Začetek stečajnega postopka za družbo Seaway Yachts

Transcription

Začetek stečajnega postopka za družbo Seaway Yachts
Petišovsko plinsko polje
Komunala z novim vodstvom
Koliko za klube in društva
Junaki sodobnega časa
Umor v Ljutomeru
Odkrite in zamolčane nepravilnosti
se bodo kupcu
drago plačale
Vtis, da so bile
zadeve glede
imenovanja
dogovorjene prej
Več kot milijon
evrov za športne
kolektive
v Pomurju
Največja nagrada je Zgodba, ki se bere
rešeno življenje
kot kriminalka
Murskosoboški gasilci kot dobro
naoljen stroj – Črn humor običajno
zbistri um in prežene strašne podobe
Kako so aristokrati doživljali
Blatograd, kot so imenovali Ljutomer
Stran 7
Stran 8
Stran 15
Stran 19
Stran 24
5. marca 2015
Čestitamo ob
dnevu žena!
Uredništvo
Murska Sobota, leto lxvii, št. 10, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 €
Seaway pozvan k vračilu subvencij
V premislek
Začetek stečajnega postopka
za družbo Seaway Yachts
Kapo dol!
Andrej Bedek
Ž
e večkrat sem prelival črnilo
o junakih z našega konca – o
božjem odposlancu z obronkov
Goričkega, neustrašnih možeh
v gasilskih škornjih, ki skačejo v
deročo reko, županu, ki mu ni bilo
težko z motiko prekopati ceste, da je
obvaroval živelj pred petdesetletnimi
vodami, policistov, ki za mizerno
mezdo tvegajo življenja, in o izjemnem
prostovoljcu z desnega brega pokrajine
ob Muri. Pa vendar! Zaslužijo si
pozornost. Tudi v tem izvodu, ki ga
držite v rokah, prinašamo njihove
zgodbe, ki v tej temačni državi štrlijo
iz povprečja. Vsaj nekaj za dušo!
Gospodarski minister naj bi obiskal Pomurje in se o usodi zgrešene naložbe pogovarjal tudi s predstavniki
Pomurske gospodarske zbornice in Občine Puconci – Verjetno bo Pomurje tokrat spet ostalo z dolgim nosom
Ko se bo začel odvijati klopčič finančnih povezav, ki sta jih imela lastnika družbe brata
Jakopin, bo razkrita še marsikatera skrivnost. Z družbo Seaway Yachts je poslovno najbolj
tesno prepletena družba Seaway Design, ki je kot porok jamčila pri najemu posojil, zato
se lahko zgodi, da bosta Japec in Jernej Jakopin ostala brez bohinjskega hotela Bellevue
in Hostla pod Voglom. Toda na lastniškem deležu obeh prenočitvenih zmogljivosti, ki jih
Jakopinova obvladujeta prek družbe Finadria, ima hipoteke v višini 2,5 milijona evrov
vknjižene Adriatic Slovenica. Skoraj polovični lastniški delež Seaway Designa sicer obvladuje
KD Group, ki je hkrati tudi lastnik Adriatica Slovenice. fotografija nataša juhnov
Nekaj zadoščenja. Za najbolj znanega
ubežnika, tudi naše krvi, je konec
karibskega gostoljubja. Ležanje
na plaži bo zamenjal za zatohlo
jetniško celico. Zmaga je bila težko
prigarana. Če je že malo možnosti, da
bi se krivulja življenja povprečnega
državljana podalpske državice, še
posebej pa regije, povzpela navzgor,
je ščepec tovrstnega zadovoljstva
več kot dobrodošel. Tudi sam sem
organom pregona kupil brizganec.
Kako pa naprej? Vzgonskega vetra ni
od nikoder, zato slava junakom! Vi
kažete smer.
Naročnik
PLESNA ŠOLA ZEKO organizira
plesni tečaj DRUŽABNI PLESI.
Začetek tečaja v
petek, 13. 3. 2015
1. stopnja ob 19.15
2. stopnja ob 20.30
Redna cena 50 € na osebo,
v tej ponudbi 25 % popusta.
Tečaj zajema 8 vaj 1-krat tedensko po 75 minut. Po želji
se lahko z učiteljem dogovorite za individualno uro.
#
Več informacij na www.zekosports.com
Nepreslišano
Legendarni Srečko K. bi za naštete
junake zagotovo znova rekel: »Kapo
dol!« In se zazrl v bližnjo prihodnost
– njihovo pogumno srce bo še kako
potreboval v boju s trdoživimi
Britanci konec pomladi. Marsikdo bi
pravzaprav potreboval pogumno srce
– list z imenikom je bil kar hitro poln.
Ozrite se naokoli! Ali pa kar vsi ljudje,
da ne bi oklevali v tistem trenutku,
ko se nekdo zgrudi in takoj potrebuje
pomoč, ljudje pa se iščejo s pogledi,
kdo bo prvi priskočil na pomoč. Vmes
še v tipični nevoščljivosti strokovnjaka
naredijo presek stanja. So lažni
junaki.
Karikatura Anton Buzeti
Okrožno sodišče v Murski Soboti je
v ponedeljek izdalo sklep o začetku
stečajnega postopka zoper Seaway
Yachts, razvojni center za nove materiale, pogone in tehnologijo – podjetje namreč ni vložilo zahteve za
odložitev odločanja –, za stečajnega
upravitelja pa imenovalo Janeza Felca. Predlog za začetek stečaja je januarja vložil sindikat iz Seawaya, upniki pa morajo terjatve prijaviti v treh
mesecih.
Ker gre za eno največjih naložb, ki
naj bi pomagala pri razvoju celotne
regije, so toliko bolj zaskrbljeni vsi
v lokalni skupnosti in regiji. Za gradnjo nove tovarne kompozitnih materialov je gospodarsko ministrstvo
družbi leta 2011 odobrilo 14,5 milijona evrov sredstev, izplačalo pa 11,3
milijona evrov. Na gospodarskem
ministrstvu so pred kratkim Seaway
Yachts pozvali k vračilu subvencij v
višini 2.430.796,46 evra, ker so pri
nabavi orodij in izboru izvajalca storitev ugotovili nepravilnosti.
Težko pa je priti tudi do pravih
informacij, kaj bo z že zgrajeno tovarno v Puconcih. Še posebej je to
pomembno zdaj, ko se je že začel
stečajni postopek in se govori predvsem o nepravilnostih pri črpanju
denarja in neizplačanih plačah delavcem; oškodovana je tudi Občina Puconci, regija pa prikrajšana za
petleten razvoj. Bo konec velike razvojne zgodbe tak, da bo v stečajnem postopku nekdo za zelo majhen
denar po nekaj neuspelih dražbah to
zgradbo kupil?
Bernarda B. Peček
Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa.
2
aktualno
| Vestnik | 5. marca 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Dr. Anton Vratuša
pred slovesnostjo
v soboškem gradu
Borut Pahor
fotografija
a. nana rituper rodež
Kako je predsednik
odpravil dr. Vratušo?
J. Votek
P
raznovanje stoletnice rojstva akademika, partizana,
taboriščnika, diplomata in pisca strokovnih del dr. Antona
Vratuše, kot ga je opisal Jože Butara v pismih bralcev
v Dnevniku, razkriva še eno plat tega praznovanja in
navsezadnje odnosa državnega vrha do ljudi takega kova. K temu
dodajmo še en pogled na dr. Antona Vratušo. Pokojni dr. Vilko Novak
je v času najinega druženja nekajkrat poudaril, da je škoda, ker
akademik Vratuša ni ostal v akademskih vrstah, saj bi bila slovenska
humanistika z njegovim znanstvenim prispevkom bistveno bogatejša.
Bolj prepoznavno bi bilo tudi zavedanje širše slovenske javnosti o
Prekmurju kot sestavnem delu te države. Toda njegove drugačne
odločitve mu ni zameril in pri tem vedno poudarjal, da to, kar je
naredil dr. Vratuša na drugih področjih, lahko doseže samo človek
vrhunskega intelekta. Ob njegovem življenjskem jubileju se mu je
širša civilna in kulturna javnost na neki način oddolžila. Žal ga je
zaobšla politika oziroma predstavniki oblasti. Jože Butara v svojem
pismu piše, da so prijatelji in poznavalci dela dr. Vratuše predlagali
predsedniku države Borutu Pahorju, da mu podeli eno od najvišjih
državnih odlikovanj. Komisija za odlikovanja je predlog potrdila in
ga posredovala predsedniku. Ta je – tako Butara – z zamahom roke
predlog zavrnil, češ da ima dr. Vratuša že dovolj odlikovanj. Kasneje
naj bi si predsednik premislil in prosil komisijo za nov predlog, ki so
ga pripravili. Odločil se je, da mu podeli priznanje najnižje stopnje
za pomirjujoč govor na proslavi bitke v Dražgošah. Dr. Vratuša
se je vljudno zahvalil in odlikovanje odklonil. Ob tem Jože Butara
potegne vzporednico z odlikovanjem predsednici dežele Furlanije
- Julijske krajine Debori Serracchiani za poglabljanje odnosov do
slovenske manjšine. To je storil kljub protestom manjšine, ki dokazuje
ravno nasprotno. Na tem primeru vidimo plitvino in politično
preračunljivost novodobnih slovenskih politikov. Tu se vidi njihov
odnos do naroda in države, ki ga še vedno razumejo samo kot orodje
za svoje preživetje. Mnenje dr. Vilka Novaka sem uporabil zavestno,
saj dokazuje, da imajo ne glede na idejno usmeritev – ta je bila pri
Novaku in Vratuši različna – intelektualci in humanisti spoštljiv
odnos drug do drugega, predvsem pa do njihovega dela. Drug kamen,
ob katerega smo se začeli spotikati, je daleč od našega akademika,
vendar spet blizu Prekmurja. Gre za Komisijo za preprečevanje
korupcije (KPK). Po odločbi Vrhovnega sodišča se v slovenskem
političnem prostoru dogaja, kar se, in to ni predmet tega zapisa.
Že prej, zdaj pa toliko bolj se vidi, kakšni cilji so vodili predsednika
Pahorja pri imenovanju novega senata KPK. Glede na odnose znotraj
senata in pri imenovanju je bil cilj, da pridemo do neučinkovite
komisije. Ta je res odprla nekaj primerov t. i. političnih povezav.
Vzemimo primer imenovanja evropske komisarke, ko naj bi šlo za
politično kontaminiranost. Seveda si ljubi predsednik komisije Boris
Štefanec ni postavil vprašanja o politični kontaminiranosti pri svojem
imenovanju, ko je tako rekoč iz strankarskih vrst skočil na prestol
KPK. Njegovi odzivi na sedanjo odločitev Vrhovnega sodišča so medli v
stilu, da preteklih odločitev KPK ne bo komentiral, kaj šele, da bi začel
ponovno obravnavo. Ja razumljivo, saj če bo začel zdaj, bo najprej
prizadel vernike enega mesije. Čez čas bi moral, če se ponovno odpre
ta primer, ponovno začeti obravnavati drugo podobno zgodbo. To pa
bo zelo težko, saj bo šlo za njegovega mesijo, ki mu je verjel, dokler ni
postal čistilec oltarjev.
Ob 100-letnici akademika dr. Antona Vratuše
Skupaj bo vsem boljše
Slovesnosti v Ljubljani in Murski Soboti – Letos še monografija o dr. Vratuši
»Drago mi je, da sem tu, drago mi je,
da se ponovno srečam z mojimi in da
bom kaj pametnega slišal, česar še ne
vem,« je pred slovesnostjo ob svoji
100-letnici v soboškem gradu povedal
akademik dr. Anton Vratuša. Skupaj
so jo pripravili Mestna občina Murska
Sobota, Občina Grad in Ustanova dr.
Šiftarjeva fundacija, pri tem pa so poskušali predstaviti delček izjemno bogate in plodne poti, na kateri ima še
vedno veliko ciljev in načrtov. Pravi,
da še sam ne ve, od kod črpa tolikšno
energijo, zagotovo pa je neki izvir, ki
ga še ni povsem izčrpal. O njegovem
delu, vtisih in pečatih, ki jih je pustil,
pa so zavrteli tudi kratek film.
V svojem slavnostnem nagovoru
se je dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič na
kratko sprehodila po veliki beli cesti,
po kateri je tekla čudovita zgodba dobrega in velikega prekmurskega človeka. Ta se je iz Dolnjih Slaveč, ker je
mama vendarle prepričala očeta z be-
sedami »Pusti ga, naj proba, de vido«,
odpravil v svet in že pri 26 letih doktoriral iz slavistike. Sodeloval je v političnih in borbenih aktivnostih NOB,
preživel koncentracijska taborišča Gonars, Treviso, Visco in Rab, po vojni pa
je nadaljeval ustvarjalno delo za boljši svet, za svet socialne pravičnosti in
človekovega dostojanstva.
Dr. Vratuša med drugim spada tudi
med najuglednejše slovenske diplomate, aktiven pa je bil in je na različnih področjih. Kjer koli je bil, pa je bil
z mislijo pri Prekmurju in Goričkem.
»Prekmurje in Goričko sta moj najbližji dom, potem pride širši dom, to
je Pomurje, še širši Slovenija pa nato
sosednje države in končno ves svet.«
Še vedno, tako Čačinovičeva, mu
ni vseeno, kam gredo družbene spremembe, zato je tudi aktiven v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti,
Mednarodnem centru za upravljanje
podjetij v družbeni lastnini v deželah
v razvoju s sedežem v Ljubljani in je
najpomembnejši človek v Ustanovi dr.
Šiftarjeva fundacija in prav tako v Pomurski akademski znanstveni uniji.
»Pri svojem delu vedno povežete preteklost in nam v sedanjosti pokažete
pot za naprej. Z znanjem in modrostjo
ste korak pred nami,« pravi. Sam pa je
na prireditvi spregovoril tudi o nujnosti sodelovanja in povezovanja, ter da
se je treba učiti drug od drugega in se
poslušati, saj bo samo tako, če bomo
stopili skupaj, vsem boljše.
Ob tej priložnosti sta mu PZU in
Šiftarjeva fundacija podelila naslova častnega člana, nekaj dni pred rojstnim dnem pa so razstavo in slovesnost pripravili v prostorih SAZU v
Ljubljani, se mu zahvalili na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana,
junija pa bodo v Soboti odprli še razstavo in izdali monografijo, posvečeno
akademiku dr. Vratuši.
A. Nana Rituper Rodež
Nafta Petrochem, Lek, Makoter in Ekoteh Balažek in Žmavc o možnostih čezmejnega sodelovanja
Okoljska dovoljenja štirim
Med projekti je treba izbrati najpomembnejše
Spremembe, ki ne terjajo presoje vplivov na okolje
Dosedanje sodelovanje med Pomurjem in Porabjem želijo razširiti še na Hrvaško
Agencija za okolje in prostor je v zadnjem času izdala štiri dokumente, ki
se nanašajo na okoljevarstvena dovoljenja ter so pomembna za obstoj in
širitev proizvodnje v treh pomurskih
podjetjih. Odločbe ali sklepe so prejeli Nafta Petrochem v stečaju, Lek v
Lendavi, Makoter s Cvenu in Panvita
Ekoteh v Rakičanu.
Nafta Petrochem je v drugi polovici
decembra prejela okoljevarstveno dovoljenje za proizvodnjo formaldehida
in lepil, ki ga je sicer imela že od prej,
vendar je bilo novo dovoljenje treba
izdati zaradi vstopanja dveh novih
upravljavcev naprav, in sicer družb
Metanol in Industrijske storitve. Za
izdajo okoljevarstvenega dovoljenja
je Nafta Petrochem zaprosila že pred
uvedbo stečaja tako za proizvodnjo
formaldehida kot lepil, hkrati pa tudi
za čistilno napravo, vendar bo moral
zanjo vlogo za izdajo dovoljenja vložiti nov upravljavec, ki bo napravo kupil
v stečajnem postopku.
Odločbo o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja je agencija izdala tudi za proizvodnjo Leka v Lendavi,
nanaša pa se na spremenjeno obdelavo industrijskih odpadnih vod ter povečanje skupne količine sežiganih od-
Lendavo je obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ki se je z lendavskim županom Antonom Balažkom pogovarjal
predvsem o možnostih čezmejnega
regionalnega sodelovanja. Po besedah Balažka so govorili predvsem o
priložnostih, ki jih doslej niso dovolj
izkoristili. Kot pravi, želijo med velikim številom projektov izbrati najpomembnejše, pri poglobitvi regionalnega sodelovanja pa naj bi ključno
vlogo odigral ravno Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.
»Moramo skrbeti za politiko, s katero bi širili sodelovanje pri čezmejnih projektih, in zmeraj bolj odpirati
temo tako imenovanih kulturno-gospodarskih prostorov. Naš cilj je izkoristiti dosedanje sodelovanje med
Porabjem in Pomurjem in ga razširiti
še na Hrvaško. Dvojezičnost na obeh
straneh meje pomeni dodatno kakovost in izziv v iskanju rešitev za mlade
generacije …« je med drugim povedal
minister Žmavc.
Žmavc meni, da je treba nekatere
stare vzorce zamenjati z rešitvami,
predvsem z boljšim izobraževanjem:
»Multikulturnost nam daje izjemno
veliko možnost, da bo mlada genera-
padkov v sežigalnici, dodatne izpuste
in hrup, povezan s povečanjem pakirnega centra oziroma namestitvijo
dodatnih pakirnih linij.
Sredi februarja je agencija izdala
tudi sklep družbi Makoter v zvezi s
spremembo naprave za proizvodnjo
polietilenske embalaže z zmogljivostjo porabe 500 ton topil na leto. Ta
sprememba terja spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, ne pa tudi
presojo vplivov na okolje, so ugotovili
na agenciji. Zamenjava naprave se nanaša na postavitev novega tiskalnega
stroja za osembarvni tisk, zaradi česar
se bo povečala poraba topil do največ
100 ton na leto. Z namestitvijo novega
bodo odstranili obstoječi šestbarvni
tiskalni stroj. Zaradi prenehanja delovanja čistilne naprave v Nemščaku
v Ižakovcih, kamor so vozili komunalne odpadne vode, nastale pri delovanju Bioplinarne na Jezerih, je Panvita
Ekoteh zaprosila za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja v smislu,
da bodo sami zbirali te vode v neprepustni gramoznici, ki bo ob upravni
zgradbi, praznjenje gramoznice pa bo
izvajalo podjetje, ki opravlja tovrstno
javno gospodarsko službo.
M. H.
Anton Balažek in Gorazd Žmavc bosta odpirala teme kulturno-gospodarskega
sodelovanja. fotografija timotej milanov
cija videla neki nov izziv in novo pot
za naprej.« Kot je še povedal Žmavc, je
treba skrbeti za razvoj regij. Trikotnik
Lendava-Monošter-Čakovec lahko po
njegovem mnenju v prihodnosti pridobi pomen. »Z županom sva se dogovorila, da bova predvsem odpirala
teme v smeri kulturno-gospodarskega
sodelovanja,« pravi minister in dodaja, da skupaj z lendavskim županom
razmišljajo o oblikovanju kulturnogospodarskega središča kot izhodišča
za nadaljnje sodelovanje v regiji.
T. M.
aktualno
www.vestnik.si | e: [email protected]
5. marca 2015 | Vestnik |
Dobra voda za vse
Oživljajo tudi Gajševsko jezero
Projekt v okviru evropskega območnega sodelovanja Slovenije in Hrvaške 2007–2013 je namenjen zaščiti
podzemnih in površinskih vod – Učna pot, namenjena sprehodom, bo potekala ob jezeru, deloma na pilotih
Prleške občine (Ljutomer, Križevci in
Razkrižje) so vključene v mednarodni projekt Dobra voda za vse, ki je
na neki način nadaljevanje projekta
Pijemo isto vodo. Nosilni partner območnega sodelovanja Slovenije in Hrvaške 2007–2013 prihaja iz Čakovca.
Tamkajšnja javna gospodarska družba Medžimurske vode, ki skrbi za
oskrbo z vodo na celotnem območju
Medžimurja, je zbrala kot partnerice
v projektu številne občine ob Muri in
Dravi. Projekt Dobra voda za vse so
začeli izvajati januarja lani, končan pa
bo sredi letošnjega leta. Skupni stroški projekta znašajo 835.145,71 evra, iz
evropskega sklada za regionalni razvoj pa bodo prejeli 709.873,86 evra.
Ena izmed aktivnosti je bila prejšnji
teden v Ljutomeru, kjer so se partnerji udeležili delavnic Vizija in strategija
razvoja območja med Muro in Dravo.
potencialih sonaravnega upravljanja
vod. Mavrin-Vejnovićeva je dodala, da
se bodo z izdelavo skupne strategije
zaščite vodnih virov in metodologije
za odvajanje in čiščenje odpadnih vod
na območjih razpršene poselitve ter z
izdelavo projektne dokumentacije za
izvedbo posameznih sistemov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih
vod za razpršena naselja ob pritokih
rek Ščavnice, Mure in Drave ustvarile
možnosti za gradnjo sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih vod na ruralnem čezmejnem območju.
Na območjih Ljutomera (vasi Cezanjevci in Branoslavci), Križevec (Grabe, Gajševci, Logarovci, Kokoriči, Berkovski Prelogi) in Razkrižja (Šprinc,
Veščica) se v sklopu projekta pripravlja dokumentacija za sisteme odvajanja odpadnih vod na območjih razpršene gradnje, Občina Križevci pa
si želi v tem projektu tudi zaščititi in
oživiti Gajševsko jezero z okolico. »Gre
za speč biser, ki zaradi onesnaženosti
umira in se spreminja v mlako. To je
treba takoj ustaviti. V tem projektu
oziroma strategiji, ki bo napisana, so
tudi nekatere rešitve za zmanjšanje
onesnaževanja vod zaradi intenzivnega kmetijstva, ki je v tem primeru
problem, predvsem suhi zadrževalnik
vode v Berkovcih in vtoki s kmetijskih
površin v potoke in jarke. Če uredimo to in ravnaje z odpadnimi vodami okrog jezera, smo naredili veliko za
prihodnost,« je dejal križevski župan
Branko Belec. Občina Križevci je že
naročila izdelavo načrta upravljanja
Gajševskega jezera. »V zvezi s tem bo
vzpostavljen učni poligon o delovanju
rastlinskih čistilnih naprav in ekore-
S skupno strategijo do
zaščite vodnih virov
Biserka Mavrin Veinović, ki vodi
mednarodne projekte pri družbi Medžimurske vode, je povedala, da je
projekt Dobra voda za vse namenjen
zaščiti podzemnih in površinskih
vod. Iščejo rešitve za štiri znane sklope problemov, ki so povezani z vodami na čezmejnem območju: reševanje vprašanja odpadnih komunalnih
vod v razpršenih naseljih projektnega območja, onesnaževanje vod zaradi intenzivnega kmetijstva in problem zagotavljanja zadostnih količin
vode, pomanjkanje transferja znanj in
dobrih aplikativnih modelov varstvene rabe ter nezadostna informiranost
in ozaveščenost prebivalcev, javnega
sektorja in gospodarstva o pomenu in
V Ljutomeru so pripravili v sklopu projekta Dobra voda za vse delavnice z naslovom Vizija in strategija razvoja območja med
Muro in Dravo. fotografija miha šoštarič
V Ljutomeru bo
informacijsko središče
V sklopu projekta Dobra voda za
vse bo v Ljutomeru, v poslovni
stavbi Mitra, začelo delovati informacijsko središče Dobra voda.
»Namen tega je zagotoviti organizacijski in operativni okvir za delovanje čezmejne podporne mreže partnerjev z obveščanjem in
izobraževanjem. Prav tako bo namenjen povezovanju strokovnjakov ter organizacij in ustanov s
področja trajnostnega razvoja in
izrabe naravnih virov za potrebe
projektnega sodelovanja. V sklopu središča bo potekala izmenjava informacij in znanj o upravljanju, trajnostni rabi in varovanju
vod,« je posebej omenil le nekaj
ključnih točk, povezanih z ustanavljanjem tega središča zunanji
sodelavec Skupine Fabrika Klaus
Dieter Požgan. V kratkem bodo
dokončno uredili tudi spletno
stran www.dobravodazavse.com.
mediacij v Gajševcih. Glede onesnaženosti jezera bomo iskali še dodatne
in hitrejše rešitve z različnimi razpisi,
ki se pripravljajo, najverjetneje v partnerstvu s sosednjimi državami in tudi
občinami. Ni izključeno, da v tem delu
Evrope ne bo šlo za poskusne projekte.« Prav tako je že v izdelavi projektna dokumentacija za gradnjo poti
okrog jezera. »To bo deloma tudi učna
pot, namenjena sprehodom. Potekala
bo ob jezeru, deloma na pilotih in z
lesenim mostom prek reke Ščavnice,
z urbano opremo, informacijskimi tablami in opazovališči za ptice, ki jih je
tu veliko. Začetek izvedbe je načrtovan v tem letu. Občina v tem času tudi
odkupuje zemljišča, ki bodo primerna
za gradnja manjšega in okolju prijaznega turističnega tabora ob jezeru,«
še dodaja Belec, ki si želi v prihodnje,
seveda ob precejšnji denarni pomoči iz različnih evropskih skladov, da
bi bilo Gajševsko jezero stičišče kolesarskih in tematskih poti širšega območja Prlekije ter mesto za deskarje
in ribiče.
Miha Šoštarič
V Turnišču o občinskem proračunu
Murskosoboška vrtnarija
Prizadevanje za razvoj podjetništva
Kvadratni meter po 2,7 evra
Posodobitev čistilne naprave in ureditev dnevnega Centra za starejše Turnišče
S propadanjem sadik je cena zemljišča vse nižja
Svetniki turniškega občinskega sveta so v prvem branju podprli predlog
proračuna za letos, po katerem predvidevajo 2.467.654 evrov prihodkov in
2.815.156 evrov odhodkov. Proračun bo
v javni razpravi do 13. marca.
Med večjimi investicijskimi odhodki, ki jih načrtujejo letos, sta investicijsko vzdrževanje in posodobitev čistilne naprave, za kar predvidevajo
300 tisoč evrov. Za ta projekt si obetajo evropski denar. Med večjimi načrtovanimi odhodki je tudi nakup zemljišč
na območju, kjer bo industrijsko-podjetniška cona, za kar je predvidenih
Stečajni senat spet sprašuje ločitvena upnika v stečaju podjetja Vrtnarija SUM, ali se strinjata z novo prodajo
premoženja, s katerim sta si zavarovala terjatve, po znižani ceni. Murskosoboškemu davčnemu uradu dolguje
stečajni dolžnik 9.876 evrov in NKBM
272.722 evrov. Prodajajo se zemljišča
s skupno površino 8.394 kvadratnih
metrov v bližini geotermalne vrtine v
Murski Soboti in premično premoženje, to pa so vrtnarske sadike, zaloge
in druga vrtnarska oprema. Za zadnjo
javno dražbo, ki je bila novembra lani,
ni bilo nobenega ponudnika, zato naj
bi zdaj po predlogu stečajnega upravitelja premoženje poskušali prodati
po nižji ceni. Premoženje se prodaja
v paketu, nova predlagana izhodiščna cena za javno dražbo pa je 23.266
evrov, to pa je skoraj dobrih tisoč
evrov manj od cene v novembru. Ta
razlika se nanaša na vrtnarske sadike,
zaloge in opremo, ne pa na prodajano
zemljišče, ki naj bi ga še vedno proda-
V proračunu je med
večjimi naložbami
ureditev dnevnega
centra za starejše v
vrednosti 190 tisoč
evrov, s čimer bi
obnovili tudi staro
stavbo v središču.
356 tisoč evrov. Za gradnjo v tej coni
se že zanimajo podjetniki, med njimi
tudi eden večji, ki načrtuje tudi večje
število zaposlitev, okrog sto delovnih
mest. S tema predlogoma so se svetniki strinjali, saj je čistilno napravo nujno treba obnoviti, ker so jo pregledali
strokovnjaki in ugotovili, da je dotrajana. Ureditev industrijsko-podjetniške cone na lokaciji ob izhodu z avtoceste pa bo omogočila tudi razvoj
občine in zaposlovanje občanov.
V proračunu je med večjimi naložbami še ureditev dnevnega Centra za
starejše Turnišče v vrednosti 190 tisoč evrov, s čimer bi obnovili tudi
staro stavbo v središču Turnišča, ki je
spomeniško zaščitena, za kar se prav
tako nadejajo sofinanciranja iz državnih in evropskih virov. O tem projektu je bilo med svetniki nekaj pomislekov, ali to v občini res potrebujejo, a je
na koncu prevladalo mnenje, da bo to
koristilo starejšim občanom, obenem
pa bo tudi pomenilo manj stroškov za
občino, kot če bi šli starostniki v dom
za ostarele.
Za dokončanje ureditve regionalne
ceste med Renkovci in Turniščem je
načrtovanih 65 tisoč evrov. Med pre-
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez
Votek, A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Milan Jerše, Vida
Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Tomo Köleš, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov
(urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert
J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica
arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18
dlogi na seji je bil tudi ta, da bi se v
občini morali bolj posvetiti in tudi nameniti več denarja urejanju odvajanja
meteorne vode, še posebej na nekaterih območjih, kjer je bilo ob zadnjih
večjih poplavah najhujše. Turniška
občina je bila med najbolj prizadetimi. V naslednjih letih je sicer predvidena celovitejša rešitev tega problema, vendar bodo poskušali do takrat
čim več sami narediti, tudi z javnimi
deli, ki jih bo izvajalo podjetje Varaš.
Do konca leta 2016 bodo nadomestili javno razsvetljavo z bolj varčno, pol
letos, pol pa naslednje leto.
Županja Vesna Jerala Zver je povedala, da so si pri pripravi proračuna
prizadevali, da bi bili čim bolj varčni
in racionalni ter bi denar res namenili za nujne potrebe, obenem pa tudi
za tiste aktivnosti, ki pomenijo boljše podjetništvo ter trženje v občini
in s tem tudi več zaposlitev občanov.
V proračunu je ob proračunskih postavkah precej predlogov za znižanje
stroškov v primerjavi z lani. Bolj pa se
bodo posvetili tudi promociji in trženju turistične ponudbe ter kmetijske
pridelave in predelave.
J. G.
BOLJŠA STRAN SPLETA
3
jali za 10.260 evrov kot na novembrski dražbi.
Že oktobra smo se spotaknili ob to
ceno, ki je 1,2 evra za kvadratni meter,
saj gre vendar za zemljišče v samem
mestu Murska Sobota ali na območju
za Visitor Centrom ob novi geotermalni vrtini. Tudi primerjava te cene s cenami takrat prodajanih kmetijskih zemljišč, ki jih je objavil Sklad kmetijskih
zemljišč in gozdov, je pokazala, da so
prodajali za en evro kvadratni meter
le manj kakovostno gozdno zemljišče
v Tolminu, medtem ko so dosegala vsa
druga zemljišča občutno višjo ceno.
Seveda pa je bistvo zgodbe v tem, da
se s prodajo premoženja v celoti in z
zniževanjem izklicne cene zaradi propadanja sadik tudi ceni nakup zemljišča. Ob tem pa je še treba vedeti, da je
do teh zemljišč mogoče dostopati le po
cesti, kjer je kot lastnik vpisana finančna družba Brod na Muri. Ali bo zdajšnja izklicna cena pritegnila kupca, ki
se bolj kot po sadikah ozira po zemljišču? Zdaj predlagana izklicna cena za
celotno prodajano premoženje pomeni, da je kvadratni meter zemljišča mogoče dobiti za 2,7 evra.
M. H.
Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], marketing: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si.
(marketing), št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna
naročnina za fizične osebe je 100,70 evra, za pravne osebe 148,40 evra, za naročnike v tujini
212 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 63,60 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo online dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost
(9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda
banke KBMASI2X. Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.000 izvodov.
Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih
prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem
sklenjene ustrezne avtorske pogodbe.
Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti
avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe
z izdajateljem.
4
| Vestnik | 5. marca 2015
gospodarstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
Okoljska ministrica Irena Majcen v Puconcih
Pridobivanje surovin iz odpadkov
je v Ceropu že sedanja realnost
V petih letih delovanja podjetja Cerop je to postalo eno pomembnejših gospodarskih družb v Pomurju
Minuli petek je Pomurje obiskala ministrica za okolje Irena Majcen, ki se
je najprej srečala z župani v Veržeju,
nato pa je obiskala še eno najbolj pozitivnih regijskih zgodb o uspehu (če ne
kar edino), in sicer Regijski center za
ravnanje z odpadki Puconci, v katerem
sodeluje vseh 27 pomurskih občin. Po
nekajletnih pripravah so ga začeli graditi 2002. leta s pretežno evropskimi
sredstvi v več fazah, marca 2010. leta
pa je funkcijo upravljavca prevzelo novoustanovljeno podjetje Cerop. Rast
prihodkov tega podjetja, ki ga vodi
Franc Cipot, se je povečevala iz leta
v leto, najbolj prav v lanskem letu, ko
so imeli v primerjavi z letom prej skoraj 32-odstotno rast (vhodna količina
vseh mešanih komunalnih odpadkov
se je nasprotno močno zmanjšala), dodana vrednost na zaposlenega pa presega 46 tisoč evrov. To pomeni, da se
delež prihodkov iz posebnih in drugih
dejavnosti močno povečuje in da podjetje pri svojem delovanju ni več v celoti odvisno od cen javnih storitev. Od
skupno skoraj 80 zaposlenih je okrog
35 žensk, razvijajo pa tudi raziskovalno dejavnost.
Zato so želeli v petek ministrici ne
le predstaviti zgodbo o uspehu, ampak jo hkrati opozoriti na nujnost
spreminjanja politike države do gradnje regijskih centrov za obdelavo
mešanih komunalnih odpadkov, saj
bo zaradi vse večjega ločevanja na izvoru in tudi siceršnjega zmanjševanja
teh odpadkov za obdelavo potrebnih
bistveno manj zmogljivosti, kot je to
predvideno z operativnim načrtom.
Od okoljskega ministrstva pričakujejo predvsem takšno ureditev področja
odpadkov, da bo tudi regijski center v
Puconcih lahko normalno deloval in
uresničeval postavljene cilje.
Da so v puconskem Ceropu zares
uspešni, je potrdila tudi ministrica
Irena Majcen: »Cerop je naravnan v
Pomurski zakon
smeri krožnega zelenega gospodarstva, to pomeni, da se veliko tega, kar
se je v preteklosti odlagalo in je bilo
zavrženo, zdaj lahko ponovno upora-
dosleden in uspešen. Prav s pomočjo
uspešnosti tega centra se bodo lahko
v prihodnje tudi v drugih regijah dogajale dobre zelene zgodbe.«
stvu, vinogradništvu in zelenjadarstvu. Konec prejšnjega leta so uspešno zagnali obrat kogeneracije, kjer
izkoriščajo odlagališčni plin za proi-
Ministrica Irena Majcen si je ogledala največjo pomursko »okoljsko tovarno« z 80 zaposlenimi v Puconcih, ki ima pogumne
načrte tudi za prihodnost. fotografija nataša juhnov
blja. Tak način ravnanja z odpadki kot
z virom surovin je predviden tudi v
naslednjem obdobju v Evropi, kajti virov v naravi ni več veliko, ampak jih je
vedno manj in z njimi je treba ravnati
odgovorno in gospodarno. Prav v Ceropu se temu že posvečajo in s svojim
delom dokazujejo, da to ni nič utopičnega, ampak je kar realnost, ki se ji je
treba v celoti posvetiti ter biti pri tem
Puconsko podjetje pa ima velike
načrte tudi v prihodnje. Že v lanskem
letu so iz vseh odpadkov v postopku
obdelave pridobili 4570 ton recikliranih materialov, več pozornosti pa posvečali tudi obdelavi bioloških odpadkov, ki jih že zdaj uspešno predelujejo
v kompost in ki jih lahko uporabljajo namesto uvoženih nadomestkov
umetnih gnojil v vrtnarstvu, sadjar-
zvodnjo zelene elektrike in za ogrevanje prostorov, med pomembnejšimi
poslovnimi priložnostmi pa je zagon
linije oziroma obrata za predelavo
blata iz čistilnih naprav, pri čemer
bodo uporabili patent izumitelja dr.
Marka Likona. Z mešanjem tega blata z lesnim pepelom bodo pridobivali odličen kompozit oziroma gradbeni material za gradnjo protipoplavnih
Prejšnji teden je izšel razpis za sofinanciranje investicij v osnovna sredstva pri
postavitvi novega proizvodnega obrata,
širitvi ali začetku nove dejavnosti. Tokrat je razpoložljivih dva milijona evrov
sredstev, in sicer 500 tisoč za t. i. sklop A
in 1,5 milijona za sklop B. Pri sklopu A so
mišljena mala in mikropodjetja, pri teh
je najnižji znesek sofinanciranja deset in
največ 50 tisoč evrov. Investicijska vrednost projekta znotraj sklopa A ne sme
presegati 135.556 evrov. V sklopu B lahko
kandidirajo za sredstva srednja in velika
podjetja, katerih investicijska vrednost
projekta dosega najmanj 135 tisoč evrov,
najnižji znesek sofinanciranja pa je 50
tisoč evrov. Razlika je v višini sofinanciranja projektov. Mala in mikropodjetja lahko s pomočjo sredstev iz razpisa
pokrijejo 45 odstotkov vrednosti investicije, srednja 35 in velika 25 odstotkov
vrednosti investicije. Rok za oddajo vlog
je 26. marec. Ta razpis pa ne pomeni popolne realizacije pomurskega zakona in
v primeru, če ne bo prišlo do podaljšanja zakona za dve leti, bo skoraj tretjina
sredstev neizkoriščenih.
J. V.
»Pogovarjali smo se o zagotavljanju protipoplavne varnosti.
Sama sem jo razširila v tem smislu, da sem dodala, da je treba o
vodah govoriti z vseh vidikov, ne
samo z vidika protipoplavne varnosti. Vemo, da vode zagotavljajo tudi osnovo, kot je pitna voda,
tukaj ob Muri je pomembna tudi
podtalnica, kjer so velika nihanja tako ob sušah kot ob poplavah, na kmetijstvo pa vplivata
oba dogodka. Pogovor je bil zelo
konstruktiven, zame osebno pa
je bilo pomembno izvedeti, kako
župani gledajo tudi na morebitno
gradnjo hidroelektrarn in ustanavljanje biosfernega rezervata
Mura. Pustili jim bomo čas, da se
temeljiteje seznanijo s temi predlogi in nato dajo povratno informacijo, ali se s tem strinjajo.«
Na pripombo, da bi bilo dobro
slišati mnenje vseh županov iz
Pomurja in ne le tistih nekaj ob
Muri, ki zagovarjajo gradnjo hidroelektrarn, je ministrica dodala, da upa, da bomo še kaj dela v
zvezi s tem opravili tudi novinarji in mediji.
nasipov. Prav tako se želijo ukvarjati
s proizvodnjo goriva s toplotno obdelavo ostankov odpadkov po sortiranju
in dokončno urediti status odlagališča
v Dolgi vasi. Pri uresničevanju načrtov
pa jim bo v veliko pomoč, če jim bo
ministrstvo za okolje stalo ob strani s
pravočasnimi in razvojno naravnanimi predpisi in dovoljenji.
