Spoštovanje tradicije in zagotavljanje krepitve vojaških intereSov

Comments

Transcription

Spoštovanje tradicije in zagotavljanje krepitve vojaških intereSov
ŠTEVILKA
6 JUNIJ 2015
Spoštovanje tradicije
in zagotavljanje
krepitve vojaških interesov
CEDC – regionalno sodelovanje na obrambnem
in vojaškem področju
Intervju
Dejan Šibilja
Skupno usposabljanje
pripadnikov SV in
oboroženih sil ZDA
Praktična regijska vaja
Predor Markovec 2015
UVODNIK
VSEBINA
4
aktualno
V Sloveniji neformalno srečanje
ministrov za obrambo CEDC
6
izpostavljamo
Izmenjava mnenj o aktualnih varnostnih izzivih
8
spremljamo
Ministrica in načelnik Generalštaba
SV predstavila letno poročilo o
pripravljenosti Slovenske vojske
10 intervju
Ne obremenjuj se s stvarmi, ki
se jih ne da spremeniti
13 iz naših enot
Adriatic Strike 2015
Orel Feniks okrepil ameriškoslovensko sodelovanje
Simulacijska vaja Gotenica 2015
Najprej varnost
Vista popestrila dan odprtih vrat
132. GORP usposablja srbske specialne sile
Bistvo je, da nas ljudje začutijo
25 objave ministrstva za obrambo
32 videli smo
Prometna nesreča v predoru Markovec
36obrazi
Bitka je izgubljena, vojna pa ne
38 zaščita in reševanje
Vaja Mura 2015
40 napisali ste
Kaj je kriza?
43 z orkestrom
Gostovanje dirigentke Orkestra SV v Latviji
Orkester SV s Klapo Sveti Juraj na
dobrodelnem koncertu v Brežicah
44 šport v vojski
Magnezij, parket, gimnastično
orodje in trdna volja
46 preživetje
Školjke
47 jezikovni in terminološki kotiček
Spletni jezikovni viri (1. del)
Smo kompetenčni (kompetentni),
da bi to razumeli?
48 ste vedeli?
10. gorska divizija
48 odlikovanja v sv
Medalja za kulturne dosežke in promocijo
SV Andrej Komel, plemeniti Sočebran
49 stenčas
PREBRALI SMO
50razvedrilo
nagradna križanka
POIŠČI PET RAZLIK
Neodvisnost z
dobrim občutkom
za prihodnost
8
18
17
20
Danes objavljam besedilo, ki je krožilo po elektronski pošti, napisal
pa naj bi ga ameriški novinar. Ta med drugim meni, da je Slovenija
država v Evropi pod Alpami, ki meji na Balkan in je omejena sama
s seboj. Tukaj naj bi živele najlepše ženske, vendar nataliteta pada.
V Sloveniji, kot je prebrati iz besedila, formalno nezaposleni največ
delajo, ljudje živijo na najbolj rodovitni zemlji, ki pa je neobdelana,
saj njeno obdelovanje kmetom ne prinaša dobička.
Večinoma prazni vlaki še vedno vozijo najpočasneje v Evropi, brez
upoštevanja voznega reda. Po avtocestah se vozijo s preveliko hitrostjo
s plačevanjem cestnine, ki je med najdražjimi v Evropi.
V Sloveniji je po mnenju avtorja svetovna kriza dobila državljanstvo, javna naročila so skrivnost, državne skrivnosti javne, rekreacija
prioriteta, delo pa rekreacija.
Resnic je več, o tem ni dvoma. To nam povedo vsi pristojni strokovnjaki za analitiko tega psihološkega področja, drži pa, da je človeško
prizadevanje vedno znova na preizkušnji, ohranjanje visoke stopnje
solidarnosti pa nujno. Nihče ni več deležen privilegija razmišljati
zunaj območja globalnosti sveta in človeške skupnosti na njem.
Demokracija je nenehno ogrožena od znotraj, ko se državljani ne
držijo demokratičnih pravil in ne spoštujejo pravnega reda, ki temelji
na človekovih pravicah, in je ogrožena od zunaj, ko različni interesi
poizkušajo destabilizirati demokratične države zahodnega tipa.
36
22
Kmalu se bomo spomnili 25. junija 1991, ko je Slovenija postala
formalno neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije ter Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Takrat smo izbrali pot. Integracijo v
Evropo, skupnost, v kateri prevladujejo demokratične vrednote ter se
spoštujeta individualnost in dostojanstvo.
38
Prihodnost Slovencev v Evropi je zato odvisna tudi od naše etične
samobitnosti. S svojo državo smo si izborili večje možnosti, da se
bomo ohranili na mednarodnem trgu in v mednarodnih ustanovah.
Lastna država nam daje priložnost za našo navzočnost v globalnem
dialogu. Tudi Evropa ni nastala naenkrat. Oblikovala se je s pomočjo
konkretnih dosežkov. Slovenci smo lahko ponosni. Dosegamo cilje,
imamo predispozicije in če bi bili vsi naši mednarodni uspehi opazni
kot športni, bi verjetno ugotovili, da smo glede na svojo velikost nesorazmerno številčno navzoči na evropski in svetovni ravni.
Če bi osvojili delovanje na način, ki ga izraža misel, da strahopetci
nikoli ne začnejo, slabotni nikoli ne dokončajo, zmagovalci pa nikoli
ne obupajo, bi lahko razumeli, da nam naša ozemeljska majhnost
in mladost države ponujata izziv za neobremenjenost, svežino ter
samozavestno držo v mednarodni skupnosti. Če so naši predlogi
utemeljeni, si lahko privoščimo konstruktivno kritičnost in jih
ponudimo v razpravo.
Neodvisni smo, toda bodimo samostojni. Prispevajmo svoj delež k
snovanju in izvedbi pravih rešitev, našo drugačnost pa vzemimo kot
prednost.
43
2
SV
44
Hana Souček Martinc
SV
3
AKTUALNO
V Sloveniji
neformalno
srečanje ministrov
za obrambo CEDC
Slovenija je 29. in 30. maja na Brdu pri Kranju gostila neformalno srečanje
ministrov za obrambo držav Srednje Evrope (Central European Defence Cooperation – CEDC). Udeležili so se ga ministri za obrambo Češke, Avstrije, Hrvaške in Slovenije, Madžarsko ter Slovaško pa sta zastopala pomočnika ministra za obrambno politiko. Vsebino posameznih panelov je v dogovoru z
drugimi državami oblikovala Hrvaška kot predsedujoča CEDC leta 2015, razpravo pa je vodil hrvaški minister za obrambo Ante Kotromanović. Srečanje
je gostila slovenska obrambna ministrica Andreja Katič. Slovenija je kot organizatorka pripravila ogled Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje,
predstavila vzpostavljanje nacionalne šole za usmerjevalce združenega ognja
(JTAC) in prikazala dinamično vajo bojevanja v gorah.
Besedilo: DOP/SEI
Fotografija: Bruno Toič
Ministri razpravljali o prihodnosti CEDC
obrambnega proračunskega denarja pri razvoju zmogljivosti. Sodelujoče države naj bi tako
Ministri so se seznanili z dejavnostmi CEDC našle interesne točke oziroma določile poin razpravljali o prihodnosti CEDC, načrtova- tencialne dolgoročne projekte sodelovanja.
nih dejavnostih ter morebitnih novih področjih regionalnega sodelovanja. Hrvaška je na
podlagi predhodnih razprav na ravni direktorjev za obrambno politiko in slovaškega tako
imenovanega miselnega papirja predstavila
strateški dokument o prihodnjem delovanju
CEDC. Dokument opredeljuje bistvena oziroma prednostna skupna področja delovanja ter
nadaljnjo vizijo delovanja in cilje CEDC. Ministri so dokument potrdili. Seznanili so se tudi
z matriko sodelovanja, ki opredeljuje glavne
projekte in nosilne države, ter z letošnjim programom dela CEDC. V drugem delu srečanja
sta potekala izmenjava in usklajevanje stališč o
aktualnih temah glede na priprave na junijsko
zasedanje Evropskega sveta s poudarkom na
skupni varnostni in obrambni politiki. Zadnja
točka je bila namenjena strateški razpravi o
nacionalnih obrambnih politikah in pogledih
na regionalna varnostna vprašanja predvsem
na Zahodnem Balkanu ter tudi širše glede na
spremenjeno varnostno okolje v širši okolici.
Slovenija je predsedovala pobudi od marca
2012 do marca 2013 in v tem času organizirala
tri sestanke na ravni direktorjev za obrambno
politiko. Pred Slovenijo so pobudi predsedovale še Madžarska in Avstrija ter lani Slovaška,
letos pa ji predseduje Hrvaška.
Aktualni projekti
v okviru CEDC
Skladno s hrvaškim programom je letos predvidenih pet dogodkov na visoki ravni, med
njimi tudi ministrsko srečanje v Sloveniji ter
operativni dogodki v okviru regionalnega
usposabljanja pilotov helikopterjev, usposabljanj iz boja proti improviziranim eksplozivnim napravam in usposabljanj specialnih sil.
Določena so glavna področja sodelovanja. To
so medsebojno obveščanje in oblikovanje skupnega regionalnega stališča pred mednarodnimi sestanki, medsebojno obveščanje o načrtovanih sodelovanjih v operacijah, sodelovanje
pri zaščiti in reševanju, usposabljaje specialnih sil, usposabljanje usmerjevalcev združenega ognja (JTAC/FAC), usposabljanja za boj
proti improviziranim eksplozivnim napravam
(C-IED), regionalni nadzor in varovanje zračnega prostora (Air policing).
Eden uspešnejših projektov je skupno usposabljanje sil za specialne operacije. Nosilni državi Avstrija in Hrvaška sta ponudili usposabljanja za specialne sile vsem državam v
pobudi. Pomemben projekt so tudi zmogljivosti za JRKBO. Češka kot nosilna država ponuja njene zmogljivosti za izvajanje dvoali večstranskega usposabljanja za JRKBO.
Usposabljanje obsega izmenjavo podatkov,
izobraževanje, usposabljanje in vaje ter raziskave in razvoj. Poleg tega so Čehi zainteresirani
tudi za izvedbo skupnih nakupov zmogljivosti
za JRKBO. Hrvaška kot nosilka izobraževalnih
programov ponuja zdajšnje oblike vojaškega izobraževanja. Zadnji projekt obsega boj proti
improviziranim eksplozivnim sredstvom (Counter-Improvised Explosive Devices – C-IED),
Madžarska kot nosilna država pa ponuja njene
zmogljivosti za izvedbo dvo- ali večstranskega
usposabljanja iz C-IED. V okviru večnacionalne helikopterske pobude (Multinational Helicopter Initiative – MHI) sta Češka in Hrvaška
pripravili skupen poslovni projekt (Bussiness
Case) Air Advisor Teams Pre-Deployment Training Course, ki se nanaša na pripravo osebja iz
sodelujočih držav, ki bo delovalo v okviru sil v
Afganistanu kot mentorji in inštruktorji pripadnikov afganistanskega letalstva na helikopterjih ruskega izvora Mi-17 oziroma Mi-171. Slovenija tovrstnih zmogljivosti nima, zato v tem
poslovnem projektu ne sodeluje in ni pobudnica posameznih poslovnih projektov v okviru MHI, ostaja pa vključena v pobudo MHI
kot uporabnik storitev skupnih projektov, ki
so usmerjeni v usposabljanje. V okviru tega je
Slovenija zainteresirana predvsem za francoski predlog souporabe francoskega simulatorja
za usposabljanje osebja na helikopterjih cougar.
Za koordinacijo večnacionalne logistike je bil v
Pragi vzpostavljen regionalni center (Multinational Logistic Coordination Centre – MLCC),
ki usklajuje tudi logistični podporni projekt
(Joint Logistic Support Group – JLSG). JLSG
je lahko napoten v operacije v formatu Nata ali
EU, njegova glavna naloga pa je standardizacija
logistične podpore za različne tipe operacij.
JLSG je organiziran po načelu koncentričnih
krogov, pri čemer v njegovem jedru v Pragi dela
šest ljudi, v naslednjem krogu pa naj bi bilo dodatnih devetnajst strokovnjakov iz partnerskih
držav v Pragi ali matični državi. Ob aktiviranju
JLSG naj bi se njegova vodstvena struktura povečala na do 95 ljudi.
Sodelovanje Slovenije v projektih CEDC
Slovenija je do zdaj določila več področij regionalnega sodelovanja na politično-strateški
ravni, in sicer medsebojno konzultiranje, koordiniranje ter izmenjavo stališč pred pomembnimi sestanki na ravni EU in Nata, izmenjavo
izkušenj iz operacij in z misij, posamezne regionalne pristope in pobude (JVE, DECI, A5
itn.), sodelovanje pri nadzoru oborožitve in
drugo. Pri razvoju zmogljivosti je Slovenija izrazila interes za sodelovanje na področju civilne zaščite, usposabljanja in izobraževanja
iz JRKBO, C-IED ter bojnih skupin EU. Konkretno združevanje zmogljivosti je zanimivo
pri regionalnih programih usposabljanja ter
v okviru regionalnega oziroma večstranskega
varovanja zračnega prostora, prav tako obstaja interes za souporabo zmogljivosti pri medicinski oskrbi. V okviru pobude CEDC je bila
Madžarska izbrana kot vodilna država za usposabljanja JTAC oziroma vzpostavitev tako imenovane šole AGOS (Air to Ground Operations School). Madžarska je partnericam konec
leta 2014 v pregled predložila koncept AGOS. V
pobudi na tem področju aktivno sodeluje tudi
Slovenija, ki je predstavila možnost prispevka v
regionalni koncept AGOS s specialističnimi tečaji za certificirane JTAC z nacionalno zmogljivostjo na letališču v Cerkljah ob Krki. Slovenija
je bila z vstopom v Nato vključena v Natov skupni integrirani sistem zračne obrambe (NATINADS). Od takrat v celoti sledi strokovnemu
mnenju in priporočilom Natove skupine strokovnjakov. Poleg tega, kot določa ReSDPRO
SV 2025 v točki 8.2, ne bo vzpostavila svojih letalskih zmogljivosti za nadzor in kontrolo slovenskega zračnega prostora, temveč bo rešitev
za nadzor zračnega prostora poiskala v okviru Nata in bo sistem zračne obrambe ter nadzora in kontrole slovenskega zračnega prostora popolnoma integriran v Natov integrirani
sistem zračne obrambe. Leta 2013 je bil sprejet nov dopolnjeni tehnični sporazum med Slovenijo in Natom glede varovanja v slovenskem
zračnem prostoru, ki je prilagojen novi Natovi poveljniški strukturi. Zavezništvo zagotavlja
sile, in sicer lovska letala, za varovanje zračnega prostora, Slovenija pa sisteme za opazovanje
zračnega prostora z radarskim sistemom dolgega dosega ter sistemom vodenja, kontrole in poveljevanja, ki ga predstavlja Center za nadzor in
kontrolo zračnega prostora (CNKZP). Naša država zagotavlja tudi stalno službo za iskanje in
reševanje ob nesreči. Stroške naletov Natovih
lovcev plačajo države pošiljateljice, torej Italija
in Madžarska. Slovenija je zadovoljna s trenutno Natovo rešitvijo varovanja zračnega prostora v njenem zračnem prostoru. Njeno stališče
je, da država podpira vse vrste regionalnega sodelovanja, in verjame, da bo projekt dovolj zanimiv, da bi Slovenija v njem sodelovala kot država iz regije.
CEDC osredotočen na iskanje možnosti razvoja vojaških
zmogljivosti v okviru regionalnega sodelovanja
Pobuda CEDC, v katero so vključene Avstrija, Češka, Slovaška, Madžarska, Hrvaška in
Slovenija ter kot država opazovalka Poljska, je
začela delovati leta 2010, osredotoča pa se na
iskanje možnosti razvoja vojaških zmogljivosti v okviru regionalnega sodelovanja. Vodilo pobude sta določanje področij obrambnovojaškega sodelovanja in razvoja zmogljivosti,
kjer obstajajo možnosti za doseganje sinergij,
ter opredelitev regionalnih rešitev, ki bi lahko
vodile k bolj učinkoviti porabi omejenega
4
SV
SV
5
mag. Vesna Györkös Žnidar in vodja sekcije Manevrske strukture
narodne zaščite pri Zvezi veteranov vojne za Slovenijo Vojko Adamič. Ministrica za obrambo se je v svojem nagovoru pripadnikom
Manevrske strukture narodne zaščite najprej zahvalila za njihov velik prispevek v procesu, ki je bistveno pripomogel k ustanovitvi lastne države in uvrstitvi Slovenije v družbo sodobnih demokratičnih
držav sveta. Med drugim je poudarila še, da je danes jasno, da sta
bila med najbolj organiziranimi dejavnostmi v novejši slovenski zgodovini ustanovitev in delovanje Manevrske strukture narodne zaščite, ki je bila temelj za zaščito osamosvojitve in pripravo uspešnega
vojaškega odpora proti takrat še nekajkrat močnejši nekdanji zvezni vojski. Slovesnosti so se udeležili predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, generalni direktor Policije Marjan Fank, namestnik
načelnika Generalštaba Slovenske vojske brigadir David Humar,
predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever dr. Tomaž Čas ter
številni veterani in veteranke vojne za Slovenijo ter pripadniki Manevrske strukture narodne zaščite.
narodni ravni (Afriška unija, Nato, Arabska liga itn.). Kot je povedala, je bistveno izboljšati položaj v državah izvora in tranzita, česar
pa EU s svojim razmeroma omejenim naborom orodij ne more narediti sama. Koncept kriznega upravljanja, ki je bil potrjen, po besedah ministrice Andreje Katič predstavlja dobro podlago za nadaljnje načrtovanje predvidene operacije SVOP za preprečevanje
ilegalnih migracij in omrežij za tihotapljenje ljudi, ki delujejo v Severni Afriki v Sahelu in Sredozemskem morju. Ministrica Katič je ponovno potrdila pripravljenost Slovenije za sodelovanje v tej operaciji EU. Omenila je, da se je naša država v preteklosti na težavno
problematiko migrantov v Sredozemskem morju že odzvala s sodelovanjem večnamenske vojaške ladje Triglav 11 v pomorski operaciji italijanskih obrambnih in varnostnih sil Naše morje – Lampedusa.
Obisk generalnega direktorja Organizacije Pripravila: Hana Souček Martinc
Svet za zunanje zadeve EU v formatu
ministrov za obrambo
V Bruslju je 18. maja potekalo zasedanje Sveta EU za zunanje zadeve (FAC) v formatu ministrov za obrambo, udeležila pa se ga je
tudi ministrica za obrambo Andreja Katič z delegacijo. Na zasedanju Sveta za zunanje zadeve EU je predsedujoči vojaškemu odboru EU ministre seznanil s stanjem v potekajočih vojaških operacijah
in na misijah SVOP, in sicer EUTM Somalija, EU NAVFOR Atalanta,
EUTM Mali, EUMAM RCA ter EUFOR Althea. Temu sklopu ministrskega zasedanja je prisostvoval tudi generalni sekretar Nata Jens
Stoltenberg. Ministrica za obrambo Andreja Katič je med drugim
dejala, da operacija Althea ostaja ključen del celostnega pristopa
EU do Bosne in Hercegovine. Slovenija bo v omenjeni operaciji sodelovala tudi v prihodnje. Na popoldanskem skupnem zasedanju
Sveta za zunanje zadeve EU v formatu zunanjih in obrambnih ministrov sta bili osrednji temi razmere v Sredozemlju in priprava nove
pomorske operacije SVOP za pretrganje omrežij za tihotapljenje
ljudi v osrednjem južnem Sredozemlju. Ministrica Katič je v razpravi dejala, da Slovenija podpira dejavnosti EU za preprečevanje naraščanja števila smrtnih žrtev med ilegalnimi migranti, poleg tega
je prepričana, da je za uspešno reševanje problematike migracij v
Sredozemlju nujen širši in celovit pristop, ki bo poleg jasne razmejitve pristojnosti in opravljanja nalog vključeval usklajevanje pri izvedbi dejavnosti, ažurno izmenjavo informacij z vsemi vpletenimi
akterji tako v okviru EU (EUPOL, FRONTEX itn.) kot tudi na širši med-
Fotografija: Bruno Toič
Fotografija: arhiv SSK MO
Ministrica za obrambo je 26. maja na vljudnostni obisk sprejela generalnega direktorja Organizacije za prepoved kemičnega orožja
(OPCW) Ahmeta Űzümcüja. Dejala je, da cenimo, da je bila Slovenija izbrana za gostiteljico 14. regionalnega srečanja pristojnih državnih organov držav Vzhodne Evrope za izvajanje Konvencije o
prepovedi kemičnega orožja (CWC) vzhodnoevropske regionalne
skupine držav članic OPCW v Ljubljani. Kot je dodala, izbor Slovenije kot gostiteljice razumemo kot priznanje za aktivno vlogo v
OPCW in pri izvajanju konvencije. Ministrica je generalnemu direktorju OPCW Ahmetu Űzümcüju čestitala za uspešno misijo OPCW
glede odprave sirskega kemičnega orožja, ki je bila končana lani
septembra. Poudarila je, da Ministrstvo za obrambo namenja posebno pozornost razoroževanju in nadzoru nad oboroževanjem in je nedavno uničilo vse zaloge kasetnega streliva ter protipehotnih min.
6
SV
25. obletnica oblikovanja Manevrske strukture narodne zaščite
Na slovesnosti, ki je potekala 19. maja, so zbrane nagovorili ministrica za obrambo Andreja Katič, ministrica za notranje zadeve
Slovesnost v počastitev pekrskih dogodkov
Fotografija: Aleš Sila
Fotografija: Vekoslav Rajh
Aktualnost vprašanja, kako zajeziti val nezakonitih prise- za prepoved kemičnega orožja
ljencev in s katerimi ukrepi pretrgati mrežo za tihotapljenje ljudi v Sredozemlju, je bila v ospredju tudi na ministrskem zasedanju Sveta EU v Bruslju. Ministri so pozornost
namenili vojaški operaciji za boj proti tihotapcem, da bi
uničili njihov poslovni model, tudi s sistematičnimi prizadevanji za uničenje njihovih plovil pred uporabo.
da so mladi seznanjeni s prelomnimi dogodki iz naše zgodovine, saj
lahko v spominu nanje najdejo veliko moči za odgovorno državljansko držo ter voljo za aktivno družbeno delovanje.
Srečanje z župani v okviru obiska vlade v primorsko-notranjski regiji
Ministrica za obrambo se je 3. junija s sodelavci v okviru obiska
vlade srečala z župani občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. Na
osrednjem vadišču Slovenske vojske Postojna se je seznanila z delom posebne koordinacijske skupine MO in občine Postojna ter aktivnostmi Slovenske vojske na vadišču, v nadaljevanju pa je skupaj
s premierjem dr. Mirom Cerarjem in ministrico za kulturo mag. Julijano Bizjak Mlakar obiskala park vojaške zgodovine v Pivki. Srečanje je ocenila kot kakovostno, temelj za to pa so konstruktivni pogovori med ministrstvom in občino Postojna, ki v okviru koordinacijske
skupine potekajo od decembra 2014. Ministrica Andreja Katič je
izrazila prepričanje, da bosta MO in občina vprašanja, povezana
z uporabo vadišča Poček in navzočnostjo Slovenske vojske na tem
območju, uspešno reševala tudi v prihodnje. Pri tem je opozorila na
pomen usposobljenosti Slovenske vojske za opravljanje nalog, med
katerimi sta temeljni zagotavljanje varnosti državljanov in ohranjanje suverenosti države. Kot je dejala, »je vadišče Poček eden od
najpomembnejših objektov Slovenske vojske, zato želimo tu ostati in če bo javnost sprejela, da gre za našo vojsko, se bo razmerje
do tega spremenilo, sploh ker je sodelovanje med Ministrstvom za
obrambo in občino zdaj bistveno boljše«.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Zveze veteranov
vojne za Slovenijo Ladislav Lipič, zbrane pa je nagovorila tudi ministrica za obrambo Andreja Katič. V svojem pozdravnem nagovoru
je poudarila, da se je tam maja 1991 pokazalo, da imamo Slovenci svojo vojaško silo, ki bo obranila voljo državljank in državljanov
po samostojni državni ureditvi. Mariborčanke in Mariborčani so ob
pekrskih dogodkih obenem pokazali, da mora agresorska vojska
računati tudi na moč odločnega civilnega upora. Spomnila je na
15. maj 1991, ko sta 710. učni center v Pekrah in 510. učni center Delavnica za predstavnike društev
na Igu pri Ljubljani sprejela prve slovenske nabornike: »To je bil po- in zvez vojnih veteranov
memben mejnik in eden od temeljev današnje Slovenske vojske, ki
v spomin na ta dogodek praznuje tudi svoj največji praznik, dan
Slovenske vojske.« Poudarila je, da si bo v svojem mandatu prizadevala, da se obdrži raven varnosti v naši državi, da se dvigne poslabšana obrambna pripravljenost in da se ohrani stabilnost sil Slovenske vojske.
