Jacques Delors,
Rue Belliard/Belliardstraat 99,
1040 Bruxelles/Brussel, Belgique/België
Tel. (+32 2) 546 9476
Faks (+32 2) 546 9764
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: http://www.eesc.europa.eu/
EESO info izide devetkrat letno ob plenarnih zasedanjih Odbora.
Tiskano izdajo EESO info v nemškem, angleškem in francoskem jeziku lahko dobite brezplačno pri službi
za medije Evropskega ekonomsko-socialnega odbora.
V elektronski obliki (PDF) je EESO info na voljo v 23 jezikih na spletni strani Odbora:
URL: http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.eesc-info
EESO info ni uradno poročilo o delu EESO. Ti dokumenti so objavljeni v Uradnem listu Evropske unije
in drugih publikacijah Odbora.
Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira (en izvod se pošlje urednici).
Naklada: 8230 izvodov.
Naslednja številka bo izšla marca 2015.
Februar 2015/2
QE-AA-15-002-SL-N
Poročilo potrjuje: načrt za leto 2050 je možno „z lahkoto“ uresničiti