Bernarda B. Peček
Sodelovanje pomurskih in vojvodinskih občin
Sofinanciranje Beltinci, Črenšovci, Novi Kneževac in Čoka
začetnih
Listina o nameri prvi korak k sodelovanju med občinama, pa tudi
h kmetijskemu in gospodarskemu sodelovanju med regijama
investicij
Na voljo dva milijona
O srečanju z župani
za zaprtimi vrati je
Irena Majcen povedala:
V beltinski grajski dvorani sta v torek
župan Občine Beltinci Milan Kerman
in župan srbske Občine Novi Kneževac Dragan Babić podpisala listino o
nameri sodelovanja med občinama.
Pred podpisom pogodbe so Beltinčani
pripravili kulturni program, po njem pa
so gostom predstavili turistične in kulturne zanimivosti občine.
V delegaciji iz Srbije je bil tudi predsednik Gospodarske zbornice Vojvodine Ratko Filipović, saj v takih dogovorih o sodelovanju med občinami,
kot so povedali gostje iz Srbije, vidijo
tudi možnost za krepitev gospodarskega in kmetijskega sodelovanja. Milan Kerman je spomnil na zgodovinske
vezi med Prekmurjem in Vojvodino pa
tudi na dejstvo, da obe občini ležita v
Panonski nižini. Kmetijstvo in gospodarstvo v obeh občinah sta tako strukturirani, da je tudi na teh področjih
mogoče dobro sodelovati. Spomnil je
še, da so nekoč ljudje iz Prekmurja hodili na delo v Vojvodino, da bi zaslužili
nekaj denarja. Dragan Babić je povedal,
da je prepričan, da so s tem podpisom
naredili prvi korak k dobremu sodelovanju, ki se bo krepilo kljub težavam,
ki jih imata obe državi. To sodelovanje
bo še lažje, ko bo postala Srbija članica
Na Zavodu Republike Slovenije za
zaposlovanje, OS Murska Sobota, je
trenutno razpisanih 86 prostih delovnih
mest. Delodajalci imajo največje
potrebe v gradbeništvu, strojništvu,
elektrotehniki in gostinstvu.
Najbolj iskani delavci v tem tednu: upravljalci
premičnih kmetijskih in gozdarskih strojev - 8,
elektroinštalaterji - 8, natakarji - 7, zidarji ipd.
- 5, krovci - 5, betonerji ipd. - 5, pripravljavci
in monterji kovinskih konstrukcij - 5, strugarji ipd. - 3, kuharji - 3, zavarovalni zastopniki in
zavarovalni posredniki - 3.
Župana Občine Beltinci Milan Kerman in Občine Novi Kneževac Dragan Babić ob
podpisu listine. fotografija jože gabor
Evropske unije. Beltinčane pa je povabil
na obisk v občino Novi Kneževac. Pred
tem so bili gostje iz Vojvodine v sosednji Občini Črenšovci, kjer so prav tako
podpisali listino o nameri sodelovanja.
Črenšovčani so se dogovarjali o sode-
lovanju s predstavniki Občine Čoka in
tamkajšnjim županom Ferencem Balažem. Občina Čoka leži ob Občini Novi
Kneževac, obe pa sta večnacionalni, saj
v njiju živijo Srbi, Madžari in Romuni.
J. G.
Iščejo se tudi: tesarji ipd. - 2, polagalci podov
ipd. - 2, izolaterji - 2, upravljalci procesnih
strojev in naprav za kemijsko predelavo in
proizvodnjo kemijskih izdelkov - 2, delavec za
preprosta dela pri visokih gradnjah - 2, inženirji strojništva ipd. - 2, strokovnjaki za zdravstveno nego - 2, zdravstveni strokovnjaki, d.
n. - 2, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, d. n. - 1, izvajalci suhomontažne gradnje, štukaterji ipd. - 1, gradbinci zaključnih del ipd., d. n. - 1, mehaniki in serviserji
motornih vozil in koles - 1, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev - 1, upravljavec strojev
za zemeljska dela - 1, tapetniki - 1, frizerji - 1,
prodajalci - 1, nabavni referenti - 1, tajniki 1, menedžerji za nabavo, storitve na področju
logistike, skladiščenja, transporta in pošte - 1,
tehnik za strojništvo - 1, tehniki za elektrotehniko ipd. - 1, vodstveni poklici v vzgoji in izobraževanju - 1, strokovni sodelavci za kulturne,
razvedrilne in umetniške dejavnosti ter kulinariko, d. n. - 1, psihologi - 1, zdravniki specialisti splošne medicine - 1.
Več informacij o prostih delovnih mestih
in seznam vseh aktualnih prostih delovnih
mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ, z
zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v kariernih središčih ter na internetni strani www.ess.gov.si.
gospodarstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
Kofola prihaja v Radensko
Sredi marca bo v Boračevi skupščina družbe Radenska, na kateri bodo potrdili
člane novega nadzornega sveta, ki bo na prvi seji imenoval novo vodstvo
Novi lastniki – nov
nadzorni svet
V nadzornem svetu Radenske
bodo tako po novem sedeli predvsem predstavniki Kofole, in to
kar ustanovitelj in predsednik
uprave Janis Samaras, Rene Musila, Daniel Buryš in Peter Polič
iz skupine P & P. Dva člana, predstavnika zaposlenih delavcev Radenske, ostajata ista, in sicer sta
to Dominik Omar in Franko Lipičar. Dosedanja predsednica nadzornega sveta je bila mag. Dragica Čepin, člani pa še mag. Brigita
Oplotnik Rajh in Pavel Teršek.
snil Grdadolnik, hkrati pa potrdil, da
je bil s postopkom denacionalizacije
kupec podrobno seznanjen že v procesu prodaje družbe Radenska.
Delničarji Radenske bodo na skupščini, sklicani za 17. marca, odločali o
imenovanju predstavnikov češke Kofole v nadzorni svet. Prva večja sprememba je to, da odslej ne bo več petčlanski, ampak šestčlanski nazorni
svet družbe Radenske. Z imenovanjem
predstavnikov Kofole v nadzorni svet
Radenske bo izpolnjen še eden od odložilnih pogojev za dokončno prodajo
Radenske češkemu proizvajalcu brezalkoholnih pijač. Prodaja naj bi bila
predvidoma končana do konca marca, ko bo najverjetneje že tudi znano,
ali je s poslom soglašala Agencija za
varstvo konkurence. Že januarja sta s
prodajo soglašala nadzorna sveta Pivovarne Laško in Kofole, prav tako pa
s prodajo soglašajo banke upnice Pivovarne Laško, čaka se še na soglasje UVK oziroma Agencije za varstvo
konkurence, ki naj bi ga pridobili do
17. marca.
V nadzornem svetu Radenske bodo
tako po novem sedeli predvsem predstavniki Kofole, in to kar ustanovitelj
in predsednik uprave Janis Samaras,
član uprave za proizvodnjo, nabavo
in kakovost Rene Musila in član uprave za finance Daniel Buryš. Za novega nadzornika je predlagan tudi Peter
Polič iz skupine P & P, saj si bodo Čehi
strošek prevzema Radenske porazdelili s slovensko družino Polič. Dva člana, predstavnika zaposlenih delavcev
Radenske, ostajata ista, in sicer sta
to Dominik Omar in Franko Lipičar.
Družbi Pivovarna Laško in Kofola sta
decembra 2014 sklenili kupoprodajno pogodbo. Istega dne po opravljeni
skupščini je predviden tudi »closing«
– dokončanje transakcije, ko bo iz Klirinško depotne družbe na račun Pivovarne Laško nakazana kupnina, Kofoli pa delnice Radenske.
»Dogovorjena cena za delnico je
13,59 evra, Pivovarna Laško bo za svoj
75-odstotni delež prejela okrog 58 milijonov evrov, od tega mora Radenski
istočasno povrniti obveznosti (posojilo) v višini 35 milijonov evrov. Ko bo
Kofola odkupila delnice Radenske, ki
5
Klet Kapela in TMK Črnci
Za tri srca istega dne
skupščina, kupnina
in nov nadzorni svet
Datum 17. marec je tisti dan, ki bo odločilen za prihodnost družbe Radenska. Sredi decembra 2014 sta po dolgotrajnih pogajanjih Pivovarna Laško
kot lastnica Radenske in izbrani kupec češka Kofola (lastnica bo postala
skupaj s slovensko podjetniško družino Polič) podpisali prodajno pogodbo za nakup 75,31-odstotnega deleža v družbi Radenska ali za prodajo
3.812.023 delnic družbe Radenska.
Skupina Laško je s prodajo družbe Radenska tako izpolnila zavezo bankam,
opredeljeno v Sporazumu o prestrukturiranju in mirovanju, ki ga je z bankami upnicami podpisala konec aprila 2014, je sporočil Vili Grdadolnik iz
Pivovarne Laško. Prodajna pogodba je
sklenjena pod več odložilnimi pogoji,
ki morajo biti izpolnjeni pred koncem
transakcije. O izpolnitvi vseh odložilnih pogojev iz pogodbe in dokončanju transakcije bo Pivovarna Laško
javnost obveščala v skladu z zakonodajo in borznimi pravili, je še poja-
5. marca 2015 | Vestnik |
so na Deželni banki Slovenije in DUTB
(tam so pristale delnice NKBM), za kar
so pogodbe že podpisane, bo imela
Kofola v lasti 93 odstotkov vseh delnic Radenske.
Lastniki preostalih sedmih odstotkov delnic so večinoma mali delničarji, ki jih je okrog 2700. V skladu z za-
Pivovarna Laško
bo prejela za svoj
75-odstotni delež
okrog 58 milijonov
evrov, od tega mora
Radenski istočasno
povrniti obveznosti
(posojilo) v višini
35 milijonov evrov.
konodajo mora Kofola po 17. marcu
dati prevzemno ponudbo za nakup
preostalih delnic na trgu, in sicer po
isti ceni, torej 13,59 evra za delnico,«
je pojasnil postopek prodaje in nakupa Milan Hojnik, predsednik uprave
Radenske.
Na prvi seji nadzornega sveta bodo
imenovali tudi novo upravo, ko so na
voljo tri možnosti: da bo še naprej
ostal prvi mož Radenske Milan Hojnik, da bodo imenovali veččlansko
upravo ali bodo vodenje Radenske
zaupali povsem novi osebi.
Bernarda B. Peček
Vestnikovi
naročniki
dobijo
Obljubljeno poplačilo petine
dolgov upnikom do leta 2022
S poenostavljeno prisilno poravnavo se
rešuje lastniški kapital na račun upnikov
Pred kratkim je soboško sodišče izdalo sklepa o zavrženju ugovora proti vodenju postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikoma Kapela,
Vinogradništvo in vinarstvo, ter Tovarna močnih krmil (TMK) Črnci. Ugovor
zoper sklep o prisilni poravnavi je vložila upnica Milena Rajk – nekdanja direktorica Kapele. Z izdanim sklepom
je preklican narok, razpisan za tretji
marec.
Upnica Rajkova je v ugovoru navedla, da dolžnika v primeru potrjene
prisilne poravnave ne bosta sposobna izpolniti svojih finančnih obveznosti do upnikov. Prepričana je, da načrt finančnega prestrukturiranja ne
bo izvedljiv, zaradi tega pa bodo pogoji za poplačilo slabši kot v primeru
stečajnega postopka. Prepričana je, da
se postopek prisilne poravnave pelje
z namenom dodatnega oškodovanja
upnikov. Sodišče ugovoru kljub argumentom, ki verjetno vzdržijo, ni ugodilo. Razlog je preprost, Francu Podlesku kot direktorju obeh družb se je
uspelo s povezanimi osebami, tudi
večinskim lastnikom obeh družb, zunajsodno dogovoriti o prestrukturiranju svojih obveznosti, čeprav je navadnim in podrejenim upnikom obljubil
poplačilo petine terjatev v naslednjih
sedmih letih, in to samo glavnice brez
obresti.
Krmila in vino
Franc Podlesek se je s postopkom
poenostavljene prisilne poravnave rešil nadzora nad poslovanjem, saj v tem
postopku ni upravitelja. Upnica Milena
Rajk pa tudi drugi upniki lahko neposredno vložijo predlog za začetek stečajnega postopka, to pa je malo verjetno. Obe družbi skupaj imata 11,3
milijona evrov neporavnanih obveznosti. V Kapeli te znašajo 4,3 milijona evrov, od tega je za 2,5 milijona
evrov nezavarovanih terjatev. Po predlogu poravnave bo od 4,3 milijona
obveznosti družbe Kapela poplačanih
1,6 milijona evrov obveznosti, odpisanih pa bo za 2,7 milijona evrov obveznosti. Načrtovano je celotno poplačilo prednostnih in ločitvenih upnikov
(bank in delavcev za neizplačane plače
in prispevke). Na te obveznosti odpade
okrog 900 tisoč evrov, drugi upniki pa
bodo dobili poplačanih nekaj manj kot
700 tisoč evrov. Obveznosti TMK Črnci
znašajo 7,2 milijona evrov, po prisilni
poravnavi naj bi poplačali 4,8 milijona evrov, odpisanih obveznosti pa je za
2,4 milijona evrov. Prednostni ločitveni
upniki bodo poplačani v višini štiri milijone evrov, nezavarovane terjatve pa
v višini 611 tisoč evrov. Med obveznostmi ene in druge družbe je strukturna
razlika. Velik del prednostnih terjatev
v Kapeli izhaja iz neizplačanih plač in
prispevkov. Bistveno manjša je bančna zadolženost. To je tudi razumljivo, saj je premoženje Kapele omejeno
in se ga je uporabljalo za zastavo pri
najemanju kreditov TMK Črnci. Kapela ima v svoji strukturi nizek lasten delež vinogradov, pretežni del je v lasti
Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov
RS. Ta ima nekaj odprtih terjatev do
Kapele. Večji problem pa je v ohranitvi najemnih pogodb. Glede na lansko
jesen, ko je večina letine ostala v vinogradih in ko se skozi leto ni opravljalo
potrebnih del ali pa v izredno omejenem obsegu, se lahko zgodi, da Kapela
ostane brez vinogradov. Nejasno je, ali
bo imela družba z začetkom poenostavljene prisilne poravnave na razpolago likvidna sredstva za financiranje del
v vinogradih in sanacijo lanske škode.
Brez vina in vinogradov lahko družbi
hitro spodrsne. Brez začetka dela v vinogradih in ohranitve vinogradov bo
iskanje kupca neučinkovito.
Obremenjevanje TMK Črnci z bančnimi krediti je bilo lažje, saj ima družba poleg premoženja v Črncih še celo
vrsto razpršenih naložb tako v tujini
kot doma. Prodaja tega nepremičnega
premoženja naj bi bila dovolj za poplačilo prednostnih in ločitvenih upnikov.
Problem je, da gre za tvegane (Košaki)
in poslovno nezanimive naložbe (silosi
Madžarska). Ravno te naložbe, v katere je Franc Podlesek nosil denar z velikimi vilami, so spravile krovni podjetji v kolaps. Kakor koli obračamo,
vinarstvo je še vedno panoga, ki živi
na robu rentabilnosti. V TMK Črnci je
bilo nekoliko drugače. Šlo je za donosno dejavnost in tudi za znanje, na račun katerega je bila to ena od boljših
mešalnic. Kljub vsemu pa le ni toliko
donosna, da bi se iz tega dalo pokriti
vse obveznosti ne samo družb, ampak
tudi lastnikov. Hkrati gre za kapitalsko
izredno zahtevno dejavnost, ki zahteva
vsaj dvakrat letno ob nakupu surovin
veliko likvidnih sredstev, ki ostanejo
vezana v zalogah vsaj dobro leto. Mogoča bi bila sprotna nabava surovin,
vendar bi tovrstno početje zmanjšalo
donos proizvodnje, in to se je tudi zgodilo, ko Črnci jeseni 2013 silosov niso
več mogli napolniti s koruzo.
J. Votek
Bioplinarna Gjerkeš
Po osebnem stečaju si je Branko Gjerkeš premislil
Se bo poleg Družbe za upravljanje terjatev bank med upniki pojavil še Kolar – Razkrito bo marsikatero ozadje v bioplinski verigi
Prejšnji mesec je Okrožno sodišče v
Murski Soboti začelo postopek osebnega stečaja podjetnika oziroma zasebnika Bioplin Gjerkeš, proizvodnja
in distribucija energije, Branko Gjerkeš, s. p., Dobrovnik. Že po dobrem
tednu si je Branko Gjerkeš premislil
in poskušal stečaj prekvalificirati v
prisilno poravnavo, vendar ga je sodišče zavrnilo.
S stečajem Gjerkeša je padla še
ena od zunanjih trdnjav bioplinskega imperija Keter Organice oziroma Marjana Kolarja & co. Ta je s
svojimi partnerji, med drugim tudi
z ženo znanega odvetnika Francija
Matoza, začel graditi sistem bioplinarn na dveh ravneh. Del investicij
je potekal v lastni režiji »koncerna«,
najbolj znani sta bioplinarna v Vučji
vasi in nedokončana betonska lupina v Lendavi. Druga raven pa so bili
sateliti – gre za zasebne investitorje, ki so gradili bioplinarne na ključ.
Keter Organica je poskrbela za celotno naložbo od izvedbe do financiranja. Zasebni investitorji so podpisali
le jamstva za vračanje najetih kreditov. Branko Gjerkeš je bil v tej piramidni igri izredno visoko, pa se mu
kljub temu ni izšlo.
Poleg gradnje bioplinarne v Dobrovniku je bil eden od tesnejših
»strokovnih sodelavcev« Marjana Kolarja, saj je bil na simpozijih o bioplinu eden od strokovnih predavateljev.
Aktiven je bil celo v nekem mednarodnem projektu. Predviden je bil za
enega od investitorjev v bioplinarno
na Kozini, ki je zaradi odpora prebi-
valcev na srečo niso zgradili. Dobrovniška je ena redkih, ki ji je uspelo
pridobiti okoljevarstveno soglasje, in
to kljub dvomljivi vsebnosti surovin,
ki jih je predelovala. Po elegantnem
razhodu menedžerske skupine Keter
Organice in temeljiti »reorganizaciji« skupine, ki ne uporablja več imena Keter Organica, so začeli odpadati
zunanji sateliti. Po dveh dvomljivih
prisilnih poravnavah se je zdaj zgodil drugi stečaj. Branko Gjerkeš se je
odločil za osebni stečaj. Po vloženem
predlogu in oklicanem stečaju pa si
je očitno premislil in na sodišču poskušal s predlogom za prisilno poravnavo. Sodišče je predlog zavrnilo. S
prisilno poravnavo bi si poskušal dobiti nekaj časa in z najemnimi pogodbami bi še naprej izčrpavali, kar se
še da izčrpati iz dobrovniške bioplinarne. Dejstvo je, da Branko Gjerkeš
svojih 14,9 milijona evrov kreditnih
obveznosti ni poravnaval. Iz DUTB
so nam pred kratkim sporočili, da
bioplinarna kmetov, katerih terjatve
so pristale na DUTB, ni redno vračala kreditov ali ni plačala niti enega
obroka kredita.
Gjerkeševi krediti so bili zavarovani s premoženjem bioplinarne
in osebnim premoženjem – stanovanjska hiša in kmetijska zemljišča,
ki jih je nekoč obdeloval. Gjerkeš je
bil pred velikim bioplinskim poslom
eden od večjih živinorejcev v Pomurju. Zastavljena so zazidljiva zemljišča
in na koncu je bil kredit v višini 170
tisoč evrov iz leta 2013 že zavarovan
s terjatvami bioplinarne za prodano
energijo. Nesorazmerno visok delež
kreditov, glede na vrednost investicije, je sumljiv DUTB, ki je začela v
sodelovanju z Nacionalnim preiskovalnim uradom interno preiskavo o
sumljivih poslih.
S tega vidika bo zgodba osebnega
stečaja Branka Gjerkeša razkrila marsikatero ozadje v bioplinski verigi.
DUTB je iskal kupce za terjatve bioplinarn, vendar, kot kaže, neuspešno.
Zagotovo se bodo med upniki pojavila podjetja Marjana Kolarja. Že v
postopkih prisilne poravnave ene od
bioplinarn in stečaja druge se je pokazalo, da so imeli vsi kljub visokim
kreditom še naprej odprte velike obveznosti do »inženiring hiše« Keter
Organice.
J. Votek
6
kmetijstvo
| Vestnik | 5. marca 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja
Lanske subvencije na računih kmetov,
letošnje že po novih pravilih
Dve tretjini izplačanih sredstev za neposredna plačila, tretjina za naložbe, zavarovanja in odpravo posledic suše
V lanskem letu je bilo za ukrepe skupne kmetijske politike izplačanih
300,6 milijona evrov, od tega 45,1 milijona slovenskih in 255,5 milijona
evropskih sredstev. Za neposredna
plačila in kmetijsko-okoljske ukrepe
OMD in KOP je bilo izplačanih 209,5
milijona evrov. Za investicijske ukrepe
razvoja podeželja pa je bilo izplačanih
91,1 milijona evrov.
Podrobnejši pregled izplačil je podoben plačilom v prejšnjih letih, saj
je šlo za programsko politiko, potrjeno za zadnjih sedem let. Največji delež sredstev je namenjen za izplačila,
imenovana EKO 0, in sicer za površine je bilo izplačanih 127,9 milijona, za
govedo pa 6,5 milijona evrov. V kmetijsko-okoljskih ukrepih je bilo za
omejene dejavnike pridelave (OMD)
izplačanih 27,7 milijona in za kmetijsko-okoljske programe (KOP) 39,1 mi-
lijona evrov. Iz skupne ovojnice so šla
sredstva za zgodnje upokojevanje v višini 2,2 milijona in za tehnično pomoč
1,8 milijona evrov. Drug vsebinsko pomemben sklop je program razvoja podeželja (PRP) za izvajanje prve, tretje
in četrte osi razvoja. Zanj je bilo namenjenih 73,3 milijona evrov. V okviru tega ukrepa je bilo največ namenjeno ribištvu, in sicer 7,7 milijona, za
ukrepe vinarstva je šlo 4,3, za sofinanciranje zavarovalnih premij 4,1 in odpravljanje posledic suše 5,3 milijona
evrov. Vse druge postavke so bistveno nižje in pomenijo posredno pomoč
kmetijstvu – ukrepi promocije in šolsko sadje.
Zavarovalne premije
Zanimiva postavka, financirana iz
PRP, je sofinanciranje zavarovalnih
premij posevkov in živali. Agencija
je prejela 137 zbirnih vlog za 13.400
upravičencev, na podlagi teh je bilo
zavarovalnicam izplačanih 4,1 milijona evrov. Zavarovalne premije za
zavarovanje kmetijske proizvodnje
se sofinancirajo iz programa PRP. To
pomeni, da je pretežni del za financiranje ukrepa zagotovljen iz evropske
blagajne in je za domačo proračunsko
blagajno minimalna obremenitev. Po
sprejetju letošnje uredbe o znižanju
državnega sofinanciranja zavarovalne
premije s prejšnjih 40 na letošnjih 20
odstotkov je to zato nekoliko nerazumljivo, če že ne čudno. Na račun nižjega sofinanciranja zavarovalnih premij
državni proračun ne bo privarčeval
pomembnega zneska, saj je prispeval
k subvencioniranju zavarovalnih premij le 615 tisoč evrov. Z znižanjem višine sofinanciranja zavarovanj se zne-
vanje razlik znotraj kmetijstva. Poudarjen je trajnostni razvoj kmetijstva, ki podobno kot PRP omogoča,
da se del sredstev namenja posameznim področjem. Zelena komponenta je obvezna. Na voljo so še podpore
za mlade kmete in proizvodno vezane
podpore za pridelavo strnih žit, mleko v gorskih predelih, rejo govedi, za
zelenjadnice in beljakovinske rastline.
Uvaja se shema za male kmete. Izpostaviti je treba, da po novem velja nov
minimalni pogoj vključevanja v prejemanje neposrednih plačil. Kmet, ki
se želi vključiti, mora imeti vsaj hektar upravičenih kmetijskih zemljišč.
S to omejitvijo izgublja Prekmurje, ki
je zaradi madžarske jurisdikcije med
drugo svetovno vojno in zaradi prevladujoče grofovske posesti še vedno
omejeno na majhno posest. Vloge za
omenjene sheme so sestavni del zbir-
preusmeritev in izvajanje ekološkega
kmetovanja. Spremembe so pri ukrepu OMD, za katerega se bodo plačila
postopoma zniževala.
Dobrobit živali
Ukrep za dobrobit živali (DŽ) je naprej na voljo prašičerejcem. O uredbi
za DŽ smo podrobneje pisali. Ukrep
po svoji vsebini ni sporen. Sporni so
vstopni pogoji, saj še vedno ohranja
visok prag za vstop. Poleg tega se bo
po uredbi začel izvajati komaj prvega maja letos. To je diskriminatorno
v odnosu na vse druge ukrepe, ki se
financirajo iz PRP in veljajo za celo
leto, in to kljub temu, da je bil program potrjen sredi februarja. Na ministrstvu tako pojasnjujejo svojo odločitev: »V skladu s 33. členom Uredbe
1305/2013/EU je trajanje obveznosti za
HIBRIDI KORUZE
V LETU 2015
RGT C H AV OX X
R G T E X X C L U S I V N ovo
RGT F IX X IF
R G T F R I E DRI XX
RGT G E OX X N o v o
R G T P H I L E A XX
ZELO ZGODE N HIBRI D Z O D LI Č NO
PR E BAVLJIVOSTJO SI LA ŽE
H Ite r MLaD oS tnI r a Zvo j –
H IBr ID, P rIMe re n Za P oZne Set ve
u nIve rZa Le n HIBrI D
( Z R NJE , SILAŽA, BIO MET A N)
NA J NI ŽJ A VSE B N O ST
MI ko t o kSI no v
D o ko nC a P re I Z k u Š e n
I n P r ever j en
Z MoG Lj Ivo S t B re Z M e ja
R G T S H E XXP I R
RGT MAX X AL IA
SI LA ŽA + BI O M E T A N
Pr oDuktIve n, ZaneSLj I v ,
EKONOMIČE N
ZMa G ov aL e C
v Pr IDe L k u
RGT S IX X T U S N o v o
20 14
en oStave n Za P rI D eL a vo
SUHE GA ZRN JA IN SI LA ŽE
RGT V OL U MIX X N o v o
H Itr o Do najvIŠj I H
PRIDE LKOV SILAŽE
RGT E X X OT IK A N o v o
ZA P R IDE LAVO SILAŽ E
v Stre SnIH r aZMer a H
RGT AX X E N T U S
ZG ODN JA SE TE V, Z G O D NJ A ŽET EV
R G T F E R A R I XX
fotografija nataša juhnov
R G T R O X XY
sek državne udeležbe prepolovi, s tem
pa tudi delež evropskega denarja za ta
namen. Za kaj se bo uporabil evropski denar, prihranjen na račun zavarovalnih premij, iz novega PRP ni jasno razvidno.
HI Br I D Za I n t e n Z I v n e
Ž I VI NO R EJ C E
R G T T E X X EL H2O
Z a D oSe Ga nje n a jv I Š jI H
P r I D eLko v Z rn ja v S t re S n I H
r a Z Mer a H
R G T M E M O XX
HI Br I D , kI SL eD I Z a D n jI M
t r enD oM v P r I D eL a v I k o ru Z e
RGT F IS IX X H 2 O
ko Str e S P oS tan e neZ na nka
Hibridi koruze RAGT izstopajo po svoji
zanesljivosti in produktivnosti.
Več o hibridih koruze na www.semenarna.si
Strokovno S vetovanje
na terenu:
Dušan Ozvatič,
031 804 975
ZA NAROČILA POKLIČITE:
Stanislav Hajdinjak,
031 848 965
Naše seme - vaš uspeh!
Semenarna Ljubljana, d.d., Dolenjska c. 242, 1000 Ljubljana, www.semenarna.si
VESTNIK 104,5 x 245 + 3 mm KORUZA Semenarna Ljubljana.indd 1
Njive ne spreminjajo svoje podobe. Spremenila sta se pogled na njive in vrednotenje tega, kar na njih pridelamo.
D o ka Za na Pro D u k t I v n o S t
I n Z a neSLj I v o S t
Nova kmetijska politika,
novi ukrepi, nove vloge
V letošnjem letu je stopila v veljavo reforma skupne kmetijske politike. Z njo sta povezani tudi velikost in
delitev finančne pogače med kmete v
naslednjih sedmih letih. V torek se je
začelo vlaganje zbirnih vlog za neposredna plačila za ukrepe kmetijskookoljsko-podnebnih plačil (KOPOP),
ekološkega kmetijstva, za plačila območjem z naravnimi ali drugimi omejitvami (OMD) in plačila za dobrobit
živali (DŽ). Vsi upravičenci morajo po
že ustaljeni praksi zbirne vloge oddati do šestega maja. Zamudniki imajo možnost oddati vlogo od sedmega
maja do prvega junija, vendar se za
vsak dan zamude izplačila zahtevkov
znižajo pri plačilnih pravicah za tri in
pri drugih zahtevkih za odstotek.
Neposredna plačila ostajajo dohodkovna podpora kmetom. Osrednja shema, poudarjajo pri agenciji,
ostaja proizvodno nevezana shema
osnovnega plačila, ki deluje v obliki
plačilnih pravic in pomeni zmanjše-
20.2.2015 7:12:43
ne vloge. Kmetje, ki se bodo odločili
za vstop v shemo za male kmete, to
lahko potrdijo do 15. oktobra.
Plačilne pravice iz sheme enotnega
plačila so nehale veljati konec lanskega leta. Te se bodo v okviru osnovnega plačila delile na novo. Za dodelitev
plačilnih pravic je treba oddati vlogo v letošnjem letu in enako vlogo za
aktiviranje in izplačilo plačilnih pravic, ki bodo dodeljene. Od leta 2016
bo dodelitev plačilnih pravic mogoča
iz nacionalne rezerve. Skupaj z vlogo
za dodelitev in aktiviranje plačilnih
pravic bo treba oddati vlogo za plačilo za zeleno komponento. Uveljavljala se bodo lahko tudi plačila za mlade
kmete ali vstop v shemo za male kmete, vendar ta ukrep ni na voljo tistim,
ki bodo v letošnjem letu uveljavljali le
proizvodno vezane podpore.
Za vključitev v KOPOP mora kmetijsko gospodarstvo izpolnjevati že
znane pogoje. Na dan oddaje zbirne
vloge mora imeti izdelan program aktivnosti (PA) za izvajanje ukrepa. Ob
izdelanem PA bo upravičenec moral
opraviti letni program usposabljanja,
uporabiti storitev kmetijskega svetovanja najmanj enkrat letno in voditi evidence o vseh delovnih opravilih in ne bo smel uporabljati blata
komunalnih čistilnih naprav. Ukrep
ekološkega kmetovanja je samostojen, podpore pa bodo dodeljene za
ukrep Dobrobit živali (DŽ) najmanj
eno leto in se lahko podaljša. Ker pa
je vstopni pogoj za ukrep DŽ poleg
števila prašičev tudi izdelan program
DŽ, je bilo treba trajanje obveznosti
skrajšati, saj mora biti program DŽ
izdelan pred začetkom trajanja obveznosti. V skladu z Uredbo o ukrepu
Dobrobit živali iz Programa razvoja
podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2015 (Uradni
list RS št. 8/2014) je trajanje obveznosti za ukrep DŽ skrajšano na 8 mesecev, zato bo tudi višina plačil za ukrep
DŽ v letu 2015 znižana za 4/12. Vzrok
za to skrajšanje je izbira izvajalca svetovanj. Program DŽ namreč izdelajo
izvajalci svetovanj, ki bodo izbrani na
podlagi javnega naročila v skladu z
Uredbo o ukrepih prenosa znanja in
svetovanja iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2014–2020 (ki jo je včeraj sprejela vlada). Javno naročilo je že objavljeno na
portalu javnih naročil, tako da pričakujemo, da bo lahko pogodba z izbranim izvajalcem, ob upoštevanju vseh
rokov v postopku javnega naročanja,
podpisana konec marca oziroma v začetku aprila.
MKGP je ponovno preučilo možnosti za spremembo začetka trajanja obveznosti. Vendar formalnopravno to
žal ni mogoče.«
J. Votek
gospodarstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
5. marca 2015 | Vestnik |
7
Zakopani strupi petišovskega plinskega polja ali komu je v interesu njihov izkop
Odkrite in zamolčane nepravilnosti
se bodo kupcu drago plačale
Prepoved spornega postopka bi pomenila, da Petrolu ni treba vlagati štirih milijonov evrov in ne zagotoviti osemdeset delovnih mest
V času, ko okoljevarstveniki stopnjujejo
pritisk in zahtevajo ustavitev postopkov
za nadaljnje izkoriščanje plina na plinskem polju v Petišovcih, kar pripravljata Petrol Geoterm in angleška družbe
Ascent, se je pozornost javnosti usmerila na dva dogodka, povezana z naftnima vrtinama Pt-95 ter Pt-96 pri Čentibi.
Najprej so javnost vznemirile navedbe v
dnevnem časopisu, da naj bi leta 2006
med postopkom sanacije vrtin Pt-95 in
Pt-39 tu zakopali tudi več ton snovi, med
njimi tudi strupenih, ki so jih uporabljali pri rudarskih postopkih, kmalu za tem
pa so po svetovnem spletu zaokrožili še
posnetki o brbotajoči vodi po dežju in
prižiganju plamena nad zemljo, kar vse
naj bi kazalo na uhajanje plina iz bližnje
vrtine Pt-96 oziroma plinovoda, ki poteka od tu do centralne plinske postaje.
Stekla je bliskovita akcija vseh, ki so dolžni poskrbeti za varnost ljudi in okolja,
hkrati pa tudi postopki za ugotavljanje
in dokazovanje, kaj se je zgodilo in kdo
je za to odgovoren. In zdaj, ko je učinek
šokantnih novic nekoliko popustil, je namreč postalo pomembno samo še dvoje:
kaj je zakopano in ali gre res za kemikalije ter kdo je za to odgovoren. Okrog
tega se bo namreč v prihodnje pletla vsa
zgodba, v katero so že zagrizli tudi kriminalisti, po naročilu Nafte Geoterm pa
je na odrejenih mestih vzorce vode in zemlje odvzel tudi Nacionalni laboratorij
za zdravje, okolje in hrano iz Maribora,
in sicer vzorce zemlje in vode na degradiranem zemljišču nedaleč od centralne
plinske postaje ter ob vrtini Pt-96, kjer
so odvzeli tudi vzorce vode. Prav tako je
slišati, da naj bi okoljski inšpektor kmalu odredil odkop zakopanega materiala
pri omenjenih vrtinah. Direktor družbe
Petrol Geoterm Miran Jug je v izjavi za
medije povedal, da bi bil morebiten odkop tudi v njihovem interesu, in dopustil teoretično možnost, da bi plin uhajal iz plinovoda, ki vodi od vrtine Pt-96,
ki naj bi bila še delujoča, do centralne
plinske postaje, omenil pa je tudi možnost, da bi zaradi prostega dostopa do
vrtin in spornega zemljišča kdo kaj tudi
podtaknil. Poudaril je še, da so v podjetju zadevo glede zakopanih kemikalij začeli raziskovati že lani, ko so decembra
prejeli prijavo, vendar po pregledani dokumentaciji in izjavah delavcev, ki so bili
v podjetju takrat zaposleni, niso odkrili
nič spornega.
Trije betonski čepi v vrtini, ki
pa je še vedno delujoča?
Sanacija večinoma opuščenih vrtin
in rudarskih objektov za pridobivanje
ogljikovodikov je potekala z državnim
denarjem od leta 1999 do 2011, v poročilu o opravljenem delu pa je navedeno, da je v tem obdobju Nafta Geoterm
opravila ekološko in tehnično sanacijo
205 vrtin, 59 kilometrov plinovodov in
naftovodov, 26 zbirnih in razdelilnih postaj ter sanacijo nekaj izlivnih jam, kjer
so zbirali izplake od izpiranja vrtin. Po
javno dostopnih podatkih je bila omenjena sporna vrtina Pt-39 sanirana leta
2000, šest let pozneje pa še druga sporna vrtina Pt-95, sanacija prve naj bi stala
dobrih 13 tisoč evrov in druge skoraj petdeset tisoč evrov. V končnem poročilu o
izvedenih delih pri nobeni od omenjenih
vrtin ni navedena nobena opomba, zanimivo pa je morda to, da je sanacija vrtine
Pt-95 potekala v letu, ko je zaradi prijave v javnosti odmevalo odkritje izlivne
jame pri opuščeni vrtini MRT-1 v Žitkovcih, kamor so vozili izplake, ki so nastajale pri sanaciji vrtine Dv-1 v Dolgi vasi.
Opravljene analize vode in mulja so pokazale na kritično vsebnost ogljikovodikov v laguni, opozorilno preseganje vrednosti bakra, cinka in živega srebra ter
kritično preseganje kroma. V obeh odvzetih vzorcih vode so odkrili tudi koncentracijo aluminija, fosforja, organskih
snovi, ogljikovodikov in preseganje mejnih vrednosti lahkohlapnih aromatskih
ogljikovodikov (BTX), vzorca pa sta bila
tudi močno zasoljena. Podzemna voda ni
bila onesnažena.
