1 št. 1. od 23 .1.2015 www.skei.si berimo info SKEI, da izvemo več in

Comments

Transcription

1 št. 1. od 23 .1.2015 www.skei.si berimo info SKEI, da izvemo več in
Info
št. 1. od 23 .1.2015 www.skei.si berimo info SKEI, da izvemo več in prej
Doma
Najprej naj vam v imenu
SKEI še enkrat zaželim
Srečno, uspešno in zdravo
2015, čeprav se skoraj že
izteka januar in bo pust potegnil maske na obraze.
O tem, da jih nekateri niti ne snamejo, ne bi. Leto
bo v glavnem takšno, kakršnega boste naredili
sami, kar tako veste. Najlepše je leto začenjati s
pozitivnim in v SKEI smo to storili. S podpisom
druge kolektivne pogodbe dejavnosti, ki jo sklepa
SKEI, kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo.
Že konec lanskega leta smo podpisali kolektivno
pogodbo za dejavnost kovinskih materialov in
livarn, pogajanja za kolektivno pogodbo za
dejavnost elektroindustrije pa so še v teku. O
pogajanjih smo vas obveščali tekoče, v info-SKEI,
a vse do konca žal tistih, ki se jih neposredno
pogajanja dotikajo, le-ta pretirano ne zanimajo.
Kaj pomembnega naj bi sploh bile kolektivne
pogodbe. Dokler vse teče tekoče in brez pretresov
jih običajno ne opazimo. Ko se zatakne, ko
preneha veljati (naši člani s tem na srečo nimajo
izkušenj), ko zaposleni menja dejavnost… takrat pa
zna razlika biti očitna.
Ravno kar podpisana kolektivna pogodba je, tako
kot vsaka pogodba, plod pogajanj. Sprejeti
kompromis, s katerim ni nihče pretirano
zadovoljne, pa tudi pretirano nezadovoljne ne. Ker
imamo rajši novice nezadovoljnih, najprej nekaj o
tem. Delodajalcem ni všeč, da nismo pristali na
znižanje % minulega dela, da nismo dopustili
uveljavitve negativne stimulacije in neposrednega
posega v dopuste, ki jih še vedno ohranjamo v
precejšnji nadstandardni meri. Tudi jim ni všeč da
smo trdi pri odpovednih rokah in da vztrajamo pri
višini dodatkov. S čim so zadovoljni, bodo povedli
sami, morda z istim, s čimer mi nismo? Mi bi bili
zadovoljni, če bi bil dvig najnižjih osnovnih plač
višji, pa tudi regres. Če bi bilo več posluha za
izobraževanje
in
možnosti
usklajevanja
družinskega in zasebnega življenja. Pa več
natančnejših določil o pogojih dela in
napredovanju, morda tudi o določitvi višine
božičnice..
A vendarle. Upoštevaje začetne predloge delodajalske
strani in izpogajano, zlasti pa upoštevajoč vse okoliščine
v pogajanjih, smo lahko pravzaprav zadovoljni.
Zadovoljni, da ohranjamo kolektivne pogodbe, da
sklepamo ene boljših kolektivnih pogodb v dejavnostih,
da smo uspeli dvigniti najnižje osnovne plače za 2%,
dogovoriti regres v višini 885€, ohraniti dodatek za
delovno dobo v višin kot do sedaj, pa tudi preprečiti, da
bi delodajalec lahko posegel v osnovno plačo delavca
zaradi destimulacije. Mnogo je še tega, kar je bilo
spremenjeno in dopolnjeno, potrudili se bomo, da bodo
kolektivne pogodbe izšle v tiskani obliki, pa tudi da bodo
imele komentar, izvedli pa bomo tudi seminarje. Vsi, ki
jih zanimajo odgovori na vprašanja iz KP pa naj se
obrnejo na predsednike sindikalnih podružnic ali
sekretarje regijskih organizacij in bodo odgovore dobili.
Naj napovemo še en dogodek, ki je tik pred vrati. V
petek, 30.1.2015 bo na Kopah že 21. prvenstvo SKEI v
veleslalomu in smučarskih tekih. O količini snega in
vremenu se sicer še pogajamo, verjamemo pa, da bodo
pogajanja tudi tu uspešna.
Ekonomski podatki
V obdobju I – X 2014 / I – X
2013
se
je
industrijska
proizvodnja v Sloveniji povečala
za 2,2%, v predelovalnih
dejavnostih se je povečala za
3,9%, v C/24 – proizvodnja kovin se je povečala za 8,6%,
1
v C/25 – proizvodnja kovinskih izdelkov brez
strojev in naprav se je povečala za 2,6%, v C/26 –
proizvodnja računalnikov, elektronskih
C/25 – proizvodnja kovinskih izdelkov brez strojev
in naprav se je povečala za 2,6%, v C/26 –
proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih
in optičnih izdelkov se je povečala za 17,6%, v
C/27 – proizvodnja električnih naprav se je
povečala za 12,5%, v C/28 – proizvodnja drugih
strojev in naprav se je povečala za 3,0%, v C/29 –
proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic
se je povečala za 8,5%, v C/30 – proizvodnja