Fotografija: Jerica Pavšič
Izmenjava mnenj
o aktualnih
varnostnih izzivih
Vir: svetovni splet
izpostavljamo
Spominska slovesnost v Pongracu
Ministrica za obrambo Andreja Katič se v nedeljo, 31. maja, udeležila spominske slovesnosti v Pongracu, kjer je kot slavnostna govornica
nagovorila zbrane in poudarila pomen 70. obletnice zmage nad fašizmom in nacizmom ter osvoboditve naše domovine. Udeleženkam
in udeležencem slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega
boja se je zahvalila za neprecenljiv prispevek k temu, da se je naš narod ohranil ter da živimo v svobodi v samostojni in suvereni državi Republiki Sloveniji. »Za to, da ste domovino obranili pred okupatorji, ki
so jo hoteli podjarmiti, in jo ohranili za naslednje generacije, sta bila
potrebna izjemna pogum in borbenost,« je dejala. V nadaljevanju je
povedala, da so narodno zavedni ljudje in antifašisti na Štajerskem
morali v času nemške okupacije in tudi že pred tem veliko pretrpeli,
saj so bili zaradi ljubezni do svojega naroda in domovine ter upora
zločinskemu nacifašističnemu osvajanju sveta prisilno izseljeni ali odgnani v okupatorjeve mučilnice. Posebno pozornost je ministrica namenila tudi mlajšim udeležencem prireditve in poudarila, da je prav,
Na Ministrstvu za obrambo je 15. junija v organizaciji Direktorata za obrambne zadeve potekala delavnica za predstavnike društev in zvez vojnih veteranov. Na začetku je udeležence sprejela in
nagovorila ministrica za obrambo Andreja Katič. V nagovoru je izrazila svojo namero za dobro sodelovanje z društvi in zvezami, ki
na področju vojnih veteranov po njenih besedah predstavljajo pomembno vez med vrednotami, v katere so verjele generacije naših
prednikov, ter sedanjostjo in prihodnostjo naše domovine. Poudarila je, da enako velja za društva na obrambnem področju in civilnodružbene organizacije, ki sodelujejo v sistemu civilne zaščite.
SV
7
Ministrica in načelnik Generalštaba
SV predstavila letno
poročilo o pripravljenosti Slovenske
vojske
Ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne predsednik
Predsednik republike Borut Pahor je v petek, 29. maja, sprejel ministrico za Pahor položil venec k lipi
obrambo Andrejo Katič in načelnika Generalštaba SV generalmajorja dr. Andreja sprave
Ostermana. Kot predsedniku republike in vrhovnemu poveljniku obrambnih sil sta
mu predstavila poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske. Po predstavitvi letnega
poročila so predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil, ministrica za
obrambo ter načelnik Generalštaba SV dali izjavo za javnost.
P
redsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut
Pahor je dejal, da je ocena pripravljenosti Slovenske vojske za leto 2014 enako stroga, kot je bila sprejeta za leto 2013. »Ob obstoječi strukturi ter nespremenjenih nalogah in
razpoložljivih virih ostaja Slovenska vojska na
najnižji ravni možnosti delovanja. Razlogi za
tako oceno so nezadostna višina sredstev za
modernizacijo, usposabljanje posameznikov
in enot, vzdrževanje vojaške tehnike in popolnjenost enot.« Kot je poudaril, se je stalna sestava SV v primerjavi z letom 2013 zmanjšala
za pet odstotkov. Povečala se je njena povprečna starost. Pogodbena rezerva se je zmanjšala
8
SV
za 16,5 odstotka. Povečala se je potreba po socialnovarstveni oskrbi pripadnikov stalne sestave. 50 odstotkov bojnih in nebojnih vozil ima
pretečeno življenjsko dobo. Realizacija vojaških
vaj je bila 70-odstotna. Poveljstva in enote niso
povsem usposobljeni glede na seznam bistvenih nalog. Znižanje finančnih sredstev za vzdrževanje se je v primerjavi z letom 2013 zmanjšalo za 12 odstotkov. To pomeni, da je uporabnih
le 75 odstotkov razpoložljive tehnike, kar četrtina pa ne.
»Kljub temu sta bili v letu 2014 v zvezi s pripravljenostjo SV dve pomembni pozitivni spremembi. Prvič, certificirana je bila bataljonska bojna skupina za delovanje v okviru
Fotografija: Nebojša Tejić/STA
Fotografija: Bruno Toič
Vir: Urad predsednika Republike Slovenije
Predsednik republike je v izjavi dejal, da je bilo
to dejanje majhen korak za velik cilj. »To je bil
sicer pogled v preteklost, toda korak v prihodnost. To sta bila dva majhna koraka za en velik
skupen cilj. Za narodno pomiritev in spravo.«
Kot je dodal, sta pomiritev in sprava najprej
globoko intimna občutka, »v to intimo pa se
nihče, še najmanj država, nima pravice spuščati. V kolikor pa je del kolektivne zavesti, ima država odgovornost, da ustvarja pogoje in ozračje
za medčloveško sožitje«.
Slovenci imamo, kot je poudaril, eno državo, vsi
pa si zaslužimo tudi eno domovino, dveh namreč ne moremo imeti. »Prizadevati si moramo za vse tisto, kar nam je skupnega, in spoštovati tisto, v čemer smo si različni,« je dejal
predsednik in dodal, da preteklosti ne moremo
spreminjati, lahko pa spreminjamo prihodnost.
»Naj nam bo za prihodnost navdih vse tisto iz
naše slavne preteklosti, kar nas je plemenitilo,
za prihodnost pa naj nam bo opomin vse tisto
iz tragične preteklosti, kar nam je jemalo dostojanstvo,« je končal predsednik republike.
Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav
Zore je ob polaganju venca opravil molitev za
vse žrtve vojne in povojnega nasilja ter dejal,
da je nastopil čas, ko se bomo morali Slovenci
zavestno odločiti za dvoje: »Za sožitje v našem
narodu se bomo morali naučiti spoštovati vsakega človeka.« Nadškof je še izpostavil, da nas
neizogibno čaka tudi priznanje resnice. Preteklosti ne moremo spreminjati, moramo jo priznati in sprejeti takšno, kakršna je bila, je dejal.
Ob tem je nadškof dodal, da verjame, da bi bila
zgodovina našega naroda drugačna, če v tako
težkem in tragičnem času ne bi bilo revolucije.
»Priznanje te resnice bo celotno dogajanje postavilo v pravo luč in prave okvire,« je končal izjavo nadškof Zore.
Predsednik republike Zvezi društev vojnih invalidov Slovenije izročil odlikovanje srebrni red za zasluge
Fotografija: Nebojša Tejić/STA
zavezništva. In drugič, bistveno se je izboljšala pripravljenost SV za delovanje v primeru naravnih nesreč. Zlasti glede pomoči ljudem v
primeru naravnih nesreč Slovenski vojski ob
tej priložnosti izražam pohvalo in zahvalo za
njeno profesionalnost in solidarnost. Ta trenutek 343 pripadnikov Slovenske vojske v osmih
državah brezhibno opravlja svoje poslanstvo.
So velik ponos Slovenije in dvigajo ugled naše
države v mednarodni skupnosti.«
Predsednik Republike Slovenije je opozoril, da
smo se znašli v položaju, ko se finančna sredstva za Slovensko vojsko in varnostni sistem
naše države v celoti znižujejo, varnostna tveganja pa se povečujejo. Ocenil je, da je nastopil čas
za oblikovanje političnega soglasja o zagotovitvi najbolj potrebnih proračunskih sredstev za
uspešno delo Slovenske vojske in varnostnega
sistema nasploh, in napovedal sestanke s predsednikom vlade, pristojnimi ministri in predstavniki parlamentarnega odbora za obrambo.
Fotografija: Daniel Novakovič/STA
SPREMLJAMO
Slovesen govor predsednika Republike Slovenije in vrhovnega
poveljnika obrambnih sil Boruta Pahorja na osrednji slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske
(Velja govorjena beseda)
Pripadnice in pripadniki Slovenske vojske – ZA KOGA?
Spoštovani veterani vojne za Slovenijo,
visoki gostje,
gospe in gospodje,
Slovenija je ena najbolj varnih držav na svetu. Tako naj tudi ostane. Najprej in predvsem nosijo za to odgovornost politične oblasti. Kot predsednik republike se te odgovornosti v celoti
zavedam. Zato poudarjam čvrsto privrženost naše države mirnemu reševanju sporov in krepitvi mednarodnega miru in varnosti. Slovenija je miroljubna država, njena politika pa je politika miru in prijateljstva.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor
se je v soboto, 23. maja, udeležil 16. srečanja
vojnih invalidov Slovenije in ob tej priložnosti Zvezi društev vojnih invalidov Slovenije
izročil odlikovanje srebrni red za zasluge za
vsestranski prispevek pri uveljavljanju interesov vojnih invalidov, za ohranjanje spomina na partizansko saniteto in za zasluge pri
krepitvi domoljubja. Predsednik Pahor je ob
tej priložnosti vsem prejemnikom odlikovanja čestital in izpostavil besedo vojna, ki je po
njegovem mnenju grda v vseh jezikih, še bolj
grozno pa ta beseda opisuje svoje posledice –
smrt, invalidnost, žalost in trpljenje. »V vojni
ni nič lepega, plemeniti so le tisti ljudje, ki jo
končajo,« je ob tem dejal predsednik Pahor
in opozoril, da je treba biti previden, ko se v
družbi širi sovražni govor: »Takrat je nujno
okrepiti vse sile, da se rožljanje sovražnih
besed ustavi.« Za konec se je predsednik republike še enkrat zahvalil navzočim za njihove aktivnosti in jih pozval, da svoje delo nadaljujejo s pomembnim sporočilom: »Za mir,
ne za vojno, za sožitje, ne za prepir, za prijateljstvo, ne za sovraštvo.«
Slovenija si je v skoraj četrt stoletja njene samostojnosti ustvarila v svetu med narodi in državami
veliko iskrenih prijateljev. Ima ugled države, ki si prizadeva za strpnost, sožitje in razumevanje v
mednarodni skupnosti ne glede na različne politične, verske in druge razlike. Ni nobenega razloga, da bi nas katerikoli narod, država, verska skupnost ali kdorkoli drug videl kot nasprotnika. Tako naj tudi ostane. Slovenija je predana spletanju prijateljskih vezi, medsebojnemu spoštovanju, razumevanju in vsestranskemu mednarodnemu sodelovanju.
Slovenija je članica Evropske unije in zveze Nato. To je tudi za določanje naše zunanje in varnostne politike odločilnega pomena. To ne pomeni, da nam kdo narekuje naša ravnanja. To
pomeni, da mi skupaj z ostalimi zavezniki določamo tako politiko, ki je v našem skupnem strateškem interesu, torej tudi slovenskem. Koliko bomo aktivni pri nastajanju, pri oblikovanju skupne
zunanje in varnostne politike, je zlasti odvisno od nas samih.
Izgovarjanje na majhnost je nezrelo. Imamo izkušnje, tradicijo, znanje in sposobnost, da z zavezniki sooblikujemo takšno politiko miroljubnega urejanja svetovnih odnosov, ki je sami ne bi
zmogli. Zato je uspešnost političnega in vojaškega sodelovanja v Evropski uniji in Natu v najbolj elementarnem nacionalnem interesu.
Danes živimo v svetu, za katerega se zdi, da ustvarja več varnostnih problemov, kot jih uspe
sproti reševati. Vzhodneje in južneje od nas so krizna žarišča, ki majejo mednarodni mir in varnost. Soočamo se z novimi varnostnimi izzivi, kot jih v zgodovini še ni bilo. To terja od nas in naših zaveznikov dvoje. Prvič, proučiti in izkoristiti vse možnosti za mirno rešitev sporov. Drugič,
izvesti vse potrebno za učinkovito vojaško pripravljenost.
Koliko je v tem smislu danes pripravljena Slovenska vojska? Ob lanski uradni seznanitvi s pripravljenostjo Slovenske vojske s strani ministra za obrambo in načelnika Generalštaba sem bil
prisiljen oceniti, da je ob obstoječi strukturi, slabih dohodkih vojakov, nespremenjenih nalogah
in razpoložljivih virih Slovenska vojska dosegla najnižjo raven možnosti delovanja. To je bila
stroga ocena, vendar jo moramo vzeti zelo resno. Letošnje poročilo pričakujem čez 14 dni, dovolim pa si osebno oceniti, da se stvari niso premaknile na bolje. Jasno je, da smo prišli v položaj, ki od slovenske države terja praktičen in strateški načrt potrebnih posodobitev v obrambnem sistemu glede na današnje in bodoče varnostne izzive z zadostno finančno podlago.
Kljub temu ima Slovenska vojska v javnosti upravičeno velik ugled. V prvi vrsti gre za trdno prepričanje naših ljudi, da se na svojo vojsko lahko zanesejo in vam zaupajo obrambno varnost
države. Visoko cenimo brezhibno profesionalnost pripadnikov Slovenske vojske na misijah v tujini. Posebno pa vam je javnost od srca hvaležna za vašo pomoč pri naravnih in drugih nesrečah. V imenu države in v imenu vseh naših ljudi se vam zahvaljujem za nesebično solidarnost.
Slovenija je na svojo vojsko ponosna. Naj tako tudi ostane.
Spoštovane pripadnice in pripadniki Slovenske vojske, sprejmite, prosim, ob vašem prazniku
iskrene čestitke!
Naj ponovimo – ZA KOGA?
SV
9
INTERVJU
dovolj zgodaj, da smo lahko med pripravami Kosovu. V okviru tega smo zagotavljaposkrbeli za vse in bili pripravljeni na odhod. li sile za delovanje ob morebitnem stopnjevanju nasilja. Po prihodu na območje deloKateri je bil prvi izziv, ko ste prišli na vanja smo zelo veliko časa namenili urjenju
Kosovo?
postopkov iz nadzora množic in nemirov.
Edini izziv, s katerim sem se srečal, je bil, da Za boljšo izvedbo usposabljanja smo vkljusem poskušal že na začetku vse zajeti z veliko čili tudi mobilno skupino vojaške poližlico in si pridobiti celotno sliko o naših na- cije, ki je za nekaj dni prišla na Kosovo in
logah ter delu. Kmalu sem ugotovil, da bo ve- nam zagotovila podporo ter pomoč pri izliko bolje, če grem po korakih, saj se je, če- vedbi usposabljanja. Ko smo dosegli visoko
prav sem že opravljal naloge na Kosovu v bazi raven usposobljenosti, smo jo ves čas misiVillaggio Italia, zelo veliko spremenilo.
je tudi vzdrževali z rednimi in namenskimi
Ne obremenjuj se s stvarmi, ki se jih
ne da spremeniti
Slovenska vojska je s svojimi pripadniki že 15 let na Kosovu, kjer skupaj z drugimi vojaki ohranjajo mir in stabilnost. V vsaki rotaciji SVNKON Kfor na Kosovu je 300 pripadnikov, od tega so v petih skupinah za povezavo in razvoj
(Laison Monitoring Team), v četi Indija in Kila, oddelku za oskrbo, v helikopterski ekipi ter nacionalnem podpornem elementu. Stotnik Dejan Šibilja je bil
v rotaciji SVNKON 30 Kfor poveljnik čete Kilo in je svoje izkušnje z misije delil z vami, bralci, in vam tako vsaj malo približal delovanje slovenskih pripadnikov na Kosovu.
Besedilo in fotografije: Nataša Oblak
Pred vsako misijo morajo pripadniki, napoteni v MOM, opraviti priprave. Kako so
potekale tokrat? Na kaj ste bili pozorni in
katere stvari ste morali urediti še pred odhodom s poveljniki oddelkov ter vašim
podčastnikom?
Priprave na misijo so potekale po standardnem postopku, torej najprej priprave in
10
SV
usposabljanje posameznika, skupine oddelka ter tako naprej do najvišje stopnje usposabljanja in preverjanja čete. Izvedli smo
vsa predpisana streljanja vključno s taktično
vajo z bojnim streljanjem oddelka oziroma
TVBSO. V okviru priprav smo tudi aktivno
sodelovali na mednarodni vaji Clever Ferret
2014, kar je bila dobra izkušnja, predvsem za
pripadnike, ki še niso delovali v mednarodnem okolju. Pred odhodom smo se poveljniki srečevali večinoma z izzivi neurejenih
zdravstvenih statusov in končne popolnitve
enote, saj smo nekatere pripadnike v enoto
dobili zelo pozno. Za druge stvari nam ni
bilo treba posebno skrbeti, ker smo bili mi,
torej ključni kader, na izvidovanju na Kosovu
Katere so bile glavne naloge vaše čete?
Predvsem so bile povezane z varovanjem, patruljiranjem in zagotavljanjem hitrih odzivnih sil oziroma QRF. Vmes smo zagotavljali
hitre odzivne sile zaradi nekaterih dogodkov, ki so bili v tem času, vendar pa nismo
bili aktivirani, ker ni bilo težav med dogodki,
torej ni bilo stopnjevanja nasilja. Zagotavljali smo pettedenski TACON za večnacionalno
poveljstvo Vzhod, ker smo bili razmeščeni v
kamp Nothing Hill.
Kot ste dejali, je vaša četa med drugim zagotavljala hitre odzivne sile, predvsem za morebitno stopnjevanje nasilja. Ali ste imeli med
misijo tudi usposabljanja oziroma kakšne
vrste usposabljanj ste opravili z vašo četo?
Poslanstvo čete je bilo zagotavljati varno
in stabilno okolje ter svobodo gibanja na
teden. Prednost poveljevanja oziroma vodenja čete na misiji je v tem, da je ad hoc nalog
malo in se lahko osredotočiš na poslanstvo
ter bistvene naloge čete.
Udeležili ste se tudi patrulje pripadnikov
čete. Kakšen je namen vaše navzočnosti na
patrulji?
Prvi namen je, da vidim območje, kjer delujemo, drugi pa je, da nadziram patrulje,
kako potekajo. Tako dobim vtis o okolju, ki
ga pokriva moja četa. Med delovanjem SV
usposabljanji, kadar smo dobili nalogo po- na Kosovu so se naloge spremenile, in sicer
višane pripravljenosti za zagotavljanje nad- patruljiranje tako, da nam je prej poveljstvo
zora množic in nemirov.
predpisovalo naloge zelo natančno od točke
do točke in koliko časa moraš biti na neki
Kaj vam je kot poveljniku čete med misijo točki, potem pa se je na prigovarjanje poveljpredstavljalo največji izziv?
nikov čet le odločilo, da je območje razdeliTa izziv je bil razbiti rutino, ker ko se nalo- lo na sektorje. Še vedno obstajajo točke, ki so
ge dalj časa ponavljajo, postanejo precej ru- bolj pomembne za poveljstvo bojne skupine,
tinske, tako da lahko začne popuščati pozor- toda imeli smo več možnosti na teh obmonost. Imeli smo srečo, da je v šestih mesecih čjih. Lahko si se sam odločil, kako boš oprana teh nalogah rotiralo pet čet. Tako naloga vil nalogo.
ne traja več kot dva tedna. Ko dobiš novo nalogo, je sicer zelo podobna, ni pa enaka.
Zakaj je to bolje?
Še vedno so nam dali konkretno nalogo,
V čem se razlikuje vodenje čete v domovi- na primer da potrebujejo sliko neke cerkve,
ni ali na misiji?
mejnega prehoda, trga ali naselja, kar jih je
V bistvu je edina razlika v tem, da na misiji torej zanimalo, opravljanje naloge pa je bila
ne greš po končanem delu domov, temveč si naša odločitev. Tako je veliko laže, saj veš,
poveljnik čete 24 ur na dan in sedem dni na kje se splača ustaviti, kje se pogovarjati s
SV
11
iz naših enot
prebivalstvom in kje preveriti vzdušje. Prej si
imel to zelo natančno določeno in včasih so
bili obiski točk smiselni, včasih pa je bilo brez
pomena, da smo tam stali in izgubljali čas.
srečo, tisto, kar pa je bilo težavno, smo rešili že pred odhodom na Kosovo. Tudi zato
vojak laže zdrži ves čas na misiji, kjer je štiriindvajset ur obkrožen z istimi ljudmi,
hkrati pa je stran od domačih, ki ga pogreŠe vedno velja, da je najlaže dobiti informa- šajo. Dejstvo je, da bolj kot odlašaš z rešecije neformalno?
vanjem težav, večje postajajo in so na koncu
Seveda. Ljudje se odprejo, Slovenci pa imamo skoraj nerešljive.
to srečo, da nas imata obe strani precej za
svoje in zelo lahko se odprto pogovarjaš, če Katere pozitivne izkušnje ste dobili med vosi le vzameš čas. Tako začutiš odnos ljudi do denjem čete?
tvojih pripadnikov. Proti koncu misije so na Pozitivnih izkušenj je veliko. Delo z ljudmi
primer, kar si videla tudi sama, v Džakovici prinaša veliko pozitivnih izkušenj, čeprav ni
povabili naše pripadnike na praznovanje ve- najlaže. V četi se vedno najde kdo, ki ti s polikonočnega praznika uskrsa, kar pomeni, da zitivnostjo da energijo, lahko se kaj od koga
so dobro opravljali svoje delo in so dobrodo- naučiš ali spoznaš kaj novega. Če imaš dober
šli. To odlično vpliva tudi na vojake.
kolektiv, se vsaka stvar reši z dobro voljo in je
delo v veselje, čeprav je včasih težko.
Poveljniku čete predstavlja velik izziv tudi
odnos pripadnikov v četi. Kako rešujete te Po vrnitvi v domovino ste prevzeli naloge v
zadeve?
Centru vojaških šol. Kaj delate danes?
Pri tem moram potrkati, ker ni bilo težav Po vrnitvi sem prevzel dolžnost poveljnika
oziroma omembe vrednih težav. Med mi- učne čete na Šoli za častnike. Trenutno nisijo je imel pripadnik težave z boleznijo mamo kandidatov, zato je prevzem dolžnoočeta, tako da smo mu prestavili dopust. sti lažji, saj je veliko stvari precej drugačnih
Vedno je treba imeti v sebi to, da si najprej kot v enoti, čeprav opravljam zelo podobno
človek in nato poveljnik. Še vedno obstaja dolžnost. Glavna razlika je v tem, da sem prej
linija vodenja in poveljevanja, vendar pa si izvajal nekatere dejavnosti s pripadniki, ki
hkrati tudi odprt, da lahko vojak v težavah so stvari večinoma poznali ali jih že izvajastopi do tebe. Glede tega sem imel veliko li, zdaj pa bom moral kandidate naučiti, kako
naj to naredijo. Čeprav nimamo kandidatov,
na šoli poteka veliko dejavnosti. Pravkar sodelujemo z ROTC Združenih držav Amerike, pripravljamo se na izvedbo vojaškega tabora in izbore za naslednjo generacijo Šole za
častnike itn.