O sanaciji vrtine Pt-96, ki naj bi bila po
izjavah odgovornih še vedno delujoča,
pa je zapisano, da je bila opravljena leta
2011 v vrednosti skoraj 60 tisoč evrov, da
je bila vrtina prečiščena, vanjo pa so bili
položeni cementni čepi v treh intervalih oziroma ravneh. Opravljen naj bi bil
tudi preizkus hermetičnosti čepov do
tlaka 60 barov. Kot je zapisano v poročilu, naj bi bila opravljena tudi sanacija
oziroma zacementiranje cevovodov, tudi
od omenjene vrtine do centralne plinske
postaje, denar pa naj bi zmanjkal predvsem za sanacijo izlivnih jam, med drugim tudi za izlivno jamo pri vrtini Pt-1,
ki je ob avtocesti Maribor–Pince, ter za
omenjeno jamo pri vrtini MRT-1 v Žitkovcih. To pa so informacije, ki se – če
so popolne in resnične – zelo razlikujejo
od informacij, da gre za delujočo vrtino
Pt-96 in morebitno uhajanje plina iz cevovoda, ki je speljan od tu do centralne
plinske postaje, prav tako pa tudi od izjave direktorja Mirana Juga, da je to lahko
povezano z dotrajano infrastrukturo, ki
jo je z nakupom Nafte Geoterm podedoval Petrol Geoterm.
Odkrite nepravilnosti
se plačujejo z deležem
v Geoenergu
Čeprav je videti, da je v ospredju vsega
dogajanja interes varovati okolje – tako
protestnikov, ki nasprotujejo izkoriščanju plinskega polja, kot družbe Petrol
Geoterm –, nastajajo v zgodbi razpoke,
ki odstirajo ne le navzkrižje informacij,
ampak tudi različne interese. Dogodke
postavlja v neko povsem novo luč dejstvo, da je odkrivanje kakršnih koli zamolčanih nepravilnosti, povezanih s
preteklostjo Nafte Geoterm, ki jo je Petrol kupil maja 2013, tudi drugače v velikem interesu kupca. Nafta Lendava je
namreč jamčila Petrolu za nakup Nafte
Geoterm s svojim lastniškim deležem v
družbi Geoenergo (polovična lastnika
sta Nafta Lendava in Petrol) v vrednosti
četrtine kupnine. Ta je znašala 1,8 milijona evrov. Geoenergo je namreč nosilec rudarske pravice za raziskave, pridobivanje mineralnih snovi in koncesijske
pogodbe, ima pa tudi izključno pravico
za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin na pridobivalnem območju
murske depresije. In kot pomembno dejstvo v takratnem urejanju odnosov med
prodajalcem in kupcem Nafte Geoterm
je bilo poudarjeno, da rudarska pravica
in koncesija nista bili preneseni na Nafto Geoterm. Polovično lastništvo Nafte Lendava v družbi Geoenergo je torej
zelo pomembno in prav zaradi tega Nafto Lendava še vedno »umetno« držijo pri
življenju oziroma zanjo ni bil objavljen
stečaj, čeprav je že zdavnaj postala insolventna, štiri delavke, ki so še ostale zaposlene v tej krovni družbi, pa že od avgusta niso prejele plače in so bile prisiljene
same dati odpoved delovnega razmerja,
zadnja delavka prav pred kratkim.
Rudarski postopek del trgovine
pri prodaji Nafte Geoterm
Seveda pa ne moremo spregledati
tudi naslednjega logičnega vprašanja,
in sicer, kako je z izpolnjevanjem drugih
pogojev razen kupnine, ki so bili s pogodbo naloženi Petrolu kot kupcu Nafte Geoterm in zaradi katerih je tudi bil
izbran kot najugodnejši ponudnik? Do
julija letos bi moral izvesti investicije v
višini najmanj štiri milijone evrov (kar
bi lahko bila nova centralna plinska postaja), od tega do konca lanskega leta v
višini 1,5 milijona evrov. V primeru, da
kupec tega ne izpolni, mora prodajalcu,
to pa je Nafta Petrochem v stečaju, plačati pet odstotkov neizvršenih naložb za
vsako začeto leto zamude. Kupec pa ni
dolžen plačati pogodbene kazni, če obveznosti ni mogel izpolniti zaradi ukrepov oblastnih organov, ki jih v času sklenitve pogodbe ni bilo mogoče predvideti
(na primer prepoved uporabe nekaterih
rudarskih tehnik, ki so bile ob sklenitvi
pogodbe dovoljene). Drugi pogoj so bile
dodatne zaposlitve. Do konca leta 2014
bi moralo imeti podjetje Petrol Geoterm
ob 70 redno zaposlenih še deset novih
delavcev, za vsakega manjkajočega delavca pa bi moralo plačati mesečno 500
evrov pogodbene kazni, razen če bi oblastni organi prepovedali uporabo rudarskih tehnik, ki so bile dovoljene ob sklenitvi pogodbe.
Torej, če bi država oziroma oblastni
organ sledil zahtevam civilne iniciative in preprečil načrtovano izkoriščanje plinskega polja oziroma prepovedal
uporabo sporne rudarske tehnike, bi to
pomenilo, da Petrolu ni treba izpolniti
vseh dodatnih pogojev iz pogodbe.
Zebanec je blizu
Kaj bi takšen scenarij pomenil za nadaljevanje petišovske plinske zgodbe?
Kako bi se na to odzvali angleški vlagatelji in tudi Petrol? Nobena zgodba, v
kateri je posredi velik denar ali interes
kapitala, se tudi v primeru, da bi prišlo
do prepovedi sporne rudarske tehnike,
ne more končati z ugotovitvijo, da je konec, ampak mora imeti nadaljevanje. In
v katero smer bi lahko šlo? Morda v smeri ugotavljanja uporabnosti obstoječih in
že saniranih vrtin, kakor so v program sanacije vrtin zapisali strokovnjaki? Zaradi
ugodnih geološko-tehnoloških lastnosti,
ugodnih fizikalno-kemičnih lastnosti slojev ali primernega tehničnega stanja vrtin so vrtine po sanaciji uporabne še za
nadaljnje pridobivanje ogljikovodikov,
podzemno skladiščenje zemeljskega plina, pridobivanje zemeljskega plina iz ležišč premoga, pridobivanje termalnih
in termo-mineralnih vod, pridobivanje
pitnih in tehnoloških vod, skladiščenje
odpadnih naftnih fluidov in skladiščenje
CO2. In če se ob vsem ozremo še čez mejo
na bližnje Medžimurje – naftna družba
Ina, ki je v lasti madžarske naftne družbe MOL, tam pospešeno raziskuje vrtine
za črpanje plina, ki naj bi ga začeli pridobivati še letos, in sicer na plinskih poljih Vučkovec, Vukanovec in Zebanec.
Stari delavci Nafte pa še pomnijo, da so
v času, ko so bili še v skupnem podjetju
Ina, za petrokemično proizvodnjo in proizvodnjo metanola v Lendavi plin dobivali prav iz Zebanca, ker je bil bolj čist kot
plin s petišovskega plinskega polja.
Majda Horvat
8
(iz)brano
| Vestnik | 5. marca 2015
Občina odgovarja:
Odločitev
o Mačku je
povsem primerna
Kot je znano, je Marjan Maček,
finančni direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota in novi član
nadzornega sveta Komunale, obtožen, da je ravnal nezakonito pri
obračunavanju bolnišničnih storitev in da je zaradi njegovih navodil podrejenim uslužbencem
bolnišnica oškodovala Zavod za
zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Državna tožilka Desanka Novak je Mačka obtožila
kaznivega dejanja po petem in
tretjem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika. Ta člen se
nanaša na zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, govori
pa o kaznovanju z zaporom do
osmih let. Novakova je v obtožnici zapisala, da je finančni direktor bolnišnice prestopil prag
zakonitega ravnanja, ko je v začetku januarja 2012 administrativnim delavcem bolnišničnih
oddelkov po telefonu naročil,
naj ambulantne primere obravnave bolnikov v decembru 2011
spremenijo v bolnišnične. Torej
so za bolnika, ki so ga oskrbeli v
enem dnevu in poslali domov, zavarovalnici zaračunali, kot da je
bil tam hospitaliziran. S fiktivnimi računi je bil, kot izhaja iz obtožnice, ZZZS oškodovan za skoraj 140 tisoč evrov.
Za izjavo smo zaprosili župana Aleksandra Jevška, ki se je v
svoji pretekli poklicni karieri in
v volilnem boju zavzemal za visoke etične in druge standarde,
zdaj pa je mestna občina v nadzorni svet Komunale imenovala
gospodarstvenika, ki je v kazenskem postopku. »Na Mestni občini Murska Sobota spoštujemo načelo domnevne nedolžnosti, ki se
varuje kot najvišja ustavna pravica. Marjan Maček ima bogate in
večletne delovne izkušnje pri gospodarjenju in finančnem upravljanju gospodarskih in negospodarskih družb. Bil je član organov
vodenja in član organov nadzora v večjih gospodarskih družbah. Je aktiven član Združenja
poslovnih finančnikov Slovenije
ter strokovni predavatelj na področju financ in računovodstva. Glede na to, da je izpolnjeval tudi
zakonske pogoje za imenovanje v
nadzorni svet, menimo, da je bila
odločitev o imenovanju povsem
primerna in utemeljena.«
Sicer zakon o gospodarskih
družbah določa, da je lahko za
člana organa nadzora imenovana vsaka poslovno sposobna fizična oseba, razen osebe, ki je že
članica drugega organa vodenja
ali nadzora te družbe, osebe, ki je
bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje
in socialno varnost, zoper pravni
promet, zoper premoženje, zoper
okolje, prostor in naravne dobrine. Ta oseba ne sme biti članica
organa vodenja ali nadzora pet let
od pravnomočnosti sodbe in dve
leti po prestani zaporni kazni. A. B.
www.vestnik.si | e: [email protected]
Soboška Komunala z novim vodstvom
Vtis, da so bile zadeve glede
imenovanja dogovorjene prej
Ne morejo delovati po načelu, da je cena komunalne košarice nizka, če za to ni osnove
Direktorsko mesto javnega podjetja
Komunala je s prvim marcem zasedel Tadej Ružič, nekdanji direktor in
predsednik uprave družbe SGP Pomgrad. Na predstavitvi novega vodstva
podjetja je vršilec dolžnosti direktorja občinske uprave Srečko Đurov spet
poudaril mnenje mestne uprave, da
morajo podjetja voditi gospodarstveniki in ne politika. Kot je znano, je bila
Komunala v preteklosti večkrat talec
obračunavanj med političnimi strujami v lokalni politiki. Tudi tokrat se zaradi hitrosti postopkov od razpisa za
nadzornike soboškega javnega podjetja do imenovanja njegovega direktorja zdi, da so bila imenovanja dogovorjena predvsem na politični ravni.
Časa za prijavo na razpis za nadzornike podjetja, ki je bil objavljen 11. februarja, je bilo samo teden dni, člani
nadzornega sveta pa so že na prvi seji
25. februarja, le dva dni potem, ko je
občinski oddelek za finance izdal sklep
o njihovem imenovanju, postavili novega direktorja, kar daje vtis, da so bile
zadeve glede imenovanja tako nadzor-
nega sveta kot odstopa starega direktorja in imenovanja novega vnaprej
dogovorjene. Sprememba članov nadzornega sveta je bila izvedena na podlagi novega odloka o ustanovitvi javnega podjetja, ki so ga mestni svetniki
potrdili na februarski seji in s katerim
se je število članov nadzornega sveta
znižalo na tri, njihovo imenovanje pa
je prešlo v pristojnost »za finance pristojnega organa mestne občine«.
BOLJŠA STRAN SPLETA
fotografija nataša juhnov
Vršilca dolžnosti direktorja soboške
občinske uprave Srečka Đurova, sicer
člana Socialnih demokratov, smo povprašali, ali meni, da bodo ta dejstva
vzrok za nove politične spore, ki bodo
oteževali delo javnega podjetja v prihodnosti. Odgovor je bil: »Komunala
je preveč pomembno podjetje, da bi
ga prepustili prostemu teku. Ugotavljamo, da je mogoče delovanje javnega podjetja racionalizirati in najti dodatne prihranke. To je predvsem
stvar novega vodstva, za katerega verjamem, da bo te rezerve našlo. Ne moremo delovati po načelu, da je cena
komunalne košarice nizka, potem pa
občina vsako leto plačuje pol milijona razlike, saj na koncu potem spet
plačajo občani.« Od leta 2009 do leta
2012 je občina za pokrivanje izgub Komunale in Vodovoda namenila skoraj
tri milijone evrov, v letošnjem letu pa
bo za leti 2013 in 2014 plačala še dodaten milijon evrov.
Novi predsednik nadzornega sveta Komunale je Matjaž Durič, ki je sicer direktor podjetja Panvita Ekoteh,
Tadej Ružič, novi direktor soboške Komunale
neko pravo predstavo o funkcioniranju nekoga.
Krmarjenje med političnimi interesi
Ravno v času vašega imenovanja
smo v medijih spremljali zgodbo
o obtožbah SDS, kjer trdijo, da je
prejšnje vodstvo Komunale zavajalo mestni svet in mestno upravo ter
neupravičeno doseglo dvig cen vodarine, omrežnine in ceno izvajanja
javne službe. Imate že toliko vpogleda, da bi to komentirali?
Nekdanji predsednik uprave Pomgrada sedel na vroč direktorski stol – Številke dajejo pravo predstavo
Tadej Ružič
od ponedeljka
vodi soboško
Komunalo:
»Številke so tiste,
ki dajejo pravo
predstavo.«
»Z mojega vidika je tudi Komunala
gospodarska družba kot vse druge,« je
po imenovanju za direktorja javnega
podjetja v Murski Soboti povedal Tadej Ružič, nekdanji direktor in predsednik uprave Pomgrada, ki je v preteklem letu deloval tudi v lendavskem
Varisu. »Poleg javne službe izvaja Komunala tudi komercialno dejavnost,
ki je zelo pomembna. Če pri javnem
delu prihodke določajo predpisi, pa
je komercialni del tisti, ki lahko naredi to družbo bolj ali manj uspešno,«
meni Ružič, ki se je po lastnih besedah doslej z delovanjem Komunale
srečeval predvsem kot občan. »To navsezadnje ni slabo, saj imam pogled iz
drugega zornega kota, in to kot uporabnik teh storitev.«
fotografija
nataša juhnov
ne bi smelo biti velikih razlik, saj, kot
pravim, je javni del – opravljanje gospodarskih javnih služb – določen s
predpisi, kjer je matematika vnaprej
znana, komercialni del pa je tisti, kjer
se da marsikaj postoriti. Tudi na javnem delu se da na strani stroškov zadeve preveriti, prepričan sem, da tudi
racionalizirati.
V nekem pogledu ste sedli na najbolj vroč stol v občini v tem trenutku, saj delovanje Komunale
spremljajo tudi politični spopadi.
Direktor javnega podjetja je ves
čas tarča očitkov, da ga je nastavila neka politična opcija, verjetno
bodo marsikatero vašo potezo ocenjevali tudi s tega vidika. Kako se
boste spoprijeli s tem?
Po dolgoletnem delu v zasebnih
družbah zdaj prevzemate največje
javno podjetje v občini, ali vidite v
tem kakšne razlike, ki jih bo treba
upoštevati pri vodenju podjetja?
To je možno, gre za neke realne
domneve, da bodo taki očitki, vendar
sem tudi zaradi svoje kariere znan kot
človek, ki se ni nikoli politično udejstvoval, nisem član nobene politične
stranke, na prvem mestu mi je bil vedno posel. Tem očitkom se bo verjetno težko izogniti, jaz bi rad, da številke pričajo o mojem delu in delu
mojih prihodnjih sodelavcev, kot je
bilo tudi v Pomgradu, saj z ekonomskega vidika so številke tiste, ki dajejo
Nedvomno je to sfera, v kateri doslej še nisem deloval, saj se uporabljajo javne storitve in navsezadnje
se za plačevanje teh storitev uporabljajo skupna sredstva, torej javni denar. To prinaša nekatere posebnosti v
delovanju, z ekonomskega vidika pa
barometer
(iz)brano
www.vestnik.si | e: [email protected]
Ne, delati sem namreč začel šele v
ponedeljek. Vsi pa se moramo zavedati, ne glede na ta primer, da so nekatere metodologije narejene po formulah
in so številke znane. Neka infrastruktura v okolju ima svojo ceno, ravno
tako vzdrževanje, na neki »input« se
lahko izračuna cena, ki jo morajo plačati občani ali proračun. Treba je v relativnem smislu pogledati, koliko podobne stvari stanejo v drugih okoljih.
Konkretnega primera pa ne morem
komentirati, ker zadeve ne poznam
podrobno.
Leta 2002 ste kot predstavnik SGP
Pomgrada skupaj z Janezom Lotričem (Petrol) in tedanjim soboškim
županom Antonom Slavicem podpisali koncesijsko pogodbo za gradnjo
čistilne naprave, ki se kasneje ni izkazala kot najboljša za javno podjetje, med drugim zaradi pristojbine,
ki jo javno podjetje plačuje koncesionarju Petrolu. Danes ste na drugi
strani te enačbe, vidite morda možnost izhoda iz nastalega položaja?
V svoji nekdanji službi sem deloval
profesionalno, sem torej bil na strani
koncesionarja, čistilno napravo je gradil Pomgrad skupaj s Petrolom, to je
ki spada pod okrilje Panvite oziroma
Intering Holdinga. Preostala člana sta
Marjan Maček, ki je pomočnik direktorja soboške bolnišnice za poslovne zadeve, in Romana Kerec, ki jo je
izvolil svet delavcev in je to funkcijo
opravljala že v prejšnjem mandatu.
Matjaž Durič je povedal, da je nadzornike takoj po imenovanju dosedanji direktor Drago Šiftar seznanil z
dejstvom, da bo odstopil. »Takoj smo
začeli iskati čim bolj kompetentne
ljudi za to delovno mesto, saj nismo
želeli, da bi bilo tako pomembno podjetje brez operativnega vodstva. Stopili smo v stik z gospodom Ružičem,
ki je bil v tem trenutku na razpolago in je sprejel naše povabilo. Tako
smo na prvi seji sprejeli odstop Draga Šiftarja in sklep, da se za direktorja
javnega podjetja imenuje Tadej Ružič
za dobo štirih let.« Šiftar, nekoč vidni
član SDS, ki pa je pred drugim krogom lanskih lokalnih volitev podprl
aktualnega soboškega župana Jevška, a mu to ni pomagalo, da bi zadržal glavno vodstveno funkcijo, bo odslej v podjetju deloval kot pomočnik
direktorja.
Tadej Ružič je ob imenovanju poudaril, da so si v začetku postavili predvsem dva cilja: »Občani morajo začutiti Komunalo kot servis za opravljanje
storitev skupnih potreb, ki mora biti
učinkovit. Drugi pa je ekonomski vidik, družba mora v daljšem obdobju
funkcionirati na način, da ustanovitelju ne bo treba pokrivati negativnih poslovnih izidov.« Ružič je postal
z imenovanjem tudi direktor javnega podjetja Vodovod Murska Sobota,
ki pa nima zaposlenih. Na Komunali,
ki je največje javno podjetje v mestni
občini, je trenutno 120 zaposlenih.
Timotej Milanov
5. marca 2015 | Vestnik |
9
Marko Zidanšek, predsednik SLS
Preveč se je hitelo
Jasmina Opec postala predsednica prekmurskega regijskega odbora stranke
Člani Slovenske ljudske stranke so v
Murski Soboti izvolili novo vodstvo
prekmurskega regijskega odbora, ki
ga bo odslej vodila soboška podžupanja in podpredsednica stranke Jasmina Opec. Seje odbora se je udeležil tudi predsednik stranke Marko
Zidanšek, s katerim smo se pogovarjali. »Številni župani mi pravijo, da v
parlamentu pogrešajo SLS kot pravo
zagovornico lokalnih interesov,« je
pomurskemu članstvu stranke med
drugim povedal Zidanšek.
V vaših izjavah ste že napovedali, da
želite aktivirati strankine slabo delujoče občinske odbore. Kako ocenjujete stanje stranke v Pomurju?
V Pomurju je stanje dobro, stranka
tu dosega tudi izredno dobre rezultate. Mi smo tradicionalno ena najboljše
organiziranih strank v Sloveniji, vendar imamo tudi sami sive lise, temu
so namenjeni tudi obiski lokalnih odborov, da se spoznamo, pogovorimo
in uredimo področja, kjer zadeve ne
delujejo. Ponekod občinskih odborov
še nimamo ustanovljenih, to želimo
urediti. Predvsem zato, da bodo lahko
sposobni ljudje kandidirali na funkcije v lokalnih okoljih, pa ne samo zara-
odprto in sodobno desnosredinsko
držo, ki je zazrta v prihodnost. Ne želimo se obremenjevati s preteklostjo
in odpirati ideoloških tem, ki ljudi delijo. Nagovoriti želimo čim širši spekter volivcev, s tem bomo zanimivi tudi
za mlade. Ponujati želimo tudi jasne
rešitve, kako naprej v državi. Ne razmišljamo samo o vrnitvi v parlament,
temveč o dvomestni številki poslancev na naslednjih volitvah.
Podpisali ste peticijo za privatizacijo. V SLS doslej ni bilo enotnega stališča glede prodaje državnega premoženja, se je z vašo izvolitvijo stališče
stranke glede tega poenotilo?
Dejstvo je, da smo tudi mi v preteklosti pri tem naredili kakšno napako. Podpis peticije pomeni, da je
treba ustvariti osnovne razmere za
pravično tržno gospodarstvo. V SLS
še vedno opozarjamo na previdnost
pri lastništvu zemljišč in zadevah, ki
so vezane na infrastrukturne zgodbe.
Podjetja je treba prodati za najvišjo
kupnino, da bodo lahko normalno
delovala v tržnih razmerah. Prav gotovo pa stvari, kot je izvajanje gospodarskih javnih služb, naj ostanejo v
javni domeni.
gospodarski razvoj, medtem ko so
leve usmerjene v trošenje javnega
denarja. Ali to pomeni, da vam je bliže drža Radovana Žerjava, ki ni hotel
vstopiti v koalicijo z levimi strankami, kot pa SLS iz časa Marjana Podobnika, ki je delovala tudi v mešani koaliciji?
Sem človek dialoga, ki ocenjuje, da
se je treba na politični sceni pogovoriti in seveda zagovarjati izvedljive
rešitve, da omogočimo zagon gospodarstva. Nimam težav z delitvami. Res
pa bi težko sestavili koalicijo s strankami, ki zagovarjajo skrajno leve ideje, razen če bi se oni odpovedali kakšnim svojim zahtevam. V ospredju
mora biti zmeraj interes državljanov,
potem vsi drugi interesi.
Ljudska stranka je bila v preteklosti
prepoznana kot zagovornica kmetov. V Pomurju, ki je kmetijska regija, spremljamo številne žalostne
zgodbe, ki so tako ali drugače povezane s kmeti, trenutno je to zgodba
Pomurskih mlekarn, katere konkretne rešitve za kmetijstvo ponujate?
Izhajamo iz Slovenske kmečke zveze, in čeprav imamo podporo tudi v
urbanih okoljih, smo zagovorniki slo-
bila tudi prva pogodba, ki sem jo podpisal po nastopu mandata. Petrol se
je kot koncesionar obnašal tako, da je
po svoji matematiki izračunal, koliko
lahko stane naprava teh dimenzij glede na financiranje, prihodke in zaslužek. To so dejstva, glede na katera so
določili tudi višino minimalne pristojbine, ki je v tem trenutku res višja od
količine vtokov na čistilno napravo.
Težko je povedati, kaj se lahko naredi
glede tega, to je treba urejati skupaj z
mestno občino. V tem trenutku to ni
odvisno samo od nekih želj Komunale in občine, temveč tudi od koncesionarja. Zdaj sem v službi Komunale in
skušal bom narediti vse, da se ti negativni učinki zmanjšajo.
Koncesionar ima pogodbo, ki je bila
sklenjena za 25 let …
Nedvomno, če ni volje, je težko kar
koli storiti, vendar po mojem mnenju
v poslu neka stopnja volje vedno je.
Ista pogodba je tudi vir tožbe med
občino in Petrolom zaradi odvoza
blata s čistilne naprave. Kot vemo,
se je to slabo končalo za občino, ki
mora plačati 860 tisoč evrov.
Petrol se obnaša poslovno, pogodba
je bila podpisana in ve se, kdo je prevzel kakšne obveznosti v tem delu in
kdo jih ni izpolnil. Sodišče je presodilo v korist argumentov Petrola. Težko
bi povedal, kaj bi lahko v danem trenutku občina naredila v razmerju do
Petrola. Verjetno bi se dalo dogovoriti o nekem drugačnem plačilu, vendar so to samo moje osebne domneve, ker pri teh pogovorih nisem več
sodeloval.
Timotej Milanov
Novo vodstvo prekmurske SLS s predsednikom stranke Markom Zidanškom. Za predsednico prekmurskega regijskega
odbora SLS je bila izvoljena Jasmina Opec, na podpredsedniška mesta pa so bili izvoljeni županja Občine Grad Cvetka Ficko,
župan Občine Kobilje Robert Ščap in puconska občinska svetnica Sonja Fartek. Funkcijo sekretarja regijskega odbora bo
odslej opravljal Dejan Klemenčič. fotografija timotej milanov
di funkcij, temveč sem prepričan, da
imamo dobre ljudi, ki jih je treba navdušiti za delovanje v javno korist.
Kot ste že omenili, je SLS na lokalni
ravni tradicionalno močna, vendar
to ni bilo dovolj za preboj v državni
zbor. Katere aktivnosti nameravate
še izvesti, da bi dobili svoje mesto
med poslanci?
Res je, po evropskih volitvah, kjer
smo bili uspešni in dobili evropskega
poslanca, se nam je zalomilo na državnozborskih, vrnili smo se na lokalnih. Volivce želimo prepričati z našo
Predsednik SDS Janez Janša je pred
kratkim v Murski Soboti napovedal
predčasne volitve za prihodnje leto.
Se strinjate s to oceno?
Želim si, da bi ta vlada še naredila kakšne pomembne poteze, konec
koncev gre za Slovenijo, ne za volitve.
Imam občutek, da vladi manjka odločnosti, če se jim zadeva ne bo izšla, lahko pride tudi do predčasnih volitev, na
katere bo SLS pripravljena in sposobna
ponuditi alternativen program.
Ob izvolitvi ste v govoru povedali,
da si desne stranke prizadevajo za
venskega kmeta. Uspelo nam je povezati večino organizacij, ki delujejo
na kmetijskem področju. Trenutno
pretresamo program razvoja podeželja 2014–2020, s katerim se je izredno
hitelo in ni optimalen. Pričakujemo,
da bo prišlo do vzpostavitve ponovnega dialoga, po katerem bomo ta program popravili, da se bodo kmetje
lahko prijavljali na prave razpise, ki
so ekonomsko upravičeni. Če bo sistem dobro vzpostavljen, bomo lahko
tudi uspešno črpali evropski denar, ki
je za to namenjen.
Timotej Milanov
barometer
Koreografinja in mentorica
Manca Raušl
je tudi režiserka baletne predstave Čarovnik iz Oza, ki jo je v torek premierno predstavil Baletni oddelek Glasbene
šole G. Radgona. Nastopilo je 77 otrok
iz plesnih pripravnic in razredov glasbene šole, ki publiko vsako leto razveseli z novo zgodbo in baletno predstavo. Hkrati sodelavci šole in posamezniki
poskrbijo za kulise, kostume in drugo,
kar je potrebno za tako predstavo. Njihove baletne predstave so razprodane.
Tadej Topolnik in 2 x 22 tisoč
Tadej Topolnik že osem let vodi murskosoboški XAL, ki bo v kratkem postal glavni proizvodni obrat celotnega
koncerna XAL. Že pet let so v novih
halah v obrtno-industrijski coni v
Murski Soboti, število zaposlenih se je
s 30 povečalo na 126 delavcev in še zaposlujejo, skupno imajo 22 tisoč kvadratnih metrov površin in izdelujejo
kar 22 tisoč različnih izdelkov, dnevno
pa v dveh izmenah izpolnijo kar 150
različnih naročil.
Dragica Tigeli ustvarja
medeno pravljico
Na začetku je bil le čebelnjak iz konca 19. stoletja, z leti pa je Dragica Tigeli skupaj z možem Jožefom v Krapju
ustvarila zanimivo turistično točko, ki
jo obiskujejo šolarji, turisti in izletniki.
Z nalezljivim navdušenjem in srčnostjo obiskovalcem predstavlja sladko
medeno pravljico, svet čebel in zgodovino čebelarstva.
Boris Markoja blesti
Borut Cvetkovič nagrajenec
Mlad šahist iz Turnišča, član ŠD Radenska - Pomgrad M. Sobota, v zadnjih tednih navdušuje s svojimi uspehi. Na
mednarodnem tekmovanju v Gradcu
je dosegel svoj 3. bal za mednarodnega
mojstra. Pomeril se je s sedmimi velemojstri oz. mednarodnimi mojstri in z
vsemi remiziral. Minuli konec tedna pa
je na Bledu v kategoriji U18 dosegel še
naslov državnega prvaka v standardnem
in pospešenem šahu. In to kmalu potem, ko je praznoval svoj 17. rojstni dan.
Direktor Radgonskih goric je prejemnik
najprestižnejše nagrade GZS gospodarstvenikom za izjemne gospodarske in
podjetniške dosežke, ki je tudi najstarejše tovrstno priznanje v Sloveniji in
se podeljuje na osnovi številnih kriterijev. Priznanje ima še posebno veljavo,
ker v eni od najbolj kriznih panog podjetje dosega stalno rast, vlaga v razvoj,
osvajanje novih trgov in utrjuje blagovno znamko, slovi pa tudi po korektnem
odnosu do kooperantov.
Attila Ftičar in študentska
dobrodelnost
Lendavski klub študentov je pripravil že tretje leto zapored dobrodelno
prireditev. Samo po sebi to ne bi bilo
glede na številne tovrstne dogodke nič
izstopajočega, če s tem ne bi podirali
stereotipov, in sicer da se mladi ozirajo samo v globalni svet in da so zabave
smisel študentskih klubov. Z dobrodelnostjo izkazujejo neki odnos, zanimanje in skrbi do ljudi v okolju, kjer sami
živijo ali iz katerega so izšli.
10
kultura
| Vestnik | 5. marca 2015
Kulturna ministrica v Prekmurju
Prejšnji petek je ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar obiskala Beltince in Veliko Polano, kjer so ji predstavili kulturno dejavnost in
ustvarjalnost. V Beltincih so med drugim izpostavili tradicijo folklorne
dejavnosti, v Veliki Polani pa je stopila tudi po poti Miška Kranjca. Upajmo, da ji niso prikazali le, kako je vse v najlepšem redu, ampak povedali tudi, da velik del kulturne dejavnosti v Pomurju temelji na ljubiteljski dejavnosti in da so iz centra prevečkrat spregledani.
www.vestnik.si | e: [email protected]
Živahno na kulturnem parketu
V minulih dneh je bilo na kulturnem parketu res živahno, saj so bili
mnogi kulturni dogodki –razstave, predstave, literarni ali glasbeni večeri – v številnih krajih po Pomurju. Poleg tega, kar lahko preberete v
tej številki Vestnika, še premiera komedije Kšeft za znoret v Križevcih
pri Ljutomeru, baletna premiera Čarovnika iz Oza GŠ Gornja Radgona,
razstava lutkarice Sabine Šinko v Lendavi in še veliko drugega. Tako da,
slep je, kdor pravi, da se pri nas nič ne dogaja.
Podvodna dediščina
V Pomurskem muzeju Murska Sobota je na ogled razstava Podvodna dediščina v Sloveniji (Izbrane raziskave 1995–2012) avtorjev
Andreja Gasparija in Mirana Eriča.
Razstava nam kronološko oriše
podvodno arheološko raziskovanje. Regijski koncert tamburaških skupin
Na državno srečanje gredo Drotmantraši
Sedem skupin iz Pomurja zbralo pogum za tekmovanje – Farkaševega vse pogosteje nadomešča štiriročni sistem igranja
V grajski dvorani v Murski Soboti je
bil v petek prvi tematski regijski koncert tamburaških skupin severovzhodne Slovenije, na katerem je nastopilo
osem, od tega sedem pomurskih tamburaških skupin, vsaka pa si je za nastop izbrala svoj tematski sklop. V svojem nastopu pa so predstavile plese,
ljubezen, melodije iz priljubljenih filmov, dalmatinske plese ali kaj drugega. Za pomurske skupine je bil koncert
letos prvič tekmovalnega značaja, pri
tem pa so Lotmerški tamburaši – Klub
prleških babic, Tamburaško društvo
Drotmantraši Radenci, Tamburaški orkester KD Ivana Kaučiča Ljutomer in
Tamburaška skupina KD Antona Stefanciosa Rogatec prejeli srebrna priznanja, Tamburaško društvo Apače,
Tamburaška skupina KD Petra Dajnka
Črešnjevci, Tamburaši hrvaškega KD
Pomurje in Tamburaški orkester KUD
Beltinci pa bronasta priznanja.
Strokovna spremljevalca sta bila
mag. Vlasta Lokar Lavrenčič in mag
Damir Zajec, ki sta bila z njihovimi nastopi zadovoljna, saj je bil pri mnogih,
kot je menil Zajec, opazen napredek
v primerjavi s prejšnjimi leti, pokazali pa so tudi več poguma in zavzetosti pri muziciranju. Večji poudarek pa
bodo morali dati tehniki igranja, izboljšati ton orkestra in dinamiko. Čeprav nobena skupina ni prejela zlate-
Tamburaši Hrvaškega kulturnega društva Pomurje fotografija a. nana rituper rodež
ga priznanja, so se Drotmantraši kot
najboljši uvrstili na državno srečanje
tamburaških in mandolinskih skupin
ter orkestrov Slovenije, kjer se bodo
zbrale najboljše skupine z vseh šti-
rih regijskih srečanj. Državno srečanje sredi maja bo revijalnega značaja,
prihodnje leto pa bo državno srečanje tekmovalno, posamezna regijska
srečanja pa revijalna, pri čemer bodo
strokovni spremljevalci skupinam podali mnenje in priporočila.
Tudi Danijel Leskovic, svetovalec za
inštrumentalno glasbo pri JSKD, je pohvalil, da so letos prvič izvedli regijsko
srečanje s strokovnimi spremljevalci,
ker si doslej skupine na tekmovanje
niso upale ali se niso čutile dovolj zrele. To je sicer dodaten stres za ljubiteljske skupine, hkrati pa tudi napredek v kakovosti. »V Pomurju je veliko
tamburaških skupin, mnoge so korak
naprej po tem, kako razumejo sistem
igranja in možnosti tamburice, ki ni le
ljudski inštrument, ampak tudi koncertno glasbilo.«
Pomurski tamburaški orkestri imajo dolgo tradicijo, črešnjevska skupina ima na primer 105 let, pa tudi med
mladimi je kar precej zanimanja. Ljutomerskega, ki je med mlajšimi, saj
je upihnil komaj kakšno svečo, vodi
Simona Pirc Katalinič, dobra poznavalka tamburaštva, nekoč vodja Drotmantrašev in soavtorica prvega učbenika o tamburaštvu. Povedala je, da je
pri nas kar precej zanimanja za igranje na tamburico in da je priljubljena tudi med mladimi. »V Pomurju pa
prevladuje farkašev sistem, to je stari
dvoglasni sistem, ki je prišel k nam v
19. stoletju. Ker ta sistem pozna le dve
struni, ne dovoljuje izvajanja zahtevnejših skladb, vedno bolj pa se uveljavlja štiriglasni sistem, ki se lahko postavi ob bok drugim glasbilom,
izvedejo pa se lahko vse skladbe od
ljudske do klasike.«
A. Nana Rituper Rodež
Izbor iz stalne zbirke soboške galerije
Imamo 666 del. Ampak ni razloga za preplah
Predstavljena dela 61 svetovnih, slovenskih in pomurskih likovnih umetnikov – Nekaterih del pomurskih avtorjev ni
V Galeriji Murska Sobota je na ogled
razstava Izbor iz stalne zbirke s podnaslovom Stalna zbirka kot tradicija.
Razstava sovpada s 35. obletnico preselitve galerije v središče mesta, za to
razstavo pa je direktor dr. Robert Inhof
izmed 666 del izbral 67 likovnih del 61
likovnih umetnikov. Povedal je, da namen tokratnega izbora ni le predstaviti
najnovejše pridobitve, ampak te pridobitve predstaviti kot del celotne stalne
zbirke.
Ogledamo si lahko dela od najstarejših pa do najmlajših umetnikov. Razstavljena so dela svetovno znanih mojstrov
(Volten, Wilding), slovenskih mojstrov,
tako klasikov slovenskega visokega modernizma kot Prešernovih nagrajencev
(Borčič, Jemec, Rotar, Šušnik, Vrezec,
Tršar …), dela skoraj vseh pomurskih
avtorjev (Beer, Červek, Gumilar, Mesarič, Huzjan, Rajnar …), zastopana pa je
tudi mlajša prodorna generacija (Fras,
Geder, Purgaj). Razstavljene so tudi
dragocene manjše skulpture iz jugoslovanskih bienalov in evropskih trienalov male plastike ter nekaj skulptur,
ki so jih pridobili pozneje. Nekatera pomembna likovna dela pa so nosili po
vseh prostorih, in ko so ugotovili, da ne
gredo v koncept razstave, so jih vrnili v
depo in bodo razstavljena drugič.
Nekaterih del pa ne bomo našli na
tej razstavi, med drugim del skupine
DHLM (Danč, Hauko, Logar, Mesarič),
Razstava del iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota fotografija nataša juhnov
ki so nastala med letoma 1970 do 1974,
saj je v programu za prihodnje leto večja razstava te skupine, za leto 2017 pa
v galeriji načrtujejo razstavo pomurskih
avtorjev iz stalne zbirke. Nekaterih pomembnih del pa ni na razstavi zato, ker
so trenutno razstavljena drugje doma in
v tujini. Letos mineva 35 let od takrat, ko
se je galerija preselila v prostore v središču mesta, ravno toliko let pa se sestavlja tudi stalna zbirka. Ob tej priložnosti se je zdajšnji direktor zahvalil vsem,
ki so si od sredine 60. let prizadevali za
razvoj galerijske dejavnosti, spodbujali likovno umetnost ter tudi nastanek
galerije najprej v Razstavnem paviljonu arhitekta Franca Novaka in kasneje
v zdajšnjih prostorih, še posebno pa se
je zahvalil svojemu predhodniku mag.
Francu Obalu, ki je galerijo vodil 30 let
in je začel stalno zbirko sestavljati. Od
leta 2008 pa jim je uspelo kljub minimalnim sredstvom odkupiti in pridobiti
133 vrhunskih umetniških del.
Stalna zbirka obsega 666 likovnih in
kiparskih del. »Ampak (glede na simboliko, povezano s to številko) ni razloga
za preplah, saj imamo obljubljeno eno
donacijo,« je povedal Inhof in tako bo
zbirka v teh dneh bogatejša še za eno likovno delo. Ker pa na žalost ni prostora
za stalno razstavo galerije, prirejajo občasne razstave, na katerih predstavijo
del bogate zbirke.