drugih vozil in plovil se je zmanjšala za 5,6%, v
C/33 popravila in montaža strojev in naprav se je
zmanjšala za 1,2%.
izdelkov se je povečala za 17,6%, v C/27 – proizvodnja
električnih naprav se je povečala za 3,0%, v C/29 –
proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic se je
povečala za 8,5%, v C/30 proizvodnja drugih vozil in
plovil se je zmanjšala za 5,6%, v C/33 – popravil in
montaža strojev in naprav se je zmanjšala za 1,5%.
V prej navedenem obdobju se je prihodek od
prodaje v slovenski industriji povečal za 4,5% v
predelovalnih dejavnostih se je povečal za 4,6%, v
C/24 – proizvodnja kovin se je povečal za 9,9%, v
C/25 – proizvodnja kovinskih izdelkov razen
strojev in naprav se je povečal
za 2,2%, v C/26 – proizvodnja računalnikov,
elektronskih in optičnih izdelkov se je povečal za
15,1%, v C/27 – proizvodnja električnih naprav se
je povečal za 11,6%, v C/28 – proizvodnja drugih
strojev in naprav se je povečal za 4,3%, v C/29 –
proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic
se je povečal za 8,8%, v C/30 – proizvodnja drugih
vozil in plovil se je zmanjšal za 2,7%, v C/33 –
popravila in montaža strojev in naprav se je
zmanjšal za 2,2%.
V prej navedenem obdobju so se zaloge
industrijskih proizvodov v Sloveniji zmanjšale za
2,0%, v predelovalnih dejavnostih so se zmanjšale
za 2,3%, v C/24 – proizvodnja kovin so se
zmanjšale za 7,6%, v C/25 – proizvodnja kovinskih
izdelkov brez strojev in naprav so se povečale za
2,1%, v C/26 – proizvodnja računalnikov,
elektronskih in optičnih izdelkov so se povečale za
4,1%, v C/28 – proizvodnja drugih strojev in
naprav so se zmanjšale za 3,9%, v C/ 29 –
proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic
so se povečale za 4,3%, v C/30 – proizvodnja
drugih vozil in plovil so se zmanjšale za 16,2%, v
C/33 – popravila in montaža strojev in naprav so
se povečale za 1,8%.
Izvoz je bil v obdobju I – X 2014 / I – X 2013 višji za
6,3%, uvoz pa je bil višji za 2,2%.
I – X 2014 / I – X 2013 se je industrijska
proizvodnja v Sloveniji povečala za 2,2% v
predelovalnih dejavnostih se je povečala za 3,9% v
C/24 – proizvodnja kovin se je povečala za 8,6%, v
Cene kmetijskih izdelkov pri pridelovalcih so bile oktobra
2014 povprečno za 12,8% nižje kot v oktobru 2013. Od
tega so bile cene rastlinskih pridelkov nižje v povprečju
za 21,4%, cene živali in živalskih proizvodov pa so bile
nižje v povprečju za 5,6%.
Cene uvoženih proizvodov so bile novembra 2014 za
0,9% nižje kot pred letom dni.
V letu 2013 se je iz Slovenije izselilo več terciarno
izobraženih delavcev, kot pa jih se je vanjo preselilo.
V letu 2013 je bilo opravljeno Raziskovanje o življenjskih
pogojih (SILC) z možnimi ocenami od 0 do 10. V Sloveniji
smo bili kljub težkim časom srednje zadovoljni s svojim
življenjem (povprečna ocena 7) in srednje zadovoljni s
finančnim stanjem gospodinjstva (največ z oceno 5 in 6).
V 3. četrtletju 2014 je bilo opravljenih za 0,9% več
delovnih ur kot v 3. četrtletju 2013, na osebo povprečno
le 122 ur ali 1 uro manj kot pred letom dni.
Kazalnik gospodarske klime je bil decembra 2014 za 12
odstotnih točk višji kot decembra 2013 in za 9 odstotka
točke višji od dolgoročnega povprečja.
Kot je bilo pričakovano, se je stopnja registrirane
brezposelnosti v mesecu oktobru 2014 povišala na
12,6%, t.j. na nekaj več kot 115.900 registriranih
brezposelnih. Po letu 2003 je število registriranih
brezposelnih oseb v oktobru 2010 preseglo 100.000
oseb, od tega 806.424 delovno aktivnih in 115.901
registriranih brezposelnih.
Poslovni subjekti z najmanj 20 zaposlenimi so v letu 2013
ustvarili 4608 milijonov € investicij v nova in rabljena
osnovna sredstva, kar je 4,5% manj kot v letu 2012.
Cene industrijskih proizvodov pri delodajalcih v Sloveniji
so se novembra 2014 / november 2013 znižale za 0,2%,
(od tega so bile na domačem trgu nižje za 0,4%, na tujih
trgih pa so bile nižje za 0,1%).
2
Dejanska individualna potrošnja (DIP) po pariteti
kupne moči (SKM) na prebivalca je bila v Sloveniji
v letu 2013 za 24% za povprečjem EU – 28 (le 76%
povprečja EU – 28).
Poslana strokovna literatura