Kakšen nasvet bi dali vašemu nasledniku?
Moja izkušnja je, da je edini majhen moteči dejavnik hrana, o kateri preveč tarnamo.
Nikoli nisem bil lačen, kulinaričnih užitkov
pa tudi nisem doživel. (smeh) To naj poizkuša vojakom dopovedati že na začetku, da
je, kot je, da je bolj zdrava hrana v Peći kot
v Film Cityju ali pri Američanih, čeprav se
ti zdi, da je boljša. Naj pazi na proste dneve,
da vojaki dobijo tisto, kar jim pripada, da se
vozil ne izpostavlja, če ni treba. Jaz nisem
dovoljeval izhoda z operativnimi vozili, če
pa so pripadniki želeli na prosti dan obiskati kakšen kraj, smo organizirali slovenski vojaški avtobus ali kombije iz NPE. Sem
staroverec, zato nisem dovolil, da bi se operativni avtomobili uporabljali za naloge, ki
niso povezane z operativo. Dobro je, da vojakom, ko imajo prosto, dovoliš, da gredo
na izlet. Moj nasvet bi bil dobra volja in pozitivna energija, poleg tega naj se ne obremenjuje s stvarmi, ki se jih ne da spremeniti.
P
o prevzemu vodenja operativne skupine za mentorstvo in povezavo
(OMLT) v okviru Isafa v Afganistanu je za pripadnike kontingenta to pomenilo razširitev nalog in pristojnosti. Poleg
skupnega delovanja na terenu s pripadniki
afganistanske vojske, poveljevanja in vodenja
njihovih nalog so takrat začeli slovenski pripadniki delovati tudi v sistemu usmerjevalcev združenega ognja (joint terminal attack
controller – JTAC) v poveljniško-štabnem
centru za nadzor napadalnih akcij, v katerih
so sodelovali letala, helikopterji, mornarica
in topništvo. Glavna naloga usmerjevalcev
združenega ognja je bilo delovanje za zaščito
svojih sil, usposobljeni pa so bili tudi za delovanje v ofenzivnih operacijah.
Adriatic Strike 2015
S postrojem udeležencev na vaji in z nagovorom vodje vaje polkovnika Klemna Medje se je v nedeljo, 31. maja, začela mednarodna vojaška vaja Adriatic Strike 2015, na kateri je Slovenska vojska v sodelovanju z zavezniškimi
državami in ob podpori vojaškega letalstva izvedla usposabljanja usmerjevalcev združenega ognja. Na njej so se usposabljali že certificirani usmerjevalci združenega ognja, posadke strelnih platform, poveljniki čet in načrtovalci združenega ognja.
Besedilo: Nataša Oblak
Fotografije: Brane Petrovič, Martina Podkrižnik in Jani Krošl
Pri njihovem delu ni napak
Usmerjevalci podpore iz zraka so vojaški
specialisti, izurjeni za usmerjanje letalskega ognja na cilje na zemlji ob ogrožanju varnosti. Od njih se zahteva vrhunska izurjenost
v taktičnih postopkih, saj svetujejo poveljniku pri odločitvah o uporabi letalske podpore v dajanju zahtev za podporo iz zraka ter za
sprejemanje in usmerjanje letala.
Njihova napačna odločitev je lahko usodna.
Vsak mesec so morali brez napak opraviti test, drugače so izgubili dovoljenje za klic.
Test je bil sestavljen iz različnih dogodkov in
je bil neke vrste varovalo pri tem, da usmerjevalci združenega ognja v okolju, kot je v Afganistanu, delujejo samozavestno in vedo, kaj je
njihova naloga. Nikoli ne delujejo sami, temveč vedno v paru, torej skupaj usmerjevalec
združenega ognja in njegov pomočnik, ki je
odgovoren za sistem zvez in pomaga pri identifikaciji ciljev. To je pomembno, saj usmerjevalec združenega ognja pri svojem delu včasih
nadzira tudi šest letal in helikopterjev hkrati,
ves čas pa je povezan s pilotom. Z njim morata biti popolnoma usklajena, da vidita isti cilj,
saj se zaveda, da bi lahko bil ob napačni odločitvi pri izbiri cilja in uporabi orožja odgovoren za smrt številnih nedolžnih ljudi. Danes
na terenu delujeta usmerjevalec in pilot vojaškega letala skupaj, kar pomeni, da usmerjevalec s svojega položaja sporoči pilotu vse podatke, ki jih potrebuje. Tako v minimalnem
času in zelo natančno napade tarčo z majhno izpostavljenostjo samega sebe, poleg tega
se ne povzroča nepotrebna škoda. Pri delu
mora biti usmerjevalec združenega ognja tudi
pozoren, da ne pride do prijateljskega ognja,
po končani akciji pa mora poskrbeti za varen
umik letala. To ni naloga za nekoga, ki hitro
pritisne na sprožilec. Prav zato, ker je njihova odgovornost zelo velika, je pomembno,
da se redno usposabljajo in se preverja njihova usposobljenost, zato so leta 2012 prvič
organizirali mednarodno vajo Adriatic Strike 2012, na kateri je Slovenska vojska v sodelovanju z zavezniškimi državami in ob podpori vojaškega letalstva izvedla usposabljanje
usmerjevalcev zračne podpore. Takratna želja
je bila, da to postane vaja, ki bo prepoznavna v Natu, danes pa že lahko govorimo, da je
postala pomembna pri usposabljanju usmerjevalcev združenega ognja.
na osrednjem vadišču Slovenske vojske Postojna, kjer so zračna plovila, tanki in topovi
zagotavljali ognjeno podporo, ter na širšem
območju Raduhe, občine Sevnica, Primožev
pri Kočevski Reki in na letališču Rakičan pri
Murski Soboti, kjer so zračna plovila letalsko
podporo le simulirala. Na vaji so se usposabljali že certificirani usmerjevalci združenega ognja, posadke strelnih platform, poveljniki čet in načrtovalci združenega ognja,
na njej pa je bilo približno 450 udeležencev,
od tega približno 200 pripadnikov oboroženih sil iz Avstrije, Belgije, Češke, Črne gore,
Francije, Hrvaške, Italije, Litve, Latvije, Madžarske, Nizozemske, Romunije, Slovaške,
Združenih držav Amerike in Turčije kot opaNa vaji več kot 400 udeležencev zovalke. Vajo je organiziralo in vodilo poTokratna vaja je potekala med 1. in 6. juni- veljstvo 15. polka vojaškega letalstva v sodejem na petih lokacijah po Sloveniji, in sicer lovanju z Združenim operativnim centrom
12
SV
Slovenske vojske ter ob podpori 1. brigade,
72. brigade, logistične brigade, enote za podporo delovanja, enote za specialno delovanje
in 430. mornariškega diviziona.
Tudi letos je bil glavni namen vaje usposabljanje usmerjevalcev združenega ognja s
sodelovanjem z zavezniškimi državami ob
podpori vojaškega letalstva. Scenariji, po katerih so usposabljali usmerjevalce združenega ognja, so bili čim bolj podobni realnim
razmeram na terenu, vključeno pa je bilo tudi
presenečenje. Le tako se lahko največ naučijo. Glede na vse večjo prepoznavnost mednarodne vaje Adriatic Strike in vedno več udeleženih ekip usmerjevalcev iz držav zaveznic
ter širše kaže tudi na to, da so naši usmerjevalci in piloti v tujini znani po svojem znanju
ter izkušnjah, ki so jih pridobili na mednarodnih vajah in misijah.
SV
13
Orel Feniks okrepil
ameriško-slovensko
sodelovanje
Od 18. do 25. maja je na osrednjem vadišču SV Postojna in strelišču Bač potekalo skupno usposabljanje pripadnikov 1. brigade SV ter 173. zračnodesantne brigade kopenske vojske ZDA (173rd Infantry Brigade Combat Team (Airborne) – 173rd IBCT (A)) pod skupnim imenom Orel Feniks (Eagle Phoenix).
Skupno usposabljanje pripadnikov SV in oboroženih sil ZDA je bilo namenjeno izmenjavi in nadgradnji izkušenj med rodovskimi enotami zavezništva. Pripadniki čete za zveze in inženirske čete iz rodovskega bataljona 1. brigade SV
so nadaljevali skupna urjenja s kolegi iz bataljona za bojno podporo (Brigade
Special Troops Battalion – BSTB), ki se postopoma preoblikuje v 54. inženirski
bataljon (54th Brigade Engineer Battalion – 54th BEB).
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografije: Bruno Toič
Na usposabljanju skupno
180 slovenskih in ameriških
vojakov
Usposabljanje Orel Feniks, na katerem je sodelovalo približno 180 pripadnikov slovenske
in ameriške vojske, je bilo nadgradnja skupnega usposabljanja Okretni velikan (Agile Titan),
ki so ga januarja in februarja izvedli pripadniki rodovskega bataljona 1. brigade SV ter bataljona za bojno podporo 173. zračnodesantne
brigade ZDA iz Vicenze v Italiji. Kot je poudaril namestnik poveljnika rodovskega bataljona
1. brigade major Uroš Trinko, so z usposabljanjem izboljšali usposobljenost na ravni posameznika, skupin, oddelkov in vodov. Na
tokratnem usposabljanju so v nasprotju z usposabljanjem Okretni velikan, na katerem je sodelovalo kar pet rodovskih čet, sodelovali le pripadniki čete za zveze in inženirske čete iz 1.
brigade SV. Usposabljanje z ameriškimi kolegi
je bilo tudi tokrat koristno za izboljšanje usposobljenosti, ki jo morajo rodovski moduli doseči pri oblikovanju zmogljivosti MotBBSk, ki
jo letos in prihodnje leto oblikuje 1. brigada SV.
Inženirci prikazali rušenja in
obnovo dela vzletno-pristajalne steze
Priprava eksploziva za rušenje
14
SV
Poudarek pri usposabljanju ameriško-slovenskih inženirskih enot je bil na postopkih rušenja vzletno-pristajalne steze ter v nadaljevanju
na hitrem popravilu porušene vzletno-pristajalne steze. Letališko stezo so predstavljale posebej za ta namen postavljene štiri betonske
plošče. Z uporabo različnih vrst naprav za rušenje, kot so na primer kumulativna eksplozivna polnjena, namenjena izdelavi kraterjev in
eksplozivov, ki so jih nameščali pod različnimi
pogoji, so na betonu opazovali različne rušilne
učinke. V nadaljevanju usposabljanja so ameriški in slovenski inženirci urili postopke pri zalivanju kraterjev z različnimi materiali, kot so
zemlja, pesek in beton. Ob tem se je pokazala
potreba po souporabi opreme, ki jo uporabljata vojski, posebno pomembna pa je bila uporaba pnevmatskih kladiv in vibracijskih nabijačev, ki jih za utrjevanje materiala uporablja SV.
Pripadniki inženirskih enot so se urili tudi v
opravljanju kolektivnih nalog, ki so vključevale postopke izvidovanja, načrtovanja izvedbe naloge, taktičnega premika in izvedbe vseh
nalog v taktičnih razmerah. V okviru usposabljanja so za ameriške kolege pripadniki inženirske čete SV izvedli usposabljanje iz uporabe gradbenih strojev pri popravilu odseka
cestišča. Poveljnik inženirske čete 1. brigade
SV stotnik Alojz Zupančič je poudaril, da so v
okviru priprav inženirske čete na MotBBSk po
Pripadniki inženirske čete SV med inženirskim izvidovanjem za rušenje odseka ceste
preverjanju začetnih operativnih zmogljivosti
v enoti začeli kolektivno usposabljanje. Pri tem
so osredotočeni predvsem na urjenje postopkov izvidovanja, patruljiranja in rušenja. Inženirski modul za MotBBSk, ki je sestavljen iz
bojnih pionirskih oddelkov in gradbenega oddelka, bo letos izvedel še številna usposabljanja,
končne operativne zmogljivosti bo predvidoma
dosegel oktobra, nato pa ga čakajo še skupna
usposabljanja z drugimi elementi MotBBSk.
Stotnik Zupančič je dodal, da je bilo usposabljanje z ameriškimi kolegi priložnost za preverjanje taktičnih postopkov in opreme ter iskanje
možnosti za še boljše delovanje in sodelovanje
v prihodnje.
Vezisti urili postopke v postavitvi retranslacijskih postaj
Enote zvez ameriške in slovenske vojske so se
urile iz postopkov vzpostavitve in delovanja
taktičnega poveljniškega mesta, taktične postavitve retranslacijskih postaj ter zagotovitve
njegove obrambe in oskrbe. Pomembna dodana vrednost usposabljanja je bilo za slovenske
veziste dejstvo, da so aktivnosti izvajali neprekinjeno 72 ur v taktičnih razmerah, pri čemer
so morali večkrat menjati kraj postavitve in nenehno s svojimi viri zagotavljati ustrezno zaščito sil elementa. V izvedbi vseh aktivnosti je bilo
pomembno ves čas zagotavljati razmere za nemoteno delovanje sistema poveljevanja in kontrole. Postopke zaščite sil so večkrat preizkusili v dnevnih in nočnih imitacijah napadov na
centre zvez. Poveljnik čete za zveze v 1. brigadi SV major Aleš Lesjak je razložil, da so vojaki ves čas delovali na terenu, spali so v bivakih,
s hrano in gorivom so jih oskrbovali na kraju
opravljanja nalog, vodili, spremljali in usmerjali pa s poveljniškega mesta. Ob tem je poudaril, da je skupno usposabljanje z Američani pomembno tudi z vidika priprave modula čete za
zveze v podporo delovanju MotBBSk. V okviru operativnega cikla za pripravo za MotBBSk
je četa za zveze iz 1. brigade SV že izvedla
Učinek rušenja na imitacijo dela vzletno-pristajalne steze
SV
15
N
amen vaje je bil preveriti usposobljenost udeležencev, ki so aktivirani ob
izbruhu bolezni živali, in sicer slinavke in parkljevke, ter usklajenost delovanja izvajalcev in vodilnih struktur, ki vodijo preventivne aktivnosti na območju izbruha bolezni
oziroma žarišča ter ogroženem in okuženem
območju. Na vaji so se usposabljali tudi študentje Veterinarske fakultete za delo v žarišču. Potekala je na ekološki kmetiji Kocijančič
v Gotenici, kjer se ukvarjajo s pridelavo mleka
in mlečnih izdelkov.
O bolezni
Pripadniki ameriške čete za zveze med postavitvijo na satelitskih komunikacijah temelječega vozlišča Joint Network Node, s katerim so zagotovili
dostop do storitev in omrežij ameriške vojske
usposabljanja na ravni posameznika, v enoti pa
trenutno že potekajo kolektivna usposabljanja
na ravni oddelkov, ki obsegajo taktiko enot za
zveze, premike, obrambo in postopke postavitev različnih elementov za zveze od končne radijske postaje do retranslacijske postaje ter njunih elementov. Ameriški in slovenski vezisti so
na usposabljanju izmenjali izkušnje in znanje
ter drug drugemu pokazali postopke za delo z
opremo, ki jo uporabljajo pri svojem delu, tudi
v smislu doseganja večje povezljivosti.
S skupnim usposabljanjem do
cenejše izvedbe, več znanja in
izkušenj ter boljše povezljivosti opreme
Inženirske enote ameriške in slovenske vojske so v zadnjem delu usposabljanja Orel Feniks na strelišču Bač opravile tudi pripravljalna in nadaljevalna streljanja s pehotno
oborožitvijo. Američani so za potrebe usposabljanja med drugim plačali stroške postavitve in odstranitve betonskih ploščadi, s
Pripadniki čete za zveze SV med postavitvijo retranslacijske postaje
16
SV
katerimi so imitirali del vzletno-pristajalne
steze, prav tako so s seboj pripeljali minskoeksplozivna sredstva za rušenje in strelivo
za streljanja. Poleg cenejšega usposabljanja,
kar je še posebno pomembno v času finančnih omejitev, s katerimi se srečuje tudi SV,
je bilo ameriško-slovensko usposabljanje koristno z vidika izmenjave izkušenj in znanja med pripadniki dveh partnerskih vojsk
ter pri doseganju večje povezljivosti specialistične opreme.
Slinavka in parkljevka je akutna ter zelo nalezljiva virusna bolezen parkljarjev, predvsem
goveda, ovac, koz, prašičev in tudi nekaterih
vrst divjadi. Bolezen povzroča zelo veliko gospodarsko škodo, pri čemer škoda ne nastaja
zaradi pogina živali, temveč zaradi mednarodnih blokad pri trgovanju z živalmi in njihovimi izdelki. Bolezen se prenaša z direktnim
stikom, indirektnim prenosom (opremo, obutvijo, obleko, prevoznimi sredstvi itn.), krmljenjem, vetrom ter osemenjevanjem. Zaradi zelo
hitrega in različnega prenosa bolezni je slinavka in parkljevka izjemno nevarna ter zahtevna bolezen, pri kateri je treba dosledno izvajati preventivne ukrepe na celotnem ogroženem
območju.
Simulacijska vaja
Gotenica 2015
Izbruh posebno nevarne bolezni živali
V Gotenici je 3. in 4. junija pod vodstvom občine Kočevje potekala simulacijska vaja, na kateri se je preverjala usposobljenost različnih struktur RS ob
izbruhu posebno nevarne bolezni pri živalih. Na vaji so sodelovali Urad za
varno hrano in varstvo rastlin RS, Nacionalni veterinarski inštitut, Veterinarsko-higienska služba, Uprava RS za zaščito in reševanje, zdravstveni dom Kočevje, policijska postaja Kočevje ter veterinarska enota Slovenske vojske.
Besedilo in fotografiji: višji vojaški uslužbenec IX. razreda Aljoša Žerjav, univ. dipl. mikrobiolog in
vodja oddelka za laboratorijsko diagnostiko VZE/VETE
Scenarij vaje ob izbruhu
bolezni
Sin lastnika farme se je pred tremi dnevi vrnil
iz Kenije, kjer je bil na turističnem lovu divjih
živali. Po ulovu bivola so žival odrli za trofejo.
Vse orodje in opremo, tudi nož, s katerim je odiral bivola, je prinesel domov. Še istega dne po vrnitvi domov je šel v hlev in pomagal pri večerni
molži. Kmalu so se pri domačem govedu pokazali prvi znaki neznane bolezni. Lastnik kmetije je obvestil lokalnega veterinarja, ki je postavil
sum na slinavko in parkljevko. Vzorce okužene
živali je posredoval na Nacionalni veterinarski
inštitut, ki je še istega dne potrdil sum bolezni.
Zvečer se je sestalo državno središče za nadzor
bolezni (DSNB) in aktiviralo različne strukture Shema delovanja na okuženem območju
v RS, med drugim tudi SV s skupino AVIN, ki je
Sklepni del
namenjena za delo v žarišču bolezni.
Urad za varno hrano in varstvo rastlin RS je
Skupina AVIN SV
ob koncu vaje podal kratko analizo ter pohvaTo je hitro odzivna skupina v SV, sestavljena lil vse udeležence in njihovo pripravljenost. Še
predvsem iz pripadnikov veterinarske enote, ki
Razkuževanje vozila
se jim doda tudi dekontaminacijska ekipa LAB
JRKBO. Skupina je bila ustanovljena s sklepom
vlade in se jo aktivira ob izbruhu posebno nevarne bolezni pri živalih. Namen skupine AVIN
je delo v žarišču bolezni, v katerem se izvajajo
postopki za zatiranje bolezni. Aktivnosti skupine AVIN so razdeljene na več delovnih točk:
• izstopna točka, kjer se pripadniki pravilno oblečejo in slečejo za vstop na kužno
območje;
• dezobariera, kjer se razkužujejo vsa vozila
in oprema, ki izstopajo s kužnega območja;
• logistična točka, kjer sta shranjena vsa
oprema in material za delovanje;
• specialistična točka, na kateri potekajo
priprava ustreznih razkužil, razkuževanje
poslopij in opreme, evtanazija in odvoz živali, vzorčevanje itn.;
• mobilni laboratorij VETE, v katerem potekajo kontrola razkuževanja in hitri testi
na povzročitelja bolezni.
posebno je izpostavil SV s skupino AVIN, ki je
odlično usposobljena in s specialističnim znanjem predstavlja bistveno zmogljivost RS pri
izvajanju ukrepov v žarišču izbruha bolezni.
SV
17
Najprej varnost
V organizaciji Službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških
zrakoplovov (SPLNIVZ) je prvi teden junija v Ljubljani potekala Konferenca
vojaških letalskih preiskovalnih organov Air Forces Flight Safety Committee
Europa – AFFSC(E) 2015. Glavna tema je bila utrujenost letalskega osebja in
materiala. Konference se je udeležilo 44 vodilnih preiskovalcev vojaških letalskih nesreč iz 29 držav, med njimi tudi generalmajor, kar priča o visokem zavedanju nekaterih držav o pomembnosti varnosti letenja v vojaškem letalstvu.
Besedilo: Borut Podgoršek
Fotografije: Nika Bele
V
arnosti v letalstvu veliko pozornost namenjajo tudi v Slovenski vojski, toda zaradi majhnosti sama ne
more imeti vseh zmogljivosti za celovite preiskave hujših in večjih letalskih nesreč. Vodja
SPLNIVZ polkovnik mag. Mihael Klavžar ob
tem pravi, da je prav zato sodelovanje s podobnimi službami nujno, in dodaja: »Ob hujših nesrečah predstavniki združenja zagotavljajo ustrezne komunikacije, delijo izkušnje,
ki so jih pridobili s preiskovanjem prejšnjih
letalskih nesreč, in tako omogočijo, da na
podlagi njihovih izkušenj pripravimo ustrezne načrte in preverimo delovanje naših sil v
zraku.« Prav izkušnje in osebno poznavanje
preiskovalcev so lahko bistveni za hitro razjasnitev vzrokov za letalske nesreče in posledično za preprečevanje novih tragedij.
letalskega osebja eden izmed glavnih vzrokov za povečanje števila letalskih incidentov
ter nesreč. Utrujenost osebja je težava, s katero se je treba ukvarjati celovito. Nekateri
člani AFFSC(E) že uporabljajo računalniške
programe, na primer FAST, s katerimi ugotavljajo utrujenost osebja v prihodnjih dneh
na podlagi podatkov o spanju, prostem času,
delovnih obveznostih, stresu in intenzivnosti
teh dejavnikov v preteklih dneh. Tako dobijo
krivuljo utrujenosti posameznika in njegove sposobnosti za opravljanje dela. Algoritem
obsega precej več od prej omenjenih dejavnikov, ki imajo različen vpliv, načrtovalcem
letalskih operacij pa omogoči vpogled v psihofizično stanje osebja v času naslednjega
opravljanja naloge. Algoritem prepozna nevarnost za preutrujenost posadk, čeprav posameznik mogoče meni, da je sposoben in
Utrujenost
pripravljen za neko nalogo. Tako lahko na
Na podlagi nacionalnih predstavitev je oči- primer program oceni, da bo posameznik v
tno, da je utrujenost neletečega in letečega intervalu od osem do deset ur po prevzemu
Konference se je udeležilo 44 vodilnih preiskovalcev vojaških letalskih nesreč iz 29 držav.
naloge le 60-odstotno sposoben za opravljanje neke naloge, kar pomeni veliko tveganje
za incident ali nesrečo.