A. Nana Rituper Rodež
intervju
www.vestnik.si | e: [email protected]
5. marca 2015 | Vestnik |
11
Jože Caf, Elti
Zaradi finančnega krča izgubljenih
trideset novih delovnih mest
Razvoja regije ni mogoče graditi na štetju prenočitev, ampak z ustvarjanjem delovnih mest – Delovno mesto se ustvarja, ne kupuje
J
elektroindustrija še vedno vlečna konja razvoja neke regije. Nisem sicer
preračunaval, ker mi čas ni dopuščal,
sem pa še vedno prepričan, da ustvarimo najvišjo dodano vrednost na zaposlenega in da prevladujemo pri regijskem izvozu.
ože Caf je direktor in solastnik
radgonskega Eltija. Podjetje je
nastalo na pogorišču nekdanjega
Elrada. Gre za visokotehnološko podjetje, ki deluje na mednarodnem investicijskem trgu. Poleg njega osebno je
za uspešen začetek podjetja in njegovo rast pomembna kritična masa znanja, ki je ostala v Gornji Radgoni. Z
znanjem so se ohranili na zahtevnem
mednarodnem trgu in so konkurenčni najmočnejšim koncernom, ki se
ukvarjajo s proizvodnjo oddajniških
sistemov.
Ste zagovornik realnega proizvodnega sektorja?
Možnosti za igranje s finančnimi baloni nimamo več. Zame je pomembno
vsako delovno mesto v regiji, da ne bo
pomote. Ne morem pa pristajati, da
imamo skoraj ves čas najnižje plačana delovna mesta. Po številu delovnih
mest z najnižjo plačo verjetno prav
tako vodimo v Sloveniji. Zakaj potem
izpostavljam sektor, v katerem delujem? Gre za panogo, ki je materialno
(surovine), delovno in razvojno intenzivna. Po mojem vedenju vsa podjetja, ki so se ohranila v tej panogi, tudi
moje, v Pomurju živijo na trgu zaradi
velikih vlaganj v svoj razvoj. Vlaganja
v razvoj generirajo delovna mesta najprej visoko izobraženemu tehničnemu kadru. Z zaposlovanjem teh se odpirajo proizvodna delovna mesta, saj
je vsak razvit izdelek na koncu treba
narediti v proizvodnji in ga, kot v našem primeru, tudi montirati pri investitorju. Gre za preprosto logiko, ki je
nočemo dojeti.
Pomurje je v razvojnem kolapsu.
Strategija za naslednje programsko
obdobje EU ne nakazuje pozitivnih
premikov, saj se t. i. razvojne prioritete vrtijo znotraj že znanih klišejev
ali vzorcev, ki regijo porivajo nazaj,
namesto naprej. Preden se dotakneva aktualnih programov, se vrniva
nekoliko v preteklost. Ste eden od
tistih, ki o tem lahko kompetentno
govori, hkrati lahko z vašo izkušnjo
na praktični ravni dokaževa, kaj bi
Pomurje moralo početi, da se ne bi
sesulo, in kje so razlogi, da ste bili
vi in skupine podjetnikov z drugačnim vzorcem razmišljanja odrinjeni
na rob in ostali brez vpliva pri določanju razvojnih prioritet regije.
Osebno prinašam iz nekdanjega Elrada izkušnje in znanje o poti izdelka od raziskave trga, razvoja, proizvodnje do prodaje na trgu. Če strnem tri
ugotovitve, ki me vodijo vse življenje:
obstaja samo en – to je svetovni trg,
delaj najboljše izdelke, ker so dobri že
na trgu, in »Uzdaj se use i u svoje kljuse«. To pomeni, da pri postavitvi Eltija na noge nikoli nisem imel notranjih
problemov. Ves čas sem se zavedal, da
najboljšega izdelka ni mogoče narediti brez človeškega vira. Na eni strani je to njegovo znanje, na drugi pa
so pogoji, ki mu jih ponudiš v podjetju. Zlasti pri visoko strokovno usposobljenem kadru nikoli ni na prvem
mestu denar – višina plače. Za te ljudi je bistveno pomembnejše, da imajo
možnosti za uporabo tega znanja. To
pomeni, da imamo v podjetju jasne
cilje, ki jih moramo doseči. Na poti
k tem ciljem pa mora imeti strokovnjak ali skupina možnost avtonomnega delovanja. Res pa je, da mora imeti
pri svojem delu optimalne razmere –
opremo za delo in odprte poti za sodelovanje z zunanjimi institucijami.
Iz izkušenj vem in tega se tudi zavedam, da nimamo monopola nad znanjem znotraj našega področja, zato je
potrebna odprtost. Ko sva pri opremi, je že druga zgodba, ne trdim, da
nimamo sodobne opreme, je pa malo
manjkalo, da bi nas sedanja kriza pokopala. Gre za zunanje dejavnike ali
okolje, ki mora dati podjetju ustrezno
podporo. Brez učinkovitega delovanja
bančnega sistema smo slovenska podjetja na mednarodnih trgih v podrejenem položaju.
Vaše podjetje je prepoznavno na
mednarodnem trgu. Ob vašem so
tu še vsa druga podjetja, ki so nastala na pogorišču nekdanjega Elrada.
Tu je še skupina podjetij, ki so jih
ustanovili nekoč zaposleni v nekdanji tovarni polnilne opreme. Gre za
kovinskopredelovalno in elektroindustrijo, ki je ostala. Ne gre samo za
to, da je ostala, ampak je verjetno
panoga, ki ustvarja najvišjo dodano
vrednost. Vas je na regionalni ravni
sploh kdo kdaj poklical in vprašal,
kako bi bilo treba razvijati regijo, ali
ste odrinjeni na rob? Morebiti tudi
zaradi vaše moči ali potence?
Se nedojemanje te logike kaže pri
begu ljudi iz države?
Jože Caf, delovnega mesta ni mogoče kupiti, ampak ga je treba ustvariti. Naša brezposelnost se zmanjšuje zaradi novih
upokojitev, ne pa zaradi novih zaposlitev. fotografija nataša juhnov
Tu morava razčistiti problem na
dveh ravneh. Najprej se je treba vprašati, kje Pomurje sploh je znotraj Slovenije, in šele potem, koliko našo skupino podjetnikov, kot ji pravite, sploh
kdo kaj vpraša. Mi imamo problem,
da je celotna regija odrinjena ali se je
kar pustila odriniti. Ljudje v Pomurju smo premalo ambiciozni, premalo
vztrajni, premalo zahtevni, najprej do
sebe in potem do drugih. Zdi se mi,
da smo se vdali v usodo, namesto da
bi se borili za svoj interes, kot to počnejo drugi.
Primerov oziroma primerjav z drugimi regijami v Sloveniji je dovolj.
Poglejva javnosti najbolj znan primer ravnanja Šaleške doline. Vsi dobro vemo, kaj se je dogajalo z naložbo
TEŠ 6. Zgodba, vsaj kar se financiranja
tiče, še danes ni čista. Dogajale so se
preiskave in ljudi se je pripiralo. Toda
lokalni, regionalni politični ali razvojni lobi, če hočete, se v to ni vpletal,
najprej je vsilil naložbo državi, zdaj pa
jo brani in s tem delovna mesta brez
kakršnega koli zadržka. Mi pa smo v
tem času samo v Muri izgubili 3000
delovnih mest, če upoštevamo oba
stečaja. Morda je to razlog, da se nas,
kot pravite, razvojno močnih podjetij
nič ne vpraša.
Saj ne gre samo za Muro, posredno
je bilo izgubljenih bistveno več delovnih mest, in to brez stečajev, pa
še akumulacija je šla iz regije.
Ni treba delati skrbnega pregleda,
da ugotovimo, kako so potekali posamezni prevzemi nekoč paradnih konjev v regiji. Radenska je bila v kondiciji, da bi lahko prevzela Laško, Živila
so si s prevzemom Potrošnika finančno opomogla, Pomurko so Mipovi Volki požrli, Pomurska banka se je ukinila in dobili smo premnogo ekspozitur
drugih bank. Skupni imenovalec vseh
teh porazov je, da so se kakovostna
delovna mesta z višjo dodano vrednostjo odselila ali pa preprosto ukinila, v regiji pa ostaja vse več delovnih
mest z minimalno plačo. Nehote se mi
vsiljujejo Cankarje besede »za hlapce
rojeni, za hlapce vzgojeni«, jaz pa še
vedno pravim, da je to posledica, ker
smo premalo ambiciozni ali, če hočete po domače, »nimamo jajc«.
Kako bi vi izbrali razvojne prioritete regije in stebre, na katerih graditi razvoj?
Kmetijstvo je glede na možnosti, ki
so nam dane, brez dvoma panoga, ki
je ne smemo zanemariti. Toda tu bi
se vrnil k prejšnjemu odgovoru. Žal
smo zaradi tega, ker »nimamo jajc«,
uničili nadgradnjo, ki bi zagotavljala
uspešnost tega sektorja. Zdaj smo v
položaju, ko pogoje delovanja te panoge določajo drugi in ne pomurska
regija. Jasno je, da z razvojnimi izhodišči ali programi nisem zadovoljen.
Mi smo se naslonili na nekaj klišejskih
vzorcev. Ves čas poudarjamo turizem
kot prioritetno razvojno panogo. Zadeva se mi zdi popolnoma zgrešena.
Ti ne moreš graditi razvojne filozofije na številu prenočitev in na številu
kopalcev v bazenski vodi. Nimamo pa
narejene kakovostne analize, kakšno
dodano vrednost ustvarimo na eno
prenočitev, niti tega, koliko delovnih
mest nam dajejo te prenočitve. Znano je, da je voda čist posel in prinaša
največ z najmanj stroški, toda spet ne
regiji. Na državni ravni še zdaj nimamo rešenega plačevanja koncesijskih
dajatev. S tem bi vsaj nekaj denarja
ostalo v regiji. Po mojem prepričanju
sta – in to se je pokazalo v prejšnjem
sistemu –kovinskopredelovalna in
Gotovo. Poglejva sosednjo Avstrijo, ki zaposli velik del našega usposobljenega kadra. Avstrijska Štajerska
je že od nekdaj veliko vlagala v razvoj
te industrije. Zdaj, ko se je ta razvila in dosega stalno rast, išče usposobljen kader v soseščini in naši mladi
to priložnost izkoristijo. Meni je težko, ko vidim, s kakšno lahkoto se odpovedujemo mladim izobražencem.
Sam se ne strinjam s prevladujočim
mnenjem o slabo izobraženem kadru.
Naši ljudje še vedno dobijo dobro izobrazbo, problem je, da pridobljena
znanja v podjetjih niso izkoriščena.
Povedal bom drugače, vsak mlad diplomant potrebuje dobro podjetniško
okolje, ki mu bo omogočilo in pomagalo uporabiti pridobljeno znanje. Pomagalo pomeni, da mu bo omogočilo,
da pride do praktičnih izkušenj, ki jih
potrebuje ob akademskem znanju. Ne
zavedamo se še, da pomeni vsak odhod v tujino nižjo dodano vrednost v
domačem okolju.
Sami ste z ustanovitvijo razvojnega
podjetja utrli novo pot. Model bi lahko uporabila tudi druga podjetja.
To drži, naš razvojni center RC MASPOS je razvil atraktivne izdelke, ki jih
z lahkoto pošiljamo na trg. Lani smo
realizacijo povečali za 60 odstotkov,
tudi letos bi lahko rasli, pa ne zmoremo financirati rasti, ker se razdolžujemo. Lahko bi dodatno zaposlovali.
Kot sem že prej povedal, izgubljenih
delovnih mest ne morete kupiti z denarjem, delovna mesta je treba ustvariti. Tako smo v zadnjih šestih mesecih zapravili priložnost za okrog šest
do osem milijonov evrov dodatne realizacije in s tem 30 novih delovnih
mest z dodano vrednostjo nad 35.000
evrov. Če se na državni ravni kreditna
politika bank v prihodnjem obdobju ne bo spremenila, se število brezposelnih v Sloveniji ne bo nikoli več
zmanjšalo pod 100.000 – število brezposelnih se samo simbolično zmanjšuje, predvsem zaradi večjega odhoda
v pokoj in, to pa je najslabše, zaradi
odhoda mladih v tujino.
J. Votek
12
ljudje in zgodbe
| Vestnik | 5. marca 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Združenje slovenskih častnikov
V prihodnje
manj presenečenj
Ljutomersko združenje ima več kot 80 članov
»Poleg tega, kako priti do mlajše, nove
populacije, se moramo pogovarjati
tudi o tem, kako priti do novih vsebin,« je dejal v svojem nagovoru na
letni konferenci Območnega združenja slovenskih častnikov (OZSČ) Ljutomer predsednik Zveze slovenskih
častnikov (ZSČ) generalmajor Alojz
Šteiner. Združenja, ki delujejo v okviru ZSČ, imajo namreč vedno manj
članov, do povečanja števila teh pa
nameravajo priti prav z novimi vsebinami. Ob tem je omenil zaščitno-reševalne akcije. »Vsaka nesreča, ki se
zgodi v zadnjem času, nas preseneti.
Ugotoviti bomo morali, kje lahko te
organizacije na tem področju pomagajo z idejami in kadri, da bo teh presenečenj v prihodnje manj,« je dodal
Šteiner, kateremu so se na letni konferenci OZSČ Ljutomer pridružili šte-
vilni predstavniki domoljubnih organizacij v Pomurju, med gosti pa je bil
tudi novi poveljnik rodovskega bataljona vojašnice v Murski Soboti major
Ernest Pleh. V uvodu tokratne konference so navzoči prisluhnili stotniku
Branku Lorenčiču, ki je spregovoril na
temo Srednjega vzhoda in islamskega
terorizma, v nadaljevanju pa pregledali delovanje območnega združenja
v lanskem letu in si začrtali smernice za prihodnost. OZSČ Ljutomer ima
trenutno več kot 80 članov, vodi pa
ga major Anton Kosi, ki je skupaj s
Šteinerjem podelil odlikovanja ZSČ.
Častne znake so prejeli Janez Raduha, Marjan Pintarič in Franc Dolamič,
bronaste kolajne Uroš Vrbančič, Dušan Kosi in Marjan Carovič, pisno priznanje pa Marijan Rudolf.
M. Š.
fotografija f. k.
Radgonski planinci imajo naslednike
Več kot pol naraščaja
Eno izmed najbolj dejavnih planinskih društev na tem območju
Iz rok generalmajorja Alojza Šteinerja je prejel bronasto kolajno Zveze slovenskih
častnikov tudi Uroš Vrbančič. fotografija miha šoštarič
Minulo soboto je opravilo v svojih prostorih, ti so v nekdanji osnovni šoli dr.
Janka Šlebingerja ob radgonski cerkvi,
53. občni zbor Planinsko društvo Gornja Radgona. Tega so se poleg številnih članov društva udeležili predstavniki sorodnih društev iz vsega Pomurja
– iz Lendave, Ljutomera, Mure in Matice iz Murske Sobote, Tromejnika Goričko – ter še od Lenarta in Svete Trojice v Slovenskih goricah. Naraščajniki
društva so za uvod pripravili krajši kul-
Dvoživke na cesti
Prostovoljno gasilsko društvo Šratovci
Zgodaj proti mrestiščem
Sto peta skupščina članov
Okoljevarstveniki vabijo prostovoljce na akcijo,
voznike pa prosijo za strpno in previdno vožnjo
ko, elektronski naslovje: [email protected].
Vse voznike pa pozivajo, da naj v toplih in vlažnih spomladanskih nočeh
na cestah ob vodnih površinah zmanjšajo hitrost in na ta način pripomorejo k zmanjšanju števila povoženih
dvoživk. Marsikdo se sprašuje, čemu
varovati dvoživke, saj imamo ljudje to-
prek 30 različnih aktivnosti. Med vsemi
temi je bil najodmevnejši že 41. planinski tabor mladih, za katerega so člani
opravili kar prek 2.000 prostovoljnih
delovnih ur. V društvu, kjer so imeli v
lanskem letu okrog 18.000 evrov prihodkov, toliko naj bi jih imeli tudi letos, bodo, kot pravijo, tudi letos zelo
dejavni. Tradicionalni že 42. planinski
tabor pripravljajo za čas med prvim in
osmim avgustom.
F. K.
Obe članski ekipi na državno tekmovanje – Ni strahu za gasilstvo
Na sto peti skupščini Prostovoljnega
gasilskega društva Šratovci s 129 člani,
od tega je 12 pionirjev, osem mladincev, 36 članic in 73 članov, je predsednik Robert Mulec povedal, da so svoj
načrt v minulem letu v celoti uresničili.
Na državno tekmovanje v Ormožu sta
se uvrstili obe članski ekipi, na najrazličnejših tekmovanjih pa sta prva in
druga mesta zasedli v Okoslavcih, Hrašenskem Vrhu, Gaberniku, Krajni, na
občinskem tekmovanju v Šratovcih …
Mulec se je zahvalil poveljniku Franju Doklu, ki je tudi mladinski mentor,
kajti v Šratovcih se očitno ni treba bati
za gasilstvo, saj imajo številne mlade
člane. Radenski župan Janko Rihtarič
pa je dodal, da še nikjer ni videl toliko
pokalov kot v Šratovcih, za kar se je po
njegovem mnenju bilo treba potruditi. Na skupščini so podelili tudi priznanja in odlikovanja za dolgoletno delo,
za 60 let sta to prejela Peter Mlinarič
starejši in Franc Lukač. Pristopne listine za nove člane pa je prejelo osem
članov.
D. M.
V naslednjih dneh
bodo okoljevarstveniki
in prostovoljci spet
pomagali žabam, da
ne končajo pod kolesi
motornih vozil.
liko problemov, ki jih je treba čim prej
rešiti. Odgovor na to je zelo preprost,
pravijo okoljevarstveniki. Vsaka, pa naj
bo to živalska ali rastlinska vrsta, je izredno pomemben člen v naravnem ravnovesju. Z izginjanjem posameznih vrst
se to ravnovesje vse bolj ruši, to pa tudi
na ljudi vpliva zelo negativno. Navsezadnje pa so te živalce zelo koristne v
kmetijstvu, sadjarstvu in vrtnarstvu, saj
pojedo ogromne količine žuželk, njihovih ličink in drugih nevretenčarjev, ki
jih imamo ljudje za škodljivce.
C. K.
fotografija d. m.
Na območju Goričkega je sicer veliko
tako imenovanih črnih točk, območij,
kjer se poti dvoživk križajo s prometnicami. A nikjer ni problematika povoženja dvoživk tako pereča kot ob Ledavskem jezeru v občinah Rogašovci in
Cankova. Pred leti je bilo na cestah ob
Ledavskem jezeru v času spomladanske
selitve proti jezeru več tisoč povoženih
dvoživk. Zato so že leta 2003 na najbolj
črnem odseku ceste R2-440 Cankova–
Kuzma v vaseh Krašči in Ropoča zgradili podhode za dvoživke. Ker pa ti brez
varovalnih ograj ne opravijo svoje funkcije v celoti, je treba vsako pomlad, še
preden se začne selitev, postaviti varovalne ograje, ki dvoživkam onemogočijo dostop na cestišče. To pa pomeni, da
je treba dvoživke nato tudi ročno (v vedrih) prenesti čez cesto, pri čemer vsako leto pomagajo prostovoljci.
Čeprav so nočne temperature v teh
dneh še nizke, lahko v ugodnih razmerah pričakujemo, da se bo spomladanska selitev dvoživk iz prezimovališč
proti mrestiščem (jezera, mlake, potoki) vsak hip začela, pravijo okoljevarstveniki iz Krajinskega parka Goričko.
Kljub varovalnim ograjam in prenašanju dvoživk čez cesto naravovarstveniki še vedno opažajo precej povoženih
dvoživk, zato se s prošnjo za pomoč
obračajo na vse, ki bi dvoživkam želeli pomagati varno prečkati cesto in se
vključiti v akcijo. Za več informacij se
lahko obrnejo na naravovarstvenega
nadzornika v Krajinskem parku Gorič-
turni program. Zbrani so ugotovili, da
je bilo radgonsko planinsko društvo
lani in že več let prej najbolj dejavno
med vsemi osmimi društvi, ki sicer delujejo enovito. V društvu, v katerega je
vključenih nekaj več kot 300 krajanov
območja Upravne enote Gornja Radgona, je polovica naraščajnikov. Tako so
radgonski planinci eni redkih, kjer ni
bojazni za nasledstvo. Radgonski planinci so opravili lani – čeprav je bilo
večinoma ob koncih tedna deževno –
ljudje in zgodbe
www.vestnik.si | e: [email protected]
5. marca 2015 | Vestnik |
13
Rajko Palatin in Andrej Zver
Klub študentov Lendava
Ideja za prihodnost
Računalnik in
denar za ekskurzijo
Mobilni namakalni sistem s fotovoltaiko oziroma projekt Nason – Ideja
ni nova, je pa prilagojena Pomurju – Bistvo v zeleni uporabi zastonj energije
»Da bi živela – oziroma služila – le od
te ideje in s tem produktom, to verjetno ne bo izvedljivo. Vsak bo pač
moral delati še nekaj drugega,« se
nasmehne Rajko Palatin, polovica
projekta Nason, prihodnjega podjetja,
ki bo prodajalo – ali dajalo v najem –
mobilne namakalne sisteme: »Saj sva
oba pravzaprav že na neki način v podobnem poslu. Mi imamo doma elektroinštalatersko dejavnost, Andrejevi
elektrotehniški servis, tako da bo treba nekaj skombinirati (smeh).« Andrej
Zver in Rajko Palatin sta oba inženirja, ki sta se na videz poznala še iz časa
študija, našla pa sta se prav v programu Podjetno v svet podjetništva, kjer
sta se odločila za skupno izvedbo svoje ideje, imela sta namreč podobni.
Prihodnost: zeleno kmetijstvo
Zver: »Z idejo o namakalnem sistemu, ki je premičen, sem se srečal v eni
od mojih služb, kjer sem bil zaposlen
pri projektu, kjer se je to delalo v okviru nekega evropskega projekta. Midva sva tudi potem, ko je ideja že dozorevala, videla, da imajo naši avstrijski
sosedje to zelo dobro razvito, tako da
sva poskušala narediti nekaj svojega,
pa vendar podobnega. Skratka, želela sva produkt dodelati in ga prilagoditi našim, prekmurskim poljem.« Kaj
sploh je projekt Nason, o čem tako čisto laično govorimo? Torej, kaj v »navadnem jeziku« pomeni mobilni namakalni sistem s fotovoltaiko? Zver:
»To pomeni, da gre za namakalni sistem, ki je na prikolici in se ga lahko
vozi od njive do njive. Na prikolici so
solarni paneli, ki jih na njivi odpreš, in
energija, ki jo s tem dobiš, se nalaga in
potem kasneje – ko ni več sonca, ker
ko je najbolj vroče, se ne sme zalivati
– poganja črpalko, ki črpa vodo in zaliva.« Gre za kapljično namakanje, ne
razpršilno. Poanta je, da uporabiš alternativni vir energije in tako ne onesnažuješ okolja. Temelj ideje pa je, da
uporabiš sončno energijo, ki je zastonj,
in si s tem popolnoma »zelen«, torej ne
onesnažuješ okolice.
Palatin: »Ciljava pa na te majhne
njive, ki jih je v Pomurju ogromno.
Imamo namreč razpršene njive, ki so
daleč od drugih virov energije. Vodo
pa dobiš iz vrtine, ki jo izvrtaš tam,
na njivi.« Zajetje vode, dodaja Andrej
Zver, je mogoče na več načinov – ali
iz podtalnice, lahko pa da je kakšen
vodotok tudi kje v bližini; primarno
pa je gotovo črpanje iz globin, saj je
podtalnico najti skoraj pod celotnim
Prekmurjem.
Tretje leto dobrodelno zaradi slabih časov
Klub študentov Lendava je pripravil
sredi januarja dobrodelno prireditev
stand up z Matjažem Jevšnikom, na
kateri so zbrali 1.300 evrov. Izkupiček
so namenili za nakup računalnika dijaku Dvojezične srednje šole Lendava,
ki je preživljal težko otroštvo, z namenom, da bi mu bil v pomoč pri šolanju
in sploh v življenju, 800 evrov pa so
izročili ravnateljici šole Silviji Hajdinjak Prendl za tiste dijake, ki si težko
privoščijo šolsko ekskurzijo.
Klub študentov Lendava je dobrodelne prireditve začel pripravljati pred
tremi leti z namenom, da spremenijo
slabo mnenje o študentskih klubih pri
občanih, da jim je mar samo za študentske »žurke«. Izkupiček od prvega
koncerta Midva so podarili Dvojezič-
ni osnovni šoli II, od drugega z Vladom Kreslinom so namenili Dvojezični osnovni šoli I za postavitev dvigala,
tokrat pa so, kot rečeno, denar namenili dijakom lendavske srednje šole.
»Tudi sami vidimo, da so težki časi in
včasih tudi mi potrebujemo kakšno
pomoč, zato izkoristimo vsako priložnost, da sicer z majhnimi dejanji
privabimo nasmeh,« je povedal predsednik Kluba študentov Lendava Attila Ftičar. O tem, komu bodo namenili
zbran denar na dobrodelni prireditvi,
začnejo razmišljati po navadi že oktobra, ko začnejo povpraševati po šolah in tudi različnih društvih, komu bi
lahko pomagali, odločitev pa potem
sprejmejo na seji vodstva.
M. H.
Finančno zahteven projekt
Eden od problemov izvedbe projekta Nason vidita Rajko Palatin in Andrej Zver v tem, da je zadeva precej
draga. Palatin: »Panelom sicer pada
cena, a so še zmeraj dragi. Imajo pa
tudi le 15 let življenjske dobe, potem
pa postane izkoristek preslab.« Zver:
»Po najinih izračunih naj bi tak sistem, ki bi zadoščal za hektar njive, stal
okrog deset tisoč evrov. To je kompletno. Ima 12 panelov, vsak je velik dva
kvadratna metra. Zaradi cene razmišljava o tem, da bi bila midva lastnika
takega sistema in bi ga dajala v najem.
To bi si ljudje lažje privoščili kot lastništvo take namakalne naprave.«
Na pol v šali, na pol zares se pogovarjamo o povezavi s Kitajci, ki bi solarne panele gotovo izdelovali malo,
če ne pol ceneje, kot se dobijo pri nas.
Rajko Palatin: »Zdaj si prizadevava, da
bi naredili prototip ene take naprave
in bi potem lahko testirali, koliko bi
to stalo ter kje in kako bi bilo uporabno. Pripravila bi predstavitev na kakšnem sejmu, ponudila v najem, potem pa bi videla.« Analizo trga sta že
naredila, zdaj ju torej čaka izvedba,
želita pa si seveda investitorja.
Samooskrba bo
čedalje pomembnejša
Projekt Nason: Andrej Zver in Rajko Palatin fotografija nataša juhnov
Andrej Zver: »Ideja te namakalne
naprave je dobra še z enega vidika:
vedno pomembnejša bo samooskrba. Dandanes moraš v trgovino po
skoraj vse: papriko, solato …, nekoč
si šel po sol in po sladkor in ti časi –
se mi zdi – vsaj delno prihajajo nazaj.
Tu je prihodnost, v samooskrbi, to si
upam trditi z veliko gotovostjo. Zato
je ta najin projekt projekt prihodnosti (nasmeh).«
Vida Toš
V okviru projekta Team Olympiad, ki ga je sofinancirala Evropska unija, je
organiziral TIC Moravske Toplice v športni dvorani v Radencih s pomočjo
Nogometnega kluba Čarda peto športno-rekreativno prireditev Ekipna olimpijada.
Na tekmovanje, bilo je zadnje v nizu, se je prijavilo 13 ekip, ki so tekmovale v
disciplinah, primernih za vse generacije: v nogometu oziroma streljanju na gol,
golfu, pri katerem so z golfsko palico udarjali žogo in ciljali v tarčo, v vlečenju
vrvi, koordinirani hoji na dolgih smučeh, štafetni igri s skakanjem v vreči ter igri
po izbiri organizatorja. In sicer so izbrali batašarko – metanje škornja na koš.
Skupaj sta tekmovala 102 tekmovalca. V. T. Fotografija tic moravske toplice
Gornja Radgona
Spomnili so se ubite
aktivistke Marije Rožman
Ob robu gozda v Črešnjevcih, tik ob
sedanji industrijski coni v Gornji Radgoni, so kozaki 20. februarja 1945 po
tem, ko so jo mučili, ubili mladinsko
sekretarko Marijo Rožman, ki je bila
stara 22 let, iz sosednjih Polic. Na spomeniku, ki je bil odkrit na mestu zločina leta 1957, so zapisali: »In tu ležiš
s krvjo oblita, ubil te krvoses je Vlah,
iznad tebe svetloba se svita, vse dala
si za novi čas.«
V spomin na pred sedemdesetimi
leti ubito Marijo Rožman je pripravilo krajevno Združenje borcev za vrednoto NOB Gornja Radgona minuli
petek ob spomeniku komemorativno
slovesnost. Številnim zbranim, med
katerimi so bili poleg borčevske organizacije tudi veterani vojne za Slovenijo iz leta 1991, člani drugih združenj
in sorodniki pokojne, je spregovorila Mira Skok Korošec, predsednica
radgonskega borčevskega združenja.
V kulturnem programu so sodelovali
učenci petega c-razreda Osnovne šole
Gornja Radgona pod mentorstvom razredničarke Janje Šinko. K spomeniku so ob tem položili venec in prižgali sveče.
F. K.
fotografija f. k.
Komemoracija v spomin na zločin pred 70 leti
14
kronika
| Vestnik | 5. marca 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Vladimir Miloševič, predsednik ZVVS MS
okc poroča
Spremlja jih osamosvojitven duh
Prerekanja okoli zaslug za državo so popolnoma nepotrebna in nesmiselna, je poudaril vojni veteran
»Podatek, da je plačilo članarine kar
90-odstotno, me žene naprej. Ne le
murskosoboški veterani, ampak tudi
Strankarske delitve so šle predaleč in
so v vseh porah našega življenja, tudi
najmanjših.«
Tako je razmišljal Vladimir Miloševič, upokojeni brigadir Slovenske vojske (SV), ki je prevzel vajeti murskoso-
Odločen ne delitvam
Vladimir Miloševič, ki je moral
vojaško kariero, v kateri je bil celo
pomočnik načelnika generalštaba
Slovenske vojske (SV), hitro končati, saj je, kot pravi, postal trn
v peti takratnemu obrambnemu
ministru Janezu Janši, ko je opozarjal, kako se prazni skladišče
orožja v Ložnici, ki je po odhodu
Jugoslovanske armade (JA) padlo
v roke teritorialni obrambi (TO),
je odločno proti delitvam med
veterani. »Domoljubi smo vsi, veterani pa so tisti, ki so sodelovali pri pripravah na osamosvojitev
Slovenije in v vojni za samostojno Slovenijo. Ni nujno, da je vsak
domoljub veteran, je pa vsak veteran domoljub! Sem zelo proti
delitvam veteranov, ki prihajajo
iz ene politične opcije. To vpliva tudi na to, da nimamo pripadnosti in povrhu vsega negiramo
zgodovino. Ko sem še pomagal v
Koreniki, smo gostili francosko
delegacijo. Njihov vodja me je
vprašal, kako to, da se prepirate
o tem, kdo je zaslužen za vašo državo. Če bi se v Parizu obregnili
ob Napoleona, da je zločinec, ki
je, roko na srce, prav tako povzročil morijo po Evropi, je dejal
Francoz, bi skoraj zagotovo zašli
v težave. Lep primer, mar ne!«
drugi veterani osamosvojitvene vihre
iz Pomurja so leta 1990 in 1991 s svojim odzivom, ki je bil skoraj 95-odstoten, sporočili, da jim je mar za novo
državo.
S plačilom članarine dokazujemo,
da imamo še vedno visoko moralo.
Nam veteranom zato ni vseeno, kaj
se je zgodilo. Vrednote, za katere smo
nosili glavo na pladnju, so izginile!
Vladimir Miloševič je ponosen na vse vojne veterane. fotografija nataša juhnov
Začetek motoristične sezone
Že madež je nevaren
V 15 letih 22 mrtvih motoristov
Med analizami prometnih nesreč so ugotovili, da se dve tretjini nesreč, v katere
so vpleteni motoristi, zgodita zaradi izsiljevanja voznikov osebnih avtomobilov
Že so bili lepši in toplejši dnevi, ki so na
ceste znova privabili kolesarje in motoriste. Policisti zato zlasti voznikom
enoslednih vozil svetujejo, naj bodo
izjemno previdni. Kolesarji in motoristi so med najbolj ranljivimi udeleženci v cestnem prometu, zato svarijo, naj
bodo previdni, in jih pozivajo, naj hitrost vožnje prilagodijo razmeram na
cesti in svojim izkušnjam. Predvsem na
motoriste namreč v začetku nove motoristične sezone prežijo številne pasti.
Že prva vožnja in prvi ovinek sta lahko
usodna. Nesreča nikoli ne počiva.
»Vozniki motornih koles se morajo zavedati, da razmere za vožnjo niso
optimalne, ker je asfaltna površina še
vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti gum. Poleg tega je
na vozišču tudi veliko udarnih jam in
obilo peska od zimskega posipa. Ob
tem zagotovo ne smemo pozabiti, da
za vožnjo ne zadošča samo izdano vozniško dovoljenje. Izjemno pomembne so tudi vozne spretnosti in izkušnje,
ki so med zimskimi meseci pri voznikih enoslednih vozil zapostavljene,« je
opozoril Srečko Šteiner, policijski inšpektor za promet.
Na hitrih konjičkih, ki jih lahko krotijo samo motoristi sami, v prometu
nosijo glavo naprodaj. Če k temu prištejemo nepredvidljive voznike, se lahko kmalu zgodi nesreča. Med analizami prometnih nesreč so ugotovili, da
se dve tretjini nesreč, v katere so vpleteni motoristi, zgodita zaradi izsiljevanja voznikov osebnih avtomobilov.
Čedalje manj pozornosti se namreč posveča vožnji. Vozniki so nepredvidljivi,
zaradi nepozornosti pogosto spregledajo motorista, če pa je ta še prehiter,
je to kombinacija, ki se konča tragično.
Tudi zato policisti in motoristi pred začetkom vsake motoristične sezone pripravljajo številne preventivne aktivnosti, ki potekajo tudi med sezono, saj je
znano, da je prometna preventiva tek
na dolge proge. »Začetek akcije Izkušnja kot nasvet sega v leto 2005, ko se
je ukvarjalo z motoristi večinoma le na
začetku motoristične sezone, kasneje
pa ne več. Že naslednje leto se je akcija nadgradila. Čeprav vozniki motor-
boškega odbora Zveze veteranov vojne
za Slovenijo (ZVVS). »To je v moji karieri že šesta funkcija, če se smem izraziti tako malo v šali, malo zares, ko
nekomu poveljujem. Zgodovina se očitno ponavlja,« je rekel veteran vojne za
Slovenijo, letnik 1940. Zgodovina je, se
zdi, živa in nedokončana: Ladislav Lipič, upokojeni načelnik generalštaba
SV, ki je na čelu ZVVS, je predlagal, da
Miloševič postane predsednik območnega soboškega združenja veteranov –
med vojno za samostojno Slovenijo je
Miloševič poveljeval Lipiču.
ZVVS je domoljubna, samostojna,
nestrankarska, nepridobitna in nevladna zveza območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo, ki združujejo
tiste udeleženke in udeležence priprav
na vojno ali vojne za Slovenijo, ki so
ne glede na njihova politična in svetovnonazorska prepričanja aktivno sodelovali v pripravah na vojno oziroma
neposrednih obrambnih aktivnostih v
vojni za ubranitev samostojne in neodvisne Republike Slovenije v obdobju
od 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991.
Dan ZVVS je 17. maj, ko se je leta 1990
začel projekt Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ). Slovenski politični vrh se je takrat uprl razorožitvi
teritorialne obrambe (TO). Začele so se
priprave na morebiten oborožen odpor, saj je nova demokratična oblast na
glas začela govoriti o samostojni državi. Miloševič je postal poveljnik TO v
Vzhodnoštajerski pokrajini. »Mimo vednosti jugoslovanske vojske smo začeli
nositi naše orožje iz vojaških skladišč.
V zelo kratkem času smo se zelo dobro
pripravili. Tik pred spopadom junija
1991 sem poveljeval 18.600 ljudem.«
Krepitev domoljubja, domovinske
zavesti in spomina na osamosvojitveno vojno bo ena izmed poglavitnejših
nalog murskosoboškega združenja.
»Veterani se zavedamo, da je država v
krizi, menimo pa, da imamo tudi mi
energijo, da voz povlečemo naprej.
Edina rešitev je, da smo enotni, kot
smo bili v letih 1990 in 1991. Ponosen
sem na tiste čase, na to, kako smo ravnali!«
Andrej Bedek
nih koles še vedno povzročijo več kot
polovico prometnih nesreč, se stanje
na tem področju izboljšuje, saj je vse
manj motoristov udeleženih v nesrečah ali poškodovanih. Podatek, ki daje
pozitivno oceno izvedenim aktivnostim, obenem pa podatek, ki zavezuje
k še bolj kakovostnemu delu,« je poudaril sogovornik iz policijskih vrst.
Najpogostejši vzroki prometnih nesreč, v katere so v Pomurju vpleteni motoristi – letno izgubita življenje
skoraj dva –, so neupoštevanje pravil o
prednosti, neprilagojena hitrost in varnostna razdalja. Med motoristi je žal
veliko tako imenovanih solonesreč, ko
morajo policisti v svoje beležnice vpisati, da je motorist vozil brez predpisane opreme ali s pomanjkljivostmi na
jeklenem konjičku. »Že ena prometna
nesreča s smrtnim izidom ali s poškodbo je preveč. Vemo, da si nihče ne kupi
motorja, da bi se vozil 50 kilometrov
na uro, a treba se je zavedati, da ceste
nikakor niso dirkališča,« je še pristavil
inšpektor Šteiner.
Andrej Bedek
»Motorist je pri vožnji z motornim kolesom veliko bolj izpostavljen zunanjim vplivom in stanju
vozišča. Že majhen oljni madež,
blato ali jama na vozišču lahko
poruši njegovo smerno stabilnost
in le stežka se bo taka situacija
končala brez padca. Prav tako ne
smemo pozabiti na naše ceste,
ki so v obupnem stanju in poleg
tega še slabo vzdrževane ali sploh
ne. Sekanec, ki se navaža na bankine, je že čez nekaj ur na vozišču
in predstavlja smrtno nevarnost
za motoriste in tudi druge udeležence v cestnem prometu,« pravi diplomirani inženir prometa
Jože Škrilec, prav tako motorist.