Sindikalna lista za December
2014
Plače za oktober 2014
BDP na prebivalca v SKM je bil v Sloveniji v letu
2013 za 18% nižji od povprečja EU – 28 (kazalnik
BDP na prebivalca v SKM je merilo gospodarske
razvitosti države).
Iz Uradnega lista RS

Povprečni vrednosti zunanje trgovine v 3.
Četrtletju 2014 so bile pri izvozu višje za 0,3% in
uvozu nižje za 1,1% glede na 3 četrtletje 2013. V
tem času se je izvoz realno povečal za 7,3%, uvoz
pa se je realno povečal za 6,8%.
Št. 89 od 12.12.2014: Pravilnik o
postopkih za uveljavljanje pravic
do družinskih prejemkov

Št. 94 od 24.12.2014: Pravilnik o
dopolnilnem delu, Pravilnik o določitvi olajšav in
lestvica za odmero dohodnine za leto 2015.
Povprečna mesečna bruto plača za oktober 2014
je znašala 1.543,66€ in je bila nominalno za 1,1%
višja kot pred letom dni, povprečna mesečna neto
plača pa je znašala 1.007,74€ in je bila nominalno
za 0,7% višja kot pred letom dni.
(17) Iz zgodovine sindikalnega gibanja
na Slovenskem (vir: Prispevek za
zgodovino sindikalnega gibanja na
Slovenskem, prof. dr. Miroslav
Stiplovšek)
Sektor države je v letu 2013 namenil največ
izdatkov za socialno zaščito (18,7% BDP): bolezen,
invalidnost, starost, otroci, brezposelnost in oblike
socialne izključenosti za ekonomsko dejavnost je
bilo namenjenih 14,5% BDP; splošne ekonomske
zadeve, zaposlovanje, energetika, transport.
Za zdravstvo je bilo namenjenih 6,9% BDP, za
javno upravo 6,7% BDP, za izobraževanje 6,5% in
za ostale namene 6,4% BDP: javni red in varnost
(policija, gasilci, sodišča, zapori).
V decembru 2014 je bilo deflacija 0,5%. Tako je
bila letna inflacija XII 2014 / XII 2013 le 0,2%,
enaka povprečna XII 2014 – I 2014 / XII 2013 – I
2013.
Mesečni TOM v januarju 2015 ostaja 0% (enako
tudi letni TOM).
Primanjkljaj države je v 3. četrtletju 2014 ocenjen
na 4,0 % BDP (387mio €), konsolidiran v domači
dolg pa 78,1%BDP (28.933 mio €).
Poleg omejitev svobode združevanja in drugih ukrepov
oblasti ter delodajalcev so na dušitev delovanja
strokovnih organizacij in s tem delavskega gibanja
vplivale zlasti spremembe v gospodarskem razvoju.
Zlasti Zakon o zaščiti države (t.i. Obznana) in strokovni
razcepi ter frakcije so omogočili skupen individualni boj
teh različnih strokovnih organizacij (tudi razredne
strukturne organizacije so bile pod strokovnim vplivom,
močni vpliv komunistov, ki so sicer agitirali k njihovi
enotnosti). Čeprav je leta 1921/1922 Narodna
skupščina v Beogradu sprejela 3 zakone (o inšpekciji
dela, o zaščiti delavcev in o zavarovanju delavcev), so
delodajalci te predpise v praksi sabotirali. To bi se
moralo konkretizirati s pravilniki, s sprejemom teh pa
se je zavlačevalo ali odlagalo. Tako je bil pravilnik o
volitvah delavskih zaupnikov sprejet šele leta 1927, o
podporah brezposelnim leta 1928, pokojninsko
zavarovanje pa je bilo uvedeno šele leta 1937.
Delovanje začasne delavske zbornice leta 1921 je
oblast sklenila z imenovanjem članov njihovih skupščin.
Aktivnosti sindikalnih podružnic

METAL Ravne za SERPA
Ravne: pobuda za sklenitev
novih podjetniških KP-
3

Similar documents