Predsedujoči pobudi AFFSC(E) letalski polkovnik Andrew Bastable je povedal, da morajo poveljujoči letalskim enotam poskrbeti, da bo glede na število in zahtevnost nalog
ter razpoložljivo osebje verjetnost za utrujenost letalskega osebja minimalna in dodal:
»Odprto in pošteno poročanje o utrujenosti
bi morali spodbujati nadrejeni, samoprijave
o teh težavah nadrejenim pa bi morale biti
sprejete z razumevanjem, saj je utrujenost
težava. Povečuje se število obsevanj letalnikov z laserji, kar je zelo nevarno in tudi kaznivo dejanje. Vsa letalstva se spopadajo s
škodo, ki jo povzročajo trki s pticami. Samo
v ZDA je bilo lani 3749 trkov s pticami, zaradi česar je bilo za 49 milijonov evrov škode.
Eden izmed ciljev takih posvetov je tudi
medsebojna pomoč državam, v katerih varnost v letenju še nima pravega pomena. Med
njimi je bila pred desetletjem tudi Slovenija. »Na podlagi izkušenj in tudi s pomočjo
AFFSC(E) smo v Slovenski vojski uvedli sistem varnosti letenja. To pomeni, da imajo
vse enote častnika za varnost letenja in častnika za kontrolo kakovosti ter da morajo poročati o izrednih dogodkih. Slovenija na takih konferencah pridobi zelo veliko
izkušenj, ki jih sicer ne bi mogla,« je povedal polkovnik Klavžar in dodal: »Pomembno je tudi, da kljub ugodni statistiki smrtnih
nesreč, čeprav je vsaka žrtev preveč, namenjamo velik poudarek preučevanju incidentov, saj so ti lahko napoved za prihajajočo
katastrofo. Zmanjševanje proračunov letalskim preiskovalnim organom zato nikakor
ni opravičljivo.«
zelo pomembna za varnost letenja.« Utrujenost letalskega osebja je odvisna tudi od
vedno manjšega števila zaposlenih, širšega
obsega del, ki jih opravljajo, nočnih dežurstev in osebnih težav.
Na konferenci so izpostavili tudi utrujenost
oziroma izrabljenost materiala. Letalniki v
flotah držav članic pobude AFFSC(E) se starajo, zato je tudi vedno več incidentov in nesreč povezanih s to težavo. Sklep navzočih je
bil, da med letalci okrepijo ozaveščanje o nevarnosti utrujenosti in medsebojno obveščanje o vseh z izrabljenostjo materiala povezanih incidentih ter nesrečah.
Tveganja
V okviru konference so si preiskovalci ogledali tudi park vojaške zgodovine v Pivki.
18
SV
Na podlagi predstavitev incidentov in nesreč posameznih držav so se izpostavile še
nekatere skupne težave. V nekaj primerih
se je pokazalo, da piloti predlogo odlašajo
z izstrelitvijo s katapultnim sedežem iz letala ali pa se sploh niso katapultirali, tako
pa ogrožajo svoja življenja. O tej problematiki so se zbrani strinjali, da bo treba odprto spregovoriti in ozavestiti pilote, da izguba letala ni nič v primerjavi z izgubo
človeškega življenja. Kot zelo velika težava
se je pokazala tudi hierarhija v pilotski kabini. Nenavadno je, toda bilo je kar nekaj
primerov, ko se je zgodil incident ali nesreča medtem, ko sta bila v pilotski kabini inštruktorja ali zelo izkušena pilota. Težava je
v tem, da med pilotoma ni bilo jasno določeno, kaj kdo dela, torej kaj poveljujoči in
kaj leteči pilot, zato sta se do zadnjega trenutka zanašala eden na drugega, dokler ni
bilo prepozno, med njima pa ni bilo prave
komunikacije. Tretja ugotovitev preiskovalcev je, da se skrb vzbujajoče zmanjšuje tudi
število izkušenega letalskega kadra in število ur za usposabljanje letečih posadk. Pogoste reorganizacije letalskih enot te razmere
še poslabšujejo.
Nemci so izpostavili težave pri prehodu na
novo opremo, saj je ta navadno visokotehnološka in zahteva tudi miselni preskok pri
osebju, kar pa je predvsem pri starejših velika
Predstavitev programa FAST, ki ga uporablja RAF
Letalski polkovnik Andrew Bastable, dr. Rajmund Krivec z Instituta Jožef Stefan, ki je predaval o
letalskih simulacijah in analizi podatkov, ter polkovnik Mihael Klavžar
SV
19
od drugod. Stotnik Sajovic je pojasnil, da so za
skupine otrok pripravili voden ogled po vseh
delovnih točkah v vipavski vojašnici. Vsakdo se
je ob koncu obiska lahko zasluženo posladkal
s slastnim krofom in kozarcem sadnega soka.
Vista popestrila
dan odprtih vrat
Pripravili zanimiv program za
vsakogar
Obiskovalci so si ob dnevu odprtih vrat v vipavski vojašnici z velikim zanimanjem ogledali aktivnosti, ki jih je na ta dan pripravila SV.
Ljubitelji vojaškega poklica so si lahko ogledali oborožitev in opremo enot SV, potapljaško
opremo 430. mornariškega diviziona ter predstavitev vozil in opreme vojaške policije. Adrenalinski navdušenci so se lahko odločili za nepozabno vožnjo z bojnim vozilom valuk in
terenskim vozilom puch. Ljubiteljem športa se
je SV predstavila s štirimi vrhunskimi športniki iz športne enote SV. Potekale so igre v obliki
športne orientacije po vojašnici in predstavitev
planinskega društva iz Vipave ter tabornikov
Mladi bori. Za radovedne je bila najbolj zanimiva predstavitev gasilske zveze Vipava s prikazom gašenja požara in predstavitvami gasilskih vozil. Prav tako sta potekala predstavitev
iskanja minskoeksplozivnih sredstev z vojaškimi psi in voden ogled po muzeju iz prve svetovne vojne ter po razstavi Vojna za Slovenijo 1991.
V petek, 8. maja, je vipavska Vojašnica Janka Premrla Vojka odprla vrata za
obiskovalce. Ti so si lahko ogledali vojaško opremo in oborožitev SV ter se popeljali na krajšo terensko vožnjo z oklepnim in terenskim vozilom. Še posebno je bilo veselo na okrašenih vozovih, na katerih so se fantje, ki so letos postali polnoletni, ob spremstvu deklet iz zaselkov v okolici Vipave in Ajdovščine
pripeljali pred vipavsko vojašnico na seznanitev z vojaško dolžnostjo oziroma
na tako imenovano visto.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografije: Bruno Toič
Od streljanja do tekmovanja v
kuhanju golaža
Mladi so svoje strelske spretnosti lahko preizkusili na laserskem trenažerju noptel.
druženje pomeni zelo veliko, saj gre za enkratno ter nepozabno doživetje. Ob tem upa, da se
bo ta lepa tradiciji nadaljevala tudi v prihodnje.
Na Visto naborniki z enajstimi
okrašenimi vozovi
Mladi naborniki so se v družbi deklet zabavali ob zvokih harmonike.
Na Vipavskem ohranjajo tra- Pri okraševanju voza nepogredicijo, ki sega v čas Avstro- šljiva dekleta
Ogrske
Pri okraševanju vozov so vistarjem, kot jim
Rekrutacija oziroma seznanitev vojaških obveznikov z vojaškimi pravicami in dolžnostmi
pomeni v življenju vsakega mladega fanta prelomen ter nepozaben dogodek. Čeprav obveznega služenja vojaškega roka že dolgo ni več,
se morajo mladi fantje, ki dopolnijo 18 let, po
vpisu v vojaško evidenco seznaniti s pravicami
ter vojaškimi dolžnostmi. Časi se spreminjajo,
kljub temu pa ponekod temu dogodku namenjajo prav tako pozornost kot nekdaj. Na Vipavskem in v Prekmurju se naborniki na kraj
seznanitve pripeljejo z lepo okrašenimi vozovi. Tako ohranjajo tradicijo, ki sega še v čas Avstro-Ogrske, ko so se mladi rekruti na »štelungo« prav tako pripeljali na okrašenih vozovih.
Po tradiciji morajo biti vozovi okrašeni z zelenjem, vejami in bršljanom, kar je naloga fantov,
papirnate rože in trakove pa izdelujejo dekleta.
Včasih so fante na nabor pripeljali z lesenimi
vozovi s konjsko vprego, ki so jo danes zamenjali traktorji s prikolicami.
20
SV
pravijo na Vipavskem, z bogatimi izkušnjami
pomagali tudi starejši vaščani, ob prihodu na
kraj seznanitve pa je sodelovalo veliko vaških
deklet, ki so fante spremljala na vpisu v vojaško evidenco. Kot je poudaril voznik traktorja
in vodja skupine nabornikov iz vasi Skrilje Primož Možina, je okraševanje njihovega voza potekalo skoraj teden dni. Vsako popoldne so ob
druženju pripravljali voz za okrasitev. Na nakladalno prikolico so privarili loke, nato pa prikolico obložili s smrekovimi vejami, ki so jih
nabrali v gozdu. H končni podobi voza so veliko prispevala tudi vaška dekleta, ki so iz papirja izdelala pisane rožice in trakove, s čimer
so poskrbela za edinstven videz voza. Kot je razložil Možina, so se poleg tega, da so v okrasitev
voza vložili veliko znanja, truda in časa, ob tem
družili ter zabavali do poznih večernih ur. Možina, ki je poleg še treh nabornikov na vozu iz
vasi Skrilje na seznanitev pripeljal svojega sina,
je dodal, da mladim in njihovim staršem tako
Na seznanitvi so mlade nagovorili predstavniki iz občin Vipava in Ajdovščina, poveljnik
vojašnice v Vipavi ter predstavnik Uprave za
obrambo Postojna, ki je bila organizator seznanitve. Mladi naborniki so z veseljem prisluhnili predstavitvi SV, možnosti sodelovanja z njo
in ohranjanja te tradicije skozi zgodovino Vipavske doline. Po končani seznanitvi, zasluženi
Po tradiciji morajo biti vozovi lepo okrašeni z
zelenjem, vejami, trakovi in papirnatimi rožicami.
vojaški malici in ocenjevanju ter razglasitvi najlepšega voza so se naborniki odpeljali v domačo vas, kjer jih je čakalo slovesno kosilo, nato pa
so z vozovi obiskali številne sosednje vasi in ob
pesmi ter zvokih harmonike oznanjali polnoletnost in sposobnost za služenje vojaškega roka.
Slavje so končali z večernim druženjem s starši, znanci, sovaščani in prijatelji, kar se pogosto
zavleče pozno v noč. Na letošnjo visto v Vipavo
so prišli naborniki z enajstimi okrašenimi vozovi iz krajev Vipava, Podraga, Podnanos, Ajdovščina, Col in Podkraj, Skrilje, Lokavec in
Stomaž, Velike Žablje in Brje ter Šmarje, Potoče in Kamnje ter Vrtovin, Otlica in Predmeja
ter Kovk, Dolga Poljana in Budanje. Vsi vipavski vozovi so bili domišljeno in lepo okrašeni,
zato so poželi veliko občudovanja med obiskovalci ter člani komisije, ki je izbrala najlepšega.
Med obiskovalci veliko otrok iz
šol in vrtcev
Dan odprtih vrat Vojašnice Janka Premrla
Vojka v Vipavi so zaznamovale številne aktivnosti, tako da se je bilo kar težko odločiti, kaj
in kje si najprej ogledati. Kot je pojasnil namestnik Veščinskega centra stotnik Simon Sajovic, je obisk presegel njihova pričakovanja,
saj je bilo med obiskovalci veliko najmlajših iz
vrtcev in osnovnih šol iz Vipave ter Ajdovščine. Na prireditev so prišli tudi varovanci doma
upokojencev iz Ajdovščine in Vipave ter iz zavoda za invalidno mladino Cirius iz Vipave in
Vsi, ki jih je zanimal poklic vojaka, so si lahko
ogledali nastanitvene prostore kandidatov za
vojake, knjižnico in kapelo, tekmovalni obiskovalci pa so se lahko preizkusili v streljanju z zračno puško in v streljanju na laserskem
trenažerju noptel. Za gurmane so poskrbele ekipe, ki so tekmovale v kuhanju vojaškega golaža in pripravi krompirjevih njokov, ki
so jih lahko lačni obiskovalci tudi preizkusili.
Za otroke sta bila najbolj zanimiva otroški kotiček z maskiranjem in predstavitev tabornikov ter dijakov škofjeloške gimnazije s programom mednarodno priznanje za mlade MEPI.
Prav tako je bila na ogled razstava likovnih del
učencev osnovne šole Col, potekali so predstavitev dela in pogovori s člani medgeneracijskega informativnega družabnega središča
Ajdovščina in Slovenska Bistrica, prikaz postopkov oživljanja in uporabe defibrilatorja ter
predstavitev podjetij Fructal in Mlinotest z degustacijo njunih izdelkov.
Za adrenalinske navdušence je bila najbolj zanimiva terenska vožnja z vozilom valuk.
SV
21
132. GORP usposablja
srbske specialne sile
Čeprav je v zadnjih letih večina bojev potekala v mestih, še vedno ostaja pomemben element bojevanja in taktike enot gorsko bojevanje. To je zelo zahtevno, saj poleg bojevanja nevarnost predstavljajo tudi gore. Posebnost gorskega
sveta je v gorskem reliefu, zato oborožene sile, ki delujejo v takem okolju, potrebujejo posebno znanje, opremo in dodatne priprave. V okviru sodelovanja
so se v začetku junija s podporo pripadnikov 132. GORP v veščinah gorskega
bojevanja urili tudi pripadniki 72. brigade specialnih sil srbske vojske.
Besedilo: Nataša Oblak
Fotografije: Bruno Toič
P
reteklost Slovenije kaže na pomen
znanja gorniških veščin pripadnikov vojske, saj lahko prav poznavanje gorskih veščin pomeni veliko prednost,
in sicer v poznavanju težko dostopnih točk
v gorskem svetu za počitek ter nadaljnjo organizacijo bojevanja. Pogosto velja rek, da
laže narediš iz dobrega gornika dobrega vojaka kot nasprotno, saj je zahtevnost gorskega bojevanja velika.
22
SV
Poleg nevarnosti zaradi terena vojake pri
delovanju ogroža tudi možnost hitrih sprememb vremena, zdrsov, plazov, padajočega kamenja, snežne slepote in izgube orientacije. Slovenska vojska skozi 132. GORP
ohranja tradicijo gorskega bojevanja in
svoje znanje ter izkušnje prenaša pripadnikom tujih vojsk. V začetku junija so tako v
Slovenijo prišli pripadniki 72. brigade specialnih sil vojske Srbije. Specialna brigada
SV
23
24
SV
SV
25
1
sv
Številka: 094-2/2015-14
Datum: 24. 3. 2015
Janko VEBER
MINISTER
5027.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in prvega odstavka 80. člena Pravilnika o
priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS,
št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam
ODREDBO
O PODELITVI PRIZNANJ
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
I. medaljo za mednarodno sodelovanje
II. stopnje
prejme:
podpolkovnik Berthold SANDTNER, 1974, Avstrija
II. medaljo za mednarodno sodelovanje III. stopnje
prejmeta:
stotnik Lorenzo ANELLI, 1986, Italija
stotnik Christian SCHÜTZENHÖFER, 1971, Avstrija
Številka: 811-11/2015-6
Datum: 16. 3. 2015
Janko VEBER
MINISTER
5026.
Na podlagi prvega odstavka 45. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št.
68/07) in Kriterijev za izredna povišanja vojaških oseb v činu ob upokojitvi (št. 811-1/2009915 z dne 11. 9. 2009) izdajam
ODREDBO
O IZREDNEM POVIŠANJU
ČASTNIKOV OB UPOKOJITVI
I. v čin podpolkovnik:
Samo TRS, 1960
II. v čin major:
Miran JANŽIČ, 1960
Vlado KRANJČEV, 1960
5030.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi
(Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno
besedilo) in prvega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo
(Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13)
izdajam
Številka: 811-11/2015-8
Datum: 7. 4. 2015
Mag. Miloš BIZJAK
DRŽAVNI SEKRETAR
5029.
Na podlagi prvega odstavka 45. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št.
68/07) in Kriterijev za izredna povišanja vojaških oseb v činu ob upokojitvi (št. 811-1/2009915 z dne 11. 9. 2009) izdajam
ODREDBO
O IZREDNEM POVIŠANJU
PODČASTNIKOV OB UPOKOJITVI
I. v čin praporščak:
Bernard LAMPE, 1959
II. v čin višji štabni vodnik:
Drago DULC, 1960
Številka: 811-11/2015-7
Datum: 7. 4. 2015
Mag. Miloš BIZJAK
DRŽAVNI SEKRETAR
5028.
Na podlagi prvega odstavka 45. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št.
68/07) in Kriterijev za izredna povišanja vojaških oseb v činu ob upokojitvi (št. 811-1/2009915 z dne 11. 9. 2009) izdajam
ODREDBO
O IZREDNEM POVIŠANJU
ČASTNIKA OB UPOKOJITVI
v čin major:
Ivan SEMEC, 1960
Plezanje v kopni steni
Št. 317, 22. junij 2015
Objave Ministrstva
za ObraMbO
ODREDBO
O PODELITVI PRIZNANJ
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
I. red Slovenske vojske
prejme:
Jasna RAVNIKAR, 1962
II. zlato medaljo Slovenske vojske
prejmejo:
Vincenc ARKO, 1971
Stanislav BALKOVEC, 1958
Milivoj DOLŠČAK, 1957
Alenka ERMENC, 1963
Vilibald POLŠAK, 1966
Jože PRISTOVŠEK, 1959
Rajko VELIKONJA, 1961
Stojan ZABUKOVEC, 1961
III. srebrno medaljo generala Maistra
prejmejo:
Božidar BELŠAK, 1961
Franjo CESAR, 1968
Franc CIZERL, 1971
Željko ĆAKIĆ, 1963
Janez GAUBE, 1968
Marko HLASTEC, 1966
Roman KERVINA, 1969
Damijan KORPIČ, 1973
Dominik LESKOVEC, 1962
Brigita LETONJA, 1973
Peter LIKAR, 1969
Franci MOGOLIČ, 1966
Vojko OBRULJ, 1968
Igor ŠEPEC, 1968
Robert URIH, 1970
Marjan ZADNIKAR, 1969
Matjaž ZALTA, 1962
Samo ZANOŠKAR, 1963
IV. srebrno medaljo Slovenske vojske
prejmejo:
Andrej BLATNIK, 1977
Bernard BRADEŠKO, 1960
Draga KOVIČ, 1956
Sonja MAJER, 1957
Samo MALI, 1972
Bojan MESIČEK, 1972
Stanislav MIKLAVČIČ, 1959
Franc OSTRONIČ, 1970
Zoltan PETER, 1966
Robert RIHTER, 1971
Tomaž VENIŠNIK, 1969
Marko ŽAGAR, 1962
V. bronasto medaljo generala Maistra
prejmejo:
Tomaž ARKO, 1971
Ivan ARNEJČIČ, 1965
Joža BOBNAR, 1966
Bojan BRECELJ, 1966
Marko ČEBOKLI, 1959
Nošenje poškodovanega
Dušan ČRNKO, 1978
Boro DAJČMAN, 1970
Andrej DRAKSLER, 1978
Robert FRANK, 1978
Leon GRAŠIČ, 1964
Marko GRUBAR, 1970
Darko HORVAT, 1965
Vladimir JARABEK, 1965
Andrej JEREB, 1979
Dušan JURATOVAC, 1967
Špela KLANČAR, 1977
Boštjan KLJUČEVŠEK, 1968
Peter KOGOVŠEK, 1963
Rok KOVŠE, 1981
Matej KRAŠOVIC, 1976
Aleš KUNSTELJ, 1972
Peter LOGAR, 1970
Elizabeta OSET, 1964
Andrej OVČAR, 1972
Stanko PODLESNIK, 1976
Marko POLONČIČ, 1974
Bojan RAJH, 1960
Leon REHAR, 1968
Robert ŠKUFCA, 1969
Miro ŠTULAR, 1964
David UMEK, 1978
VI. bronasto medaljo Slovenske vojske
prejmejo:
Danilo BRAČKO, 1965
Boštjan BREČKO, 1977
Simon CERK, 1979
Gregor DOLENC, 1975
Marjan DVORNIK, 1969
Jože FELE, 1969
Robert HRIBERNIK, 1973
Roman KARUN, 1969
Darja KLEMENC, 1975
Zora KOTNIK, 1963
Zoran LEBEN, 1963
Selma LINDIČ KRANJC, 1979
Sabina MAROLT, 1973
Miroslav NIDORFER, 1960
Zlatko NIKOLIĆ, 1965
Marko PINTAR, 1972
Jože PLAHUTA, 1976
Uroš PODLESNIK, 1973
Stanislav POHAR, 1962
Emanuela POŽAR, 1973
Marjan RAJH, 1969
Dejan ŠIMAT, 1971
Nina VUČKO, 1979
VII. medaljo ministra za obrambo
prejmejo:
Milena KRČ, 1970
Lidija LUNDER, 1964
Marjan PETRIČ, 1963
Janez PODGORNIK, 1968
5032.
Na podlagi prvega odstavka 45. člena
Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list
RS, št. 68/07) in Kriterijev za izredna povišanja vojaških oseb v činu ob upokojitvi
(št. 811-1/2009-915 z dne 11. 9. 2009)
izdajam
Številka: 811-11/2015-10
Datum: 30. 4. 2015
Mag. Miloš BIZJAK
DRŽAVNI SEKRETAR
5031.
Na podlagi prvega odstavka 45. člena
Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list
RS, št. 68/07) in Kriterijev za izredna povišanja vojaških oseb v činu ob upokojitvi
(št. 811-1/2009-915 z dne 11. 9. 2009)
izdajam
ODREDBO
O IZREDNEM POVIŠANJU
PODČASTNIKOV OB UPOKOJITVI
I. v čin višji štabni vodnik:
Roko ŽIVKOVIĆ, 1960
II. v čin štabni vodnik:
Polonca LEVAK, 1958
Marko MUHIČ, 1960
Silvester ROJNIK, 1959
III. v čin višji vodnik:
Stanislav KEGEL, 1956
Številka: 094-2/2015-16
Datum: 21. 4. 2015
V funkciji ministra za obrambo
Mag. Dejan ŽIDAN
MINISTER
Mojca RAPOTEC, 1979
Gorazd RESNIK, 1975
Brigita ŠIŠKO, 1963
Breda TERŽAN, 1962
Lilijana ŽNIDAR, 1962
VIII. plaketo ministra za obrambo
prejmejo:
Branka MOHAR, 1968
Aleksandra PETROVIĆ, 1975
Aleksander PLANINC, 1962
Tanja ZAVODNIK, 1965
IX. nož Ministrstva za obrambo
prejmeta:
Aleksander ANDRIC, 1965
Boris GUID, 1952
X. plaketo za sodelovanje
prejmeta:
GENERALNA POLICIJSKA UPRAVA
Rajko PUČNIK, 1960
je bila oblikovana leta 2006 in je namenjena za pripravo, organizacijo ter opravljanje
obveščevalnih, izvidniških, diverzantskih
in protidiverzantskih nalog. Pripadniki so
iz izvidniško-diverzantskega bataljona, nameščeni pa so v Pančevu.
V prvih dneh so se urili v individualnih gorniških veščinah. »Danes je poudarek na individualnih gorniških veščinah. Tako jih čakajo plezanje v kopni steni, spust po vrvi,
prečkanje soteske s pomočjo vrvi ter ofenzivni in defenzivni spust,« je povedal stotnik
Dragan Marič, poveljnik 1. gorske čete v 132.
GORP.
Na usposabljanju je potekala še taktična vaja
voda v napadu s kombinacijo gorniških veščin, obsegala pa je tudi napad na objekt.