Zato so policisti povabili na posvet pred začetkom motoristične
sezone tudi vzdrževalce pomurskih prometnic. Janez Kučan, pri
murskosoboškem Cestnem podjetju odgovoren za vzdrževanje
cest, kjer skrbijo za prevoznost
okoli 1400 kilometrov cest – tudi
na mariborskem območju in nekaj lokalnih, občinskih cest – pravi, da bodo do uradnega začetka
sezone, to je mesec april, s cest
odstranjevali posipni material,
ki je ostal od zime. Med letno sezono pa ob rednih pregledih odpravljajo udarne jame ali druge
nevarnosti in skrite pasti na prometnicah.
Policista rešila žensko
Znano je, da veliko Pomurcev modro
policijsko uniformo nosi tudi drugod po Sloveniji. 27-letni Denis Jeneš
in 28-letni Leon Kavaš, ki službujeta
v mariborski policiji, sta 12. februarja okoli 21.30 iz mrzle reke Drave rešila žensko, ki je bila že podhlajena.
Tistega dne so mariborski policisti
prejeli klic ženske, ki je trdila, da zunajzakonski partner nad njo izvaja
nasilje in da jo je nagnal iz hiše. Policista žrtve, s katero sta govorila in
ji svetovala, naj ju počaka, nista našla
na dogovorjenem kraju. Ob temeljitem pregledu brežine reke sta opazila žensko, ki je bila vse do vratu v reki
Dravi, z eno roko pa se je močno držala betonskega dela temeljev mostu.
S skupnimi močmi sta jo potegnila iz
reke in jo rešila pred utopitvijo.
Denar v banko
Tukajšnji policisti poročajo, da so imeli v zadnjem obdobju več prijav uporabnikov bančnih storitev na bančnem
avtomatu, ki so po vnosu PIN-kode in
izplačilu denarja odšli od bankomata,
vendar pozabili vzeti gotovino. Ko se
je po nekaj minutah uporabnik storitve vrnil nazaj do bančnega avtomata,
bankovcev ni bilo več. Oškodovancem
ostane le, da neznanega storilca kazensko preganjajo. Policisti ob tem ugotavljajo, da ob takšni priložnosti marsikdo pozabljen denar vzame, kajti skoraj
zagotovo se ukvarja le z vprašanjem,
ali je tako dejanje moralno sporno in
ne tudi kaznivo. Policisti zato ob teh
primerih opozarjajo, da je tovrstno
ravnanje kaznivo, zanj je predpisana
denarna ali celo zaporna kazen. Svetujejo, da najdeni denar najditelji takoj
odnesejo v banko, kjer bodo poiskali
lastnika, ali ga predajo policiji.
Rop mu ni uspel
Včeraj do 15. ure so še vedno iskali
zamaskiranega neznanca, ki je pred
tednom v Kuzmi oborožen s pištolo
poskušal oropati tamkajšnjo prodajalno. Z orožjem je zagrozil trem delavkam, naj mu izročijo denar. Tega
niso storile – ropar je nato pobegnil.
Policisti iščejo moškega suhe postave, ki je visok od 170 do 180 centimetrov. Oblečen je bil v modro trenerko
BOLJŠA STRAN SPLETA
in siv anorak. Čez obraz je imel črno
kapo z izrezom za oči. Vse morebitne
očividce in priče policija naproša, da
kakršne koli informacije posredujejo
na telefonsko številko 113 ali anonimni telefon policije 080 1200.
Previdno zaradi divjadi
Iskanje hrane divjad pogosto zvabi na
plan. Divje živali med iskanjem hrane
zaidejo tudi na prometnice, kjer lahko končajo pod kolesi jeklenih konjičkov. Pomurski policisti tedensko
obravnavajo več kot deset primerov
povoženja divjadi. Previdnost na odsekih cest, kjer je z znaki označeno,
da tja zahaja divjad, zato ni odveč. Na
nenadno prečkanje živali moramo biti
pozorni predvsem v nočnih in večernih urah, ko te najintenzivneje iščejo
hrano. Večina nesreč se zgodi zgodaj
zjutraj in zvečer, vedno več nesreč pa
se pojavlja tudi čez dan, v njih pa so
udeležene manjše živali, kot so zajci
in ptiči. Če naletite na poškodovano
ali vidno bolno žival, pokličite na številko 112. Podobno storite, če na cesti
trčite v žival.
ČE SI UDELEŽENEC ALI PRIČA V
PROMETNI NESREČI, ČE SI ŽRTEV
ALI OČIVIDEC KRIMINALNEGA
DEJANJA, ČE MISLIŠ, DA JE MOTEN
TVOJ MIR, ALI ČE MENIŠ, DA
LAHKO POLICIJA NA DRUG NAČIN
POSKRBI ZA TVOJO VARNOST,
POTEM KLIČI 113!
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
5. marca 2015 | Vestnik |
15
Koliko denarja namenjajo občine za dejavnost športnih klubov in društev
Skupno nekaj več kot milijon evrov
za športne kolektive v Pomurju
V Murski Soboti letos bistveno manj za športne programe – Največ sredstev za šport na prebivalca v majhni Občini Hodoš
Koliko denarja, toliko glasbe! Izrek, ki
praviloma velja tudi v športu. Več imajo društva oz. klubi denarja, višje cilje
si lahko postavijo. Tudi širok nabor selekcij v posameznem športnem kolektivu je povezan s finančnimi sredstvi.
Ker je gospodarski položaj tudi v Pomurju težek, posledično družbe in samostojni podjetniki ne namenjajo več
toliko sponzorskih oziroma donatorskih sredstev za šport kot v preteklosti. Zato so športni kolektivi vedno bolj
podatke, koliko denarja občine namenjajo za najbolj popularno športno
panogo – nogomet. Od 27 pomurskih
občin nismo prejeli podatkov le iz občinskih uprav Beltinci, Gornji Petrovci,
Odranci in Šalovci, kjer poleg obilice
dela, vsaj v nekaterih občinskih upravah, navajajo kot vzrok za odklonitev
sodelovanja tudi nesprejet občinski
proračun za letošnje leto.
V preostalih pomurskih občinah
se namenja letno za dejavnost klu-
dejavnosti klubov in društev manj denarja. Predvsem v prekmurski prestolnici gre za drastično znižanje denarja za športne programe, saj bo letos
na razpolago za tretjino manj sredstev v primerjavi z letom 2014. V večini pomurskih občin denar za šport
razdeljujejo med klube in društva na
podlagi izdelanih pravilnikov v sklopu letnih programov športa, izdelane
pa imajo tudi dolgoročne strategije
razvoja športa v občini. Predvsem si
Sredstva za športne programe iz občinskih proračunov
Občina
Apače
Beltinci
Cankova
Črenšovci
Dobrovnik
Gornja Radgona
Gornji Petrovci
Grad
Hodoš
Kobilje
Križevci
Kuzma
Lendava
Ljutomer
Moravske Toplice
Murska Sobota
Odranci
Puconci
Radenci
Razkrižje
Rogašovci
Sveti Jurij ob Ščavnici
Šalovci
Tišina
Turnišče
Velika Polana
Veržej
2015 (evrov)
28.980
16.900
28.740
8.300
123.000 *
23.000
8.100
6.000 *
11.100
18.000 *
148.000
190.488
45.000*
200.000
69.200
26.500*
1.000*
44.000
28.188
42.100
38.700
9.000*
15.000
več/manj kot
v 2014 (%)
- 2,04
- 5,12
+/- 0
+ 13,7
+ 13,78
+/- 0
- 6,5
+/- 0
+ 4,7
+/- 0
- 4,5
+ 19,7
+/- 0
- 32,0
+ 16,0
+ 10,5
+/- 0
+/- 0
- 11,0
+ 7,7
- 10,0
+/- 0
+ 15,38
na prebivalca
(evrov)
7,96
9,00
6,6
6,4
13,82
10,00
23,82
10,00
8,24
10,58
14,00
16,45
7,38
10,56
10,81
5,00
0,77
8,42
10,00
9,84
11,43
6,21
11,36
Tudi nogometaši Slatine in drugih selekcij v Radencih so lahko veseli zneska, ki ga za svoje delovanje dobivajo iz občinske
blagajne. fotografija tomo köleš
Proračun 2015 v fazi sprejemanja
odvisni od javnih sredstev iz občinskih
proračunov. Volonterji, ki vodijo klube in društva, z nestrpnostjo pričakujejo sprejeme občinskih proračunov
ter nato razdelitev sredstev za delovanje teh. S pomočjo občinskih uprav
smo se dokopali do podatkov, ki vedno
bolj zanimajo ne samo športno javnost
v Pomurju. Tako smo prejeli podatke,
koliko sredstev namenja posamezna
občina za delovanje športnih društev
v letošnjem letu, koliko je to več oz.
manj kot v letu 2014, koliko znaša višina sredstev za šport na posameznega
prebivalca občine, dobili pa smo tudi
pomurski nogometni klub prihaja iz
Veržeja. Člani, mladinci in kadeti nastopajo v drugi slovenski ligi, selekcija U15 pa v prvi slovenski ligi. Preostale veržejske mlajše selekcije so
del tekmovalnega sistema Medobčinske nogometne zveze (MNZ) Murska
Sobota. In iz veržejskega proračuna
je prejel nogometni klub, ki nastopa
pod imenom Farmtech, v lanskem
letu 10.892,58 evra. Med člani tretje
lige se z največ denarja iz občinskega
proračuna lahko pohvali Nafta 1903,
ki ji je Občina Lendava lani namenila 31.686 evrov. Med preostalimi klubi
tretje lige je dobila lani Čarda iz Martjanec iz občinske blagajne 15.000
evrov, Mura 14.200, Grad 13.800, Turnišče 12.000, Bistrica 10.516, Črenšovci 8.752, Ljutomer 8.530, Tromejnik 8.086, Serdica pa 5.820 evrov. Kot
zanimivost naj dodamo, da nogomet
odlično podpirajo občine Gornja Radgona, Apače in Radenci, katerih selekcije nastopajo pod okriljem MNZ Murska Sobota. Radgonski nogometaši so
prejeli lani iz občinske malhe 26.541
evrov, apaški 17.660, radenski pa 9.972
evrov.
Miha Šoštarič
Marija Ratnik (Koloman Flisar Tišina);
mladinci: 1. Žan Kelenc (Črenšovci); kadeti: 1. Luka Gorjan (Štefan Kovač Turnišče), Nuša Špindler (Ljutomer).
čar – Olimpija Dolga vas 0 : 2 (Vida, Laszlo), Zvezda Dolina – Tormafölde 2 : 1
(Graj 2).
bov in društev nekaj več kot 1,1 milijona evrov, to pa je v strukturi vseh
odhodkov, ki jih imajo občine v svojih proračunih, izredno malo. V večini primerov prejmejo športni klubi
in društva manj kot odstotek denarja, ki je v posameznem letu evidentiran na odhodkovni strani občinskih
proračunov. Največ denarja za športne kolektive razumljivo namenjajo v
štirih največjih pomurskih občinah. V
Gornji Radgoni in Ljutomeru bistveno
povišujejo to proračunsko postavko v
primerjavi z letom 2014, v Lendavi in
Murski Soboti pa bo šlo v letu 2015 za
želijo čim več aktivnih udeležencev,
občinskega denarja pa bodo deležni
tudi rekreativci in predvsem izvajalci športnih programov, v katere bodo
vključeni najmlajši udeleženci.
Največ denarja gre za nogomet
Glede na številne klube in priljubljenost nogometa se prav tej športni
panogi v večini pomurskih občin namenja največ davkoplačevalskega denarja. Vendar so ti zneski od občine
do občine, ne glede na uspešnost nogometašev, različni. Najvišje uvrščen
teden v številkah
Kegljanje
Grnjakov memorial na Ravnah na Koroškem – meddruštveno kegljanje paraplegikov: 3. DP Prekmurja in Prlekije
(Slavko Dunaj, Anton Simonič, Ludvik
Škraban, Franc Borovnjak); tetraplegiki
posamezno: 3. Slavko Dunaj; veterani:
1. Anton Simonič, 4. Ludvik Škraban, 5.
Franc Borovnjak; ženske: 4. Marta Janežič (DP Prekmurja in Prlekije).
Rokoborba
Mednarodni turnir za starejše dečke v
Sesvetskem Kraljevcu (Hrvaška): 1. Denis Kočar (do 59 kg), 2. Luka Gumilar
(do 47 kg), 3. Nejc Gomboc (do 47 kg),
5. Klemen Podgorelec (do 73 kg) – vsi
Rokoborsko društvo Murska Sobota. Na
tekmovanju je nastopilo 86 tekmovalcev iz 22 klubov.
Judo
Področno prvenstvo OŠ za območje Pomurja, Maribora in Podravja v Mariboru: 1. Luka Denša (do 42 kg), Gašper Zadravec (do 50 kg), Nejc Mlinarič (do 60
kg); 2. Gašper Žerdin (do 24 kg), Samo
Jaklin (do 46 kg), Jure Markoja (do 66
kg); 3. Luka Žerdin, Maj Mlinarič (oba
do 38 kg), Saša Grubić (do 46 kg), Nino
Imre (do 50 kg), Aljaž Kovač (do 55 kg)
– vsi OŠ Miška Kranjca Velika Polana.
OŠ Kobilje: 1. Tamara Ferencek (do 44
kg), 2. Mitja Ferencek (do 42 kg). OŠ III
M. S.: 1. Marsel Meleš (do 21 kg), Kio Červek (do 27 kg); 2. Teo Puhan (do 34 kg),
3. Loris Cipot (do 24 kg). OŠ Beltinci: 1.
Nejc Vöröš (do 38 kg), Gabriel Lipič (do
34 kg), Kaja Baler (do 36 kg), Blaž Zver
(do 60 kg); 3. Žiga Zver (do 30 kg). OŠ
Bakovci: 1. Jan Lukač (do 55 kg), 2. Alen
Tirovič (nad 42 kg), 3. Jan Špilak (do 30
kg), Nejc Kalamar (do 34 kg). OŠ I M. S.:
1. Iva Küplen (do 21 kg), Bine Banfi (do
30 kg), Blaž Küplen (do 38 kg), Vid Lunežnik (do 46 kg); 3. Tadej Puhan (do
27 kg), Jan Grah (do 73 kg). OŠ II M. S.: 2.
Klemen Bejek (do 81 kg), 3. Luka Kolarič (do 30 kg). OŠ Sveti Jurij - Rogašovci: 2. Nejc Andrejek (do 24 kg), 3. Nina
Lovenjak (do 24 kg), Boštjan Gungl (do
30 kg), Kaja Tisa Janžekovič (do 36 kg),
Rok Hull (do 38 kg), Asja Benkič (do 44
kg), Leonardo Horvat (do 46 kg).
– vsi Klub borilnih veščin Lendava. Nastopilo je 540 tekmovalcev iz 48 klubov
iz osmih držav.
Turnir v Nagykaniszi (Madžarska): 2.
Rika Rakič, 3. Dorian Meselič, Riko Antolin; 5. Jaka Antolin (vsi Judo klub Lendava).
Regijsko prvenstvo severovzhodne regije v Miklavžu pri Ormožu s serijsko
puško za pionirke: 1. Ana Marija Cvetanovska, 2. Nika Maček, 3. Ema Bukovec
(vse Radgona); ekipno: 1. ŠSD Radgona,
2. Štefan Kovač Turnišče, 3. ŠD Črenšovci. Člani s standardno zračno puško: 1.
Robi Markoja (Štefan Kovač Turnišče),
3. Mitja Černi (Gančani); članice: 2. Saša
2. Grand Prix Banska Bystrica (Slovaška): 1. Aljoša Marič (do 46 kg), 2. Luka
Podgorelec (do 34 kg), Larisa Zver (do
48 kg), Pia Perc (do 40 kg); 3. Lino Lipuš (do 42 kg), Timi Markoja (do 50 kg)
24. Mednarodni pokal Samobora 2015
(Hrvaška): 3. Benjamin Kerman (do 66
kg), 4. Teo Toplak (do 81 kg) – oba Judo
klub Beltinci. Nastopilo je 591 tekmovalcev iz 51 klubov iz dvanajstih držav.
Karate
2. krog šolske lige v Selnici ob Dravi: 1.
Blaž Klobasa (OŠ Negova, K5, B3), Nika
Lesjak (OŠ Apače, B4); 3. Tadej Klobasa (OŠ Negova, K3), Kristjan Klemenčič (OŠ Negova, K5), Nejc Sterniša (OŠ
Gornja Radgona, K5). Ekipno E2: 1. KK
Gornja Radgona 2 (Taj Cigula - Kaučič,
Nejc Sterniša, Lan Nejc Čurman). 3. KK
Gornja Radgona 1 (Kristjan Klemenčič,
Aleks Klobasa, Mišel Čuček).
Strelstvo
Kasaške dirke
Na mednarodnih kasaških dirkah v Budimpešti je novo zmago slavila šestletna
kobila Filipana Goal. Na vajetih Jožeta
Sagaja ml., člana ljutomerskega kluba,
je na 1900 metrov dolgi progi premagala vse tekmece ter dosegla s kilometrskim časom 1:17,3 osebni rekord.
Mali nogomet
4. krog zimske lige malega nogometa za
veterane Športne zveze Ljutomer:
Papirnica Kleopatra Križevci – Cven 4 :
2, Šport plus – Ormož Mladost Miklavž
4 : 1 in Meteorplast – Prlek Forever 6 :
2. Krog pred koncem rednega dela vodi
Meteorplast z 12 točkami.
Nogomet
Izidi pripravljalnih tekem: Farmtech
Veržej – Beltinci 4 : 0 (Vaš, Trstenjak,
Lotrič, Kouter), Russel Gabčikovo (Slovaška) – Nafta 1903 3 : 0, Kapca – Panonija Gaberje 2 : 5 (D. Žalik, T. Žalik;
Plej 2, Tricsli, Hozjan, Kulčar), Grani-
Rokomet
Izid preložene tekme 10. kroga: Ajdovščina – Pomurje 29 : 37 (M. Kozelj 13, V.
Kozelj 6, Kreft 5, Hedl 5, Petraš 4, Gorjup 3, Makovec 1). Pomurje je trenutno
na tretjem mestu prvenstvene lestvice
druge lige. 12. krog: Alples Železniki –
Pomurje (v soboto, 7. marca, ob 19. uri),
Arcont Radgona – Rudar. Arcont je trenutno na osmem mestu.
Pikado
Izidi 24. kola Pomurske lige v elektronskem pikadu: Babilonci – Team Maži
bar 11 : 14 (29 : 36), Pupa Bar 1 – AC Kuhar 19 : 6 (43 : 21), Don Matija – Kocka
bar 12 : 13 (29 : 32), Viktorija – Pupa bar
2 10 : 15 (27 : 37), Bar Tiffany – Pajdašje
12 : 13 (30 : 32), Mokoš – Čarne vrane 10
: 15 (24 : 35), P. K. Murphy – Picolo 15 : 10
(34 : 24), ŠD Dokležovje je bilo prosto.
Izida preloženih tekem: AC Kuhar – P.
K. Murphy 11 : 14 (29 : 33), Babilonci – AC
Kuhar 13 : 12 (34 : 33). Vodi ŠD Dokležovje s 44 točkami, drugi je Team Maži bar,
ki jih ima 40.
Pripravila T. K., M. Š.
16
šport
| Vestnik | 5. marca 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Moto klub Veterani
Drugo mesto v skupni uvrstitvi
Novi predsednik je Jožef Bobovec mlajši
Moto klub Veterani iz Murske Sobote je pripravil v prostorih restavracije Zvezda svoj redni letni občni zbor
s poročilom o tekmovalnih dosežkih.
Tudi v letu 2014 je namreč Zveza slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil pri nas organizirala prvenstvo za pokal zveze SVS. Izvedenih je
bilo pet tekmovanj na območju celotne Slovenije, eno izmed njih na
območju Prekmurja, in to ravno v
organizaciji Moto kluba Veterani. Prvenstva se je udeležilo sedem članov
kluba. V tekmovanju motornih koles
je v kategoriji D drugo mesto zasedel
Martin Peterka, tretje Mitja Peterka,
četrto Karel Car in peto mesto Dušan
Car. V tekmovanju avtomobilov sta
končala na vrhu oziroma na prvem
mestu v kategoriji B in F Boris Banko
in Franc Horvat, v kategoriji E pa je
sedmo mesto zasedel Branko Fujs.
V skupni uvrstitvi je zasedel Moto
klub Veterani drugo mesto, takoj za
klubom Adria classic iz Kopra in pred
Društvom ljubiteljev starodobnih vozil iz Vipavske doline. Zveza slovenskih društev ljubiteljev starodobnih
vozil združuje 32 največjih slovenskih društev in šteje približno 3200
članov z več kot pet tisoč registriranimi avtomobili in motornimi kolesi.
Med ustanovitelji zveze je tudi Moto
klub Veterani iz Murske Sobote, ki
je na zadnjem občnem zboru izvolil
novo vodstvo. Dosedanjega predsednika kluba Štefana Ovsenjaka je letos na tej funkciji nasledil Jožef Bobovec mlajši.
T. K.
Smučarski klub Pomurje
Pomagali pri progi Zlate lisice
Ustanovitev leta 2008, predsednik Jožef Gajšek
Smučarski klub Pomurje, ki je bil ustanovljen maja 2008 in mu predseduje
Jožef Gajšek, trenutno šteje 85 članov,
od tega je večina učiteljev alpskega
smučanja. Dva učita deskanje na snegu, razdeljeni pa so tudi glede na licence (U1, U2 in U3). »Pogoji za pristop na kadrovski tečaj za pridobitev
strokovnega naziva učitelj 1. stopnje
so zelo dobro smučarsko predznanje,
polnoletnost in ustrezna splošna izobrazba. Po uspešno opravljenih izpitih in mentorski praksi si kandidat
pridobi strokovni naziv,« pojasnjuje
Gajšek in dodaja, da znanje lahko pozneje še nadgrajuje z 2. in 3. stopnjo.
SK Pomurje je član Zveze učiteljev in
trenerjev Slovenije in ima potrebno licenco za organizacijo kadrovskih tečajev za 1. in 2. stopnjo. »V treh tečajih
smo usposobili kar 22 novih učiteljev,«
je zadovoljen Gajšek.
Čeprav letos ni bilo toliko snega, kot
bi si največji privrženci zime in smučanja želeli, se v klubu kljub temu trudijo obdržati ustaljene aktivnosti. Med-
nje spadajo »ski opening« v mesecu
novembru na ledeniku, sejem rabljene opreme v začetku decembra, uvodni licenčni seminarji za strokovne
kadre, organizacija petdnevnega tečaja pomurskih otrok na Arehu, v sodelovanju z OŠ I in II MS in OŠ Bakovci
osnovni in nadaljevalni tečaj na Rogli,
pomursko prvenstvo v veleslalomu na
Weinebenu (7. marca) in sklepno smučanje za velikonočne praznike na ledeniku. Poleg tega se je devet članov kluba udeležilo tudi svetovnega pokala v
alpskem smučanju. »Smučarski klub
Branik iz Maribora je potreboval pomoč pri pripravi in delu na progi. Tako
smo učitelji smučanja iz našega kluba
priskočili na pomoč in se na ta način
udeležili enega največjih zimskih športnih dogodkov v Sloveniji,« je poudaril
Gajšek. Člani Smučarskega kluba Pomurje, ki so bili večinoma prvič v tej
vlogi, so ponosni, da so lahko bili del
tako velike zimske zgodbe in si to želijo tudi v prihodnje.
J. M.
Šah
Namizni tenis
Markoja
Žibrat prvi
državni prvak in drugi
Kolajne in naslovi za
Pomurci odlični na DP
člane Radenske Pomgrad – Uspešni pri dvojicah
Na Bledu je bilo 22. posamično državno prvenstvo v standardnem šahu in
16. posamično državno prvenstvo v
pospešenem šahu za igralce od 8. do
18. leta. Med 242 šahisti iz vse Slovenije so se izredno izkazali člani Šahovskega društva Radenska Pomgrad iz
Murske Sobote, ki so dobili več kolajn, med njimi tudi štiri zlate. Najboljši med njimi je bil Boris Markoja,
ki je blestel že na nedavnem tekmovanju v Gradcu.
Tokrat je postal na Bledu državni
prvak tako v standardnem kot pospešenem šahu (med osemnajstletniki, op. p.). V pospešenem šahu sta se
z naslovom državnega prvaka okitila
še Jaka Meglič v kategoriji U14 in Ema
Lukač v kategoriji U8. V standardnem
šahu je zasedel drugo mesto med šestnajstletniki Luka Skuhala, med osemletniki pa še Mak Kovač. Ema Lukač je
v svoji starostni kategoriji končala na
tretjem mestu, le malo pa je do brona zmanjkalo Hani Nemec na četrtem
mestu v kategoriji U16.
T. K.
Na Jesenicah je potekalo 24. člansko
državno prvenstvo, kjer so nastopili tudi pomurski igralci. Jan Žibrat z
Mote je dosegel naslov podprvaka, saj
ga je v finalu premagal Bojan Tokić iz
Nove Gorice s 4 : 2, čeprav je imel Žibrat med dvobojem že lepo prednost
z 2 : 0. Tokiću je to prvi naslov državnega prvaka po letu 2007. Tretje mesto v posamični konkurenci je zasedel Mitja Horvat iz Puconec, ki v tej
sezoni igra za ekipo Linza v Avstriji.
Jan Žibrat je vseeno pričakal tudi naslov državnega prvaka, in sicer v igri
dvojic, kjer je bil njegov partner Deni
Kožul iz Logatca. V finalu sta gladko
s 3 : 0 premagala lanskoletni zmagovalni par Uroš Slatinšek-Darko Jorgić.
Pri dvojicah sta se na tretje do četrto
mesto uvrstila prekmurska para Mitja Horvat-Dominik Škraban in Bojan
Ropoša-Patrik Sukič (razen Horvata
vsi iz Namiznoteniškega kluba Kema
Puconci). Ropoša in Sukič sta v četrtfinalu izločila favorizirano dvojico Bojan Tokić-Bojan Pavić.
T. K.
Otroci so pod strokovnim vodstvom uživali v smučanju. fotografija brane klun
Smučarski klub Radgona
97 tečajnikov na Kopah
Vsak dan poskrbljeno tudi za različne delavnice – Sezono bodo sklenili z izletom
Smučarski klub Gornja Radgona je
organiziral v šolskih počitnicah na
Kopah nad Slovenj Gradcem tradicionalni smučarski tečaj za otroke in
odrasle. Tečaj je potekal pod strokovnim vodstvom Milana Nekrepa ml.,
predsednika SK Radgona. Udeležilo se
ga je 97 tečajnikov, od tega 52 otrok, ki
jih je poučevalo trinajst domačih učiteljev smučanja. Vsi učitelji so pred tečajem opravili predsezonski seminar,
na katerem so obnovili svoje znanje in
potrdili licenco za sezono 2014/15.
Tečajniki so prebivali v hotelu v Slovenj Gradcu in se dnevno z organiziranim avtobusom vozili na smučišče na
Kopah. Na lepo urejenih smučiščih na
zahodnem Pohorju so ob lepem vremenu uživali v pravi zimski pokrajini.
Zato da so bili na smučišču dobro vidni, so bili mladi tečajniki označeni z
»markirnimi« majicami. Po končanem
smučanju je bilo v hotelu vsak dan poskrbljeno tudi za različne delavnice za
otroke. V torek so organizirali pustni
ples za vse udeležence tečaja. Zadnji
dan tečaja je bilo organizirano tekmovanje v veleslalomu, na katerem
so lahko tečajniki pokazali, kaj so se
v tem tednu naučili. Zvečer je bila v
hotelu še razglasitev rezultatov s podelitvijo kolajn in priznanj. Tečaj je
tako kot že vrsto let pred tem dobro
uspel in v Smučarskem klubu Radgona so lahko ponosni, da so ponovno
naučili smučati nekaj novih otrok. V
klubu bodo uspešno sezono končali z
izletom na Kaprun.
T. K.
Nogomet
Dodgeball
K Partizanu zaradi Evrope
Sobočanke
prve
Beograd je odlična odskočna deska za naprej
Gregor Balažic je ukrajinski Lvov zamenjal za Slovencem bolj znan Beograd. Pri Karpatyju mu sicer ni šlo
slabo, saj je na 79 odigranih tekmah
dosegel tudi sedem zadetkov, a razmere v državi in iztekajoča se pogodba so privedle do tega, da se je občasni
član slovenske nogometne reprezentance odločil za odhod.
Svojo kariero bo nadaljeval v srbskem velikanu Partizanu, ki pa ima
skupaj z drugim beograjskim velikanom Crveno Zvezdo že nekaj časa velike finančne težave. »Veliko stvari je
prek medijev prikazanih s pretiravanjem. Kar se tiče plač igralcem, vsaj za
zdaj ni nobenih problemov,« pravi Balažic, ki je črno-bele izbral tudi zaradi
igranja v Evropi. »Igranje v Partizanu
mi bo omogočilo tudi igranje v Evropi, to pa je zame odlična odskočna deska za naprej,« pojasni svojo odločitev
o izbiri kluba.
Prilagajanje življenju v Beogradu
jima z ženo ne povzroča težav, saj
kraj poznata. Zdaj, ko je član Partizana, bo imel zagotovo eno izmed najboljših navijaških podpor v Evropi,
saj so Grobari (navijači Partizana) eni
bolj vročekrvnih v Evropi. »O navijanju in fanatičnosti navijačev sem se
prepričal na košarkarski tekmi Partizana in Reala, ko sem bil na obisku
pri nekdanjem soigralcu. Takšni navijači te seveda ponesejo, zagotovo bo
super igrati pred tem avditorijem,« se
nastopov v črno-belem že veseli Balažic.
O drugem kot o rednem igranju
niti ne razmišlja. »Drugo ne pride v
Petkrat zmagale
Na Dunaju je potekalo mednarodno
prvenstvo v dodgeballu, ki so se ga
udeležile tudi članice Športnega društva Dodgeball Catwoman iz M. Sobote
in pod vodstvom trenerja Jožefa Benka zasedle prvo mesto. Odigrale so šest
tekem z avstrijskimi ekipami ter dosegle pet zmag in le enkrat izgubile. Izidi
tekem so se vrstili takole: 6 : 0, 4 : 2, 4 :
2, 1 : 5 (poraz), ponovno zmaga 6 : 0 in
v finalu še ena zmaga s 6 : 4. Letos čaka
članice kluba Dodgeball Catwoman še
kar nekaj pomembnih tekem, vključno
z evropskim prvenstvom, ki bo tokrat
na Severnem Irskem.
T. K.
Atletika
Gregor Balažic se je iz Ukrajine preselil
v Srbijo. fotografija iz arhiva kluba
poštev. Sem v letih, ko moram igrati
in si želim redno igrati. Verjamem, da
bom Partizanu lahko pomagal do dobrih izidov,« je samozavesten igralec,
ki je nogometno odraščal v Benfici.
Mlajši izmed bratov Balažic je ob tem
že debitiral v dresu Partizana in bil s
Slovencem Brankom Iličem osrednji
par branilcev črno-bele obrambe. Partizan je ob tem brez zadetkov remiziral z Radničkim, Balažic pa verjame,
da bodo kmalu prišle tudi zmage.
Smiljan Kuhar
Dvoransko EP
Tudi Romanova in Zver
Včeraj se je v Pragi začelo 33. dvoransko evropsko prvenstvo, na katerem
sodelujejo tudi slovenski atleti, ki so
izpolnili norme za nastop. Med njimi
sta tudi Sonja Roman (Hodošanka, ki
je članica Mariborskega atletskega kluba Štajerska), ki bo tekla na 3000 metrov, in Aleš Zver, član Atletskega kluba Panvita iz M. Sobote, ki bo tekel na
800 metrov.
T. K.
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
5. marca 2015 | Vestnik |
17
Odbojka
Ljutomerčanke zmagale
v pomurskem derbiju
Mlade puconske igralke niso bile dorasle nasprotnicam – Do konca rednega dela še trije krogi
Kema Puconci II – Ljutomer 0 : 3 (15 :
25, 16 : 25, 8 : 25)
Zelena dvorana v Puconcih, 50 gledalcev, sodnika: Domen Gujtman (Puconci) in Timotej Šiftar (Murska Sobota).
Kema Puconci II: Svetanič, Goričanec, Šarčevič Kovač, Donša, Šarkanj,
D. Oletič, Pintarič, Puhan, Lovenjak,
M. Oletič, Gregorec. Trener: Danilo
Varga.
Ljutomer: S. Belec, K. Makoter, Kutnjak, Petek, Vozlič, Fekonja, Kosi, L.
Belec, L. Makoter, Mikl. Trener: Janko
Hochstätter.
Ljutomerske odbojkarice nadaljujejo svoj zmagoviti pohod. Tokrat
so v pomurskem obračunu v puconski športni dvorani brez izgubljenega
niza premagale drugo ekipo Keme in
se še bolj približale svojemu cilju: uvrstitvi v drugo ligo.
Mlade Pucončanke, ki se kalijo v
tretji ligi z upanjem, da bodo kdaj zaigrale v prvi ekipi Keme, niso bile dostojne nasprotnice. Kljub temu je bil
po petnajstem porazu v sezoni trener Danilo Varga zadovoljen: »Dekleta so pokazala zadovoljivo predstavo
glede na to, da imamo težave s podajalkama, ki sta poškodovani. Zato si
več proti favoriziranim gostjam niti
nismo obetali.« Gostiteljice, za katere sta vidnejšo vlogo odigrali hčerki
verjetno najboljše odbojkarice v zgodovini ljutomerske ekipe Svetlane Lukienko, danes poročene Oletič, so se
gostjam dobro upirale do sredine prvega in drugega niza, nato pa je prišla
do izraza kakovost gostij. Nataša Fekonja s 14, Barbara Petek s 13 in Lea
Belec z 9 točkami so bile najučinkovitejše v zmagovalni ekipi. Toda predstava trenutno vodilne ekipe tretje
lige ni zadovoljila trenerja Janka Hochstätterja: »Rutinska zmaga, vendar
z igro nisem zadovoljen. Pričakoval
sem, da bodo moje igralke igrale sproščeno. A niso, kar se je poznalo do sredine prvega in drugega niza, ko se ni-
V nedeljo, 8. marca, ob 13. uri pri
gasilskem domu v Orehovcih (daljša pot)
zbirališče za Atilov pohod. Za krajšo pot je
zbirališče ob 14. uri pri preši TD Klopotec
na Kapeli. Organizator: Zavod za turizem in
šport Radenci. Informacije: Jasna Divjak,
predsednica TD Klopotec Kapela, 031 223
937, [email protected], www.ztsradenci.
si, [email protected].
Več informacij o prireditvah in vadbi
na www.migajznami.si, kjer lahko tudi
vpišete svojo prireditev ali vadbo.
kdaj, kaj, kje
Sobota
Ob 10. uri v dvorani Osnovne šole Bad
Radkersburg v avstrijski Radgoni nogometni turnir 3. Radkerburger Jugendkick 2015, kjer bodo sodelovale
tudi pomurske ekipe.
Ob 10. uri v športni dvorani v Radencih rokometna tekma Arcont Radgona – Dol TKI Hrastnik (kadeti).
Ob 10. uri v dvorani OŠ III v Murski
Soboti srečanje 10. kroga 2. namiznoteniške lige Sobota – Krka II, ob 16.
uri Sobota – Melamin.
Ob 10.30 v kraju Weinebene v Avstriji
prvenstvo Pomurja v veleslalomu.
Ob 16. uri v športni dvorani v Radencih tekma 12. kroga druge rokometne
lige Arcont Radgona – Rudar.
Igralke Ljutomera so se takole veselile zmage v pomurskem obračunu in vse večje možnosti za uvrstitev v drugo ligo.
fotografija nataša juhnov
kakor nismo točkovno uspeli odlepiti
od domačink. V prihodnje bomo morali bolj poskrbeti za psihične priprave, saj nismo sposobni povezati dveh,
treh akcij, poleg tega pa večkrat tudi
brez potrebe, ko nasprotnik nima izdelanega napada, skačemo v blok pri
mreži, namesto da bi se koncentrirali
na pripravo novega napada.«
Do konca rednega dela prvenstva v
tretji ligi so še trije igralni dnevi. Za
potrditev prvega mesta Ljutomerčanke potrebujejo dve zmagi, z enim očesom pa bodo v ljutomerskem taboru
spremljali dogajanje v drugi ligi, saj
jim ob najidealnejšem scenariju ne bo
treba igrati dodatnih kvalifikacij in se
lahko neposredno uvrstijo v višji rang
tekmovanja, ki je stopnica nižje, kjer
so pred desetletji Ljutomerčanke že
igrale eno vidnejših vlog v slovenski
ženski odbojki.
Poraza Panvite Pomgrada,
zmaga Radenec
Prva tekma četrtfinala državnega
prvenstva za ženske: Calcit Volleyball – Kema Puconci 3 : 0 (25 : 20, 25
: 23, 25 : 23). Točke za Kemo so dosegle: Škraban 9, Sakovič 9, Vidonja 8,
Praprotnik Flisar 6, Frumen 3, Kadiš 3,
Franko 2, Banfi 1. Druga tekma je bila
včeraj zvečer v Puconcih. Morebitna
tretja tekma bo v soboto, 7. marca, ob
20. uri v Kamniku.
6. krog modre skupine 1. DOL: Salonit Anhovo – Panvita Pomgrad 3 : 1
Chelsea, Atletico, Real, Barcelona in Bayern v Lendavi
(25 : 21, 25 : 19, 18 : 25, 25 : 21). Točke za
Panvito Pomgrad: Pelemiš 19, Bogožalec 16, Detela 16, Flisar 5, Pavlović 4,
Drvarič 4. 7. krog: ACH Volley – Panvita Pomgrad 3 : 0 (26 : 24, 25 : 23, 25 :
18). Točke za Panvito Pomgrad: Pelemiš 20, Bogožalec 11, Flisar 6, Detela
5, Pavlović 5. 9. krog: Calcit Volleyball
– Panvita Pomgrad (v soboto, 7. marca, ob 18. uri).
15. krog 2. DOL za ženske: ŽOK Sobota – ŽOK Mislinja 1 : 3 (11 : 25, 14 : 25, 25 :
23, 15 : 25). 16. krog: Celje – ŽOK Sobota
(v soboto, 7. marca, ob 18. uri).
15. krog 3. DOL (vzhod): TAB Mežica – OK Radenci 0 : 3 (21 : 25, 17 : 25, 19
: 25). Največ točk za Radence so dosegli: Škrjanec 15, Mihalič 10 in Vohta 8.
M. Š., T. K.
Ob 17. uri v Zeleni dvorani Puconci
srečanje 18. kroga v 1. namiznoteniški
ligi Kema II – Olimpija.
Ob 17. uri v dvorani DSŠ v Lendavi košarkarska tekma pomurske lige KK
Lindau – PŠK Ljutomer.
Ob 18. uri v športni dvorani v Radencih košarkarska tekma pomurske lige
KK Radenci – KD Ljutomer.
Ob 19. uri v dvorani ŠIC v Ljutomeru odbojkarska tekma 16. kroga 3.
lige (vzhod) za ženske ŽOK Ljutomer
– Turbina.
Ob 20. uri v športni dvorani v Radencih odbojkarska tekma 16. kroga 3. lige
(vzhod) OK Radenci – Maribor II.
Sreda
Ob 18. uri v dvorani OŠ I v Murski Soboti odbojkarska tekma 10. kroga modre skupine prve lige Panvita Pomgrad – Astec Triglav.
Nogomet
Kokol bo pomagal Čardi
Veliko menjav pri soboški Muri in v Martjancih
Saj ni res, pa je. Minuli konec tedna je zares potekala v dvorani Dvojezične srednje šole v Lendavi Liga prvakov, in to pod
okriljem domače medobčinske zveze. Šlo je namreč za 2. fazo ciklusa Rad igram nogomet za igralce kategorij U9 in U11, ki
so za to priložnost postali člani Reala, Barcelone, Bayerna … Vse ekipe so se namreč odločile, da se bodo tokrat poimenovale
po enem od evropskih nogometnih velikanov. V kategoriji U9 je tako Planika Turnišče postala Chelsea, Planika Turnišče
2 Atletico Madrid, Bistrica Borussia Dortmund, Črenšovci pa Arsenal. V kategoriji U11 se je Planika Turnišče prelevila v
Bayern, Bistrica v Barcelono, Kobilje v Manchester City, Planika Turnišče 2 pa v Real Madrid. Igralo se je po sistemu vsak
z vsakim, pri takšnih klubih in strasti za nogometom pa je jasno, da so bili na koncu zmagovalci vsi. Na naši fotografiji pa je
ravno utrinek z dvoboja med Chelseajem in Borussio Dortmund. T. K. fotografija nataša juhnov
Prestopni rok je že za nami, zato smo
pred nadaljevanjem prvenstva v 3. SNL
vzhod, do katerega manjkata še dobra
dva tedna, pogledali v tabore pomurskih klubov, kjer je prišlo do kar nekaj
sprememb.
Za najodmevnejšo okrepitev so bržkone poskrbeli pri Čardi, kjer bo v spomladanskem delu sezone igral tudi
Vladimir Kokol, stari znanec slovenskih zelenic, ki je odigral svoje najboljše tekme v dresu Mure in Olimpije. V
Martjance so ob Kokolu prišli oziroma
se vrnili še: Tomaž Recek, Iztok Kerčmar, Tjaž Lopert, David Karničnik, iz
Mure pa se je k Čardi preselil tudi Tilen
Kocbek, medtem ko sta klub zapustila
Davorin Pelcl in Grega Matjašec.
Veliko se je dogajalo tudi v Murski
Soboti, kjer je prišlo ob menjavi predsednika tudi do nekaterih menjav v moštvu. Črno-beli dres v nadaljevanju tako
ne bodo nosili več Ebo Eduam, Alen Kozar, Luka Madon, Luka Ciglarič in prej
omenjeni Kocbek. Kozar se je namreč
vrnil v Aluminij, Madon bo pol leta preživel pri Slatini, Ciglarič pa bo ponovno igral za Ljutomer. Klubu so se sicer
pridružili Luka Ivanič, ki je pri Muri že
igral, Danijel Forjanič, nekdanji nogometaš Tromejnika in Goričanke, srbski
vratar Dimitrij Radojković in ruski napadalec Alan Magomedovich. S črnobelimi sicer trenira tudi Mitja Mörec.
Za Ljutomer, ki je dobil s Ciglaričem
pomembno okrepitev, bodo v drugem
delu sezone igrali še Patrick Jelen, Samo
Karlovčec, Luka Kotnik, Miha Starovasnik in Alen Lebar. Klub so ob tem zapustili Niki Slana, Dejan Žnidarič, Goran Šnajder in Stanislav Kuzma.
Pestro je bilo tudi pri Nafti, kjer so ob
menjavi trenerja klub zapustili Mihael
Karlovčec, Roland Polareczki, Jurica
Valentić, Vito Šimonka in Vilim Puclin.
Tudi prihodov je bilo kar nekaj, prišli so
namreč Tim Litrop, Adrián László Péntek in Igor Kleiderman.
Brez menjav ni šlo niti v Beltincih in
Odrancih. Odrance, ki so si zagotovili Jureta Arsića in Mateja Murata (oba
iz ptujske Drave) ter Jerneja Balažica,
Dejana Žnidariča in Aljošo Gregorca,
sta zapustila brata Mihael in Luka Ivanič, odšli pa so tudi Rok Vori, Mitja Žerdin in Denis Vogrinec, ki je okrepil prav
tekmece iz Beltinec. Ti so v prestopnem
roku izgubili Dejana Sreša, ki bo kariero
nadaljeval v Avstriji, novo moštvo pa sta
si poiskala tudi Uroš Pavel in Rok Gruškovnjak, ki se je vrnil v Rakičan.
S. K.
18
turizem
| Vestnik | 5. marca 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Čebelarski muzej Krapje – Čebelarstvo Tigeli
Star osmerokoten čebelnjak
Skupaj z dijaki Ekonomske šole Murska Sobota so sodelovali na državnem turističnem tekmovanju
Čebelarski muzej Krapje – Čebelarstvo Tigeli sta Dragica in Jožef Tigeli
v dvajsetih letih izoblikovala v zanimivo turistično točko, ki jo radi obiskujejo tako turisti kakor tudi šolarji
in čebelarji iz Slovenije in tujine.
Posebnost, ki pritegne pozornost
obiskovalcev, je večji star čebelnjak
osmerokotne oblike, ki je izdelan po
paviljonskem načrtu, s strešno lino za
zračenje, v njem pa je 84 panjev po
Naiserjevem sistemu. Dragica pravi,
da takega čebelnjaka niso našli nikjer
drugje po Sloveniji, v Čebelarski zvezi Slovenije pa so jima povedali, da
ga niso zasledili niti nikjer drugje v
svetu: »Čebelnjak je s konca 19. stoletja, oče pa ga je v zelo slabem stanju
kupil v Prekmurju. Tam so ga razstavili, pripeljali na Krapje in ga obnovili. Izvedeli smo, da je bil podoben
čebelnjak pred drugo svetovno vojno tudi na Cvenu, vendar so ga med
vojno uničili. Posebnost so tudi panji po Naiserjevem sistemu, ki jih že
desetletja ne uporabljajo več, marsikateri mladi čebelar pa jih sploh ne
pozna.«
V čebelnjaku je zbirka starega čebelarskega orodja. Ob točilih za med in
ročnih kadilnikih so še stiskalnica za
vosek, več kot 300 let star panj, stare
knjige o čebelarstvo in drugo. Ob čebelnjaku – muzeju so še drugi starejši
in novejši čebelnjaki, med muzejem
in čebelnjaki pa so urejeni zeliščni vrtovi tako z zdravilnimi zelišči kakor
tudi medovitimi rastlinami. »Strokovnjaki in čebelarji menijo, da sta
čebelnjak in oprema izredno bogata
kulturna dediščina. Večino te opre-
V čebelnjaku, ki je bil narejen okrog leta 1900, je veliko predmetov iz zgodovine
čebelarstva. fotografija jože gabor
me smo dobili od drugih čebelarjev,
ki so se prenehali ukvarjati s čebelarstvom, vendar so želeli, da bi prispevali k ohranjanju spomina na zgodovino čebelarstva pri nas.« Čebelnjak
je predstavljen tudi v filmih in revijah
Čebelarske zveze Slovenije.
Dragica in Jožef dobro sodelujeta s
pomurskimi osnovnimi in srednjimi
šolami. Tako so dobili konec januarja
dijaki Ekonomske šole Murska Sobota na 12. mednarodnem festivalu Več
znanja za več turizma v organizaciji Turistične zveze Slovenije srebrno
priznanje za nalogo Sladka pravljica
posuta z zlatim prahom – zgodba o
čebelici Tigeli. V projektu so predstavili čebelarstvo Tigeli: »Skupaj z dijaki
smo projekt predstavili na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani. Naredili so zelo zanimivo nalogo o tem, kaki
bi nas promovirali v Sloveniji in svetu.
Na sejmu smo dobili tudi več ponudb
za sodelovanje.
Za šole in vrtce organiziramo delavnice, v katerih jim predstavimo zgodovino čebelarstva in čebelarstvo danes, med, medene izdelke in drugo.
Imamo tudi učni čebelnjak, v katerem
si lahko skozi steklo ogledajo življenje
čebel v panju. Nekateri otroci nas potem obiščejo tudi z družinami.«
Obiskovalci prihajajo iz vse Slovenije, veliko pa jih je tudi iz tujine: Čehi,
Italijani, Američani, Avstrijci in drugi.
Nekateri k njim tudi prikolesarijo. Večkrat jih obišče tudi družina iz Gane, ki
si je v Sloveniji kupila hišo. Čebelarski
muzej je odprt vsak dan med 11. in 17.
uro, na vhodu pa je zapisana tudi njihova telefonska številka, tako da jih
lahko pokličejo tudi zunaj tega časa in
pridejo do muzeja v petih minutah, saj
živijo v bližnjem naselju.
Med in medene izdelke ponujata
tudi na večjih turističnih sejmih ter v
pomurskih termah v Banovcih, Mali
Nedelji in Moravskih Toplicah. Prej
sta izdelovala različne čebelarske izdelke, zadnja leta pa sta se posvetila
predvsem medu. Imata tri sorte: cvetlični, gozdni in akacijev med. Dragica
pravi, da je po medu zelo veliko povpraševanje, saj se vse več ljudi zaveda njegove koristnosti ter znajo ceniti
in ločiti kakovosten med od slabega:
»Zdi se mi prav, da je v Sloveniji na
trgu dobra kontrola medu, tako da čebelarji prodajamo res zelo kakovosten
med. Res pa se na našem trgu in v trgovskih središčih najde tudi manj kakovosten med iz tujine. Ves med brez
težav prodamo in z možem zato tudi
načrtujeva povečanje števila čebeljih
družin.«
Vsako leto 1. in 2. maja organizirajo
dneve odprtih vrat, ko obiskovalcem
predstavijo muzej in jih pogostijo z
medom, medenim pecivom in medenim likerjem.
Jože Gabor
Prva razstava Društva Ščipek iz Puconec
Izdelki domače obrti in ljudski običaji
Ker želijo znanje in ročne spretnosti prenašati na mlade, se povezujejo tudi z osnovnimi šolami
turistične
prireditve
Gornja Radgona – V petek, 6. marca,
med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred
Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov
in izdelkov ter domačih dobrot.
Spodnji Kamenščak – V petek, 6. marca, ob 18. uri bo v Mladinskem centru
Prlekije učna delavnica Peka peciva.
Kunova – V petek, 6. marca, ob 18. uri
bo v Zavodu Pachamama center delavnica Meditacija za sodobnega človeka.
Radenci – V soboto, 7. marca, med 9. in
13. uro bo na platoju pred pošto Vaška
tržnica domačih dobrot v organizaciji
Zavoda za turizem in šport Radenci.
Cven – V soboto, 7. marca, ob 17. uri bo
na Grüntu Turističnega društva Cven
prikaz rezi vinske trte. Po prikazu bo
druženje.
Jeruzalem – V soboto, 7. marca, ob 19.
uri bo v Dvorcu Jeruzalem večer ob
dnevu žena in materinskem dnevu z
glasbo in plesom.
Ljutomer – V soboto, 7. marca, med 8.
in 12. uro bo na Glavnem trgu Turistična tržnica v organizaciji Lokalne
turistične organizacije Prlekija Ljutomer s ponudbo izdelkov ljudske obrti
in domačih dobrot.
Murska Sobota, Ljutomer, Beltinci, Radenci – V nedeljo, 8. marca, med 8. in
12. uro bo akcija spoznavanja ptic na
gregorjevo z naslovom Ptički se ženijo, ki jo pripravlja Pomurska sekcija
Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Zbirališča
bodo ob stojnicah za gledališčem Park
v Murski Soboti, na Glavnem trgu v
Ljutomeru, pri trgovini Mercator v
Beltincih in pri hotelu Radin v Radencih. Vsako polno uro bodo organizirali
voden izlet po parku.
Ratkovci – V nedeljo, 8. marca, ob 10.
uri se bo začel pri vaško-gasilskem
domu po kulturnem programu 12. pohod po Sladki poti ob dnevu žena, ki
ga pripravljata Mikroturistični grozd
Sladka pot in PGD Ratkovci. Pred pohodom ob 9.15 se bodo udeleženci
ogreli ob predstavitvi programa Pilates pohodi, ki ga bo vodila Simona
Kolarič. Pot bo dolga 14 kilometrov,
postanka pa bosta pri Časarjevem
mlinu in medičarski delavnici družine Celec. Po vrnitvi do ratkovskega
vaško-gasilskega doma bosta pogostitev in druženje.
Paričjak, Orehovci – V nedeljo, 8. marca, ob 13. uri se bodo pri gasilskem
domu v Orehovcih odpravili na pot
udeleženci Pohoda po Atilovi poti, ob
14. uri pa se jim bodo Pri preši v Paričjaku pridružili še drugi pohodniki. Pohodniki se bodo ustavili ob kulturnih in turističnih znamenitostih
in tudi na območju, kjer naj bi bil po
legendi nekoč grad kralja Atile. Organizatorja sta Turistično društvo Klopotec Kapela in Turistično društvo
Majolka Orehovci.
Med unikatnimi izdelki je bil poudarek na rožah iz kokošjega perja.
fotografiji ciril kosednar
V prostorih Kulturne dvorane Občine
Puconci je bila minulo nedeljo razstava tamkajšnjega Društva Ščipek.
Na njej so članice in člani predstavili
unikatne ročne izdelke domačih obrti,
ki so jih naredili pozimi.
Ker je Društvo Ščipek še »mlado«, je
bila razstava tudi priložnost za njegovo predstavitev. Kot je povedala predsednica društva Cvetka Sever, je bilo
ustanovljeno konec lanskega leta. Njihov namen je ohranjanje kulturne dediščine, predvsem domače obrti, značilne za okoliške kraje.
Trenutno jih je v društvu 15, med
temi večina žensk, prav tako pa tudi
štirje moški, ki prihajajo predvsem iz
Puconec, nekateri tudi iz sosednjih
krajev. Kot dodaja predsednica, ne
gre samo za upokojence, ampak tudi
mlajše članice in člane. Ker želijo znanje in ročne spretnosti prenašati na
mlade rodove, se povezujejo tudi z
osnovnimi šolami in drugimi javnimi
ustanovami v okolici. Prav tako tudi z
različnimi društvi iz okolice, nekaterih krajev Slovenije in tudi tujine.
Člani in članice se srečujejo v prostorih puconske krajevne skupnosti
vsaj enkrat tedensko, kjer potekajo
delavnice. Na njih so pozimi izdelovali različne vezenine, priročna darila, lesene izdelke, škatle iz odpadnega
papirja, rože iz kreppapirja, izdelke iz
koruznega ličja in rože iz kokošjega
perja. Te so, kot pravi Severjeva, nji-
Na prvi razstavi Društva Ščipek iz Puconec so bili na ogled izdelki, ki so prišli
izpod rok članov v iztekajoči se zimi.
hov unikat, saj kljub številnim razstavam, ki so jih njihove članice že
obiskale, tega niso videle še nikjer.
Trudijo se, da bi bili izdelki predvsem
iz naravnega ali odpadnega materiala.
Takšnega so namreč uporabljali tudi
nekoč, saj ni bilo denarja za nakup.
Zgoraj omenjeni izdelki in še mnogi
drugi, ki so jih naredili v sklopu delavnic, so bili postavljeni na ogled tudi na
njihovi prvi razstavi. Poleg krajanov si
je razstavo prišlo ogledat tudi nekaj
zunanjih obiskovalcev, med njimi tudi
člani Društva upokojencev Šalek iz Velenja, s katerim dobro sodelujejo. Takšno sodelovanje se jim zdi pomembno ne samo zaradi druženja, ampak
tudi zaradi prenosa izkušenj, ki lah-
ko pozitivno vplivajo na spoznavanje
kulturne dediščine dveh pokrajin.
Kot še pove Severjeva, je eden izmed ciljev pred meseci ustanovljenega društva pridobivanje članstva. Veseli bodo tako tistih članov, ki bodo
društvo obogatili z znanjem in idejami o novih ročnih spretnostih, kot
tudi tistih, ki se želijo naučiti kaj od
tega. Prav tako načrtujejo še več aktivnosti in prireditev. Poleg domače
obrti želijo namreč obujati tudi stare
kmečke običaje ter vse to popestriti
veseloigrami, glasbo in plesom. Prireditve bodo izvajali sezonsko, glede na
čas izvedbe kmečkih del, s katerimi so
običaji povezani.
C. K.
Grad – Grad je 1. marca odprl vrata
obiskovalcem. Na ogled je stalna razstava z zbirko muzejskih predmetov
in rokodelsko delavnico, od četrtka
pa bo še pregledna razstave likovnih
del akademskih slikarjev, ki so sodelovali na dvajsetih likovnih kolonijah
Protestantskega društva Primoža Trubarja.
Radenci –V Dosorju je na ogled razstava likovnih del učenk in učencev OŠ
Radenci in OŠ Kapela.
Lendava – V hotelu Elizabeta je na
ogled razstava likovnih del Milene
Petković s Hrvaške.
Beltinci – V gradu Beltinci je na ogled
razstava likovnih del, ki so nastala na
8. likovni minikoloniji, na kateri sta
bili temi ustvarjanja beltinski park in
grad. Po dogovoru z Zavodom za kulturo in turizem Beltinci je v beltinskem gradu na ogled še stalna zbirka
Zgodovina zdravstva v Pomurju.
Martjanci – Vsak ponedeljek ob 18.
uri je v vaškem domu ustvarjalna rokodelska delavnica za odrasle, ki jo
pripravlja Turistično društvo Martin
Martjanci.
reportaža
www.vestnik.si | e: [email protected]
5. marca 2015 | Vestnik |
19
Junaki sodobnega časa
Največja nagrada je rešeno življenje
Murskosoboški gasilci kot dobro naoljen stroj – Ne oklevajo niti za trenutek – Črn humor običajno zbistri um in prežene strašne podobe
Petindvajsetega februarja sva si s poveljnikom Gasilskega društva (GD)
Murska Sobota Antonom Gombocem
v mimohodu izmenjala nekaj besed.
O tem in onem. Tak tipičen trač. Recimo. Da se nisva že dolgo srečala, ko bi
naju ločeval gasilski ali policijski trak,
sem mu navrgel md vrsticami. Bolje je
tako, sva prikimala in si segla v dlan.
Slabo uro kasneje so mobilni telefoni
ponoreli. Klici kot po tekočem traku!
Ušesa je paral zvok gasilskega tovornjaka na nujni vožnji s svetlobnimi in
zvočnimi signali. Nekdo je zapeljal v
deročo in naraslo Ledavo pri Polani.
Nesrečnico so rešili pet pred dvanajsto. »Največja nagrada je rešeno človeško življenje.« Četa GD Murska Sobota: poveljnik in prvi med enakimi
Gomboc, Borut Koren, Blaž Gomboc,
Rok Sarjaš in Dušan Jureš. To je torej
njihova zgodba.
»Rešite me!«
Ne minute, štele so sekunde! »Ni
bilo časa za oklevanje. Prijeli smo se
za roke in naredili nekakšno živo verigo, saj je bil tok reke zelo močen
in je grozil, da odnese tudi koga od
nas. Dobesedno v zadnjih sekundah
smo razbili steklo in voznico potegnili iz vozila, ki je že bilo polno vode in
je že v naslednjem trenutku potonilo. Prestrašena, premočena in premrznjena voznica je samo kričala: 'Rešite
me!'« je podoživljal dogajanje poveljnik Gomboc. Nihče ni razmišljal niti
o lastnem življenju, saj je bil edini cilj
rešiti nesrečnico. »Kot gasilci smo se
zaobljubili, da smo pripravljeni žrtvovati življenje, da zaščitimo druge. Plačilo za nas je rešeno človeško življenje. Zato je občutek enkraten in se ne
pozablja,« je še pristavil poveljnik.
Murskosoboški poklicni gasilci so
pripravljeni posredovati 24 ur na dan.
»Med delovnikom, če pride do intervencije, smo v dveh minutah z vozili
že na poti iz garaž. Ponoči in ob koncih tedna je ta čas pet minut. Vsak
petek imamo urjenja, ki se jih udeležujejo tudi prostovoljni gasilci. Brez
urjenja ni uspeha,« je jasen poveljnik Gomboc, ki je že trideset let v gasilskih škornjih. Pravi gasilski lisjak!
»Naloge so natančno razdeljene. Ko se
peljemo na intervencijo, se že natančno ve, kaj mora kdo narediti. Ničesar
se ne prepušča naključju,« je razložil
Koren. Med vožnjo si gasilci recimo
že nadenejo dihalne aparate – Blaž
Gomboc (z vzdevkom Doktor) je po
izobrazbi zdravstveni tehnik, zato je
vešč dajanja medicinske pomoči. »Takoj po končanem posredovanju opravimo analizo. Dobra komunikacija je
ključna za uspešno akcijo,« je rekel.
»Nenehno sem bil povezan z njimi,
ali morda potrebujejo dodatne odeje ali kaj drugega,« se je sredine akcije še dotaknil Jureš, mojster logistike. Včasih si je tudi treba naliti čistega
vina, da se napake ne ponovijo. In če
ne rešijo življenja? »Nismo računalniki, da bi vse preprosto resetirali. Odkrit pogovor pomaga. Črn humor pa
običajno zbistri um in prežene strašne podobe.« Za trenutek je zavladala
(mučna) tišina. Presekalo jo je zvonjenje telefona.
ska lestev soboških gasilcev je stara 35
let. Je dotrajana in bistveno prenizka
za reševanje na višinah, visoka je 32
metrov, nova pa bo omogočala lažje
reševanje in večjo varnost tudi reševalcem.
Gasilska avtomobilska lestev je nujna za učinkovito delo murskosoboških
gasilcev. S staro je bilo zaradi njene
zmogljivosti reševanje ponekod, med
drugim v Lendavski ulici, oteženo. Z
lestvijo posredujejo v tridesetih primerih na leto. Pa ne gre samo za gasilsko delo, ampak tudi reševanje živali
z višin in pomoč, recimo Društvu za
opazovanje in proučevanje ptic ali pri
odstranjevanju kritine z rakičanske
bolnišnice. To je najsodobnejša lestev,
ki jo premore Slovenija, saj ima v dodatni opremi lastno zalogo zraka, ki
ga potrebujejo gasilci, ko posredujejo
ob požaru, prav tako je več manevrskega prostora pri uporabi lestve. Poveljnik Tonček, kakor ga kličejo stanovski kolegi, je prepričan, da bo to
»tak čudež kot pred petintridesetimi
leti«. Takrat so si številni z velikim zanimanjem ogledovali lestev, ki so jo
leta 1979 postavili na ogled na dvorišču soboškega gasilskega doma. Ne-
Junaki sodobnega časa – četa poveljnika Antona Gomboca (v sredini)
Rok Sarjaš – Roki ali Ta mulec
Dušan Jureš – stric iz ozadja (logistik)
Borut Koren – Bobo
dvomno bo skoraj zagotovo tako tudi
letos, ko bo prevzem nove. Želja pa je
le ena: »Čim prej dobiti sodoben kos
opreme na svoje dvorišče.« Ob tem
bo namenu predano tudi novo hitro
terensko vozilo za reševanje. Staro je
nedavno sredo obstalo v blatu. Le z izjemno velikim traktorjem so ga rešili.
Logistik, nekakšen, pa upam, da ne bo
zamere, stric iz ozadja, ki poskrbi, da
je »stroj dobro naoljen«, Dušan Jureš
si mane roke! Že ima v glavi, kje bo
stala nova oprema.
preden s(m)o se postavili pred fotografski objektiv. Škljoc! Samo spotoma: morda bo zdaj več slave, ko bo v
časopisu.
Vsak od sedmih poklicnih tukajšnjih gasilcev v svojo beležnico vpiše okoli sto intervencij letno. So tudi
malo manj nevarne naloge, kjer prav
tako štejejo sekunde. No – in še hudomušne. »Možakar je prišel k nam in
prosil, ali mu lahko z lestvijo pomagamo vstopiti v stanovanje, ker sam
ni mogel odpreti vrat, saj je bil z notranje strani v ključavnici ključ. Skrbelo ga je, da se ni kaj zgodilo ženi,
ki je bila doma. Dvignemo se z lestvijo, in ko pridemo na balkon, slišimo
vpitje. Žena je bila namreč z ljubimcem v postelji. Hitro smo pospravili
lestev in odšli. Kako se je potem končalo, ne vem,« je iz rokava stresel eno
od anekdot poveljnik Gomboc. Borut
Koren je dve debeli uri ali morda celo
še kaj več lovil – papagaja! »Dvignemo
se z lestvijo do živali, ki je bila na drevesu. Papagaj pa na drugo drevo! Ponovimo vajo in spet, spet, spet … Naposled ni več mogel kam in mu je le
preostalo, da je skočil do nas.« Reševanje mačk z dreves je enaka zgodba.
»Lastniki živali so nam zelo hvaležni.
Mnogi, ki so našo pomoč potrebovali
v prometni nesreči ali požaru, se prav
tako pridejo zahvalit.« Nekateri pa so
jim že napeli ušesa, čeprav so njih in
njihove najbližje in povrhu premožno
hišo obvarovali pred najhujšim. Pač –
ljudska folklora.
Naj za konec obvelja gasilska: »Na
pomoč, tovariši!«
Andrej Bedek
Kje so mladi?
Pa dekleta?
Z lestvijo v višave
Pogled v prihodnost je svetel. Če
ne bo zapletov, bodo oktobra 2015,
ko bo mesec požarne varnosti, gasilci iz Murske Sobote na že tradicionalni vaji sodelovali z novo in zelo
zmogljivo avtomobilsko lestvijo. Gre
za pomembno pridobitev za reševanje na višini, ki je do zdaj niso imeli.
Avtomobilska lestev bo visoka 42 metrov, imela bo pregibni zadnji del in
bo primerna tudi za reševanje iz najvišjih objektov. Dosedanja avtomobil-
Blaž Gomboc – Doktor
Kratek oddih po naporni akciji – Borut Koren in Branko Kolmanič
fotografije nataša juhnov
Anton Gomboc si želi tudi (novih)
mladih moči: »Mlade je težko animirati. Vse drugo jih zanima. Ne razumem, kaj je z mladimi v Murski
Soboti. V Mariboru nimajo težav z novačenjem mladih, tudi nekatera naša
okoliška društva imajo po več pionirskih enot. Pozivam jih, da vstopijo v
naše društvo. Nositi gasilsko uniformo ni sramota.«
»Že kot otrok sem želel postati gasilec. Zmeraj sem tekel iz hiše, ko
sem zaslišal gasilsko sireno. Ni mi žal.
Opravljam zelo humanitarno delo. Ponosen sem na to,« je rekel najmlajši,
Sarjaš (21). Štiri leta je vpet v gasilske
vrste. In ker so gasilci junaki sodobnega časa, ankete pa jim merijo visoke
odstotne točke, mu je najbrž nežnejši spol precej naklonjen. Ali? Nespodobna povabila? »Uf! Ne vem. Tega še
nisem občutil,« je poskrbel Roki ali
Ta mulec, kot je njegov vzdevek v GD
Murska Sobota, za smeh na dvorišču,
20
| Vestnik | 5. marca 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Skrbimo za
svoje zdravje
Sreča
Sreča je kot jutranja zarja v jeseni.
Srečo občutiš kot mamin topel objem.
Sreča diši po mavrici pomladi.
Sreča zveni kot sedem violin v oblakih.
Sreča ima okus po češnjah
v vročem poletju.
V okviru tematskega sklopa Skrbimo za svoje zdravje so otroci, stari
od pet do šest let, in njihove vzgojiteljice Milena, Sanja in Klaudija raziskovali, kako na naše zdravje vpliva
okolje. Še posebno jih je zanimalo, kaj
lahko sami naredijo, da se obvarujejo
pred poškodbami in boleznimi. Veliko
o tem že vedo sami, da bi izvedeli še
več, pa so medse povabili medicinsko
sestro Sabino.
Seveda se vsi otroci vsaj malo bojijo, ko morajo k zdravniku. Pa ne zaradi zdravnika ali medicinske sestre,
najbolj se bojijo, če se v njihovih rokah zasveti injekcija. No, ampak tega
se boji tudi kakšen odrasel. Medicinska sestra jih je ob tej priložnosti seznanila s svojim poklicem in svojim
vsakodnevnim delom. Otroci pa so
uživali v skupni igri ob uporabi in prikazu nujnih medicinskih pripomočkov, ki jih uporabljajo v bolnišnici.
Obiskali so tudi Zdravstveni dom
Turnišče in se srečali s prijaznim medicinskim osebjem. Zdaj veliko več
vedo o tem, kako je treba skrbeti za
zdravje, poleg tega pa jih je zagotovo tudi manj strah srečanja z zdravnikom in medicinsko sestro.
A. N. R. R.
Luka Gostan, 3. b,
OŠ Franceta Prešerna Črenšovci
Babica
Moja babica je pridna,
saj pazi me vsak dan,
zato zelo rada jo imam.
Babica res je najboljša,
z mano se vedno igra,
zato objamem jo vsak dan.
Skupaj sva srečni zelo,
zato je nikomur ne dam,
saj najrajši jo imam.
Petra Škerget, 5. a, OŠ Bakovci
Zima
fotografija milena raščan
Obisk osnovnošolcev na Vestniku
fotografija a. n. r. r.
Rešitev za nas
Večkrat slišimo, da vsaka kapljica vode
šteje in da želi veliko ljudi rešiti to težavo, ampak ta rešitev ni tako lahka, kot
se zdi mnogim. Obstajajo razne organizacije in večina teh skuša rešiti to težavo z denarjem, našim denarjem. Ampak
vprašanje je: »Kam gre ves ta denar?«
Tudi če gre res v prave namene, ga nikoli
ne bo dovolj za več milijonov ljudi, ki si
želijo le zdravo pitno vodo. In tu se pojavi glavna težava: nas ljudi je preprosto
preveč in prehitro se množimo, še posebej v revnih krajih zaradi slabe izobrazbe, pomanjkanja zaščitnih sredstev in
zakonov, ki bi to omejevali. Obstaja pa še
en velik problem, o katerem govori malo
ljudi, in to je verska omejitev. Namesto
da bi delovali vsi skupaj in tako tudi pospešili razvoj človeštva, verjamemo, da
nas bodo rešili tako imenovani bogovi,
in prav na ta način nam vera pere možgane in tako ne omogoča boljše prihodnosti, hkrati pa tudi prinaša sovraštvo
in vojne. Moje mišljenje je malo drugačno od drugih, to vem tudi sam. Ampak
lepe besede ne bodo spremenile našega
sveta. Rešita nas lahko samo resnica in
dobra zdrava misel.
Samuel Bugar Glavač, 9. c, OŠ Beltinci
Po šolah in vrtcih se velikokrat pogovarjajo tudi o medijih, časopisih
ali televiziji. Tako male nadobudneže začne zanimati, kako poteka delo
novinarjev, fotografov ali radijskih
voditeljev in kako novice pravzaprav
pridejo v časopise in radijski eter. Da
bi to izvedeli in podrobneje spoznali naše delo, mnogi obiščejo tudi redakciji časopisa Vestnik in Radia Murski val.
Pripovedujemo jim, kako nastajajo
novinarski članki, na kaj moramo biti
pozorni, kako preverjamo informacije in kaj vse potrebujemo, da dobro
opravimo svoje delo. Tudi otroci nam
velikokrat postavljajo zanimiva in radovedna vprašanja – koga od znanih
osebnosti smo pri svojem delu že srečali, ali je naše delo nevarno, ali bi se
še enkrat odločili za to delo, kakšne
računalnike uporabljamo … Pogovorimo pa se tudi o tem, kako pomembno
je brati in biti seznanjen z dogajanjem
doma in po svetu, ter da ne smemo
verjeti vsemu, kar slišimo.
Takole pa so nas pred časom obiskali radovedni učenci 2. a- in 2. brazreda iz Osnovne šole II Murska
Sobota, za spomin pa je nastala tale
fotografija. Še pred tem so spoznali naše delo in z velikim zanimanjem
prelistavali stare izvode časopisa Vestnik.
A. N. R. R.
Zvečer ob petih že tema nastaja,
zjutraj pa dlje ostaja.
To so prvi znaki zime,
ki pa za otroke prehitro mine.
Oblaki v sebi sneg nosijo,
kasneje pa ga na zemljo trosijo.
Otroci se že veselijo,
da po snegu se lahko kotalijo.
Snežak trebuh ima že končan,
saj naš fant je zelo močan.
Mi pa zobke skrbno prat,
v posteljo in hitro spat.
Zala Lepoša, Alja Černi Forjanič,
6. razred, OŠ Odranci
Zakaj ima
polž hišico?
Nekoč je živel polž, ki je vedno plezal
na vrt, poln solate. Medtem ko se je basal z vso to solato, je gledal, kako umirajo njegovi prijatelji zaradi človeka in
njegove soli. Odločil se je, da se bo pogovoril z njim. Hotel je, da jim človek
prizanese, ampak ta se ni strinjal, saj
so mu pojedli že cel vrt solate. Človek
si je prisegel, da če še enkrat vidi polža v svojem vrtu, ga bo uničil. Zato se
je polž odvlekel v svoj rov in si naredil
hišico za zaščito pred soljo. Tako so vsi
polži dobili hišice, človek pa jih nikoli več ni mogel posoliti. Polžki pa niso
več jedli solate, saj so bile hišice tako
težke, da niti do vrta niso mogli priti.
Adrian Plohl, 7. a,
OŠ Križevci pri Ljutomeru
Obiskal ga
je hudič
Ko se ptički ženijo. tijan koznicov, 1. a, oš turnišče
Živel je priden fant. Ime mu je bilo
Luka. Prihajal je iz Maribora. V šoli
je imel le petice. Vedel je, da ogenj ni
igrača. Nekega dne je sošolec Simon
udaril Lukca, preden je šel domov. Že
nekaj mesecev sta bila oba zaljubljena v Niko. Simon je Lukcu dejal, da
je Nika predobra za njega. Luka ga je
imel dovolj. Na obisk k njemu je prišel
hudič. Luka mu je povedal, kako zelo
mu Simon nagaja. Hudič mu je dejal,
naj mu v hiši podtakne ogenj. Luka
ga je ubogal. Vzel je vžigalnik in zažgal hišo. Simonova družina je na srečo hitro opazila, kaj se dogaja. Stekli
so ven in videli Lukca, ki je bežal kot
blisk. Poklicali so njegovo mamo in gasilce. Gasilci so kmalu pogasili, na srečo škoda ni bila velika. Tudi mama se
je hitro usedla v avto, pripela sestrico
in se odpeljala k hiši. Žal se je zgodila
prometna nesreča in sestrica je umrla.
Luka se je počutil grozno. Obljubil si
je, da nikoli več ne bo ubogal hudiča.
To je bila strašna šola za Lukca.
Vid Štefanec, 4. a, OŠ Bakovci
NA SCENI
www.vestnik.si | e: [email protected]
v preteklem tednu
1. Slovesna razglasitev Pomurke in Pomurca leta 2014
2. Novo vodstvo soboške Komunale se predstavi
3. Sojenje Leljaku: podporniki so se zbrali pred sodiščem
4. Zahtevno reševanje: avtomobil končal v Ledavi
5. Hotel pri Mali Nedelji je na prodaj
6. Solna soba v Dobrovniku
Komentar tedna na
Karnevalska zabava je
trajala daleč čez polnoč
Escobar: Paradise Lost
Francija/Španija/ZDA, 2014
Igrajo: Josh Hutcherson, Benicio Del
Toro, Claudia Traisac, Carlos Bardem,
Micke Moreno. Režija: Andrea Di Stefano. Žanr: srhljivka.
V enem letu ga je obiskalo 2243 ljudi, v njem pa je bilo pripravljenih 61 dogodkov
mladih in mladih po srcu, center pa si
je prislužil tudi 31 medijskih objav in
378 objav na facebooku. Na obletnico
je prvih deset obiskovalcev čakala nagrada, prav vse pa ob polnoči okusno
presenečenje v obliki mafinov in rogljičkov. Tudi grla so si veseljaki lahko
osvežili s pijačo po akcijski ceni, vstopnine tako ali tako ni bilo, vstopil pa
si lahko že, če si se držal tokratnega
modnega pravila: sproščeno po želji.
Vodja mladinskega centra je po enem
letu še vedno Boris Fartek, s polnim
delovnim časom zaposlen na zavodu
Kultprotur Gornja Radgona. Fartek pa
s svojo ekipo že pripravlja nove dogodke v mladinskem centru. Že ta petek ob 18. uri bo potopisno predavanje Z nahrbtnikom po Argentini, ko
bo predavatelj Mihael Zanjkovič z obiskovalci podoživel svoje potovanje po
tej veliki južnoameriški državi. V so-
boto ob 18. uri bo še eno predavanje,
vendar malce drugačne vrste. Danaja Lorenčič bo namreč govorila in podrobneje razložila, kakšne so motnje
hranjenja z osebnega in strokovnega vidika. Naslednjo soboto, 14. marca, pa čaka vse, ki si to želijo, Dvojna
doza nojza, ko bosta nastopili glasbeni skupini Nikki Louder iz Kamnika in
Baguette iz Gradca.