»Prvi dan je namenjen klasičnemu izvidovanju območja in namestitvi v patruljni bazi,
drugi dan pa bodo oddelki samostojno izvidovali svoje izhodiščne položaje. Zgodaj zjutraj jih čakajo še spust, napad na objekt in
usposabljanje s helikopterjem. Zadnji dan
bo potekalo skupno streljanje z našo oborožitvijo.« Kot je dejal, bo streljanje sestavljeno
iz treh delov. V prvem delu bo streljanje, posebno za gorski svet, v drugem bodo delovali v taktičnih razmerah na strelišču, tretji del
pa bo streljanje s pištolo.
26
2
SV
SV
3
27
sv
Peter GOLEŽ, 1966
Beno GOLOB, 1979
Simon GORJUP, 1975
Dejan GOVEDIČ, 1988
Mateja GRABROVEC, 1976
Srečko GRADIŠNIK, 1971
Miha GRGURIČ, 1985
Kristjan GUTMAN, 1985
Ervin HARTMAN, 1964
Boštjan HAUSMEISTER, 1978
Sašo HERBAJ, 1987
Metka HERCEG, 1971
Peter HERGA, 1988
Dejan HLADNIK, 1970
Dušan HORVAT, 1986
Jožica HORVAT, 1976
Matjaž HORVAT, 1986
Srečko HORVAT, 1978
Tadeja HORVAT, 1987
Tomaž HORVAT, 1981
Darjan HOZJAN, 1985
Matej HRIBERNIK, 1984
Zdravko HRIBERNIK, 1988
Darko HUDJEK, 1965
Denis JAMNIK, 1989
Klemen JAUNIG, 1971
Peter JAZBINŠEK, 1976
Aleš JELEN, 1986
Miha JELENC, 1980
Marko JELENKO, 1986
Sašo JERAS, 1983
Jernej JEROMEL, 1990
Marko JEŠOVNIK, 1971
Mladen JEVŠENAK, 1966
Matej JEVŠEVAR, 1979
Sebastijan JUG, 1980
Matija JUTERŠEK, 1974
Martin KAKER, 1977
Jernej KAMENIK, 1989
Janko KARBA, 1987
Davor KARDOŠ, 1982
Branko KARLO, 1976
Matjaž Matej KASTELIC, 1966
Srečko KAUČIČ, 1970
Danijel KAVAŠ, 1983
Matej KERŠIČ, 1971
Tadej KISELAK, 1989
Jan KLARIČ, 1989
Judita KLEMEN, 1984
Boris KLEPAČ, 1970
Janez Jan KLEPEC, 1990
Danijel KOCUVAN, 1984
Rok KOCUVAN, 1992
Dušan KOČEVAR, 1971
Grega KODRIČ, 1988
Franc KOKALJ, 1964
Tadej KOKOL, 1987
sv
Marko KOLEDNIK, 1980
Dejan KOREN, 1986
Lidija KOREN, 1981
Matjaž KOREN, 1984
Primož KOREN, 1988
Aleksander KOS, 1968
Boštjan KOS, 1976
Iztok KOS, 1983
Gregor KOSTANJEVEC, 1979
Boštjan KOVAČ, 1974
Jože KOVAČ, 1988
Mira KOVAČIČ, 1974
Primož KOVAČIČ, 1993
Nejc KOZEL, 1991
Rene KRAJNC, 1989
Srečko KRAJNC, 1965
Damijan KRAKER, 1975
Liljana KRAMBERGER, 1977
Šimen KRANJC, 1989
Andrej KRESNIK, 1975
Kamil KRZNAR, 1981
Ivan KUMAR, 1977
Aleš KUNSTELJ, 1972
Izidor KURENT, 1980
Sebastjan LAŠIČ, 1977
Lidija LEBER, 1982
Iris LEBREHT, 1986
Matej LEVSTIK, 1982
Simon LINDIČ, 1976
Danijel LIPAR, 1976
Marjan LJUBEC, 1981
Blaž LOGAR, 1987
Matej MAJČ, 1981
Mihael MARKIČ, 1971
Tadej MARKUŠ, 1988
Martina MAROLT, 1984
Mihael MATAIČ, 1985
Srečko MATOVIČ, 1965
Maja MESARIČ, 1986
Daniel MEŠKO, 1987
Gregor MIKLAŠIČ, 1982
Darko MILANOVIĆ, 1979
Robert MOHORKO, 1975
Danijela MULEC, 1989
Ernest MURN, 1976
Alan NEDELKO, 1974
Peter NEDELKO, 1966
Tilen NEKREP, 1987
Kristian NOVAK, 1973
Matej OGRIN, 1988
Mitja OGRIZEK, 1984
Branko OKREŠA, 1989
Dani OŠEP, 1987
Aleš OZVALDIČ, 1982
Boris PAVALEC, 1962
Sebastjan PAVLIN, 1975
Miran PAVLINJEK, 1983
Mladen JANEŠ, 1962
Renata KARAMARKOVIĆ, 1974
Janez KRAŠEVEC, 1967
Samo SMOLEJ, 1972
Vojko SOTLAR, 1976
Marjan ZUPANČIČ, 1961
IV. v čin kapitan korvete:
Bogomir TOMAŽIČ, 1965
Številka: 811-11/2015-9
V. v čin major:
Datum: 30. 4. 2015
Jure KREJAČ, 1974
Mag. Miloš BIZJAK
Dušan LAZAR, 1967
DRŽAVNI SEKRETAR
Mitja LIPOVŠEK, 1974
Roman PODLESNIK, 1961
5033.
Viktor POTOČNIK, 1976
Na podlagi prvega odstavka 45. člena Za- Anton RIBIČ, 1966
kona o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. Jure ROSULNIK, 1977
68/07) in Kriterijev za izredna povišanja voja- Lojze SEVŠEK, 1961
ških oseb v činu ob upokojitvi (št. 811-1/2009- Marko VOLOVLEK, 1967
915 z dne 11. 9. 2009) izdajam
Metod ŽURA, 1975
ODREDBO
VI. v čin stotnik:
O SPREMEMBI ODREDBE
Anton AJSTER, 1964
DRŽAVNEGA SEKRETARJA,
Anton BUČEK, 1970
ŠT. 811-11/2015-10 Z DNE 30. 4. 2015 Peter CUDERMAN, 1974
Odredba o izrednem povišanju podčastni- Dejan GANTAR, 1975
kov ob upokojitvi, št. 811-11/2015-10 z dne Petra MAROLT, 1977
30. 4. 2015, se spremeni tako, da se s se- Nataša PATE, 1969
znama za povišanje v čin štabni vodnik črta Boštjan PIKON, 1963
Silvester ROJNIK, 1959.
Andrej RIŽNER, 1972
Franc ROGINA, 1973
Številka: 811-1/2015-49
Datum: 6. 5. 2015
Številka: 811-11/2015-14
Mag. Miloš BIZJAK
Datum: 13. 5. 2015
DRŽAVNI SEKRETAR
Mag. Miloš BIZJAK
DRŽAVNI SEKRETAR
5034.
Na podlagi tretjega odstavka 63. člena Zakona
5035.
o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno pre- Na podlagi 63. a člena Zakona o obrambi (Ur.
čiščeno besedilo) in 9. ter 11. člena Uredbe o či- list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besenih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, dilo) in 3. člena Uredbe o vojaških uslužbencih
št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam
(Ur. list RS, št. 54/03 in 119/07) izdajam
ODREDBO
ODREDBO
O POVIŠANJU ČASTNIKOV
O POTRDITVI RAZREDA VIŠJIM
I. v čin brigadir:
VOJAŠKIM USLUŽBENCEM
Ernest ANŽELJ, 1962
potrditev IX. razreda:
Franc KORAČIN, 1966
Barbara CAROTTA, 1976
Roman URBANČ, 1967
Sandra KLINAR, 1973
Milan ŽURMAN, 1964
Gregor POLANEC, 1974
II. v čin polkovnik:
Edita ŠPAN, 1968
Tadej BURGAR, 1961
Vlado PAKIŽ, 1966
Številka: 811-11/2015-15
Stojan TODOROVSKI, 1964
Datum: 13. 5. 2015
III. v čin podpolkovnik:
Mag. Miloš BIZJAK
Edvin AMBROŽ, 1963
DRŽAVNI SEKRETAR
Matjaž BIZJAK, 1967
Vojko ČUČEK, 1972
5036.
Gregor GARB, 1972
Na podlagi tretjega in petega odstavka 62. čleJožef GRABUŠNIK, 1963
na Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒
ODREDBO
O IZREDNEM POVIŠANJU
ČASTNIKOV OB UPOKOJITVI
I. v čin polkovnik:
Friderik MARKOVČIČ, 1959
II. v čin major:
Anton ŠTURBEJ, 1960
Vanesa PEČKO, 1990
Anton PEČNIK, 1980
Dejan PEER, 1971
Gregor PEKOVŠEK, 1981
Jernej PELCL, 1991
Bojan PERKO, 1988
Boštjan PERNAT, 1975
Saša PERŠA, 1982
Aleš PETEK, 1987
Bojan PETEK, 1978
Marko PETEK, 1986
Martin PETEK, 1979
Mitja PETEK, 1978
Robert PETROVIĆ, 1969
Blaž PINČIČ, 1986
Boštjan PINTARIČ, 1978
Jure PLAJNŠEK, 1987
Marko PLAZAR, 1972
Maja PODBOJ, 1980
Boštjan POGOREVC, 1983
Tomaž POLANEC, 1979
Uroš POTOČNIK, 1981
Branko PRELOG, 1972
Edi PUCKO, 1975
Sergej PUČNIK, 1988
Marjan RAJH, 1969
Tadej RAJH, 1982
Andrej RAJŠP, 1977
Pavle RANČIGAJ, 1985
Matej REBERNIK, 1986
Aleš REPINA, 1980
Milan REŽONJA, 1973
Marko RICHTER, 1982
Matjaž ROBAR ČAVNIČAR, 1978
Tadej ROBIN, 1987
Matej ROJKO, 1979
Matej ROJKO, 1979
Marko ROŠKAR, 1992
Stanko ROŠKAR, 1969
Robert ROTAR, 1974
Marko ROVČANIN, 1990
Alen ROŽMAN, 1990
Matic SAMASTUR, 1989
Danijel SAPAČ, 1978
Urban SEVER, 1988
Miha SEVŠEK, 1983
Tadej SKODIČ, 1989
Matija SKRBINEK, 1974
Gorazd SKRT, 1986
Viktor SLUGA, 1975
Igor SMONKAR, 1968
Bojan SOČIČ, 1977
Borko SOČIČ, 1977
Matjaž SOKLIČ, 1986
Dejan SOVIČ, 1984
Benjamin STAJNKO, 1976
Ferdo STRGAR, 1984
5039.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) ter drugega odstavka 80. člena Pravilnika o
Številka: 094-3/2015-17
Datum: 31. 3. 2015
Generalmajor
Dr. Andrej OSTERMAN
NAČELNIK GENERALŠTABA SV
5038.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) ter drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo
(Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13)
izdajam
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJ
GENERALŠTABA SV
medaljo v službi miru
prejmejo:
Jernej CAJHEN, 1983
Dušan GARTNER, 1983
Matej POLJAK, 1984
Številka: 811-11/2015-17
Datum: 13. 5. 2015
Mag. Miloš BIZJAK
DRŽAVNI SEKRETAR
5037.
Na podlagi tretjega odstavka 63. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno
prečiščeno besedilo) in 9. ter 11. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur.
list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07)
izdajam
ODREDBO
O POVIŠANJU ČASTNIKA
v čin major:
Gregor SITAR, 1971
Številka: 811-11/2015-16
Datum: 13. 5. 2015
Mag. Miloš BIZJAK
DRŽAVNI SEKRETAR
uradno prečiščeno besedilo) ter 5. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur.
list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07)
izdajam
ODREDBO
O PODELITVI ČINA VODNIK
Tomaž ŠUŠTAR, 1978
Toni ZAJC, 1978
Številka: 094-3/2015-29
Datum: 7. 4. 2015
Miha STRNAD, 1976
Miha STUPAN, 1977
Franko SULJKANOVIĆ, 1968
Alojz SUMER, 1971
Zdenko SUŠNIK, 1966
Benjamin SVENŠEK, 1976
Dejan ŠAUPERL, 1986
Mitja ŠEMEN, 1993
Niko ŠENTAK, 1984
Dejan ŠIBILJA, 1974
Marjan ŠKEDELJ, 1972
Tadej ŠKRJANEC, 1985
Tadej ŠMIGOC, 1989
Boštjan ŠORN, 1978
Boštjan ŠPACAPAN, 1971
Boštjan ŠPANINGER, 1979
Fredi ŠPES, 1980
Gregor ŠPRINGER, 1993
Metka ŠPUREJ, 1982
Franc ŠROK, 1963
Anton ŠTURBEJ, 1960
Bogomir ŠUŠTAR, 1980
Goran ŠVAJGER, 1987
Matej TAŠIČ, 1980
Rok TOMŠIČ, 1973
Valter TOMŠIČ, 1970
Peter TOPLIŠEK, 1973
Rajko TOT, 1985
Jože TRŠELIČ, 1981
Irena TURIN, 1971
Mitja TURNER, 1991
Boštjan UNTERLEHNER, 1980
Ruben URŠIČ, 1981
Damjan URŠNIK, 1980
Sašo VAJNBERGER, 1989
Smiljan VAJSBAHER, 1983
Iztok VAVPETIČ, 1971
David VIDOVIČ, 1986
Robert VIDOVIČ, 1973
Peter VIVOD, 1988
Gregor VLAŠIČ, 1975
Dušan VOGRIN, 1981
Primož VOLAVŠEK, 1980
Bernarda VOLČANJK PERČIČ, 1970
Davorin VOLGEMUT, 1972
Matija VRBNJAK, 1964
Roman VREČAR, 1971
Mark ZAGER, 1987
Franc ZAMUDA, 1986
Sašo ZELENKO, 1988
Igor ZELIČ, 1987
Matija ZORENČ, 1982
Jaša ŽIBERNA, 1981
Tin ŽURAN, 1989
5043.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list
RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in
drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07,
4/11, 86/11 in 105/13) izdajam
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJ
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
I. zlato medaljo načelnika GŠSV
prejme:
Igor TOMAŠIČ, 1964
II. srebrno medaljo načelnika GŠSV
prejmejo:
Gregor BIZJAK, 1970
Marjanca FRLIC, 1963
Aleš GANC, 1978
Rok GRUBAR, 1964
Predrag JAJČEVIČ, 1964
Vjekoslav JURČAN, 1958
Dušan PETROVIČ, 1966
Milan REBRICA, 1965
Milan REŽONJA, 1973
Aleš RUTAR, 1974
Robert SIMONIČ, 1972
David STROJAN, 1972
III. bronasto medaljo načelnika GŠSV
prejmejo:
Branko AHEC, 1967
Iztok ARBAJTER, 1971
Matej BEKE, 1971
Številka: 094-3/2015-28
Datum: 7. 4. 2015
Generalmajor
Dr. Andrej OSTERMAN
NAČELNIK GENERALŠTABA SV
5042.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list
RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in
drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07,
4/11, 86/11 in 105/13) izdajam
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJ
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
medaljo v službi miru
prejmejo:
Damir JADRIČ, 1965
Igor KOTNIK, 1967
Jana TUŠAR, 1968
Suzana VEŠNER, 1969
Generalmajor
Dr. Andrej OSTERMAN
NAČELNIK GENERALŠTABA SV
Borut BAUMAN, 1969
Boštjan BEDENIK, 1977
Blaž BERGLEZ, 1987
Bojan BEZJAK, 1971
Simona BIŠKUP, 1981
Franc BOMBEK, 1980
Alen BORKO, 1992
Aleš BOŽIČ, 1979
Simon BRAČKO, 1987
Številka: 094-3/2015-18
Dušan BRATEC, 1979
Datum: 31. 3. 2015
Edvard BRATUŠEK, 1980
Generalmajor
Damjan BREG, 1982
Dr. Andrej OSTERMAN
Rok BRODNJAK, 1987
NAČELNIK GENERALŠTABA SV
Blaž BRUMEC, 1987
Tea BUČEK, 1984
5040.
Davor BUDJA, 1978
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. Drago BUKOVEC, 1964
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedi- Miha CVILAK, 1990
lo) ter drugega odstavka 80. člena Pravilnika o Rudi ČEH, 1980
priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. Mitja ČEPE, 1980
41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam
David ČERU, 1986
UKAZ
Simon ČINČ, 1974
O PODELITVI PRIZNANJA
Dušan ČRNKO, 1978
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
Niko ČUČEK, 1986
medaljo v službi miru
Matjaž DAJČER, 1970
prejmejo:
Matjaž DITINGER, 1982
Rok EINHAUER, 1976
Alojz DOBOVIŠEK, 1983
Aljoša KIRBIŠ, 1976
Jure DOMJAN, 1980
Bojan REPOLUSK, 1963
Vojko DRAŠČEK, 1979
Damijan ŠKERGET, 1976
Milivoj DREVENŠEK, 1964
Primož ŽOLGAR, 1968
Leon DROZG, 1985
Urška DRŽANIČ, 1979
Številka: 094-3/2015-25
Aljaž DUŠAK, 1982
Datum: 3. 4. 2015
Sandi ERJAVEC, 1974
Generalmajor
Tanja ERŽEN, 1975
Dr. Andrej OSTERMAN
Janez FARTEK, 1980
NAČELNIK GENERALŠTABA SV
Danijel FEKONJA, 1990
Sandra FEKONJA, 1978
5041.
Uroš FERENC, 1970
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. Gregor FERK, 1982
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedi- Emil FERLIČ, 1980
lo) ter drugega odstavka 80. člena Pravilnika o Darko FIDERŠEK, 1986
priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. Andrej FIJAČKO, 1975
41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam
Andrej FLUHER, 1984
UKAZ
Tadej FOJTL, 1982
O PODELITVI PRIZNANJ
Boštjan FRLEŽ, 1989
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
Gorazd FURLAN, 1978
medaljo v službi miru
Dejan GABOR, 1979
prejmejo:
Rok GAJŠEK, 1987
Tomaž AHEJ, 1972
Miroslav GALUN, 1962
Luka ANDRAŠ, 1990
Žiga GAVEZ, 1989
Timi BAČIČ, 1987
Marko GERŠAK, 1971
Matej BAGARI, 1983
Marko GERT, 1989
Damijan BAJEC, 1969
Simon GJEREK, 1983
Dejan BALAŽIC, 1976
Igor GLAŽAR, 1968
Simon BALAŽIC, 1988
Rene GLUŠIČ, 1987
Boštjan BAŠ, 1974
Andrej GOJKOVIČ, 1982
priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št.
41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJA
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
medaljo v službi miru
prejme:
Tomaž LEBAN, 1970
28
4
SV
sv
Marjan BERKE, 1971
Matej BREGANT, 1979
Franc BUH, 1961
Janko ČEPIN, 1981
Jurij DEBEVC, 1973
Darja FRLEŽ, 1967
Gorazd FURLAN, 1978
Darko GORIČAN, 1962
Janez GRIČAR, 1979
Dako GRUBAČEVIČ, 1955
Iztok JANC, 1975
Matjaž JAZBEC, 1978
Miha JOST, 1986
Andrej KLINKON, 1971
Boštjan KOPŠE, 1983
Jani KRAJNC, 1988
Davorin KRMEK, 1979
Marjan KUZMA, 1961
Marko LATINOVIĆ, 1961
Dejan MARINIČ, 1978
Blaž MUHAR, 1971
Uroš PATERNUS, 1973
Leon PERČIČ, 1971
Boštjan PINTARIČ, 1978
Katarina PINTERIČ, 1981
Marija POŽENEL KAVS, 1977
Lenart PUPAHER, 1980
Sebastijan ŠAVRON, 1972
Paula ŠIRCELJ, 1959
Špela VESEL, 1981
Janez VIDIC, 1977
Albin VIDRIH, 1970
Valerija ZAKUŠEK, 1975
Aleš ZVER, 1981
Metka ŽOLGER, 1971
IV. medaljo načelnika GŠSV
prejmejo:
Edvin AJDNIK, 1972
Matjaž ANDOLJŠEK, 1970
Klemen BALOH, 1984
Leon BEVC, 1962
Matej BIRTIĆ, 1987
Matej BIZJAK, 1978
Nastja BREZNIK, 1981
Joko ČANČAR, 1964
Rado ČELOFIGA, 1962
Tonja Ana DELOPST, 1973
Davor DOLENC, 1990
Darko DOLJŠAK, 1959
Davorin DRAGINC, 1976
Kristijan DRAŠKOVIČ, 1979
Zdravko DRŽANIČ, 1959
Miha EINHAUER, 1979
Tilen FELDIN, 1984
Mojca FLERIN, 1980
Edvard FRANCE, 1974
Miran GORENC, 1972
Majda GRBEC, 1959
Andrej HICTALER, 1976
Zmago HORVAT, 1965
Anton HRIBAR, 1976
Iztok ISKRA, 1976
David JESENIČNIK, 1979
Marko JEŠOVNIK, 1971
Sandi KAMBERI, 1963
Gorazd KATIČ, 1984
Danijel KNAP, 1974
Darko KODELE, 1965
Sašo KOGOVŠEK, 1989
Sabina KOSTANJŠEK, 1976
Miroslav KOVAČEC, 1968
Primož KOZJEK, 1976
Matic KOZMUS, 1987
Damijan KROMAR, 1972
Aleš LEDINEK, 1965
Janez LEVEC, 1963
Denis MARIN, 1981
Tamara MEDVED OBREZA, 1978
Igor MELINC, 1964
Sebastjan MIKLAVEC, 1976
Uroš MIKLIČ, 1971
Tomaž PALČIČ, 1972
Marko PEČNIK, 1969
Vincenc PETERCA, 1966
Jure PREZELJ, 1979
Matej REBERNIK, 1986
Alen SALKIĆ, 1987
Rajko SKERLOVNIK, 1976
Željko SREČKOVIĆ, 1960
Simon SRNKO, 1982
Bojan STARMAN, 1975
Dušan STERLEKAR, 1959
Blaž ŠEBALJ, 1972
Matevž ŠEŠET, 1984
Damjan ŠKET, 1982
Tomo ŠKOF, 1990
Jože ŠPEC, 1962
Matic ŠPRINGER, 1991
Damjan ŠTRUCL, 1971
Igor TEHOVNIK, 1980
Tomaž TOMAŽIČ, 1974
Mitja TOPALOVIČ ČAPELNIK, 1985
Dejan TRBOVC, 1991
Denis TREBIŽAN, 1974
Anton TURK, 1970
Grega TUŠAR, 1987
Roman VAŠCER, 1967
Matej VIDE, 1972
Sergej VOGRIN, 1977
Bojan ZAVRŠNIK, 1969
Boris ZELENC, 1974
Mitja ZIMIC, 1979
Aleš ZOBAVNIK, 1985
Jani ŽAGAR, 1978
Luka ŽNIDARČIČ, 1979
David ŽNIDARŠIČ, 1981
Alen ŽRLIČ, 1977
V. bronasto plaketo Slovenske vojske
prejmejo:
Andrej BRAČUN, 1973
EVOJ IVAN CANKAR ‒ SKUPINA ZA UTS
Alenka GODNJOV, 1971
Sašo JANKOVIČ, 1961
Zoran KMETIČ, 1966
Jana SLUGA, 1979
Igor ŠIRCA, 1968
FÜHRUNGSUNTERSTÜTZUNGSBATAILLON 1
VI. zlato medaljo vojaku SV za dosežene uspehe
prejme:
Robert REGORŠEK, 1978
VII. srebrno medaljo vojaku SV za dosežene uspehe
prejmejo:
Sašo ALAUF, 1980
Ernes AVDIĆ, 1980
Drago BRAČIČ, 1978
Jernej BREJC, 1982
Dejan CIMERMAN, 1981
Sebastjan DRAGOJLOVIČ, 1974
Mojca FIDERŠEK, 1975
Aljoša HRIBAR, 1974
Marko JELEN, 1976
David JODL, 1976
Boris KOVAČEC, 1976
Aleš LOMBAR, 1984
Štefan LONČAR, 1974
Miha MLAKAR, 1976
Peter MLINAR ROZINGER, 1982
Simon OMERZU, 1979
Milan OSOLNIK, 1983
Blaž PINČIČ, 1986
Ervin PLEŠINAC, 1983
Janez POREDOŠ, 1981
Franc REBOLJ, 1975
Igor SENČAR, 1977
Aleš SKALE, 1979
Jernej STOJAKOVIĆ, 1984
Matija TURK, 1983
Ivan UNGER, 1968
Natalija VERANIČ, 1987
Zoran VOLK, 1973
Mario VUGREK, 1973
VIII. bronasto medaljo vojaku SV za
dosežene uspehe
prejmejo:
Simon BALAŽIC, 1988
Jan BELŠAK, 1988
Primož BREZNIK, 1987
Danijel CLEMENS, 1986
Marko CVEK, 1980
Gregor DOLENC, 1972
Andrej ERKER, 1989
Sandra FEKONJA, 1978
Klemen FERJANC, 1988
Rok FRELIH, 1985
Žiga GAVEZ, 1989
Marko GRABAR, 1987
Matej HOČEVAR, 1987
Robert HOLC, 1977
Boštjan HRIBERNIK, 1975
Maja HRUP, 1980
Mitja HUDELJA, 1988
Aleš JELEN, 1986
Nastja KOVŠCA, 1982
Boštjan KROŠELJ, 1978
Rok POŠTRAK, 1989
Samo SAMARDŽIĆ, 1988
Martin SIMONIČ, 1981
Nikola ŠEBUK, 1962
Mitja ŠEMEN, 1993
Gabrijel ŠESEK, 1979
Boštjan ŠKOF, 1974
Goran ŠVAJGER, 1987
Matej TOPOLOVEC, 1981
Sašo TROBEC, 1973
Matej URBANC, 1981
Bojan VAUPOTIČ, 1980
Renato VEZZOSI, 1963
Janez ZAGORC, 1972
Nino ZALAR, 1983
Mitja ŽIŽMOND, 1988
IX. medaljo vojaku SV za dosežene
uspehe
prejmejo:
Aleš BALEK, 1991
Boštjan BOGME, 1978
Alen BOŽIČ, 1988
Aleksander BRUS, 1990
Miroslav COLNER, 1981
Vesna FOŠNARIČ, 1980
Toni GOLOB, 1981
France GOLOBAR, 1980
Gregor HAZDOVAC, 1979
Sabina KEČANOVIĆ, 1979
Miran KIRM, 1981
Tomaž KOLAR, 1990
Bojan KOLEDNIK, 1979
Andraž KOŠMRLJ, 1988
Katarina LOPERT, 1976
Robert MAČEK, 1978
Aleš MESARIČ, 1982
Luka MLAKAR, 1988
Uroš PRIMON, 1975
Tomaž SAGADIN, 1985
Boštjan SIRC, 1981
Miha STOPAR, 1983
Mario SUHIĆ, 1977
Številka: 811-11/2015-12
Datum: 13. 5. 2015
Generalmajor
Dr. Andrej OSTERMAN
NAČELNIK GENERALŠTABA SV
5044.