T. K.
Karneval po karnevalu: istoimenska skupina je zaznamovala obletnico mladinskega centra v Gornji Radgoni. fotografija tomo köleš
Dijaški domovi v Pomurju
Enako število vpisnih mest kot prejšnja leta
V murskosoboškem dijaškem domu bo kljub grožnjam šolskega ministrstva postopek vpisa potekal normalno
Učenci oziroma dijaki, ki želijo v
šolskem letu 2015/2016 prebivati v dijaškem domu, bodo morali do tretjega
aprila 2015 dijaškemu domu, za katerega so se odločili, poslati izpolnjeno
prijavnico za sprejem. Kot kaže, tudi
letos ta datum ne bo tako pomemben,
saj bodo mnogi dijaški domovi prijavnice sprejemali tudi pozneje. Razlog
je seveda pomanjkanje dijakov v dijaških domovih.
Ti imajo že nekaj let majhen vpis.
Vodstva največkrat poleg manjšega
števila otrok navajajo tudi vse slabši
materialni položaj družin ter številne spremembe pri vzgoji in izobraževanju.
Največji in najstarejši pomurski dijaški dom je Dijaški dom (DD) Murska
Sobota, ki še edini deluje kot samostojni javni zavod. O njem se je lansko
jesen precej govorilo. Šolsko ministrstvo je takrat poudarjalo, da omenjeni dom sicer deluje gospodarno tudi s
pomočjo dodatne oziroma tržne dejavnosti in da doslej ni potreboval dodatnih sredstev, vendar zaradi predvidenega zmanjšanja dejavnosti javne
službe tako za dijake kot učence s posebnimi potrebami takšnega poslovanja v prihodnje ne bo več mogoče zagotoviti. Sindikati so se takoj zavzeli
za zaposlene v domu oziroma njihova delovna mesta in izrazili željo, da
se za obstoj doma najde dolgoročna
rešitev.
Takratni šolski minister dr. Jernej Pikalo je zagotovil, da v tekočem
šolskem letu posegov v status doma
ne bo, ter izjavil, da bi bilo treba najti ustrezno sistemsko in dolgoročno rešitev še pred izidom razpisa za
filmogled
Escobar:
Izgubljeni raj
Obletnica Mladinskega centra Gornja Radgona
Mladinski center Gornja Radgona je
28. februarja zaznamoval svojo prvo
obletnico delovanja. Natanko na ta
dan pred enim letom so namreč uradno odprli prostore centra na Trgu
svobode sredi mesta. Takrat je novinarsko konferenco še vodil stari župan Anton Kampuš, leto pozneje na
tem položaju že sedi novi župan. Ampak to je neka druga zgodba. Glavna
je ta, da je radgonski mladinski center
obletnico praznoval z velikim veseljem in zadovoljstvom. Pa tudi s karnevalom. Oziroma natančneje rečeno
s Karnevalom. To je namreč skupina,
ki je glasbeno in plesno zabavala obiskovalce in člane centra ves večer in
potem še tja do dveh ponoči. Karneval sestavljajo vokalistka Špela Novak,
mag. Robert Kamplet (klaviature, vokal), Denis Čuček (kitara, vokal), Dejan Zorman (bas kitara, vokal) in Iztok Kočevar (bobni, vokal). Peterici
je vseeno, ali mora igrati na poroki,
zabavi, plesu, koncertu, obletnici ali
odprtju novih poslovnih prostorov,
najpomembnejše je, da igra. Zasedba
izvaja vso glasbo neposredno, razpolaga pa s široko paleto svetovno znanih hitov iz sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega
stoletja. Posega tudi po aktualnih hitih, kot zanimivost pa izvaja tudi stare slovenske popevke v novi preobleki. Omenjeni profesionalni glasbeniki
imajo dolgoletne izkušnje z nastopanjem v Sloveniji in tujini.
A tudi slavljenec, Mladinski center
Gornja Radgona, v zadnjem letu nikakor ni miroval. Prav nasprotno. V tem
času je bilo v njem 61 aktivnosti in dogodkov, ki jih je skupno obiskalo 2243
21
Uporabnik Romanm o hotelu pri
Mali Nedelji: »Tipično Slovensko. Na
hitro se ustanovi podjetje. Najame
se nek objekt. Posluje se, dokler
se lahko. Če gre, gre, če ne konec.
Ostanejo dolgovi in še en stečaj.«
fotografija nataša juhnov
Top 6 na
5. marca 2015 | Vestnik |
vpis v dijaške domove v šolskem letu
2015/16.
Razpis je izšel že konec januarja letos. Kot pravi ravnateljica DD Murska
Sobota Antonija Berden, se bodo glede tega s šolskim ministrstvom, ki je v
tem času dobilo novega ministra, pogovarjali v naslednjih tednih. Sicer pa
pri njih vsi postopki za vpis v dijaški
dom v šolskem letu 2015/16 potekajo
normalno. Kot dodaja ravnateljica, je
bilo zanimanje mladih na informativnih dneh pred dnevi presenetljivo veliko. V DD Murska Sobota je za naslednje
šolsko leto na voljo 50 prostih mest, 25
za dekleta in 25 za fante. To pa je enako kot prejšnja leta. V Pomurju sta še
dva dijaška domova, ki delujeta v okviru srednjih šol. Dijaški dom v sklopu
Biotehniške šole Rakičan je letos razpisal 27 prostih mest, 11 za dekleta in 16
za fante. Dijaški dom, ki deluje v sklopu Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci, pa 68 prostih mest, 34
za dekleta in 34 za fante.
Kot rečeno že uvodoma, bodo morali učenci oziroma dijaki prijavnico formalno oddati do tretjega aprila 2015. Ker pa najverjetneje omejitev
v pomurskih dijaških domovih ne bo,
lahko to naredijo tudi pozneje. Vsak
kandidat se lahko prijavi za prebivanje samo v enem dijaškem domu. Vodstva domov bodo do devetega aprila
2015 prijavljene kandidate obvestila
o možnosti prebivanja in nadaljnjem
postopku vpisa, kandidati pa lahko
prijave prenesejo v drug dijaški dom
do 24. aprila 2015. O morebitnih omejitvah bodo dijaški domovi obvestili
kandidate do 28. maja 2015.
C. K.
Nedavno se je na slovenskem televizijskem kanalu TV3 Medias končala presenetljivo kakovostna serija
– da ne rečemo telenovela – Escobar:
Gospodar zla (Escobar: El Patron del
Mal). Ta kolumbijska televizijska serija iz leta 2012 je v 74 delih podrobno
prikazala življenje mamilarskega barona Pabla Escobarja (rojen je bil leta
1949) od njegovega vzpona, torej od
majhnega kriminalca, do najnevarnejšega in najbogatejšega zločinca na
svetu (njegovo celotno premoženje
naj bi bilo v začetku devetdesetih let
vredno okrog 30 milijard dolarjev) ter
do zatona in smrti konec leta 1993, ko
so ga pri poskusu pobega prek strehe
stavbe, v kateri se je skrival, ubili pripadniki specialne enote.
In kot naročeno je v nekatere kinematografe v začetku letošnjega leta prišel celovečerni film Escobar: Izgubljeni raj (Escobar: Paradise
Lost), ki je nastal v koprodukciji več
držav, snemali pa so ga v Panami. V
kolumbijski TV-seriji je igral Escobarja domači igralec Andres Parra,
v omenjenem filmu pa je vlogo tega
zloglasnega prekupčevalca s kokainom odigral pravi filmski zvezdnik,
namreč že večkrat nagrajeni Benicio
Del Toro, ki je – zanimivo – po rojstvu Portoričan! V primerjavi s serijo
se film osredotoča samo na zgodbo,
ki se je razpletla že leta 1991.
Protagonist filma je Nick (Josh Hutcherson), kanadski deskar na vodi, ki
pride konec osemdesetih let s svojim
bratom, njegovo družino in še nekaterimi prijatelji na kolumbijske plaže, da bi tu ustanovil kamp in poučeval deskanje na vodi. Nick v bližnjem
kraju kmalu spozna prelepo Mario
(Claudia Traisac), med njima pa hitro
vznikne simpatija. Tudi ko Nick izve,
da je Maria nečakinja Pabla Escobarja, ga to najprej ne moti preveč, saj se
Escobar sprva pokaže kot dobrotnik,
ki pomaga revnim, gradi bolnišnice,
šole in naselja ter podpira nogometne klube.
Nick postane del Escobarjeve velike družine, vendar mu kmalu postane jasno, da se za bliščem in prijaznostjo skriva človek, ki je odgovoren za
umore vodilnih politikov in nešteta
prelivanja krvi. Ko ga Escobar potegne v svoje zločinske posle in mu
ukaže umor nedolžnega človeka, se
Nick znajde v brezizhodnem položaju. A to ni še nič v primerjavi z visoko
in strašno kruto ceno, ki jo bo moral plačati za sodelovanje z Escobarjem …
Ta zelo dobra in dramatična srhljivka je režijski prvenec italijanskega filmarja Andrea Di Stefana, ki
je zgodbo povzel po kratkem policijskem poročilu o italijanskem mladeniču, ki je v Kolumbiji po naključju
postal član Escobarjeve družine in
nato zašel v težave.
Hutcherson (Igre lakote, Čudežni
psi, Otroci so v redu …) in Del Toro
sta tudi izvršna producenta filma, ki
mu daje ustrezno podporo tudi zvočna podlaga, za katero je poskrbel sloviti nemško-britanski skladatelj Max
Richter.
T. K.
22
preprosto uporabno
| Vestnik | 5. marca 2015
besede mode
www.vestnik.si | e: [email protected]
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
Akne pri mladostnikih
Pustite, da mozolji sami izginejo, in jih ne stiskajte – Čezmerno umivanje je prav tako škodljivo
Žareče
Zimska oblačila
bomo kmalu odvrgli
Tiste barve, ki so nam všeč in našemu umu po volji, bodo zmeraj najlepše poudarjale naše bistvo. Ali z drugimi besedami, za vedno bodo naše
zaveznice.
Moja barva
Sami vemo, kateri barvni odtenek
je zares samo naš. Prepoznamo ga v
mavrici barv, ki so nametane druga na
drugo tudi v najbolj založeni trgovini. Tisti je zares pravi. Povlekel nas je
tako močno, da smo izbrano oblačilo
pomerili in kupili brez razloga. Seveda to ni čisto res. Kupili smo ga zaradi
svoje priljubljene barve, ki bo naprej
nizala našo stilsko zgodbo, zato je bil
nakup več kot odličen. Tudi najbolj
modne barve ne bodo na našem telesu tako žarele kot tiste, ki so nabite z
našimi lepimi spomini.
Občutja
Pomlad se prebuja v naši glavi tudi
takrat, ko v izložbi zagledamo igrive
vzorce. Želja po drugačnem občutju
je vedno prisotna, sploh če nas vleče naprej. Motivi cvetja poudarjajo
naše atribute retorike. Nič se ne zdi
preveč drzno in vsak cilj se zdi dosegljiv. Kdor si upa kombinirati klasična
oblačila s kosi oblačil, ki so »zgovorni« sami po sebi, lahko konča dan kot
zmagovalec.
Kontrasti
Otroci zelo radi vidijo kontrastne
barvne kombinacije in tudi odrasli se
dokaj hitro odločimo za tak nakup.
Lahko nam je takoj všeč ali pa ravno
obratno in zato se nakupovalna zadeva hitro konča. Vsekakor je to še en
razlog, ki nas vleče v množici oblačil,
da končno nekaj izberemo.
Zimska oblačila bomo kmalu odvrgli in prvo, kar bomo začutili, je,
da smo odvrgli neko težo. Izberimo
si lažja prehodna oblačila, da bo postal naš korak hitrejši. Izberimo si nekaj novih vzorcev in morda katerega
v nam najljubšem barvnem odtenku. Nove kombinacije se bodo same
Sami vemo, kateri
barvni odtenek je zares
samo naš. Prepoznamo
ga v mavrici barv, ki
so nametane druga
na drugo tudi v najbolj
založeni trgovini. Tisti
je zares pravi. Povlekel
nas je tako močno, da
smo izbrano oblačilo
pomerili in kupili brez
razloga. Seveda to ni
čisto res.
po sebi vrstile in ugotovili bomo, da
si lahko svoj stil preprosto zgradimo
zares čisto sami. Poleg vsega pa nam
bo čisto jasno, kaj z lahkoto zmečemo iz omare. Naj stare stvari počakajo drugje ali razveselijo druge. Naša
omara naj žari pozitivno.
Tatjana Kalamar Morales
V obdobju odraščanja imajo mnogi mladostniki težave z nečisto kožo.
Najpogosteje se pojavijo med 15. in
18. letom starosti, ko se poveča sinteza spolnih hormonov. Akne zajamejo najbolj vidne in občutljive predele
obraza, predvsem čelo in lica. Opazimo jih lahko tudi na seboroičnih
predelih na ramenih, prsnem košu in
hrbtu.
Glavni vzroki nečiste
in aknaste kože
V mladostniškem obdobju postanejo žleze lojnice posebej aktivne
pod vplivom androgenih hormonov.
V žlezah lojnicah pride do čezmerne
tvorbe loja – sebuma. Lojnice se povečajo, loj se kopiči v žlezah, izvodila žlez lojnic se zamašijo. Pospešeno
je poroženevanje kože, posledica je
nastanek aken. Običajno neškodljive bakterije, ki so na koži (Propionbacterium acnes), se zaradi čezmernega nastajanja sebuma čezmerno
razmnožijo. Nabrekle lojnice počijo in se vnamejo. Znano je dejstvo,
da so nekateri ljudje bolj nagnjeni k
aknam kot drugi. Večje tveganje za
nastanek aken pripisujemo genom.
Otroci staršev, ki so imeli akne v mladosti, imajo večjo možnost, da bodo
imeli tudi sami težave z mastno in
aknasto kožo.
Več tipov aken
Ločimo: komedonske akne (nevnete lezije), papule in pustule (nevnete
in vnete lezije) ter nodularne akne
(vnete lezije z brazgotinjenjem). Najblažja oblika aken so komedonske
akne. Na koži jih opazimo kot komedone ali ogrce. Bele pikice – zaprti
komedoni in črne pikice –odprti komedoni zajemajo sredinske predele
obraza. Kasneje se ogrcem pridružijo rožnati mozoljčki, ki so že posledica vnetja. Blage oblike aken smete samozdraviti z izdelki za nego aknaste
in problematične kože.
Kako čistiti in negovati
nečisto kožo
nanesite zvečer in zjutraj na vlažen
obraz in sperite. Občasno enkrat do
dvakrat tedensko uporabite čistilni piling. Njegova sestava z mikrodelci očisti pore in odstrani odmrle
celice. Po uporabi postane koža bolj
gladka.
Koža vam bo hvaležna, če boste nanesli še čistilni tonik, ki zoži pore in
kožo pomiri. Šele po temeljitem čiščenju sledi nega kože. Aktivna nočna nega vsebuje učinkovito formulo z
mlečno kislino. Ciljano deluje na foli-
Za vsakodnevno čiščenje je primeren čistilni gel, ki s kože odstrani sebum, nečistote in ličila. Čistilni gel
samo moj recept
kle, odpre komedone in spodbuja naravno regeneracijo kože.
Matirna nega je primerna kot vsakodnevna podlaga za ličila. Hitro se
vpije, ne maši por, preprečuje tvorbo
sebuma, kožo naredi mehko in voljno. Kot zaščito pred poškodbami zaradi sonca nanesite vlažilno nego z
zaščitnim faktorjem. Za razdražene
komedone pa smete uporabiti prekrivni stik s salicilno kislino, ki prekrije nepravilnosti in pomiri razdraženo kožo.
Izdelki za nego nečiste kože učinkujejo torej tako, da zmanjšajo tvorbo sebuma, pospešijo luščenje kožnih
celic na površini kože ter zmanjšajo in
odpravijo vnetje.
Dobre vsakodnevne navade
Vedite, da je čezmerno umivanje
prav tako škodljivo. Kožo umivajte z
mlačno vodo. Uporabljajte ličila, ki
ne mašijo por, in jih odstranite pred
spanjem. Redno si umivajte lase, naj
vam mastni ne padajo prek obraza.
Pustite, da mozolji sami izginejo, ne
stiskajte jih. Uživajte zdravo hrano, izogibajte se čezmernemu vnosu enostavnih ogljikovih hidratov in mleka.
Pijte dovolj vode.
V lekarni vam s pravilno izbiro za
čiščenje in nego aknaste in problematične kože pomagamo ohraniti željen
videz.
Brigita Gider, mag. farm.
z našega štedilnika
Mafini skoraj brez vsega
Brez maščob, brez jajc, brez mleka in brez glutena –
Z veliko črne čokolade
Ko sem slišala za recept, so se mi oči
kar zasvetile. »To pa moram poskusiti,« mi je takoj šinilo in seveda nisem
dolgo čakala. Ker so mafini pri nas
doma (in pri sosedovih) prava uspešnica, recept delim. Tudi drugim želim tako slastne in sladke trenutke, pa
vendar brez velikih »grehov«.
Potrebujete le temno čokolado, rastlinsko mleko (sicer lahko uporabite
kravjega), kokosov sladkor, malo domače marmelade, moko brez glutena
(jaz sem dala pol ajdove in pol kamutove, vi pa po svojih željah) – in to je
skoraj to.
Natančneje: 60 gramov temne čokolade raztopite. V prvi skledi zmešajte 230 mililitrov rastlinskega mleka
in eno čajno žličko kisa (jaz sem dala
alkoholnega). V drugi skledi zmešajte 110 gramov moke brez glutena, 130
gramov kokosovega sladkorja, čajno
žličko sode bikarbone, pol žličke vinskega kamna (ali pecilnega praška) in
pol žličke soli. V skledo z mlekom in
kisom umešajte še dve jedilni (veliki)
žlici domače marmelade (enkrat sem
uporabila marelično, drugič slivovo,
rezultat je bil vedno odličen) in eno
čajno žličko naravnega ekstrakta vanilje. Temu dodajte še raztopljeno čokolado in vse skupaj vlijte v skledo s
suhimi sestavinami. Masa je precej tekoča. Z žlico jo razporedite v modelčke za mafine in pecite 20 minut pri
180 stopinjah.
Ko se mafini spečejo, jih lahko še
premažete s temno čokolado, v trenutku pa bodo izginili tudi brez tega.
Edino, na kar je treba opozoriti: preden jih vzamete iz modelčkov, počakajte, da se ohladijo, drugače se bodo
raztrgali, ker so zelo rahli. Tako da, če
imate radi še tople, dajte v modelčke
še papirčke za mafine, ker jih boste
potem lažje vzeli ven.
Pa dober tek!
Vida
Ribji file s sadnozelenjavno fantazijo Potrebujemo 550 g ribjega fileja, cvetačo,
zeleno cvetačo (rumanesko), por, paradižnik, pomarančo, koprovo sol in poper.
Ribji file na hitro opečemo. Cvetačo natrgamo in jo na hitro pokuhamo. Enako naredimo z zeleno cvetačo.
Por narežemo na kolobarje in ga skupaj s koruznim zdrobom kuhamo in
malo zalijemo. Jed serviramo tako, da
damo najprej na krožnik pomarančo,
nato polento, mešano zelenjavo in ribji file.
Jetra z zelenjavo in gobami Potrebujemo 450 g piščančjih jeter, 30 g
konopljine moke, 1 jajce, čebulo, korenje,
zeleno, papriko, gobe šampinjone in šitake, svinjsko mast, koprovo sol in poper.
Svinjsko mast damo v ogreto posodo, pazimo, da posoda ni preveč vroča. Na ogreti masti popražimo čebulo
in jo solimo s koprovo soljo. Dodamo
piščančja jetra, ki jih na hitro popražimo in vzamemo iz posode, nato popražimo korenje, zeleno in šitake.
Papriko narežemo na rezance. Vso
zelenjavo pražimo, med tem pa iz konopljine moke in jajca zamesimo testo, ki ga narežemo na rezance in skuhamo v slanem kropu. Jetra vrnemo
k zelenjavi in dodamo še narezane
šampijone ter vse skupaj podušimo,
ob koncu pa dodamo še kuhane konopljine testenine.
Štefan Sraka
razvedrilo
www.vestnik.si | e: [email protected]
5. marca 2015 | Vestnik |
23
horoskop
OVEN 21. 3.–20. 4.
TEHTNICA 24. 9.–23. 10.
Takoj ob začetku tedna boste zadihali svobodno in razbremenjeno. Vzeli si boste več
časa zase in za neko dejavnost, ki vam je še
vedno pisana na kožo. Pri delovnih pogovorih in izpitih se boste hitreje znebili treme. Iz nekega druženja se bo po naključju
rodila dobra zamisel.
Ta teden vam bo odprl mnogo novih priložnosti, če jih le ne boste prezrli. Imejte odprte oči in prisluhnite vsem, ki vam bodo
želeli nekaj povedati. Proti koncu tedna pa
se ne skrivajte med stenami, saj lahko zunaj spoznate osebo, ki vas bo poživila.
ŠKORPIJON 24. 10.–22. 11.
BIK 21. 4.–21. 5.
Če se vam bo danes zdelo, da vas nihče ne
razume, bo to zato, ker vi nimate posluha za druge. Izredno občutljivi in čustveni boste, zaradi česar se lahko pojavi tudi
preobčutljivost. Še posebej v drugi polovici
tedna se utegnete smiliti sami sebi, čeprav
tega ne boste pokazali okolici.
Na vso moč si boste zaželeli sprememb,
vendar vam v tem trenutku še ne bodo
dosegljive. Saj veste, da mora preteči nekaj časa, da občutite razliko. Na čustvenem
področju se boste danes poglabljali v partnerjevo osebnost in poskušali najti razloge za njegovo obnašanje.
STRELEC 23. 11.–21. 12.
DVOJČKA 22. 5.–21. 6.
Pomembno je, da se v tem času zazrete
vase. Še posebej, če vaša pot ne gre v smer,
kamor želite, je skrajni čas, da ugotovite,
zakaj je tako. Precej kritični ste do sebe,
morda na trenutke celo preveč, zato bodite zmerni. Upoštevajte tudi vse tisto, kar
vam je do zdaj uspelo.
Nekdo se danes odloča po svoje, vi pa ga
ne morete prepričati o nasprotnem. Sprijaznite se, da se za zdaj ne moreta uskladiti. Vsaj doma ostanite, kolikor je mogoče,
mirni in varčujte z energijo. Začutili boste
nekaj strahu, in to tudi zato, ker nimate
dovolj moči, da bi vplivali na dogodke.
KOZOROG 22. 12.–20. 1.
RAK 22. 6.–22. 7.
Tokrat boste precej izpostavljeni, toda s
pravimi besedami boste zadeve hitro uredili in vse postavili na svoje mesto. V ljubezni vas prijetno preseneča možnost, da
dobite več strasti. Zapletli se boste v več
sočasnih delovnih obveznosti, zato premislite o novih metodah dela.
Neka oseba, ki vam veliko pomeni, vas bo
opomnila, da je moč v vaših rokah. Samski, upoštevajte nasvet in spremenite odnos do sebe. Koristilo vam bo. Vezani pa se
boste srečevali s starimi težavami, ki vas že
dalj časa spremljajo. Če boste zavlačevali,
bo le še slabše!
LEV 23. 7.–23. 8.
VODNAR 21. 1.–19. 2.
Zdelo se vam bo, da je vaša kreativnost odšla neznano kam, a le današnji dan je takšen. Že jutri se vam bo povrnila vsa sposobnost ustvarjanja. Bodite potrpežljivi in
ne poskušajte s trmo doseči nečesa, ker
vam ne bo uspelo.
V tem trenutku bi bil odmik najboljša možnost, čeprav se vam zdi še tako nemogoča. Če se le da, zberite moči in se odmaknite od razmer, ki so nastale. Vedite, da bo
čas naredil svoje, čeprav mislite, da ste vi
tisti, ki morate popraviti nastalo škodo. Le
človek ste, ki z vso pravico dela napake.
DEVICA 24. 8.–23. 9.
RIBI 20. 2.–20. 3.
Vezani se boste na delovnem mestu spogledovali s sodelavcem. Igrica bo nadvse
prijetna, a bo postala tudi zelo nevarna.
Bodite previdni, da se doma ne izdate!
Samski pa boste doživeli veliko presenečenje. Oseba, ki vam je že dalj časa všeč,
vam bo dala nekaj skrivnih namigov.
deset razlik
Nagrada za
izžrebanega reševalca
križanke: knjižica
Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah
na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 13. marca 2015.
Prehitro boste spoznali, da oseba ni prava
za vas. Ne spuščajte se v neki odnos le na
podlagi čustev, uporabite tudi razum. Že
zdaj pretehtajte razloge za in proti. Nekega prijatelja ste pustili na cedilu, a se mu
niste niti opravičili.
sudoku
Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak
kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9.
5
8
5
Rešitev:
7
9
6
9
9
4
6
1
4
1
7
Ime in priimek, naslov:
8
3
8
1
1
5
ilustraciji mladen mrčela
2
2
9
4
7
7
3
6
Rešitve iz 8. številke: pomoč, Joža Podnar
Knjižico Med okuse po … dobi Tone Ficko, Sp. Kamenščak 10, 9240 Ljutomer.
Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti.
24
dogodki
| Vestnik | 5. marca 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Zgodovinarka Mateja Ratej napisala knjigo o umoru v Ljutomeru
Zgodba, ki se bere kot kriminalka
Po prvi svetovni vojni 250 Rusov pomagalo graditi železnico – Kako so aristokrati doživljali Blatograd, kot so imenovali Ljutomer
V noči s šestega na sedmi julij 1923 se
je v Ljutomeru v stanovanjski stavbi v
neposredni bližini Grossmannove hiše
na glavnem trgu zgodil grozljiv umor,
v katerem sta nasilne smrti umrla Julija Ganusov in njen triletni sin Rostislav. Umora so obtožili njihovega slugo Vasilija Černjenka. O tej zgodbi, ki
je tako zelo vznemirila ljudi, se danes
med ljudmi nič več ne ve, prav tako
pa se ne govori veliko o času po prvi
svetovni vojni, ko se je tu za slabi dve
leti naselilo 250 ruskih beguncev. Zato
je toliko zanimivejša znanstvena monografija Ruski diptih zgodovinarke
dr. Mateje Ratej, ki je nastala na podlagi arhivskega gradiva iz Pokrajinskega arhiva Maribor.
Ko sem raziskovala ruske migracije po prvi svetovni vojni, sta me še
posebno pritegnila dva kazenska spisa, ki razgrinjata kompleksni zgodbi, prva, Trk svetov v družini Ganusov, se je dogajala v Ljutomeru, druga,
Krvava ljubezenska drama v ruskem
begunskem taborišču v Strnišču na
silvestrovo 1921, pa v Kidričevem. Ljutomerska je obsežnejša in je še bolj
vpeta v lokalno okolje, veliko je prič,
domačinov, ki so nastopali v kazenskem procesu, in na ta način imamo
možnost videti širšo sliko. Poleg krutega dejanja odkriva osupljivo mrežo odnosov znotraj ruske družine ter
njenih vezi z ruskimi begunci in domačini iz Ljutomera.
Leta 1922 se je del ruskih beguncev,
ki jih je v Kraljevini SHS sprejel Karadžorđevič, naselil tudi v Sloveniji,
okoli 250 pa v Ljutomeru in Žerovincih. Pomagali so pri gradnji železniške proge Ormož–Ljutomer–Murska
Sobota in tu ostali do leta 1924, ko je
bila zgrajena. Rusi so opravljali veči-
noma težaška dela. Mnogi med njimi
so bili pripadniki aristokracije, ruski
častniki in oficirji Vranglerjeve armade, a se jim je kot beguncem bistveno
spremenil socialni status. Svoje aristokratsko življenje so morali čez noč
zamenjati za življenje v revščini in boj
za preživetje in so se težko vživljali v
nove vloge.
Najdete inženirje, učitelje, nekdanje častnike in uradnike, ki sekajo
drva v gozdovih ali delajo pri cestnih
in železniških zgradbah, najdete generale, ki prodajajo po ulicah časopise, njihove žene pa perejo in šivajo,
so leta 1922 zapisali v časopisu Tabor.
Ravno zaradi zlomljene identitete pa
je prihajalo tudi do kriminalitete in
umorov, ugotavlja Ratejeva.
Tudi 26-letna Julija, grofica Tarnovska, je izhajala iz bogate družine, ki je svet visoke družbe zamenjala za enoličen vsakdan. Lepotico, kot
je bila, so ljudje takoj opazili, ko se
je sprehajala po Ljutomeru, ki se ga
je držalo ime Blatograd. Nikoli se ni
povsem navadila na tukajšnje življenje, želela si je blišča, ki pa ji ga mož,
strojni inženir Aleksander, ni uspel
zagotoviti, to pa jo je onesrečevalo
in je morda tudi zato doživljala histerične napade. Njihovemu slugi Vasiliju Černjenku, ki naj bi tudi sam vrgel
oko nanjo, pa je šlo hudo v nos njeno
izkazovanje ljubezni Ivanu Ovčarovu.
Černjenka so obsodili na smrt z obešanjem, pred izvršitvijo sodbe pa ga je
kralj Aleksander pomilostil in kazen
spremenil v dosmrtni zapor.
»Pritegnile so me zgodbe iz kazenskih spisov, saj pri tem ne gre le za
umor, ampak pokaže tudi socialno
življenje, ki je še posebno zanimivo
s stališča kulturne zgodovine,« pove
Dr. Mateja Ratej
je na podlagi
kazenskih
spisov o umoru
v Ljutomeru
predstavila tudi
življenje po prvi
svetovni vojni.
fotografija a. nana
rituper rodež
Umor Julije in sina Rostislava je tudi fotografsko dokumentiran.
Ratejeva. Zaradi natančnih opisov
mnogih zaslišanih, številnih podrobnosti iz vsakdanjega življenja in številnih podatkov, s katerimi so želeli
rekonstruirati dogodek, nam ti spisi edinstveno odkrivajo, kar je zgodovinarjem običajno zakrito. V ljutomerski zgodbi nastopa tudi veliko
domačinov, ki razkrivajo mnoge podrobnosti o življenju v tem mestu in o
medsebojnih odnosih in tudi odnosih
do prišlekov.
Ampak zanimivo je še nekaj, meni
Ratejeva, da ljudje o umoru niso hoteli veliko povedati ali kot da so nekaj
skrivali in so skrivnost hoteli zadržati v ruski skupini. Tudi domačini so
priznali, da so slišali krike, nihče pa
ni reagiral, saj so bili prepričani, da
gre za družinski prepir, ki je bil nekaj običajnega. To je bilo štiri leta po
vojni, ljudje so bili navajeni skrbeti le
zase in se niso vtikali v življenja drugih, če ni bilo potrebno. To je bil čas
kmalu po vojni, ko so se moški šele
vračali iz vojne in ujetništva, in življenje se je šele začelo vračati v normalne odnose.
Ljudje so živeli v pomanjkanju, odnosi med ljudmi so bili okrnjeni, ranjeni … Zadržani so bili tudi do tujcev,
še posebno, ker je šlo za večjo skupino ljudi, in tudi med njimi je prihajalo do konfliktov, po drugi strani pa
tudi do stikov in skupnih veseljačenj
v gostilni. Rusi pa so sodelovali tudi v
kulturnem življenju in imeli so celo
pihalno godbo. Nedvomno so v Ljutomeru, čeprav so tam živeli le kratek čas, pustili nekaj sledi, gotovo tudi
kašnega potomca. Nedvomno pa je
to zgodba, po kateri bi lahko napisali
scenarij za film.
A. Nana Rituper Rodež
Praznik civilne zaščite
Boris Pahor v Porabju
Svoje delo so
opravili z odliko
Med drugimi pričakujejo
tudi obiskovalce iz Slovenije
Najbolj požrtvovalnim podelili priznanja
Porabski Slovenci nadaljujejo organizacijo zanimivih literarnih »zadvečerkov«
Štiriinpetdeset
pripadnikov
pomurskega
reševalnega sistema
za obrambo pred
naravnimi in drugimi
nesrečami je prejelo
priznanja ob dnevu
civilne zaščite.
Fotografije s slovesnosti
in imena dobitnikov so
objavljena na spletnem
portalu Pomurje.si.
v Murski Soboti, in sicer od četrtka, 1.
oktobra, do sobote, 3. oktobra. Dnevi
zaščite in reševanja se bodo prvič poimenovali po Miranu Bogataju, dolgoletnem poveljniku slovenske CZ. V središču mesta bodo na prostem dinamične
predstavitve reševalnih služb, društev
in organizacij. Potekala bosta še državna reševalna vaja in državno preverjanje znanja ekip prve pomoči.
Andrej Bedek
Zveza Slovencev na Madžarskem bo
gostila v petek, 6. marca, v Slovenskem
kulturnem in informacijskem centru v
Monoštru pisatelja Borisa Pahorja.
»Gre za starosto med slovenskimi
pisatelji, ki ima zelo zanimivo zgodovino, nekoliko podobno zgodovini madžarskega pisatelja Imreja Kertésza. Ker je trenutno v Pomurju, ga je
predsednik zveze Jože Hirnök povabil
v Monošter, za njegov prihod pa si je
že dalj časa prizadeval tudi generalni
konzul Dušan Snoj. Z njim se bo pogovarjala njegova asistentka, ki že nekaj
let skrbi za njegova potovanja in nastope. Vemo, da je zelo zahteven pisatelj,
tudi zaradi njegove usode in bistre misli o medčloveških odnosih. Zato smo
si to srečanje zamislili nekoliko širše
in pričakujemo tudi slovenske poslušalce,« je o petkovem literarnem večeru v Monoštru povedala urednica časopisa Porabje Marijana Sukič. Tovrstne
pogovore je zveza organizirala že večkrat, pri tem pa ji je pomagala založba
Franc-Franc iz M. Sobote. V preteklih
letih so tako izvedli serijo pogovorov
s prekmurskimi pisatelji in pesniki, ki
ustvarjajo tudi v narečju, med drugimi z Dušanom Šarotarjem, Milanom
Vincetičem in Ferijem Lainščkom. Tovrstni literarni »zadvečerki« so doslej
vzbudili veliko zanimanja pri porabskih Slovencih.
T. M.
Zveza Slovencev na Madžarskem bo legendarnega slovenskega zamejskega
pisatelja Borisa Pahorja gostila v petek, 6. marca, v Slovenskem kulturnem in
informacijskem centru v Monoštru. Dogodek se bo začel ob 16. uri.
fotografija nataša juhnov
Zidarstvo, fasaderstvo, strojni ometi
in izolacija zidov
DENIS
CASAR
s. p.
»Ob zavedanju, da nas narava vedno
večkrat preseneti, moramo zgraditi stabilen sistem zaščite in reševanja.
K temu bo pripomogel tudi nacionalni program varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami,« je na podelitvi
priznanj pomurskim reševalnim službam ob dnevu civilne zaščite (CZ) v prihodnost pogledal Darko But, direktor
Uprave RS za zaščito in reševanje. Gasilci, člani enot civilne zaščite in pripadniki drugih reševalnih služb iz pokrajine ob Muri so imeli največ dela
med septembrskimi poplavami, ko je
šlo za eno najhujših tovrstnih nesreč
v zadnjih tridesetih letih. V intervencijah reševanja ljudi in premoženja je sodelovalo 8.000 ljudi. Najpomembnejšo
vlogo je odigralo 2.900 gasilcev. Vodna
ujma se ni spravila le na štiri skrajne
zahodne goričke občine. Februarja
2014 pa je 243 pomurskih gasilcev na
Notranjsko odšlo v akcijo odpravljanja
posledic žledu in ledenega oklepa.
To je le nekaj potez najbolj požrtvovalnih ljudi iz tukajšnjega sistema
obrambe pred elementarnimi nesrečami. »Svoje delo ste opravili z odliko,«
je poudaril murskosoboški župan Aleksander Jevšek, gostitelj letošnje osrednje pomurske proslave CZ. Jevšek bo
jeseni gostitelj še ene aktivnosti CZ.
Prireditev, na kateri se vsako leto predstavita zaščita in reševanje pred naravnimi in drugimi nesrečami, bo tokrat
Filovci 110, 9222 Bogojina
Tel./faks: 02 547 10 14, GSM: 041 956 370
HITER KREDIT
ZA NAKUP VOZILA!
Plačilo s položnicami
ali prek trajnika.
Možnost odplačila starega lizinga.
Odkupi in menjave vozil.
Posredujemo za več posojilodajalcev.
AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB,
(02) 228 30 20, 031 658 679
5. marca 2015 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: [email protected]
Če bi solza mrtvega zbudila,
ne bi ti v grobu spal.
V SPOMIN
Tiha bolečina me spominja na
peti marec 2013, ko me je zapustil najdražji
Ignac Sobočan
iz Srednje Bistrice 69
Hvala vsem,
ki ga ohranjate v lepem spominu
in ob njegovem grobu postojite s prižgano svečo.
Žalujoča Marija
Mihael Žökš
iz Kovačevec 22
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem,
sosedom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili
na zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali za svete maše, sveče in v
dobrodelne namene.
Žalujoči njegovi najdražji
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustila
naša draga sestra, sorodnica in soseda
Veronika
Gorčan Gomboc
gostilničarka v pokoju iz Martjanec 7
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem,
ki ste jo pospremili k večnemu počitku.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke,
govorniku za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Pomlad prihaja,
zvončki cveto,
z njo je zamrl
tvoj mesečni pozdrav.
V 54. letu nas je zapustil naš dragi brat
Slavko Kolarič
V 90. letu nas je za vedno zapustila
draga mama, babica, prababica in tašča
Karolina Cug
iz Sela
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter
darovali cvetje, sveče in denarne prispevke, nam pa izrazili sožalje.
Lepa hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke
in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Žalujoči njeni najdražji
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, botrini in vsem,
ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali za sv. maše,
sveče, cvetje ali v dobrodelni namen.
Hvala dr. Karlu Bedernjaku za opravljen pogrebni obred
in sveto mašo, pevcem cerkvenega pevskega zbora za odpete
žalostinke, Romani Lebar za besede slovesa ob odprtem grobu
in pogrebnemu podjetju Ferenčak.
Za boj z usodo ti je
zmanjkalo moči,
zato spokojno si
zaprl svoje oči.
ZAHVALA
V 65. letu je omagalo in nenadoma prenehalo biti
srce, ko nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi
mož, oče, dedi, tast, brat, sorodnik in prijatelj
Štefan Felkar
iz Veščice 15 pri Murski Soboti
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim
sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali
ob strani, nam namenili tolažilne besede, nas objeli, izrekli sožalje ter
darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne namene.
Hvala tudi vsem, ki ste se s prisotnostjo ali le v mislih poslovili od njega.
Zahvaljujemo se g. kaplanu Goranu Merici za pogrebni obred, pevcem
Aeternuma za odpete pesmi, govornici Anici Kosednar za besede
slovesa in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Žalujoči tvoji najdražji, ki smo te imeli neizmerno radi
Ni besed …
Ostali so samo lepi spomini.
Svojo življenjsko pot je sklenila naša
draga mama, babica, teta, tašča in botra
Elizabeta Petek
iz Ižakovec
Z bolečino in žalostjo v srcu se zahvaljujemo sorodnikom,
sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili
na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče, za svete maše
in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje.
Lepa hvala g. kaplanu za opravljeno pogrebno sveto mašo,
gospodu župniku za opravljen pogrebni obred,
predsedniku KS Ižakovci g. Alešu Poredošu za čuteč govor,
pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Piramida.
Lepa hvala tudi osebju Doma starejših Rakičan
za požrtvovalno pomoč in nego.
Za vedno boš ostala z nami.
Tvoji najdražji
Prazen je dom in dvorišče,
zaman oko te naše išče.
Ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih
rok ostajata.
Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala,
odšla si tiho, brez slovesa tja,
kjer ni trpljenja ne gorja,
kjer Bog tvojo večno pot pozna.
ZAHVALA
V 84. letu starosti se je za vedno poslovila
draga mama, babica in prababica
Marija Baligač
iz Lipovec 56
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih
stali ob strani, izrazili sožalje in jo v tako velikem številu
pospremili na zadnji poti.
Posebna zahvala je namenjena g. kaplanu za opravljen pogrebni obred,
govornici Cvetki Rengeo in pevkam za odpete žalostinke.
Pri ZAHVALI za umrlo Hildo Makovec je prišlo pri pripravi besedila
za tisk do napake. Namesto, da je iz Beznovec 22,
smo napačno zapisali, da je iz Brezovec 22.
Za napako se opravičujemo!
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
PO KONKURENČNIH
CENAH.
24 UR NA DAN:
02 534 80 60, 041 681 515
Ob boleči izgubi vaših najdražjih
smo Vam v pomoč s prijazno besedo
tolažbe in pogrebnimi storitvami.
Dosegljivi 24 ur:
041 712 586
Vladimir Hozjan, s. p.,
Šulinci 87 A,
tel.: (02) 55 69 046
iz Dolnje Bistrice
Žalujoči: sestre, brata in nečaki
ZAHVALA
DE POGREBNIŠTVO
Panonska ulica 3
Murska Sobota
ZAHVALA
Hvala tudi za vso pomoč, katere je bil deležen v Domu Lukavci,
SB Murska Sobota in UKC Maribor.
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a nate spomin
bo večno ostal.
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota, N. C. 521 37 00
ZAHVALA
Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke,
sosedu Francu za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Na svetu je mnogo poti,
a samo ena vodi tja, kjer boš ti,
po tej poti za teboj pridemo mi vsi.
KOMUNALA
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a nate spomin bo
večno ostal.
V 56. letu nas je po težki bolezni zapustil
25
Hvala pogrebnemu podjetju Dušana Bratuše in cvetličarni Valentina.
Hvala vsem, ki ste darovali vence, sveče,
za svete maše in druge namene.
Žalujoči vsi njeni
Kompletne pogrebne storitve in oprema
Urejanje pokopališč in zelenic
Brezplačni prevozi do 40 km
Plačilo na več obrokov ali odlog plačila
[email protected]
tel.: 02 538 17 20
motorna vozila
SEAT IBIZO, letnik 1999, prodam za
600 evrov. Tel.: 041 343 519. v0949
živali
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred
nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci
49, tel.: 582 14 01. v0945
posesti
GRADBENO PARCELO, 15 arov, v okolici M. Sobote prodam. Tel.: 031 653 448.
v0940
V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE ODDAM
LEPO DVOSOBNO STANOVANJE in prodam parcelo. Tel.: 041 713 713. v0946
kmetijska mehanizacija
KUPIM TRAKTOR Zetor, IMT, Ursus,
Deutz, Štore, Univerzal, Tomo Vinkovič in razne priključke. Tel.: 041 678 130.
v0917
EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke
traktorjev in drugo mehanizacijo, lahko
z okvaro. Tel.: 041 520 191. v0936
PNEVMATSKO SEJALNICO ZA KORUZO, 4-redno sejalnico za žita, 3 m, in
drugo kmetijsko mehanizacijo prodam.
Tel.: 521 11 78. v0938
kmetijski pridelki
DROBNI KROMPIR sorte marabel, primeren za sajenje, prodam. Tel.: 031 366
018, Rankovci 31. v0939
razno
HLODOVINO bukve prodam. Tel.: 031
275 864. v0941
PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec,
različnih barv in debelin. Tel.: 041 678
966, J. Mernik, s. p., Tepanje 1a, Sl. Konjice. v0789
erečanja
V POMLAD Z NOVIM UPANJEM za srečanje partnerja ali resno zvezo. Posredovalnica Zdravilni dotik, Majda Šiftar,
s. p., Černelavci, Gederovska ulica 14,
tel.: 041 285 615, 521 14 28, zdravilnidotik.si v0951
26
sporočila
| Vestnik | 5. marca 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Teden boja proti raku
Doživeti starost brez
raka je velik dar
Na marsikaj sami ne moremo vplivati, na primer na dedno zasnovo
ali vplive iz okolja, v naših rokah pa je, kakšen življenjski slog bomo izbrali
BOLJŠA STRAN SPLETA
V Sloveniji je lani na novo zbolelo za
rakom okrog 14.300 ljudi, torej so to
diagnozo postavili v povprečju 40 ljudem na dan. Več kot polovica od njih
je zbolela za enim od petih najpogostejših rakov, to pa so rak debelega
črevesa in danke, prostate, pljuč, dojke in kože. Podatka o številu obolelih za rakom v Pomurju za lani še ni,
dve leti prej pa je bilo na novo odkritih 364 obolelih (leta 2002 336 obolelih), torej v povprečju vsak dan eden.
Glede na pojavnost posamezne vrste
raka regija ne odstopa od slovenskega povprečja.
Rak je torej bolezen, ki je že močno
zaznamovala številne družine, tudi s
smrtjo, in lahko doleti vsakega od nas,
kot kažejo podatki, pa nas tudi zaradi staranja prebivalstva vse bolj ogroža. Na to že vrsto let s tednom boja
proti raku v začetku marca opozarja
Zveza slovenskih društev za boj proti raku, z različnimi akcijami pa tudi
želi spomniti, da je bolezen, predvsem
Skupščina družbenikov Pomurskega tehnološkega parka, d. o. o., na podlagi 9. člena Pogodbe o ustanovitvi in sklepa razpisne komisije razpisuje
prosto delovno mesto
DIREKTORJA POMURSKEGA TEHNOLOŠKEGA
PARKA, d. o. o., (M/Ž)
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
• VII. stopnja izobrazbe ekonomske, tehniške ali pravne smeri,
• najmanj 5 let delovnih izkušenj na funkciji poslovodenja družbe,
• znanje dveh tujih jezikov (od tega aktivno znanje angleškega jezika –
pisno in govorno),
• usposobljenost za samostojno delo z računalnikom,
• vozniško dovoljenje B-kategorije,
• organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki jih kandidat izkazuje v priloženem programu dela in viziji razvoja družbe,
• izkušnje z vodenjem EU-projektov,
• nekaznovanost po 246. členu ZGD.
Prijava mora vsebovati:
• potrdilo o stopnji izobrazbe,
• potrdilo, iz katerega bo razvidno poslovodenje družbe,
• kopija vozniškega dovoljenja,
• življenjepis s poudarkom na delovnih izkušnjah,
• program dela in vizija razvoja družbe za mandatno obdobje (poudarek
mora biti na pridobitvi virov financiranja za delovanje tehnološkega
parka in spodbujanje gospodarstva – opis največ na treh straneh A4formata),
• potrdila, iz katerih se vidi vodenje EU-projektov,
• potrdilo o nekaznovanosti po 246. členu ZGD.
Delovno mesto direktorja je razpisano za šestletni mandat. Formalno nepopolne in nepravočasne prijave ne bodo uvrščene v izbirni postopek.
Kandidati naj naslovijo pisno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev na
Pomurski tehnološki park, d. o. o., Plese 9a, 9000 Murska Sobota, z oznako »Ne odpiraj – razpis za direktorja«. Kot pravočasne se štejejo vloge, prispele najkasneje do 13. 3. 2015 do 12.00. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri
obveščeni v zakonskem roku.
najpogostejše oblike raka, mogoče
preprečiti z zdravim življenjskim slogom ali s skrbjo za lastno zdravje in z
zgodnjim odkrivanjem tudi uspešno
zdraviti. Ozaveščenost o bolezni namreč med ljudmi še vedno ni dovolj
velika, in sicer preprosto zato, ker dokler smo zdravi, mislimo, da se to dogaja le drugim.
»Velikokrat sem premišljevala o
tem, iz česa izhaja, da tako malo skrbi posvečamo sebi in svojemu zdravju, ko zdravja ni, potem pa bi jedli
tudi kamenje, samo da bi ozdraveli,«
je povedala mag. Branislava Belović,
dr. med., predsednica Pomurskega
društva za boj proti raku in aktivistka za spodbujanje zdravega načina življenja. Več bi se morali pogovarjati o
tem, pove, o tem, kako lahko bolezen
preprečimo ali kaj moramo narediti,
da jo pravočasno odkrijemo, vendar
pa je v vse to treba vložiti tudi nekaj
osebne volje in truda. Žal pa je tako,
da je tam, kjer je revščina večja in so-
V podjetju XAL Svetila d.o.o. proizvajamo inovativne rešitve
razsvetljave z najmodernejšo tehnologijo. K prijavi vabimo
samoiniciativne, natančne, odgovorne in učenja željne kandidate
za prosto delovno mesto:
WWW.XAL.COM
DELAVEC/KA V PROIZVODNJI
Opis delovnega mesta:
-
Sestavljanje ohišij svetil,
vezava, ožičenje elektronskih komponent svetil,
programiranje, adresiranje svetil,
funkcionalno ter vizualno testiranje svetil, izvajanje kontrolnih postopkov,
končna montaža ter zatesnitev svetil,
pakiranje svetil.
Pričakujemo:
- Izobrazbo najmanj IV. stopnje elektro smeri,
- ročne spretnosti, izkušnje z montažo, sestavo električnih komponent, izkušnje v EPA
proizvodnji, materiali za lepljenje in tesnenje, pakiranjem,
- komunikativnost, natančnost, samoiniciativnost, samostojnost, sposobnost za timsko delo,
- sposobnost in željo po hitrem učenju.
VODJA SKUPINE V PROIZVODNJI
Opis delovnega mesta:
-
Organizacija, vodenje in razporejanje dela v skupini,
izdelava vzorcev naprav za razsvetljavo,
sestava proizvodne linije in pomoč na liniji,
nadzor nad delom na montažni liniji.
Pričakujemo:
- Izobrazbo najmanj IV. stopnje elektro smeri,
- ročne spretnosti, izkušnje z montažo, sestavo električnih komponent, izkušnje v EPA
proizvodnji, izkušnje z materiali za lepljenje in tesnenje, pakiranjem,
- komunikativnost, natančnost, samoiniciativnost, samostojnost, sposobnost za timsko delo,
- sposobnost in željo po hitrem učenju,
- osnovno znanje nemškega jezika,
- poznavanje dela z računalnikom,
- izkušnje z vodenjem manjših delovnih skupin.
Nudimo:
-
Možnost takojšnje in dolgoročne zaposlitve v mladem in hitrorastočem podjetju,
izobraževanje in možnost strokovnega razvoja,
urejene delovne razmere,
stimulativni zaslužek.
Smo prebudili vaše zanimanje?
Veselimo se sodelovanja z vami. Prošnjo z življenjepisom pošljite na naslov ali email do
13.3.2015: XAL Svetila d.o.o., Nemčavci 75, 9000 Murska Sobota, [email protected]
Inserat_21.01.2015.indd 1
05.02.15 16:08
POMURSKO DRUŠTVO
ZA BOJ PROTI RAKU
Murska Sobota,
Ulica arh. Novaka 2 b,
Vrtec Murska Sobota obvešča starše, da bo
vpisovanje novincev za šolsko leto 2015/2016
vsak delovni dan od 9. 3. do 20. 3. 2015
od 8.00 do 14.00 in ob sredah do 16.00 na upravi
Vrtca M. Sobota, Talanyijeva ulica 6, M. Sobota.
Talonyijeva ulica 6, 9000 Murska Sobota
tel.: (02) 530 12 34
e-mail: [email protected]
Vpisovali bomo vse otroke od 11. meseca starosti do vstopa v šolo v vse enote Vrtca Murska Sobota:
- GOZDIČEK, Št. Kovača 19b, Murska Sobota,
- MIŠKE, Talanyijeva ulica 6, Murska Sobota,
- RINGARAJA, Gregorčičeva ulica 23,
Murska Sobota,
- URŠKA, Prešernova ulica 10, Murska Sobota,
- KRTEK, Bakovci, Vrtna ulica 1, Murska Sobota,
- VEVERIČKA, Rakičan, Lendavska ulica 8,
Murska Sobota,
- SRNICA, Krog, Trubarjeva ulica 77,
Murska Sobota, in
- ROMANO, Pušča, Glavna ulica 2,
Murska Sobota.
cialnoekonomski položaj ljudi slabši,
tudi občutljivost ljudi za ta vprašanja manjša, saj se veliko bolj posvečajo drugim vprašanjem kot zdravju.
In to še posebej velja v pomurski regiji. Če že kdaj misel na bolezen potrka na vest, pa je marsikomu pri roki
fraza: Od nečesa moraš umreti. »Ni
vseeno, od česa umreš in kdaj umreš,
predvsem pa ni vseeno, kako živiš. Mislim, da je kakovost življenja tista, ki
je zelo pomembna, in doživeti neko
starost brez raka, je na neki način velik dar in velika sreča,« je povedala sogovornica.
Kot izgovor pridejo zelo prav tudi
primeri iz okolja, ko radi rečemo, da
je moj dedek kadil vse življenje, pa je
dočakal visoko starost. Bog ne daj, da
bi umrli za rakom vsi, ki kadijo ali ki
se nezdravo prehranjujejo, pove Belovićeva, saj nas potem več ne bi bilo.
Toda verjetnost, da bodo zboleli, je
potrjeno večja med tistimi, ki so bolj
izpostavljeni nekim dejavnikom tveganja, to pa nezdrav življenjski slog
vsekakor je, pri tem pa nihče ne ve,
ali bo to on sam ali morda sosed ali
nekdo tretji. Res je, da rak ni odvisen
samo od enega, ampak od veliko dejavnikov, od tistih, ki jih prinesemo s
seboj na svet, vplivov iz okolja in tudi
od življenjskega sloga, ampak če nekatere dejavnike izključimo, potem
je tudi verjetnost, da bomo zboleli,
manjša.
Na marsikaj od tega sami ne moremo vplivati, na primer na dedno
zasnovo ali vplive iz okolja, v naših
rokah pa je, kakšen življenjski slog
bomo izbrali, kako bomo skrbeli za
svoje zdravje in kako se bomo vključevali v preventivne zdravstvene programe, ki so se že potrdili kot zelo
uspešni in učinkoviti pri preprečevanju in zdravljenju bolezni. Zakaj potem sodelovanje v njih še vedno ni takšno, kot bi pričakovali? Brezbrižnost
na eni strani in strah, kaj pa če …, je še
vedno pogost razlog, da vabilo na preventivni pregled konča v košu – največkrat brez slabega občutka ali zavedanja, da je imeti možnost priti do
takšnega pregleda ena redkih še ohranjenih univerzalnih pravic.
V Sloveniji imamo več programov za
zgodnje odkrivanje raka – Svit za rak
debelega črevesja in danke, Zora za rak
na materničnem vratu in upajmo, da
bo kmalu tudi v Pomurju začel delovati program Dora za zgodnje odkrivanje
raka na dojkah. Pomembno pri njih pa
ni le to, da se tako bolezen odkrije dovolj zgodaj, ampak je pomembno, da
je na ta način mogoče odkriti že tudi
predrakave spremembe, in potem do
bolezni sploh ne pride.
Majda Horvat
OPORA – SOČUTJE
v hudi bolezni in smrti
OO Murska Sobota
Z ŽALUJOČIMI
vsak zadnji četrtek v mesecu ob
17. uri na Slovenski ulici 42
Tel.: 051 456 470
zbira prostovoljne prispevke
občanov in organizacij
na računu pri
Novi Ljubljanski banki:
02340-0019232476.
ZA DAROVANA SREDSTVA
SE ZAHVALJUJEMO!
Informacije lahko dobite
po tel.: 031 512 911.
napovednik
www.vestnik.si | e: [email protected]
glasbene
lestvice na
radiu murski val
1. ONA – Gadi
2. KRATKO, A SLADKO – Pajdaši
3. UGANKA – Pogled
4. LE BELA SNEŽINKA –
Ansambel Ponos
5. KO BOM ODŠEL – Nemir
PREDLOGA
ONA DIŠI PO POMLADI – Spev
GLASBA JE MOJ ČAROBNI SVET –
Ansambel Franca Miheliča
LESTVICA SLOVENSKE
ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
1. BELO, BELO – Bo!
2. POPOLN DAN – Sell Out
Petek, 6. marca
12.30 Od petka do petka, pregled
dogajanja v pokrajini ob Muri
pripravlja Petra Kranjec Milanov
19.15 V Mladem valu bo naš gost
Darko Kolar, dijak 4. letnika
Gimnazije Murska Sobota, ki se
je uvrstil na izbirno tekmovanje
za Mednarodno olimpijado iz
astronomije in astrofizike
Sobota, 7. marca
10.15 Potepajte se z nami po pokrajini
ob Muri
20.10 Guči po domače in Grega Šmid
V petek, 6. marca, ob 19. uri bo v kulturni dvorani premiera gledališke predstave Pogreb. Avtor komedije je Milivoj Miki
Roš, ki tudi igra v njej, ob njem pa še Macho in Mejke.
MURSKA SOBOTA
V petek, 6. marca, ob 19. uri bo v gledališču Park monokomedija Moška copata v
izvedbi Špas teatra Mengeš. Igra Ranko
Babić. Predstava je za izven.
V ponedeljek, 9. marca, ob 18. in 20. uri bo
v gledališču Park komedija Gašper Tič in
Jure Karas: Ko ko komedija v izvedbi Špas
teatra Mengeš. Ob 18. uri bo predstava za
abonma komedija in izven, ob 20. uri pa
za drama/komedija in izven.
10.30 Nedeljska kuhinja: Vesna
Laissani, direktorica knjižnice v
Ljutomeru, žena, svetovljanka,
doktorska študentka,
knjigoljubka, bo gostja Branka
Žunca
V petek, 6. marca, ob 19. uri bo v gledališki in koncertni dvorani predstava v madžarskem jeziku Laszlo Göncz: Olvado jegcsapok v izvedbi gledališča Egy & Mas
Vandorszinhaz.
18.00 Na narodni farmi: Vera &
Originali
V soboto, 7. marca, ob 19. uri bo v gledališki in koncertni dvorani komedija Vorkšop na Moljera v izvedbi Slovenskega
ljudskega gledališča Celje.
Ponedeljek, 9. marca
GORNJA RADGONA
14.30 Za zdravje: o akutni možganski
kapi Dominika Novak Pihler, dr.
med., specialistka nevrologije
iz Splošne bolnišnice v Murski
Soboti
V četrtek, 5. marca, in petek, 6. marca, ob
9. in 11. uri bo v Domu kulture G. Radgona
ponovitev baletne predstave Čarovnik iz
Oza v izvedbi baletnega oddelka Glasbene šole Gornja Radgona.
PREDLOGA
Torek, 10. marca
PLEŠI Z MANO –
Društvo mrtvih pesnikov
LJUBEZEN BEŽI – Regina
11.15 Kratki stik: o dvoživkah v
Pomurju
17.00 Osrednja poročila na Murskem
valu
1. EVERY BREAKING WAVE – U2
2. COOL KIDS – Echosmith
3. SUGAR – Maroon 5
4. LIPS ARE MOVING – Meghan Trainor
5. EAK THE RULES – Charli xcx
Sreda, 11. marca
PREDLOGA
20.10 Mursko-morski val: Združene
arabske emirate bomo obiskali z
Iztokom Zrinskim
Praktično darilce Murskega vala dobi:
Hermina Kuzma, Boračeva 30, 9252
Radenci. Nagrada čaka v naročniški
službi Vestnika.
GRAD
LENDAVA
18.00 MV-dur: Orleki z Vladom
Poredošem
LOVE ME LIKE YOU DO –
Ellie Goulding
WHAT I DID FOR LOVE – David Guetta
Gledališče
Nedelja, 8. marca
3. KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA – Bilbi
4. NEHI TEŽIT – Katarina Mala
5. VISOKO NAD OBLAKI – Neisha
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
12.30 Intervju: Lidija Cer Magdič se
bo pogovarjala s Stanislavom
Wolfom, prejemnikom zlatega
znaka CZ
Četrtek, 12. marca
13.30 Aktualno z Natašo Brulc Šiftar
18.00 Mali radio bosta vodila Julija
Lukovnjak in Jaša Radič
Kupon št. 9
Glasujem za skladbo
PUŽEVCI
V petek, 6. marca, ob 19. uri bo v dvorani
vaško-gasilskega doma predstava Tipična slovenska družina v izvedbi Dramske
skupine Mokoš Bakovci.
CVEN
V soboto, 7. marca, ob 19. uri bo v zadružnem domu komedija Žensko-moški svet
in ena tašča v izvedbi Dramske skupine
Strokovnega društva medicinskih sester,
babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja.
ČRENŠOVCI
V torek, 10. marca, ob 9.30 se bo začelo v
kulturni dvorani območno srečanje lutkovnih skupin Hura za lutke.
Odprtje
GRAD
V četrtek, 5. marca, ob 18. uri bo v palaciju gradu Grad odprtje pregledne razstave
umetniških del, ki so nastala na dvajsetih slikarskih kolonijah Protestantskega
društva Primoža Trubarja. Zbrane bosta
nagovorila predsednik društva Geza Farkaš in umetnostni zgodovinar mag. Franc
Obal. Odprtje bo ob glasbenem programu Glasbene šole Murska Sobota. Razstava bo na ogled do 31. maja.
GORNJA RADGONA
Glasba našega srca:
V torek, 10. marca, ob 18.30 bo v Domu
kulture Gornja Radgona odprtje razstave
fotografij Štefi P. Borko.
7 Veličastnih:
Glasba
LENDAVA
NSTSNMV:
Ime in priimek, naslov:
DRUŠTVO
ANONIMNIH
ALKOHOLIKOV
SLOVENIJE
Anonimni alkoholiki smo skupnost moških in žensk, ki si delimo izkušnje, moč in upanje, da bi lahko rešili svoj skupni problem in pomagali
drugim iz alkoholizma.
Na območju Pomurja
se srečujemo v
•Murski Soboti vsak torek ob 19. uri v prostorih veroučnih učilnic pri RK cerkvi sv. Nikolaja (kont. št.: 031 548 875) in
Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah
do torka, 3. marca 2015, na naslov:
Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000
Murska Sobota, za glasbene lestvice.
27
napovednik dogodkov
11.15 Zamurjenci
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
5. marca 2015 | Vestnik |
•Gornji Radgoni vsak ponedeljek ob 16. uri v Domu dr. Antona Trstenjaka (kont. št.: 040 627 946).
V četrtek, 5. marca, ob 18. uri bo v sinagogi koncert učencev Glasbene šole Lendava, ki se bodo udeležili državnega tekmovanja mladih glasbenikov.
LJUTOMER
V petek, 6. marca, ob 18. uri bo v Glasbeni šoli Slavka Osterca Ljutomer nastop
učencev – tekmovalcev.
MURSKA SOBOTA
V nedeljo, 8. marca, ob 19. uri bo v Salonu
Murska republika koncert ob dnevu žena
Dua Ponte: Alja Petric (vokal) in Damjan
Stanišić (kitara). Gost bo Štefan Kardoš.
V kulturni dvorani pri Gradu bo v petek premiera gledališke predstave Pogreb.
Središća v organizaciji Hrvaškega kulturnega društva Pomurje.
RADENCI
V torek, 10. marca, ob 15.30 bo v knjižnici Dosorja pogovor z Veroniko Fermevc
Ban o njenem romanu Zakaj si zame prepovedana.
LJUTOMER
V ponedeljek, 9. marca, ob 16.30 bo v Splošni knjižnici Ljutomer pravljična ura.
Film
SPODNJI KAMENŠČAK
V nedeljo, 8. marca, ob 18. uri bo v Mladinskem centru Prlekije dokumentarni film
Duh časa: Kapitalizem – veliko zlo, 1. del.
Predavanje
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 5. marca, ob 18. uri bo v Pomurskem muzeju Murska Sobota predstavitev knjige Hrepenenje iz strelskih jarkov.
Doživljanje prve svetovne vojne skozi oči
mladega zakonskega para iz Motvarjevec
bo predstavila Gordana Šövegeš Lipovšek
iz Pokrajinskega arhiva Maribor.
KRIŽEVCI
V petek, 6. marca, ob 18.30 bo v sejni sobi
Občine Križevci predavanje od dvoživkah, akciji prenašanja dvoživk v Pomurju
in vključevanju vseh, ki želijo dvoživkam
pomagati pri prehodu čez cesto.
Dogodek
MURSKA SOBOTA – Hiša Sadeži družbe
V četrtek, 5. marca, ob 16. uri bo Svetloba pozitivnih misli (Suzana Lebar), ob 19.
uri pa transmisijska meditacija (Vlasta
Zrinski). V petek ob 10. uri bo predavanje Kako do zdravja s hrano? (Stanislav
Hajdinjak), med 10. in 17. uro pa brezplačne meritve delovanja telesa, analize
krvi in sestavin v telesu. V ponedeljek ob
10. uri bo Kozmični orakelj – 13. roža življenja (Irena Baša, Sonja Mikuž), ob 17.
uri pa Alkohol – skupina za samopomoč
(Milan Osterc) in predavanje Intimnost
v našem življenju (Mateja Vavtar). V torek ob 10. uri bo delavnica Kako napisati
uradni dopis in izpolniti obrazec (Tamara
Šulek), ob 15.30 obrezovanje in škropljenje sadovnjaka (Branko Pucko), ob 18. uri
pa joga za otroke (Alojz Ruhitelj) in predavanje Spomladanske gobe (Milan Kelhar). V sredo ob 9.30 bo glasbena delavnica Ljudske pesmi (Marjana Škrilec), ob
15. uri praktična delavnica permakulture
v vrtu ob progi, če bo slabo vreme pa v
Hiši Sadeži družbe, ob 18. uri pa predavanje Partnerstvo na preizkušnji (Andrej
Omulec).
LENDAVA
Vsako sredo ob 17. uri je v Medgeneracijski hiši Sofija Lendava tečaj Španščina za
popotnike, ki ga vodita Španca Marta Banos in Nacho Menas.
BODONCI
V soboto, 7. marca, ob 21.30 bo v Mikku
Mikklub: Madamdub & DJ Ninja.
V petek, 6. marca, ob 17. uri bo v Evangeličanskem domu kulinarična delavnica
s chefom Fredijem Kranjcem, udeležencem šova Gostilna išče šefa, Kulinarični
užitki s Fredijem.
Literatura
VEŠČICA
BELTINCI
V petek, 6. marca, ob 18. uri bo literarni
večer z Normo Bale, ki bo predstavila svoj
roman Karamel.
LENDAVA
V četrtek, 5. marca, ob 18. uri bo v Knjižnici Lendava literarni večer Ženske v kraljestvu literature.
V torek, 10. marca, ob 18. uri bo v sinagogi predstavitev knjige Rječnik Murskoga
dreja Horvat). Ob 16. uri bo uvod v svet
eteričnih olj (Susanne Horvat), ob 17. uri
Konoplja – ortomolekularno zdravilo (Tanja Bagar), ob 18. uri Ženska in njena notranja boginja (Mateja Vavtar), ob 19. uri
Roža življenja (Nina Šardi) in ob 20. uri
zvočna kopel z gongi. Ob tem bo še spremljevalni program na stojnicah.
V nedeljo, 8. marca ob 15.00 bo v kavarni
Hotela Diana prireditev s kratkim kulturnim programom in pozdravnim nagovorom predstavnikov Mestne četrti Murska
Sobota.
V soboto, 7. marca, ob 9. uri se bo začelo pri ribiškem domu ob soboški kamenšnici opazovanje ptic v organizaciji Društva za opazovanje in proučevanje ptic
Slovenije.
VADBA JOGE V POMURJU
Do 20. junija poteka vsak teden vadba
joge v Pomurju v organizaciji Društva
joga v vsakdanjem življenju Maribor. Na
ekonomski šoli v Murski Soboti je vadba
1. stopnje vsak četrtek ob 17.30 (učilnica
37). Joga za starejše je v Domu starejših
Rakičan vsako sredo ob 13.45 in v Domu
starejših Murska Sobota vsako sredo ob
15.15. V telovadnici radenskega Dosorja
bo joga za starejše vsako sredo ob 18. uri.
V Osnovni šoli Gornja Radgona (likovna
učilnica) bo vadba 1. stopnje v ponedeljek
ob 17. uri in v sredo ob 19. uri.
RAZKRIŽJE
V nedeljo, 8. marca, ob 17. uri bo v Domu
kulture Razkrižje prireditev Druži naju
ples in petje, ki jo pripravlja KUD Razkrižje.
PUCONCI
V nedeljo, 8. marca, ob 18. uri bo v Zeleni dvorani koncert Tanje Žagar ob dnevu žena, kot gostje bodo nastopili Modrijani.
Razstave
MURSKA SOBOTA
V Galeriji Murska Sobota je do 29. aprila na ogled razstava izbora del iz stalne
zbirke galerije z naslovom Stalna zbirka
kot tradicija.
V Pomurskem muzeju Murska Sobota je
na ogled razstava Podvodna dediščina v
Sloveniji, ki predstavlja kronološki oris
podvodnega arheološkega raziskovanja
v Sloveniji. Na ogled sta tudi stalni razstavi Med preteklostjo in prihodnostjo ter
Vibenov vodnjak.
V Galeriji Robin je na ogled razstava likovnih del Gustava Gnamuša.
LENDAVA
V razstavnih prostorih Galerije - Muzeja
Lendava na gradu je na ogled likovna razstava del Sabine Šinko.
V preddverju gledališke in koncertne
dvorane je na ogled razstava likovnih del
Janeza Perše.
V mansardnih prostorih Galerije - Muzeja
Lendava na lendavskem gradu je na ogled
razstava del 42. mednarodne likovne kolonije Lendava – Odlivanje v bronu in del
predhodnih devetih likovnih kolonij odlivanja v bron.
V Galeriji Bannfy je na ogled razstava del
umetnikov Pro Megere Art iz Veliky Meder.
V sinagogi je na ogled serija grafik izraelskega umetnika Dana Reisingerja Ognjeni zvitki.
V petek, 6. marca, ob 18. uri bo v binkoštni
cerkvi (Veščica 47) ekumensko bogoslužje ob Svetovnem molitvenem dnevu z vodilom Razumete, kaj sem vam storil?
GORNJA RADGONA
MURSKA SOBOTA
V obnovljenem kulturno-zgodovinskem
spomeniku Špital je na ogled stalna muzejska razstava Radgonski mostovi.
V soboto, 7. marca, bo v Grajskem stolpu
Zimska jasa mavričnih utrinkov v organizaciji Društva Enovita. Ob 15. uri bosta
pravljična joga za otroke (Tatjana Baligač) in zvočno spoznavanje prvinskih
inštrumentov (Alja Petric, Aleš Ifko, An-
V Domu kulture Gornja Radgona je na
ogled razstava del Roberta Juraka z naslovom Die Muzik.
Napovedi kulturnih, turističnih in drugih dogodkov pošiljajte do ponedeljka
do 11.00 na elektronski naslov: [email protected].
28
(ne)nazadnje
| Vestnik | 5. marca 2015
Četrtek:
oblačno,
vetrovno
3|7
Petek:
zmerno oblačno,
vetrovno
2|7
vreme Andrej Velkavrh
Sobota:
pretežno
jasno
–2|9
www.vestnik.si | e: [email protected]
Nedelja:
zmerno
oblačno
–2|8
Ponedeljek:
pretežno
oblačno
0|9
fotografija tedna
V četrtek bo pretežno oblačno in vetrovno. Pihal bo okrepljen severni veter. V petek bo sprva pretežno oblačno,
čez dan se bo delno zjasnilo. Še bo pihal okrepljen severni veter. V soboto bo
precej jasno. Veter bo slabel. V nedeljo
se bo nekoliko pooblačilo, v ponedeljek
pa bo pretežno oblačno in večinoma
suho. Mraza ne bo, le jutranje temperature bodo lahko malo pod ničlo.
***
Veter je zrak, ki se mu mudi. Ne, to ni
moja pogruntavščina, tako je rekel dr.
fizike, g. Miha Kos, ki v Ljubljani vodi
Hišo (fizikalnih) eksperimentov. Je pa
res, da je veter zrak, ki se premika. Počasi, hitro, hitreje … V gibanje ga lahko
spravi razlika v zračnem tlaku ali tudi
razlika v temperaturi. Smer gibanja pa
ni vedno čisto taka, kot bi morda pričakovali na prvi pogled. Namreč, tok zraka (veter) se prilagaja terenu, reliefu.
Pri tem nastajajo vrtinci v horizontalni
smeri, rotorji v navpični smeri, nastajajo zatišja in območja, kjer se veter okrepi. Vsako gibanje zraka »upošteva« fizikalne zakone, ki vladajo v naravi. Zrak
je v ozračju nestisljiv, stisnemo ga lahko
le v laboratoriju. No, to ni čisto res, saj je
zrak pri tleh gostejši kot visoko v ozračju, saj se nekoliko stisne zaradi lastne
teže, ki pritiska navzdol k tlom. A pri vetru teorija o nestisljivosti zraka v ozračju
povsem velja. Če piha veter proti hribu,
se tam ne bo nakopičil, zgostil, ampak
se dogajajo različne stvari. Zrak se mora
ob pobočju prisilno dvigati, lahko tudi
obide hrib, če je ta seveda kakšen osamelec oz. to ni daljši greben, če pa, na
primer, piha s širše ravnine v ožjo dolino, se mora pospešiti. Podobno se zgodi
na sedlih med vrhovi (ste morda že kdaj
opazili, da na sedlu lahko precej piha,
ko pa pridete na vrh hriba, je veter šibkejši ali ga lahko tudi ni?) Zakaj se pospeši? Ker mora enaka količina zraka, ki
se je pomikala čez širšo ravnino, iti skozi ožji prehod. To pa je mogoče le, če se
pospeši. Podobno se zgodi, kadar potiskate tekočino skozi injekcijsko iglo. Bat
v ohišju injekcije in z njim tekočina se
pomikata precej počasneje, kot brizga
tekočina iz igle.
vestnikov
koledar
Č – 5. marec
JANEZ
P – 6. marec
NIKA
S – 7. marec
TOMAŽ
N – 8. marec
dan žena
P – 9. marec
FRANČIŠKA
T – 10. marec
40 mučencev
S – 11. marec
KRIŠTOF
V petek, 6. marca, sonce vzide ob 6.
uri in 25 minut, zaide ob 17. uri in 48
minut. Tako bo dan dolg enajst ur in
23 minut. V četrtek, 5. marca, ob 19.
uri in pet minut bo na nebu nastopila
polna luna – ščip.
Ve se, kdo sta bila glavna na slovesni razglasitvi Pomurke in Pomurca minulega leta,
ki ju izbirata naša malenkost, torej Vestnik, in Radio Murski val, že tradicionalno
pa so bile tudi letos glavni pokrovitelj akcije Terme 3000 iz Moravskih Toplic.
Metka Lipič Baligač, pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege v Splošni
bolnišnici Murska Sobota, in Dejan Horvat, župnik v Markovcih, seveda. Ta je ob
pomoči Pomurke 2014 – pa nič za šalo – kar sredi prireditve predlagal »javni
ofer«, s katerim so zbrali 1.500 evrov za nov ultrazvok soboške porodnišnice. V
lanskem, po vrstnem redu že 24. izboru se je za ta naslov potegovalo 11 kandidatk
in kandidatov, ki so zmagali v mesečnih izborih. In takole so se v hotelu Termal pred
fotografski objektiv postavili Pomurke in Pomurci (oziroma njihovi predstavniki)
posameznih mesecev leta 2014. To so bili poleg že omenjenih Metke Lipič Baligač
in Dejana Horvata še: Marjanca Antolin, Marjana Gomboc, Amadea Gomboc,
Martina Horvat, Metka Jošar, Maja Črešnjovnjak, Ivanka Vučak, Patricija Vidonja,
Zdenka Novak in Štefanija Feher ter Žiga Barbarič, Dušan Cvetko, Ivan Markoja,
Simon Špilak, Ladislav Lipič, Ivan Kramberger, Damjan Bohar, Andreas Sarjaš,
Bojan Zadravec in Martin Smodiš. V. T. fotografija nataša juhnov
www.peugeot.si
PEUGEOT 208 STYLE
že za
10.990 € KASKO 1€
*Ponudba velja za peugeot 208 STYLE 1,2 PureTech 60 kW s kovinsko barvo, samodejno klimatsko napravo, LED žarometi ter popustom v višini 1.000 € ob nakupu s pomočjo Peugeot Financiranja. Primer informativnega
izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 208 (Style 1,2 PureTech, 5V, kovinska barva, avtomatska klimatska naprava, LED dnevni žarometi) – mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim bonusom Peugeot
Financiranje je 10.990 EUR; mesečni obrok je 119 EUR pri 30 % pologu in ročnosti 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 11. 02. 2015 znaša 7,9 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3
mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,5 %; financirana vrednost 7.693 EUR; skupni znesek za plačilo 12.950 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 4 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 60.000 km in
avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto; Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Slika je simbolična.
Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 4,5 l/100 km. Izpuh CO2: 104 g/km. Emisijska stopnja: EURO 5. Vrednost specifične
emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0265 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje.
Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim
koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
PEUGEOT 208
AC-PROFEKT, prodaja in servis vozil d.o.o., Bakovska 29b, 9000 Murska Sobota, tel. 02 530 16 20
AC_PROFEKT_213,5x125.indd 1
2/16/15 10:50 AM
Naročite svoj
[email protected] | 02 538 17 20
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje.
Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi.
Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po …
19.
pomurska salamiada
Sobota, 14.3.2015 ob 19.00 uri v hotelu Radin.
Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj,
z degustacijo salam in odlično zabavo.
Več informacij na:
[email protected] 02 520 27 49
oglas ZR pomurska salamiada 02_03.indd 1
02/03/15 12:33