Na podlagi sedmega odstavka 63. člena Zakona
o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), 9. in 10. člena Uredbe o činih in
poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02,
87/05, 34/06 in 116/07) ter Pravilnika o podpisovanju dokumentov in o poročanju glede sprejetih
oz. izdanih dokumentov ministra za obrambo RS,
št. 0070-12/2013-9 z dne 14. 5. 2013, izdajam
UKAZ
O POVIŠANJU PODČASTNIKOV
I. v čin praporščak:
Melita BALEK, 1971
Klemen JAUNIG, 1971
Branko OVIJAČ, 1970
Dušan UTROŠA, 1975
II. v čin štabni vodnik:
Borut BAUMAN, 1969
Avgust BERKE, 1977
Boštjan EKSELENSKI, 1980
Tomaž KANDARE, 1979
Tom Nino KASTELIC, 1974
Klemen KOTNIK, 1977
Marko LOVŠIN, 1979
Damir MILČINOVIĆ, 1980
Igor OBLAK, 1966
Aleš PERKO, 1980
Matej RAMŠAK, 1978
David VERŠNIK, 1975
Robert VILFAN, 1973
Jožica VIRANT, 1966
Janez ZORC, 1973
III. v čin višji vodnik:
Matjaž ANDOLJŠEK, 1970
Matej BAJC, 1980
Domen ZVER, 1980
Številka: 094-3/2015-49
Datum: 13. 5. 2015
Generalmajor
Dr. Andrej OSTERMAN
NAČELNIK GENERALŠTABA SV
Sebastjan ŠIKOVEC, 1979
Milan TOPLER, 1987
Luka ZORENČ, 1989
Jana ŽERDONER, 1988
X. bronasto priznanje za delo na športnem področju
prejme:
Franc VIDMAR, 1960
vaseh, ki sem jih obiskala s skupinami LMT, je kljub velikemu pomanjkanju mogoče opaziti upanje, da se
bodo nekoč stvari le uredile. Življenje ljudi
v teh vaseh se nam, navajenih na to, da ob
pritisku gumba gori luč, da pridemo v topel
dom, da je hladilnik kolikor toliko poln in
še vedno hodimo z dobrimi čevlji, nepredstavljivo. Ob pogledu na otroke, ki se znajo
igrati s počeno žogo, ki so veseli zvezka in
barvic, ki jih dobijo v dar od majhnih slovenskih prijateljev, se razveseliš. Otroci, za katere bi mnogi rekli, da živijo v pomanjkanju,
so precej bolj sproščeni kot slovenski otroci,
ki so vključeni v šolo in veliko dejavnosti po
pouku. Ko smo se vozili skozi vas pri samostanu Budisavci, me je stotnik Peter Jazbinšek pocukal za rokav: »Nataša, poglej, to je
njihova osnovna šola.« »Pri nas bi jo takoj zaprli, saj bi jo imeli za nevaren objekt,« rečem.
Nasmehne se in tiho odpeljemo naprej. Ljudje kljub pomanjkanju gledajo na življenje optimistično in vedo, da je vsak začetek
težek. Tu naj teče zgodba o petih skupinah za
povezavo in nadzor, ki so pustile neizbrisen
pečat v ljudeh.
V
Bistvo je, da nas
ljudje začutijo
Med slovenskimi vojaki na Kosovu
Ko je leta 2004 izbruhnilo nasilje v tako imenovanem marčevskem pomoru,
je kljub navzočnosti Natovih sil na Kosovu v dveh dneh prišlo do etničnega čiščenja Kosova. Srbi, ki so bili do takrat na Kosovu, so zbežali, zelo veliko vasi
je bilo uničeno, hiš pa požgano. Ob tem dogodku je Kfor spoznal, da mora, če
hoče zagotoviti varnost za prebivalce na Kosovu, vzpostaviti sredstvo, ki mu
bo omogočilo vpogled v to, kako ljudje živijo in razmišljajo. Tako je ustanovil skupine za povezavo in nadzor (Liaison Monitoring Teams – LMT). Slovenska vojska v okviru slovenskega kontingenta prispeva pet skupin, ki opravljajo svoje delo v občinah Klina in Iztok na zahodu ter Srbica oziroma Skenderaj,
Vučitrn in Kosovska Mitrovica na severu Kosova.
Besedilo in fotografije: Nataša Oblak
Če se ne bodo prilagodili, jim
bo težko
Ob prihodu na Kosovo sta me prvi dan prevzeli skupini LMT Vučitrn in Kosovska Mitrovica. Zelo počasi so opazni premiki v miselnosti ljudi, saj je bila največja težava v tem,
da ko je Kosovo doseglo neodvisnost in postalo država, niso vedeli, kaj bi z njo. Kar nekaj
časa je trajalo, da so se vzpostavile ustanove
in da delujejo kolikor toliko dobro. Ko smo se
vozili iz baze v Novem Selu proti mestu Vučitrn, ki se ga lahko spomnimo tudi iz kvizov pred leti ob vprašanju, kje leži mesto, ki
ima most, toda nobene reke, sem opazila kar
nekaj sprememb. »Vučitrn je mesto s približno 70.000 prebivalci in lahko rečem, da se
je začel spreminjati. Želijo si približati evropskemu mestu in začeli so s čiščenjem smeti,«
potrdi moja opažanja višji vodnik Sandi Erjavec. Kot je dejal, so spremembe tudi v sodstvu, saj je vodenje sodišča prevzela ženska,
ki je zelo zavzeta za upoštevanje človekovih
pravic vseh prebivalcev. »Ob družinskem nasilju nič ne razmišlja, temveč takoj zapre moškega, da prepreči nasilje, in to od tri do šest
mesecev. Tudi v šolstvu prihaja do pozitivnih
sprememb, kajti veliko učiteljev se je šolalo v
tujini in ve, kako mora potekati izobraževanje,« pove.
Pogovor je nanesel tudi na srbski enklavi, ki
sta v občini, in sicer Gojgolja, kjer živi približno 200 albanskih Srbov, ter Prilože s približno 2000 albanskimi Srbi. »Zelo zanimivo je poslušati njihove zgodbe. Velikokrat
se starejši pogovarjajo o služenju vojaškega
roka v Sloveniji. Drži tudi, da so se tu živeči
Srbi počasi začeli zavedati, da brez znanja albanskega jezika ne bodo mogli preživeti. Za
njih ne bo služb in težko se bodo vključili v
okolje,« pove. Pokazal mi je policijsko akademijo, ki je edina na Kosovu in ki jo mora
skladno z dogovorom obiskovati trideset odstotkov žensk, od tega jih je pol Srbkinj, obiskuje pa jo tudi deset odstotkov Srbov, zato
imajo zaposlenega prevajalca. Po sprehodu
skozi mesto me je prevzela druga skupina, s
katero sem odšla na sever proti Liposaviću.
SV
29
kakovost pouka otrokom, pa lahko nekaj naredimo. Naloga skupine LMT je tudi, da skrbi
za to, da pouk v manjših šolah poteka čim bolj
kakovostno,« poudari Šorn. Kot je povedal,
sta se zbiranju potrebščin za likovni pouk pridružila tudi vrtec in osnovna šola Ribno pri
Bledu. »Ko sem šel domov, sem prek logistike 132. GORP posredoval zbrane stvari na
Kosovo, zdaj pa počasi delimo stvari v šolah,
ki to potrebujejo. Otroci so resnično zadovoljni,« pove. Vozimo se v tišini, ko spregovori: »Veš, ko sem prišel sem, ko sem videl te
otroke v majhnih šolah, ki bi jih pri nas že zaprli zaradi dotrajanosti, so se mi otroci smilili. Zdaj, po toliko časa, preživetega tu, med
njimi, vidim stvari drugače. Počasi so se mi
začeli smiliti slovenski otroci, ki ne znajo uživati v majhnih stvareh. Tako smo jih zasičili z
urnikom v šolah, potem pa še s popoldanskimi dejavnostmi in športom, da pridejo domov
utrujeni. Ko se tu pouk konča, so otroci prosti, gredo ven in se igrajo, znajo izražati svoja
čustva, ki so danes pri veliko otrocih omejena na smeškote na facebooku. Ti otroci imajo
otroštvo, kot smo ga imeli mi. Ne potrebujejo
nove žoge in posebnih superg ter majic.« Kar
malo sem se zamislila ob njegovih besedah, ko
smo se pripeljali do občine Liposavić. »Bistvo
je, da smo med ljudmi, da nas začutijo. Ne zbiramo informacij, temveč bolj ali manj poslušamo, kakšno je njihovo razpoloženje in kako
se vedejo med seboj. V našem rajonu so tri albanske vasi z albansko osnovno šolo, imajo
zdravstveno in policijsko postajo ter spadajo pod albansko upravo, drugo pa je velika in
mala Srbija v enem,« še pove. Sredi ceste stoji
križ, ko pa se vozimo po cesti, opazim povsem
nove zastave na drogovih uličnih svetilk. »Poglej, no, tega pa včeraj ni bilo tu, očitno so vedeli, da prihajaš,« se nasmejijo fantje in počasi se približujemo bazi Nothing Hill, od koder
sem naslednji dan odšla na zahod in se pridružila skupinam LMT Klina in Istok.
Ohranjanje miru ni služba za
vojaka, toda le on jo lahko
opravlja
Če sta volja in želja, je vse mogoče
»Prva stvar, s katero sem se srečal ob prihodu na to območje, je bila njegova velikost.
Na našem območju je štirinajst šol, od tega
tri večje, na primer v Liposaviću, Sočanici in
30
SV
Lešaku, enajst pa je podružničnih, ki so po
hribih, obiskujejo pa jih otroci od 1. do 4. razreda,« pove štabni vodnik Boštjan Šorn, član
skupine LMT Liposavić. V vaseh, ki jih pokriva skupina, je velika revščina, zato so šole
skromno opremljene, šolskih pripomočkov
pa primanjkuje. »Zamisel, da bi povezal tukajšnje manjše šole z našimi podružničnimi
šolami, se mi je pojavila ob enem izmed obiskov v šoli, ko je učiteljica omenila, da otroci sicer imajo osnovne stvari za šolo, kot so
oblačila, zvezki in torbe, vendar pa si jih ne
upa prositi, da bi otrokom kupili šolski material za likovni pouk, torej risalni blok in vodene barvice, kar je pri nas običajno, da to naši
otroci imajo,« pove Šorn in nadaljuje: »Prihajam z Bohinjske Bele in tudi pri nas sta manjša
osnovna šola ter vrtec, zato sem navezal stike z
učiteljicami in vzgojiteljicami, če lahko pomagajo. Da ne bo pomote. Mi nismo tu zato, da
bi bili humanitarni ali Rdeči križ, če pa otrokom lahko pomagamo glede šolskih potrebščin, kar bo učiteljici olajšalo delo in izboljšalo
Občina Klina je zanimiva in posebna zaradi
verske razdelitve, saj je v njej največji delež katolikov, ki jih je več kot 30 odstotkov, zato so
tudi odnosi med ljudmi drugačni. Ko je leta
2004 prišlo do konflikta med Albanci in Srbi,
v tej občini ni bil porušen niti en nagrobnik,
tudi hiš niso požigali. »Eden drugega so ščitili,
saj tako pravoslavci kot kristjani pripadajo katoliški veri. Čeprav je bila vojna, lahko rečem,
da so se tu dogajale tudi lepe zgodbe,« pove stotnik Peter Jazbinšek, ko se peljeva do samostana Budisavci. Samostan ima posebno mesto v
zgodovini in strukturi samostanov srbske pravoslavne cerkve, saj je bil nekoč poletna rezidenca srbskega patriarha. Na Kosovu ima še
en objekt poseben pomen, in sicer patriarhija v
Peći, kjer se ustoliči patriarh srbske pravoslavne cerkve, objekta pa sta neposredno podrejena Beogradu. Zaradi pomanjkanja moških so
samostan prevzele ženske, bogoslužje pa vodi
vladika, ki je nastanjen v Prizrenu. Kmalu smo
se pripeljali do samostana malo zunaj vasi in
se začeli pogovarjati z lokalnimi prebivalci. Po
prihodu vladike in bogoslužju so me povabili na pogovor, ki se ga sicer udeležijo le moški,
ženske pa so v ločenem prostoru. Ob ponujeni kavi in rakiji se je razvil pogovor o življenju
v tem okraju in tudi o težavah, s katerimi se
soočajo. Peter, ki je poslušal, jim je pomagal
z nasveti, kako naj se lotijo postopka za začetek gradnje nove ceste, saj je poslanstvo skupin LMT tudi usmerjanje ljudi ter lokalnih
skupnosti na občinske in vladne organizacije,
ki morajo zagotavljati ustrezno infrastrukturo. »Kfor je zelo zmanjšal projekte za CIMIC,
saj vse mednarodne organizacije, ki delujejo v
tej državi, želijo prepustiti državi, da začne delovati in vzpostavi vse ustanove, ki bodo pomagale narodu, da zaživi,« poudari po odhodu
iz samostana. »Smo v fazi, ko bi vse že moralo delovati, toda ljudje še vedno niso navajeni.
Zakaj? Ker je bilo skoraj dvajset let tako, da so
mednarodne organizacije skrbele za to. Morajo se naučiti, kako se pravilno dela.«
Ko ga vprašam o varnostnih razmerah, pove,
da je sicer v vseh predelih srbska skupnost,
vendar tako majhna, da se ne more zgoditi nič
hujšega, razen da včasih nagajajo Srbom in
jim zažgejo kakšno hišo ali kaj ukradejo, vendar do tega, kar je bilo pred več kot desetimi
leti, ne more več priti. »V Sloveniji pogosto ne
vedo, kaj mi delamo tu. Po vsaki vojni, torej ko
se konča oboroženi spopad, se pojavi potreba
po vzdrževanju miru. Določene stvari žal ne
moreš reševati kot civilist, saj veliko laže usposobljenega vojaka naučiš mirovniške operacije
kot civilista biti vojak.«
Pred občinsko hišo v Klini se ustavimo in že
me pobere skupina, ki pokriva Istok. »Obiskali bomo zaselek Zač in vodjo vasi Nebojšo,« mi
povedo, ko prisedem v avto. »Naša občina je
glede narodnosti zelo mešana, saj sta dve vasi
popolnoma srbski, nato so vasi, kjer je prebivalstvo mešano. Tu so še Bošnjaki, ki živijo v
Dobruši, in Raji, nekaj jih je v vaseh, največ
pa v Srbobranu. Pogosto pride do požigov hiš
Srbov, ki pa ne živijo tu. Kaj več kot usmeriti
ljudi na ustanove in spremljati, ali policija zadevo razišče in da prijavo naprej, ne moremo,«
pove stotnik Igor Slonkar.
Ko smo se ustavili pri Nebojši, nas je pričakal
pred hišo, v njej pa se je slišal otroški smeh.
Povabil nas je noter, kjer smo spili kavo, zapomnila pa si bom nasmeh njegovega očeta, ko
je z vnukom hodil po hiši in se zabaval, kot se
znajo le dedje. »Vsi se zavedamo, da je stanje
na Kosovu katastrofalno. Ljudje nimajo služb,
v občini ni industrije, bolj ali manj se ukvarjajo le s poljedelstvom. Obstaja veliko majhnih
podjetij, ki so večino časa zaprta, ker ni dela.
Vlada stiska, ponekod se prebivalci še vedno
bojijo, kar opazimo pri ljudeh, ko nam povedo, da je dobro, da se vozimo okoli in kažemo
svojo navzočnost.« Po obisku smo se zapeljali
nazaj proti centru in že me je prevzela skupina, ki pokriva Srbico.
»Naš rajon je najbolj oddaljen od nastanitvenih zmogljivosti, tako da vsak dan prevozimo približno 200 kilometrov,« pove višji praporščak Robert Rotar. »Naša naloga je enaka
kot od drugih, torej zagotavljanje svobode gibanja in varnega okolja, hkrati pa dobimo
tudi posebne naloge, ki nam jih da poveljstvo
LMT. Kfor se počasi umika iz delovanja države, saj si želi, da bi prebivalci zaživeli sami
kot samostojno Kosovo, še vedno pa namenja velik poudarek razmeram za bivanje in
varno okolje.« Kmalu smo prišli v občino Srbica, kjer je največ albanskega ekstremizma,
v njeni vasi Drenica pa se je rodil tudi voditelj
osvobodilne vojske Kosova Adem Ješari. Po
njegovi smrti leta 1998 so v Srbici leto pozneje potekali najhujši spopadi med Srbi in Albanci, istega leta pa so tudi napadli samostan
in ga oropali. Samostan, ki ga vodi mama
Anastazija, je množica ljudi požgala, glavna
nuna pa še danes krivi za dogodke župana
občine Srbica, saj pravi, da so ga priče videle,
ko so požigali samostan. »Še vedno težko navežeš stik z njo,« pove Rotar. »Poteka zelo zadržana, omejena komunikacija. V prvih treh
mesecih delovanja na tem območju smo bili
vsak dan tukaj, saj smo preverjali delo policistov, ki stražijo samostan, vendar pa smo
se kljub vsakodnevnemu obisku redko pogovarjali z mamo Anastazijo.« Pogovor nanese tudi na sestavo prebivalstva in pove mi, da
je približno 200 predstavnikov Srbov v dveh
vaseh in monastirju Dević in se ne počutijo
varne. »Kar je nekako logično, saj je albanskih prebivalcev 52.000.«
Kot pravi, je pomembno, da ko odhajaš na misijo in predvsem v skupino LMT, da poznaš
zgodovino Kosova, saj pogovori pogosto nanesejo na dogodke iz pretekle in polpretekle zgodovine. »Pri pripravah sem pogrešal osnove
albanskega jezika, saj z njimi lahko hitreje navežeš stik in ljudje se veliko bolj sproščeno pogovarjajo s teboj. Pomembno je tudi, da so vojaki, ki delujejo v LMT, ljudje, ki imajo veliko
življenjskih izkušenj, poznajo njihovo kulturo
in jo hkrati spoštujejo. V avtomobilu mora biti
voznik, ki je že bil na Kosovu in pozna rajon,
po katerem vozimo. Treba se je zavedati, da na
dan preživimo od deset do 18 ur v avtomobilu
in s takim voznikom je veliko bolj varno.« Preden se poslovimo, mi pove, da nadaljujejo projekt, ki ga je začela že prejšnja skupina, in sicer
gradnjo mostu v vasi Dušilje, kjer otroci vsak
dan hodijo v šoli čez brv, saj je ograja mostu
polomljena. »Ne jemljemo si vseh zaslug, malo
pa, tako da smo ponosni tudi na to,« se zasmeji Rotar, ko avtomobil odpelje, jaz pa prisedem
še k fantom, ki pokrivajo vasi Suvo Grlo in
Banje. Peljemo se skozi mesto in kmalu pridemo na cesto, ki jo težko tako imenuješ. Luknja
pri luknji skozi vso vas. Tam se srečamo s predstavnikom vasi, ki ga vprašam, saj mi radovednost ni dala miru, zakaj ne uredijo tega. »Nataša, ničkolikokrat smo oddali vse dokumente,
vendar se založijo. Enkrat ni denarja, drugič
manjka kakšen dokument, čas pa mineva,«
pove. Težko je biti nevtralen ob vseh zgodbah,
ki sem jih slišala tako z ene kot druge strani,
zato se še kako strinjam z vsemi člani skupin
LMT, da teh nalog ne more opravljati vsak.
Kosovo počasi gradi državo in starši se zavedajo, da so prihodnost otroci. Tudi s pomočjo
slovenskih vojakov se počasi vzpostavlja vladni in lokalni sistem, toda pot je še dolga. Vsak
korak šteje in kot pravijo, če si želiš napredka,
ne stoj na mestu, saj nisi drevo.
SV
31
VIDELI SMO
Prometna nesreča
v predoru Markovec
V soboto, 30. maja, le slab teden pred uradnim odprtjem predora Markovec,
so pripadniki sil za zaščito, reševanje in pomoč izvedli praktično regijsko vajo Predor Markovec 2015, s katero so preverili vodenje, operativno delovanje
in sodelovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč pri reševanju ob večji prometni nesreči v tem predoru. Na vaji, katere organizatorji so bili DARS, izpostava
URSZR Koper, javne reševalne službe za zaščito, reševanje in pomoč ter občina Koper, je v vlogi vadbencev sodelovalo več kot 100 udeležencev, največ gasilcev, medicinskega osebja, policistov in drugih pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč iz občin Koper ter Izola.
Besedilo in fotografije: Marko Pišlar
Udeleženci niso poznali natančnega scenarija vaje
Vaja Predor Markovec 2015 je potekala na
podlagi domneve, da je v predoru Markovec na odseku hitre ceste H6 od Kopra
proti Izoli približno 700 metrov od vhoda
v desni cevi predora iz smeri Kopra zaradi nasproti vozečega vozila prišlo do prometne nesreče dveh osebnih avtomobilov
in posledično nekaj minut pozneje tudi do
požara. Avtobus, ki se je želel izogniti nesreči, je zavil desno in trčil v odstavno nišo.
Po prvih podatkih je bilo v nesreči več poškodovanih, niso pa bile izključene smrtne
žrtve. Vodja vaje Predor Markovec 2015 in
poveljnik CZ za obalno regijo mag. Zvezdan Božič je poudaril, da udeleženci niso
poznali natančnega scenarija vaje, saj naj bi
bili na predlog reševalnih služb podatki o
številu udeležencev nesreče, številu poškodovanih in vrstah njihovih poškodb znani
le vodstvu vaje ter skupini za pripravo vaje.
Vaja je potekala ob domnevi, da se je nesreča zgodila sredi običajnega delovnega dne
v lepem vremenu, zato v prometu ni bilo
posebnosti.
V nesreči v predoru 28 laže in
huje poškodovanih
Scenarij vaje Predor Markovec 2015 je predvidel, da so kamere v predoru zaznale osebni
avtomobil, ki je vozil v nasprotni smeri in silovito trčil v avtomobil, ki je vozil v pravi smeri
po voznem pasu. Eno izmed vozil je zaradi
trka zagorelo, oba avtomobila sta bila močno
poškodovana, potniki pa so bili laže ali teže
poškodovani in ukleščeni v razbitinah. V
nesreči je bilo 28 ljudi laže in huje poškodovanih. Regijski nadzorni center DARS-a
je o dogodku takoj obvestil regijski center za
obveščanje Koper na telefonsko številko za
klic v sili 112. Po prejemu obvestila je center
skladno z načrtom ukrepanja obvestilo posredoval gasilski brigadi Koper. Na kraj nesreče je v nekaj minutah prišel vodja izmene gasilske brigade Koper in ocenil razmere.
Na podlagi ocene je pristojne seznanil, da je
bilo v nesreči več laže in huje poškodovanih.
Koprski poklicni gasilci so ob zvokih sirene
takoj prihiteli na kraj dogodka in začeli gasiti
goreče vozilo. Ko je bil požar pogašen, je del
gasilske ekipe začel tehnično reševanje ponesrečenih, ki so bili ukleščeni v razbitinah
Trčenje dveh osebnih vozil 700 metrov od vhoda v predor Markovec
32
SV
Gašenje požara na vozilu, ki je ob nesreči zagorelo
Na kraj nesreče so najprej prihiteli gasilci.
Tehnično reševanje potnikov, ki so ostali ukleščeni v razbitinah avtomobilov
SV
33
vozila. Portalni gasilci so nato začeli reševati ponesrečence. Sledili so triaža poškodovanih in nujna medicinska pomoč na kraju nesreče ter njihov prevoz na zbirno mesto. V
ukrepanje so bili vključeni tudi policisti, ki
so zavarovali kraj nesreče. Zaradi obsežnosti in zahtevnosti intervencije so pred portalom postavili operativni štab, ki je usklajeval
delo gasilcev z drugimi reševalnimi službami in o poteku redno obveščal regijski center za obveščanje.
Nekatere vadbene aktivnosti
potekale le navidezno
Na vaji so poleg izvedenih aktivnosti nekatere
potekale le navidezno. Regijski center Koper
ni aktiviral po regijskem načrtu ob nesrečah v
predorih vseh, ki na vaji niso sodelovali. Prav
tako OKC PU Koper ni ugotavljal vzrokov nesreče in obveščal svojcev. DARS ni postavil fizičnih zapor ceste, v sodelovanju s policijo ni
preusmerjal prometa in obveščal javnosti o
stanju v prometu ter ni sprejemal nepoškodovanih v avtocestni bazi Kozina. DARS tudi ni
poskrbel za odvoz poškodovanih vozil z vlečno službo, za čiščenje kraja izrednega dogodka
in komisijski pregled predora z odpravo težav
pred sprostitvijo prometa. Prav tako enote
nujne medicinske pomoči niso vozile poškodovanih v bolnišnico.
Ob množičnih nesrečah bistveno dobro sodelovanje
med reševalnimi službami in
ustanovami
Namen vaje Predor Markovec 2015 je bil preveriti vodenje, operativno delovanje, pripravljenost in ustreznost koncepta zaščite in
reševanja ob večji prometni nesreči v predoru Markovec. Mag. Božič je poudaril, da so
na vaji preizkusili zamisel zaščite in reševanja glede na DARS-ov obratni načrt zaščite
in reševanja za predor Markovec ter regijski
načrt zaščite in reševanja v množični nesreči na avtocesti, pripravila pa ga je izpostava
URSZR Koper. Ob tem je Božič še dodal, da
so reševalci nujne medicinske pomoči lahko
delno preizkusili delovanje po novih smernicah Ministrstva za zdravje za ukrepanje
v množičnih nesrečah. Prav tako so preverili ustreznost sistema vodenja intervencije
na vseh ravneh in usklajevanje dela vseh reševalnih služb ob taki nesreči, način sodelovanja upravljavca hitre ceste, nujne medicinske pomoči, policije, javnih služb za zaščito
in reševanje ter enot CZ. Z vajo so preizkusili še delovanje zvez, komuniciranje med enotami in službami ter delovanje varnostnih in
drugih sistemov ob nesreči v predoru. Poveljnik CZ za obalno regijo je povedal, da je bila
vaja dobra priložnost za preverjanje delovanja sistema za zaščito in reševanje ter da je
ob takih množičnih nesrečah bistveno dobro
sodelovanje med reševalnimi službami in
ustanovami. Po njegovih ocenah je bila vaja
uspešna, kaj je bilo na njej dobro in kaj bi bilo
treba izboljšati, pa bo pokazala analiza vseh
služb ter ustanov, ki so na njej sodelovale.
Na vaji 107 udeležencev
Vajo Predor Markovec 2015 so organizirali
DARS, izpostava URSZR Koper, javne reševalne službe za zaščito, reševanje in pomoč
ter občina Koper. V vadbene aktivnosti so
bili vključeni poveljnik CZ za obalno regijo
in štab v operativni sestavi, izpostava URSZR
Koper, Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, DARS, regijski
center za obveščanje Koper, obalna gasilska
zveza Koper, zdravstveni dom Koper, zdravstveni dom Izola, policijska uprava Koper,
mestna občina Koper in območno združenje
Rdečega križa Koper. V vadbene aktivnosti
je bilo skupno vključenih 107 udeležencev.
Reševalci so s pomočjo nosil iz razbitega vozila rešili teže poškodovanega potnika.
Prenos poškodovanih s kraja nesreče na mesto zdravstvene oskrbe
Ekipe nujne medicinske pomoči so poškodovanim zagotovile prvo pomoč.
34
SV
Kraj nesreče so si ogledali tudi policisti.
SV
35
OBRAZI
Bitka je izgubljena, vojna pa ne
Vsako jutro ob prihodu v službo sva se vljudno pozdravila,
mogoče kdaj izmenjala nekaj stavkov o vremenu in odšla
vsak na svoj konec. Kmalu sem odkrila, da fant ne opravlja le dela vojaka, temveč živi tudi življenje, ki je večini tuje oziroma ga spremlja v medijih. Pogovor je nekega
dne nanesel na njegovo drugo ljubezen in danes ga predstavljam v naši reviji. Marko Muratović - Maki.
Besedilo: Nataša Oblak
Fotografije: osebni arhiv
Pred dobrimi 27 leti se je rodil v Mariboru, kjer je po končani osnovni šoli začel obiskovati srednjo trgovsko šolo. »Nisem se rad učil,
priznam,« se zasmeji. Kot pravi, so njegovo otroštvo zaznamovale tako pozitivne kot negativne izkušnje, najteže pa je bilo, ko mu je
aprila 2004 umrla mama. »Moram povedati, da jo še danes, po 11
letih, zelo pogrešam. Veš, misel, da je mama ena sama, še kako velja. Imam brata, na katerega se vedno lahko zanesem, in odličnega
očeta, skupaj pa smo zmogli skozi to težko preizkušnjo.«
Po končani srednji šoli je nekaj časa opravljal delo prek študentskega servisa, nato pa januarja 2011 stopil v Slovensko vojsko.
36
SV
»To je moja prva zaposlitev in lahko rečem, da mi je ponudila čisto nov svet, svet, poln izzivov, poleg tega pa mi je omogočila
ukvarjanje s športom. Prednost zaposlitve v Slovenski vojski je
delo v skupini, kajti biti obkrožen s pozitivnimi ljudmi, opravljati delo, ki se ga veseliš, in hkrati biti v službi domovine mi res pomeni veliko.« Ko ga malo postrani pogledam, se zasmeji in doda:
»No, ja, seveda tudi zaradi streljanja s puško. Kateri moški tega
nima rad?«
Njegova pot v Slovenski vojski se je začela v Vipavi, kjer je naprej opravil temeljno vojaškostrokovno usposabljanje, in kot pravi, je bil kar velik izziv. »Nova služba, novi obrazi, vse novo. Začetek je bil precej naporen, vendar sem se kmalu navadil na
zgodnje vstajanje in hiter ritem. Vedel sem, da sem v dobri fizični kondiciji, tako da sem lahko pomagal tudi drugim, ki niso mogli narediti vsega. Imeli smo zelo dobre poveljujoče in tako smo z
veliko dobre volje naredili vse, kar so zahtevali od nas.« Po končanem usposabljanju je bil napoten v vojašnico v Celju, kjer si je
postavil cilj iti na misijo in priti v športno enoto.
»Veliko sovojakov iz Vipave je bilo napoteno v celjsko vojašnico
in bil sem vesel, da bomo skupaj, saj smo že tam postali prava
ekipa. Po dobrih dveh mesecih sem bil napoten na usposabljanje
v nemški Hohenfels za SVNKON Kfor 28.« Takrat je bil samski in
ni mu bilo težko zapustiti domačega kraja. »Nekaj ni bilo v redu
in sem izpadel, tako da se nisem udeležil misije. Je že moralo biti
tako,« se nasmehne.
Leta 2012 je bil vpoklican v vojaško reprezentanco za boks, ki ga
je takrat vodil Rudolf Pavlin. »Po taki izkušnji sem dobil še večji zagon pri športu in treningu. Istega leta sem se odločil, da nastopim
na državnem prvenstvu v boksu. Zmagal sem v četrtfinalu, v finalu pa sem na žalost izgubil in postal viceprvak.«
Po ogledu tekme na medmrežju odločitev za
borilni šport
»Ko sem se odločal za trening borilne veščine, nisem točno vedel,
kaj bi rad. Lahko rečem, da sem začel trenirati kickbox bolj iz radovednosti, še pred tem pa sem v osnovni šoli treniral gimnastiko,
ki pa mi ni bila izziv. Tako sem nekega večera brskal po spletu in
zagledal posnetek borbe Dejana Zavca. To je bilo leta 2004.«
Kot pravi, ga je to spodbudilo, da je začel iskati klub, v katerem
bi lahko začel trenirati, in ko je našel ŽŠD Kickboxing klub v Mariboru, je opravil prvi trening. »Rekel sem si, da je to zame, in začel trenirati, vendar le rekreativno.«
Dobra tri leta pozneje se je odločil za tekmovanja in odločitev je
bila prava. Kot vsak šport tudi tega spremljajo vzponi in padci,
ki se odločijo v nekaj minutah. »Ko sem doživel prvi neuspeh, je
bilo kar težko. Treniraš deset let, potem pa en slab dan, nisi dovolj zbran ali motiviran in vse se poruši. Treba je vedeti, da je v
tem športu najtežja psihična priprava na nasprotnika, torej kako
delovati v ringu, v katerem si trikrat po dve minuti. Biti moraš povsem pripravljen, imeti dobro borbo in pustiti srce v ringu, če uporabim izraze iz nogometa,« pove. Neuspehi ga niso ustavili, prav
nasprotno. Še bolj se je poglobil v šport in tehniko ter spremljal
dvoboje Dejana Zavca, Tomaža Barade in drugih slovenskih ter
tujih boksarjev. Kot pravi, ti že posnetki, če le znaš pravilno gledati, precej povedo o tehniki in majhnih trikih velikih boksarjev.
»Pomemben je tudi pogovor s trenerjem, ki ti razloži, kje si naredil napako, kaj je bilo dobro in kaj bo treba popraviti na treningu.
Po vsakem dvoboju dvigneš glavo in greš naprej. Kot rečemo v
našem športu, bitka je mogoče izgubljena, vojna pa ne.« Del priprav obsega tudi zmanjševanje teže, saj mora za nastop v svoji
kategoriji tehtati do 63,5 kilograma. »Zame, ki sem velik gurman
in res rad ter veliko jem, je to kar izziv, saj moram pred vsako tekmo izgubiti od tri do štiri kilograme.« Ko hudomušno namignem,
da za vsakim uspešnim moškim stoji ženska, se nasmeji in pokima. »Brez podpore punce v dobrem in slabem, od bojev s kilogrami do treningov, ko mi ne gre, bi bilo težko. Vsaka topla beseda še kako pomaga, da spet dobim moč. Naj omenim tudi očeta,
ki je moj glavni navijač.«
Ko ga vprašam, zakaj naj se mladi odločijo za ta šport, takoj
odgovori: »Pri tem športu dela vse telo. Izboljšaš samozavest ter
fizično in psihično moč. Najlepše je, ko si v ringu sam, ko veš,
da te spremljajo tako domači kot prijatelji in da se boriš tudi za
svojo domovino. Športniki namreč nesemo v svet ime Slovenije.«
SV
37
zaščita in reševanje
Vaja Mura 2015
18. in 19. maja je na širšem območju medžimurske ter deloma varaždinske županije na Hrvaškem potekala mednarodna regionalna praktična vaja Mura
2015. Glavni organizator vaje je bila Državna uprava za zaščito in reševanje
Hrvaške (DUZS) v sodelovanju s partnerji, in sicer so bili to Ministrstvo RS za
obrambo – Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Ministrstvo za
notranje zadeve – Nacionalni generalni direktorat za upravljanje z nesrečami
(MoI – NDGDM) ter MBI – oddelek II/13 operativa, koordinacija ob nesrečah in
kriznih razmerah Avstrije. Ob vaji je v Svetem Martinu na Muri potekala mednarodna konferenca o upravljanju voda, na njej pa so se pogovarjali o učinkovitem upravljanju voda vzdolž celotnega toka reke Mure in o zmanjšanju tveganja poplav v njenem spodnjem toku.
Besedilo: Jernej Hudohmet, URSZR
Fotografije: Robert Anžič
S
cenarij vaje je temeljil na predpostavki
dolgotrajnega desetdnevnega deževja v
severovzhodnem delu Evrope, zaradi
česar so se močno povišali vodostaji rek Mure,
Save in Drave ter njihovih pritokov. Hrvaška je
razglasila izredne razmere vzdolž reke Mure
in Drave. Najbolj kritično je bilo v Medžimurju, najbolj ogroženo mesto pa Varaždin. Vlada
Republike Hrvaške je v ponedeljek, 18. maja,
prek mehanizma civilne zaščite EU – Centra
EU za koordinacijo odziva na nesreče v Bruslju
(Emergency Response and Coordination Centre – ERCC) zaprosila za mednarodno pomoč
pri izvajanju nujnih ukrepov zaščite in reševanja ob poplavah. Pomoč so ponudile sosednje
države Avstrija, Madžarska in Slovenija. Naša
država je na vaji preizkusila organiziranost in
operativno pripravljenost svojih sil in načrtovane postopke reševanja ob poplavah, sicer pa
je bil skupni cilj vaje predvsem preizkus skupnega delovanja reševalnih modulov različnih
držav, ki na zaprosilo prizadete države napotijo svoje reševalne enote na pomoč.
Prvi dan vaje je torej potekala štabna vaja, na
kateri so kontaktne točke vseh sodelujočih
držav in ERCC preverjale postopke zaprošanja
38
SV
ter dajanja pomoči prek mehanizma civilne zaščite EU. V Sloveniji je kontaktna točka za mehanizem civilne zaščite EU Center za obveščanje Republike Slovenije. Eden izmed pogojev
hrvaških oblasti je bil, da morajo vse enote, ki
so ponudile pomoč, v celoti zagotavljati samozadostnost z vidika nastanitve, prehrane in goriva, da ne bi prizadeti državi v najtežjih trenutkih namesto dajanja pomoči predstavljale
dodatnega bremena. V tem delu vaje je Slovenija Hrvaški ponudila pomoč v obliki začasne
operativne sestave Civilne zaščite za posredovanje ob poplavah, sestavljene iz treh modulov:
• reševanje na vodi in iz nje, ki ga je zagotovila ekipa CZ za reševanje na vodi in iz
nje iz gorenjske regije s čolnoma in šestimi pripadniki,
• muljni črpalki visoke zmogljivosti (2 x
15.000 l/min), ki sta ju zagotovili ptujska
in pomurska regija, skupaj z devetimi pripadniki, sicer člani operativnih gasilskih
enot,
• ekipa za postavljanje vodnih lovilnih pregrad za lovljenje oljnih madežev in drugih
nevarnih snovi, sestavljena iz skupno 12
pripadnikov iz Gornje Radgone, Murske
Sobote in Ljutomera, sicer članov operativnih gasilskih enot ter podvodne reševalne službe.
Skupaj z vodstvom (2), uradnikom za zvezo
(1), ekipo za informacijsko in komunikacijsko podporo (4), logistiko (3) ter zdravstveno
ekipo (2) je bilo v slovenskem kontingentu 39
pripadnikov.
Po odobritvi ponujene pomoči hrvaških oblasti so popoldne in zvečer sledili urejanje postopkov glede potrjevanja začasne operativne kadrovske in materialne formacije enote
CZ, priprava operativnega načrta za delovanje enote ter varnostnega načrta, usklajevanje
uradnih procedur in dokumentov za prečkanje slovensko-hrvaške meje, čezmejno urejanje
postopkov za uporabo slovenskih radijskih frekvenc na območju vaje ter priprava in pakiranje opreme na sedežih posameznih enot. Priprave so bile končane ob 22.30. Dogovorili smo
se, da gorenjski konvoj odpelje na pot iz Kranja v torek, 19. maja, ob 7. uri in se približno
ob 12. uri združi z drugima moduloma v Murski Soboti. Po združitvi vseh treh modulov,
pri čemer so med drugim potekali spoznavanje pripadnikov, oblikovanje konvoja, določitev delovnih radijskih kanalov ZARE, seznanitev z varnostnimi opozorili in linijo vodenja,
je konvoj na mejnem prehodu Mursko Središće
vstopil na Hrvaško. Prva lokacija oziroma cilj
je bil Center za podporo ob sprejemu oziroma
odhodu enot (Reception and Departure Center – RDC), ki so ga predstavniki HNS celice
Hrvaške oziroma celice za zagotavljanje podpore države prejemnice pomoči (Host Nation
Support Cell) postavili nasproti bencinske črpalke v Murskem Središću. Tam smo si izmenjali aktualne informacije, se dodatno opremili
z zemljevidi prizadetega območja in v pogajanjih z domačimi predstavniki razdelili enoto.
Tako so se vodja in predstavniki modulov odpravili na izvidovanje prizadetega območja, da
so določili prioritete in razdelili sektorje ter
naloge za enote iz posameznih držav, glavnina enote pa se je premaknila na lokacijo v bližini Svetega Martina na Muri in v sodelovanju
z domačini ter enotami iz Avstrije in Madžarske začela postavljati tabor. Medtem so v tabor
prav tako na podlagi zaprosila hrvaške vlade že
prišli predstavniki skupine EU za civilno zaščito (EU Civil Protection Team – EUCPT) z
nalogo podpore pri oceni stanja, ugotavljanja
najnujnejših potreb in podpore pri usklajevanju mednarodnih enot, ki so prišle na pomoč
prizadeti državi. Med izvidovanjem in na kratkem sestanku z EUCPT ter predstavniki hrvaške državne in medžimurske civilne zaščite
smo se uskladili v operativnih postopkih in še
isti dan začeli:
• reševanje na odseku reke Mure v Murskem Središću, kamor smo napotili modul
za reševanje na vodi in iz nje, ki je deloval
skupaj s kolegi iz Avstrije pri reševanju na
vodi in iz nje ter pri prvi pomoči in iz Madžarske pri reševanju na vodi in iz nje ter
pri psihosocialni pomoči. Med plovbo po
kalni reki Muri in med reševanjem ljudi
so se na skoraj vseh čolnih poškodovale
elise. Izkušnja je taka kot iz resničnih poplav, torej da je vedno treba imeti s seboj
vsaj dve rezervni elisi za vsak motor. V tem
primeru nam je ponoči iz Slovenije uspelo
zagotoviti rezervne dele in popraviti čolne
ter tako omogočiti reševanje tudi v prihodnjih dneh;
• izvidovanje območja okoli jezera Zalešče, kamor je bila napotena enota z muljno črpalko visoke zmogljivosti. Pripadniki so morali najprej prebiti plazišče, ki je
zasulo cesto in ukleščilo osebno vozilo s
poškodovanimi. Pri tem so naleteli na neeksplodirano letalsko bombo kot ostanek
vojnih aktivnosti, na njihov poziv pa so
jo odstranili pirotehniki hrvaške specialne enote policije. Po preboju so na bregovih jezera naleteli na sod žveplene kisline,
ki je med plazenjem verjetno padel s tovornjaka. Takoj so posumili, da je v jezeru še
kakšen sod in je mogoče voda, ki naj bi jo
prečrpavali, onesnažena, zato so hrvaškim
oblastem pred začetkom črpanja predlagali ustrezno analizo kakovosti vode, da ne bi
dodatno onesnažili virov pitne vode.
Približno ob 23. uri so bile aktivnosti iz varnostnih razlogov na vseh lokacijah ustavljene in
so se nadaljevale zjutraj naslednjega dne, torej
v sredo, 20. maja. Naše enote so bile poslane na
jezero Zalešče, kjer so z muljno črpalko nadaljevale prečrpavanje vode, druga ekipa pa je postavila lovilne baraže in zajezila oljne madeže
oziroma plavajoče ostanke razlitih naftnih derivatov. Čolni in druga muljna črpalka so bili
napoteni na delovišča okoli naselij Podturen
ter Križevec, kjer se jim je popoldne pridružila
še ekipa z baražami in na novi lokaciji nadaljevala svoje delo. Zaradi razdalj in konfiguracije terena smo imeli kar nekaj težav pri zagotavljanju zvez med »bazo« oziroma »štabom«
v taboru in vsemi delovišči, kar smo reševali z vmesnimi radijskimi točkami in nenehnim kroženjem predstavnikov vodstva med
lokacijami z namenom učinkovitega poročanja in vzdrževanja pregleda nad stanjem enot
in njihovimi opravljenimi aktivnostmi, poročanja EUCPT in usklajevanja medsebojne pomoči med enotami iz različnih držav. Za učinkovitejše usklajevanje smo v EUCPT napotili
uradnika za zvezo, kar so pozneje na prošnjo
EUCPT naredile tudi druge države. Del slovenskih pripadnikov smo dodelili kot pomoč
avstrijski ekipi, ki je postavljala začasna prebivališča za približno 100 ljudi in modul za prečiščevanje vode. Po napornem dnevu smo na
večernem usklajevalnem sestanku dobili informacije, da so dela na vseh dosedanjih deloviščih ustrezno opravljena in da se v četrtek vse
enote iz vseh držav premaknejo na Varaždinsko jezero, kjer bodo zagotavljale pomoč varaždinski županiji.
V četrtek, 21. maja, so vse vadbene aktivnosti
potekale na širšem območju Varaždinskega jezera. Naše ekipe so reševale s čolni, z avtodvigalom pomagale domačim reševalcem pri izvleki vozila iz vode, postavljale lovilne baraže
in prečrpavale vodo, medicinska ekipa pa je
pomagala pri oskrbi rešenih na bližnjem kraju
zdravstvene oskrbe. Ekipi za informacijsko in
komunikacijsko podporo je uspelo zagotoviti
zveze med vsemi lokacijami in »štabom«, tako
sta tudi poročanje in usklajevanje potekala z
manj težavami kot prejšnji dan. Zvečer je sledilo druženje z drugimi udeleženci vaje, v petek
zjutraj pa pospravljanje tabora, pakiranje opreme in pot domov do matičnih lokacij.
Na vaji so bile dobre razmere za utrjevanje znanja in postopkov po zaprosilu, za dajanje in zagotavljanje mednarodne pomoči, pripravo postopkov oblikovanja ad hoc začasnih sestav CZ
za posredovanje v tujini, za izmenjavo veliko
izkušenj iz vodenja in usklajevanja v mednarodnih pogojih delovanja, za preizkus opreme
enot CZ in pridobivanje izkušenj z njeno uporabo ter zamisli za nadgradnjo določenih delov
v prihodnje. Kot vodjo slovenskega kontingenta me posebno veseli, da so se slovenski pripadniki, skoraj vsi prostovoljci, ponovno izkazali kot ustrezno usposobljeni, odgovorni, resni
in povsem predani svojemu humanitarnemu, reševalnemu poslanstvu. Pohvalili so jih
EUCPT, mednarodni ocenjevalci in pripadniki enot iz drugih držav. Čeprav smo se večinoma prvič srečali, smo naloge opravili profesionalno in se domov vrnili bogatejši za skoraj
40 novih prijateljev, kar je zelo pomembno.
SV
39
NAPISALI STE
Kaj je kriza?
Terminološka in konceptualna zmeda v slovenskih nacionalnovarnostnih dokumentih
Sodobne varnostne krize postajajo vse bolj številčne, zapletene, sestavljene,
endemične, nepredvidljive in uničujoče, na njihove spremenjene značilnosti pa vplivajo predvsem globalizacija, informatizacija, tehnološki razvoj ter
družbene delitve. Visoka tehnološka razvitost in soodvisnost sta privedli do
večje ranljivosti družbe, krize pa imajo tudi multiplikativen učinek, saj vplivajo na različna področja in več družbenih podsistemov ter se povezujejo z obstoječimi družbenimi problemi. Sodobne krize so kompleksne, z nadnacionalnim značajem, saj lahko ogrožajo območja zunaj nacionalnih meja. Kljub
temu so posledice sodobnih kriz še vedno precej konvencionalne v smislu žrtev in povzročene škode.
Besedilo: Anica Ferlin, dipl. obr.
C
Opredelitev krize
Kriza je resno stanje, ki v kratkem času zahteva ukrepanje, saj zaradi nje obstaja dvom o
obstanku. Pojavlja se v zelo različnih oblikah,
navadno pa je intenzivna in kompleksna, zato
ena splošna definicija tega pojma ne obstaja. Krize imajo večinoma tri skupne značilnosti, in sicer nenadnost, negotovost ter časovni pritisk. Čeprav so znaki krize vnaprej
opazni, se zdi, da se je kriza pojavila nenadoma. Še posebno to velja za teroristične napade, druge krize pa se razvijajo postopoma
in se jih da vsaj delno predvideti. Prav zaradi tega, ker se nekaterih kriz ne da predvideti,
se pojavi negotovost, saj se odločevalci zaradi
krize, ter na subjektivne, ki so navadno odvisne od posameznikovega zaznavanja.
Krize se nanašajo na družbene, naravne, gospodarske in duševne procese, zato jih lahko
razdelimo na naravne, ki so povezane z okoljem in jih je mogoče predvideti, toda ne preprečiti, na tehnološke, ki so številčnejše od
naravnih in so povzročene z uporabo tehnologije ter človeške manipulacije, konfrontacijske, ki jih povzročijo nezadovoljni posamezniki ali skupine, krize zlonamernosti, s
katerimi kriminalci in teroristi izražajo sovražnost, ter na krize vrednot, pri katerih
gre za prioritiziranje dobička nad moralo in
etiko.
Nekatere krize se razvijejo zelo hitro, vendar
se tako tudi rešijo, spet druge pa se po počasnem začetku razvlečejo v dolgotrajne. Vse
krize gredo na poti do stabilizacije čez fazo
odkrivanja znakov krize, fazo preprečevanja
še pred njenim izbruhom in nato fazo obvladovanja krize, okrevanja ter pokriznega učenja. Odziv na krizo oziroma njeno obvladovanje je odvisen tudi od okolja, v katerem
se pojavi kriza, od organizacije družbe, ki
se sooča s krizo, in od odzivov ljudi. V splošnem postopke, dogovore in odločitve za soočanje s krizo imenujemo krizno upravljanje
in vodenje.
Glede na spreminjajočo se naravo kriz jih
lahko razdelimo še na tradicionalne ali klasične krize, kamor spadajo naravne in druge
nesreče, politični konflikti in družbeni nemiri, ter na sodobne ali kompleksne krize, ki so
dolgotrajne, prostorsko neomejene in se navezujejo na druge družbene probleme. Pri
tradicionalnih krizah gre za prostorsko in
časovno omejene razmere, v katerih nastopa omejeno število akterjev z ustaljenimi, rutinskimi postopki. Sodobne krize po drugi
strani vplivajo na velik delež prebivalstva in center za krizno upravljanje, ki zagotavlja
povzročijo velike stroške, tradicionalni pri- pogoje za delovanje vlade in DOŠO v vojnih
in izrednih razmerah. Uredba o organizaciji
stopi za soočanje z njimi pa so neustrezni.
in delovanju NCKU pravi, da bo ta deloval v
Kriza ter krizno upravljanje omenjenih razmerah ter nacionalnih in nadin vodenje v slovenskih nacio- nacionalnih krizah. Uredba omenja krizne
nalnovarnostnih dokumentih pojave in dogodke, ob tem pa se pojavlja proProces vključevanja in članstvo v EU ter Natu blem konceptualne doslednosti, saj je konje obstoječemu varnostnemu sistemu v Slove- cept krize preveč splošen.
niji prinašal vedno nove vrste nalog, čemur Iz Zakona o policiji je bil umaknjen izraz krise je v zadnjem desetletju prilagajal tudi nor- zne situacije, je pa kot eno izmed delovnih
mativno-pravni okvir, ki presega delovanje le področij policije omenjeno delovanje v vojv izrednem in vojnem stanju.
nih in izrednih razmerah. Kot dogodek ali
V Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti situacija, ki ogroža notranjo, nacionalno in
Republike Slovenije iz leta 2001 je bilo zapi- mednarodno varnost in lahko vodi v izredno
sano, da je kriza negotova situacija, v kateri stanje ali vojno, je kriza opredeljena v Zakoso ogrožene temeljne vrednote, na voljo pa je nu o organiziranosti in delu v policiji. Sklamalo časa za ukrepanje. Veljavna Resolucija dno z omenjenim zakonom mora policija za
o strategiji nacionalne varnosti iz leta 2010, zagotovitev varnosti, zavarovanje družbenih
ki ponuja pravno podlago varnostnim doku- interesov in dobrin uvesti ter izvajati mehamentom, aktom in predpisom, ne vsebuje na- nizme kriznega odzivanja oziroma temu pritančne definicije temeljnih pojmov s podro- lagoditi svoje delovne naloge.
čja nacionalne varnosti, kot so kriza, krizne Tudi Zakon o varstvu pred naravnimi in
razmere ter krizno upravljanje in vodenje. V drugimi nesrečami obravnava vse dogodke,
resoluciji so navedeni le ukrepi za soočanje s ki jih splošno imenujemo kriza, saj vsebuje
krizami, omenjeni sta gospodarska in soci- več pojmov, kot so naravna in druga nesreča
alna kriza, vsebuje tudi opis kriznih žarišč, ter tudi krizne razmere, v katerih so ogrožeiz nje pa je bil izvzet izraz nacionalni sistem ne temeljne vrednote in jih ni mogoče obvlakriznega upravljanja, saj naj bi se Slovenija, dovati z običajnimi ukrepi. Manj sprejemljiizhajajoč iz resolucije, ravnala le po veljavnih va je definicija drugih nesreč v tem zakonu,
rešitvah kriznega upravljanja EU in Nata.
saj vključuje tudi namerno povzročena nasilTudi Ustava Republike Slovenije in Zakon o na dejanja.
obrambi neposredno ne opredeljujeta pojma Obsežno pojma kriza in krizno upravljanje
kriza, temveč le vojno in izredno stanje, ki se razloži Uredba o obrambnem načrtovanju, v
razglasita ob neposrednem vojaškem napa- kateri je kriza opredeljena kot časovno omedu ali veliki in splošni nevarnosti. Omenje- jena situacija, ki ogroža nacionalno varnost
ni zakon ureja tudi, da vlada v vojnem stanju oziroma povzroči izredno stanje, ni pa je moimenuje državni operativni štab obrambe, ki goče obvladovati z običajnimi sredstvi, temje pristojen za operativno usklajevanje var- več je treba poseči po mehanizmih kriznega
nostnih nalog, omenja pa tudi Nacionalni upravljanja.
Vir: svetovni splet
ilj vseh sodobnih držav je, da z izločitvijo virov ogrožanja ter zmanjšanjem
števila naravnih in drugih nesreč zagotovijo varnost državljanov. Od osamosvojitve
Republike Slovenije in spremembe družbenopolitičnega sistema se vojaške grožnje kot glavni
element ogrožanja nacionalne varnosti umikajo drugim izzivom, predvsem v obliki naravnih
in drugih nesreč, socialno-ekonomske ogroženosti ter kriminala. Današnje krize so tudi razmere, v katerih so ogrožene pomembne vrednote in ne le vitalni interesi države, zato je vse
bolj pomembno delovanje, usmerjeno v nevojaške vire ogrožanja ter učinkovito spopadanje z
naravnimi in drugimi nesrečami.
težav pri pridobivanju kakovostnih informacij spopadajo z neznanim. Nenadnost krize,
ki s seboj prinese še negotovost, izpostavi potrebo po hitrem odločanju in ukrepanju, zato
je čas v kriznih razmerah eden najbolj redkih
elementov. Da se razmere ne bi poslabšale, je
treba odločitve sprejemati hitro in ukrepati v
najkrajšem možnem času, kar pa vodi tudi k
stresnemu položaju odločevalcev.
Večina avtorjev se strinja, da krize ogrožajo
temeljne vrednote, norme in cilje družbe ter
so grožnja osnovnim strukturam, saj v negotovih okoliščinah zahtevajo sprejemanje
hitrih in kritičnih odločitev. S posledicami
vplivajo na prebivalstvo, povzročajo določene stroške in prinašajo nove okoliščine. Med
temeljne vrednote, ki so v krizi ogrožene, prištevamo človeška življenja, suverenost države, demokratično in pravno državo ter ekonomsko blagostanje.
Poleg tega, da krize ogrožajo temeljne vrednote, prinašajo negotove razmere in je čas
za odločanje v tovrstnih razmerah omejen,
morajo biti sprejete odločitve kljub pomanjkanju informacij in neuporabnosti preteklih
izkušenj pravilne. Dopustnost napačne odločitve je minimalna, te pa vplivajo na več področij. Med krizo se njene značilnosti lahko
spremenijo, odločevalci pa so zato pod veliko
psihično obremenitvijo. V vsaki krizi je udeleženo veliko akterjev, ki so pod pritiskom,
zato se odnosi med njimi lahko hitro spreminjajo, postanejo napeti, neredko pa pride tudi
do težav v komunikaciji med njimi, z mediji
in splošno javnostjo.
Značilnosti krize lahko v splošnem razdelimo na objektivne, h katerim spadajo število ogroženih oseb, povzročena škoda, nenadnost krize, usposobljenost akterjev, hitrost
njihovega odzivanja na krizo in trajanje
40
SV
SV
41
Vir: svetovni splet
z orkestrom
Še bolj obsežno o krizi ter tudi o kriznih pojavih in kriznem upravljanju govori Vojaška
doktrina. Izhajajoč iz nje je kriza stanje ali
dogodek, ki ogroža nacionalne interese in
vrednote, hkrati pa je ni mogoče obvladati z običajnimi sredstvi, zato zahteva uporabo mehanizmov kriznega upravljanja. Zanjo
so značilni negotovost, omejen čas in večdimenzionalnost, za soočenje z njo pa so pristojna vsa področja zagotavljanja nacionalne
varnosti. Podobno govori o kriznih razmerah, kriznih žariščih in kriznem območju
tudi veljavna Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja Slovenske vojske,
iz katere pa je bil po spremembi leta 2010
umaknjen izraz kriza. Pojem kriza najdemo še v Doktrini civilne obrambe, ki velik
pomen pripisuje koordiniranemu kriznemu
upravljanju.
Vpogled v pomembnejše slovenske nacionalnovarnostne zakone, podzakonske akte,
strateške in doktrinarne dokumente je pokazal, da na strateški ravni obstaja podlaga
za ureditev koordiniranega delovanja v času
krize. Ob tem ugotavljamo, da ne obstaja
celovita in enotna razlaga pojma kriza. Ena
izmed največjih pomanjkljivosti slovenskega
nacionalnovarnostnega sistema je zato prav
nedoslednost pri opredeljevanju krize in neusklajenost normativno-pravnih aktov.
Viri ogrožanja in tveganja
nacionalne varnosti
Kot že omenjeno, veljavna Resolucija o strategiji nacionalne varnosti iz leta 2010 ne ponuja natančne definicije temeljnih pojmov
iz nacionalne varnosti, kot so kriza, krizne razmere ter krizno upravljanje in vodenje. V resoluciji so natančno opredeljeni viri
ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti
Republike Slovenije, katerih opis presega semantični okvir, zato predstavlja kompleksne
krize. Danes se srečujemo s sodobnimi, nekonvencionalnimi viri ogrožanja varnosti,
katerih nosilci so predvsem nedržavni subjekti. Po naravi so ti viri kompleksni, nepredvidljivi, z multiplikativnimi lastnostmi
in učinkom.
Viri ogrožanja nacionalne varnosti se pojavljajo na globalni, nadnacionalni in
nacionalni ravni, zaznavanje ogroženosti
pri prebivalcih pa se lahko zaradi različnih
dejavnikov in spremenjenih razmer v svetu
hitro spreminja.
Za globalne vire ogrožanja, opredeljene v resoluciji, so značilni globalno poreklo in univerzalne posledice, ki vplivajo na nastanek
drugih groženj ter povečujejo njihove učinke. Sem spadajo podnebne spremembe, finančna, gospodarska in socialna tveganja
ter krizna žarišča.
Za nadnacionalne vire ogrožanja so značilni čezmejno poreklo in posledice. Sem spadajo terorizem, organiziran kriminal, ilegalne migracije, zlorabe informacijskih
tehnologij, dejavnost tujih obveščevalnih
služb ter vojaške grožnje.
Nacionalni viri ogrožanja varnosti so odvisni od stanja in dogajanja v državi. Sem
spadajo predvsem ogrožanje javne varnosti,
nesreče, omejenost naravnih virov, degradacija okolja in zdravstvene grožnje.
Tudi nesreče, ki so omenjene v resoluciji,
v splošnem opredelimo kot razmere in dogodke, povzročene z nenadzorovanimi silami, ki ogrozijo življenje, zdravje ali premoženje in povzročijo škodo v takem obsegu,
da se je za njihovo obvladovanje treba odločiti za posebne ukrepe in sredstva. Če
to splošno definicijo nesreče primerjamo
s splošno definicijo krize, ugotovimo, da
sta precej skladni, zato lahko sklepamo, da
je tudi nesreča ena izmed oblik kriz in je
torej vsaka nesreča kriza, ni pa vsaka kriza
nesreča.
Slovenija ima precej razvit sistem kriznega
upravljanja in vodenja znotraj posameznih
resorjev, je pa ena izmed ovir za oblikovanje
celovitega nacionalnega sistema kriznega
upravljanja in vedenja prav neusklajenost
temeljnih resornih zakonov in dokumentov.
Čeprav ima vlada koordinacijsko vlogo pri
oblikovanju nacionalnovarnostnih aktov,
se poimenovanja kriz in podobnih razmer,
ki ogrožajo nacionalno varnost, bistveno
razlikujejo. Potrebno bi bilo konceptualno
poenotenje krize, kriznega upravljanja in
vodenja s sprejetjem normativno-pravnega akta. Tudi na mednarodni ravni je pojem
kriza razumljen specifično in ozko, zato bi
bilo potrebno enotno razumevanja krize na
nacionalni ravni.
Gostovanje
dirigentke
Orkestra SV
v Latviji
Orkester SV s
Klapo Sveti Juraj
na dobrodelnem
koncertu v
Brežicah
Umetniški vodja dirigentka Orkestra Slovenske vojske Andreja Šolar je od 29. marca do 1. aprila na povabilo poveljnika in dirigenta orkestra oboroženih sil Latvije Dainisa
Vuskansa gostovala v Rigi v Latviji. V okviru gostovanja je V petek, 29. maja, je Orkester Slovenske vojske s Klapo
z orkestrom oboroženih sil Latvije izvedla dva koncerta za Sveti Juraj hrvaške vojaške mornarice v Brežicah nastopil
na dobrodelnem koncertu za nakup mamografa, organizipromocijo Slovenije, slovenske glasbe in kulture.
ralo pa ga je društvo zdravje za Posavje Brežice.
Besedilo: ORKSV
Fotografija: arhiv OS Latvije
Besedilo: Fedja Vraničar
Fotografiji: Orkester SV
Na koncertih, ki sta potekala 31. marca in 1. aprila, so bila izvedena
dela slovenskih skladateljev Marjana Kozine, Bojana Adamiča in Jožeta Privška. Slovenska glasba in izvedba sta navdušili tako orkester
kot občinstvo. V okviru koncertov se je poveljnik orkestra oboroženih
sil Latvije Dainis Vuskans zahvalil za sodelovanje in lep koncert ter
Orkestru Slovenske vojske poklonil tri kompozicije latvijskih skladateljev. V okviru gostovanja so se dogovorili za nadaljnje dvostransko
sodelovanje, tako da bo Orkestru Slovenske vojske na spomladanskem koncertu leta 2016 dirigiral latvijski dirigent Guntis Kumačevs.
Tovrstno dvostransko sodelovanje pripomore k prepoznavnosti Slovenske vojske v tujini in je pomembno za promocijo tako Republike Slovenije kot SV, saj sta bila koncerta namenjena promociji naše
države ter slovenske glasbe. Z naslovom koncerta Slovenian Night širimo prepoznavnost slovenske tradicije, kulture in zgodovine.
Koncert je bil moderatorsko voden z obrazložitvijo del slovenskih
skladateljev in posledično slovenske zgodovine med vojnama ter
po drugi svetovni vojni.
Na koncertu, ki se ga je udeležilo več kot tristo poslušalcev, je društvo zdravje za Posavje s prodanimi vstopnicami zbralo več kot 2500
evrov za nakup mamografa. Poleg Klape Sveti Juraj in Orkestra Slovenske vojske je nastopila tudi vokalna skupina Jazzva. Zbrani denar
bo društvo namenilo za nakup mamografa, aparata za hitrejše odkrivanje raka na dojki, za potrebe splošne bolnišnice v Brežicah.
Humanitarni koncert v Brežicah je prvo skupno sodelovanje med Orkestrom Slovenske vojske in Klapo Sveti Juraj hrvaške vojaške mornarice. V okviru koncerta so hrvaški vojaški glasbeniki izrazili željo po nadaljnjem skupnem sodelovanju tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.
Organizacijski vodja Klape Sveti Juraj Marko Bralić je o sodelovanju povedal: »Zares smo veseli, da lahko nastopamo na dobrodelnem
koncertu skupaj s kolegi iz Orkestra Slovenske vojske, ki mu dirigira
maestro Andreja Šolar. Verjamem, da je to začetek uspešnega sodelovanja glasbenikov dveh prijateljskih držav in da bomo tudi v prihodnje imeli skupne nastope tako pri vas v Sloveniji kot na Hrvaškem.«
Viri:
• Državni zbor RS. 2001. Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Ljubljana. Ur. list RS, št. 56/01.
• Državni zbor. 2004. Zakon o obrambi. Ljubljana. Ur. list RS, št. 103/04.
• Državni zbor. 2006. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ljubljana. Ur. list RS, št. 51/06.
• Državni zbor. 2009. Zakon o policiji. Ljubljana. Ur. list RS, št. 66/09.
• Državni zbor RS. 2010a. Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Ljubljana. Ur. list RS, št. 27/10.
• Državni zbor. 2010b. Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025. Ljubljana. Ur. list
RS, št. 99/10.
• Državni zbor. 2013. Zakon o organiziranosti in delu v policiji. Ljubljana. Ur. list RS, št. 15/13.
• Malešič, Marjan. 2004. Krizno upravljanje in vodenje v Sloveniji: izzivi in priložnosti. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
• Malešič, Marjan. 2008. Odzivanje na kompleksno varnostno krizo v Sloveniji: norma, struktura in funkcija. V: Teorija in praksa, letnik 45,
številka 1-2/2008, stran 113–126. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
• Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje. 2006. Vojaška doktrina. Ljubljana: Tiskarna Schwarz.
• Prezelj, Iztok. 2005. Nacionalni sistemi kriznega menedžmenta. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
• Skupščina Republike Slovenije. 1991. Ustava Republike Slovenije. Ljubljana. Ur. list RS, št. 33/91.
• Vlada Republike Slovenije. 2002. Doktrina civilne obrambe. Ljubljana. VRS, št. 810-02/2002-1.
• Vlada Republike Slovenije. 2006. Uredba o organizaciji in delovanju Nacionalnega centra za krizno upravljanje. Ljubljana. Ur. list RS, št. 9/06.
• Vlada Republike Slovenije. 2013. Uredba o obrambnem načrtovanju. Ljubljana. Ur. list RS, št. 51/13.
• Županič, Franc Željko. 2011. Varnostni vidiki prehoda iz intervencije v sanacijo v primeru letalske nesreče. Doktorska disertacija. Maribor:
Fakulteta za varnostne študije.
42
SV
SV
43
ŠPORT V VOJSKI
Magnezij, parket,
gimnastično
orodje in trdna
volja
TEJA NA DVOVIŠINSKI BRADLJI
Svetlo moder dres, zbranost, dvig na prste, eksploziven tek in preskok, sledijo
pa posvet s trenerjem ter ponovitve. Čez nekaj trenutkov na parterju in dvovišinski bradlji, potem še gred, kratek počitek in nadaljevanje treninga. Med
nanašanjem sipkega magnezijevega prahu se mlada svetlolaska nekoliko odpočije in ponovno pripravi na preskok, ki ga ima najraje. Vrtoglava akrobacija ne pusti ravnodušnega nobenega gledalca. Zasliši se glas trenerja: »Bravo.« Tokrat pohvali mlado športnico, ki služi domovini in je v športno enoto
Slovenske vojske stopila šele pred nekaj meseci, toda kljub svoji mladosti je
dokazala, da zmore, zna, se trudi in dosega velike uspehe. Pred menoj je orodna gimnastičarka Teja Belak.
Besedilo in fotografije: Blaž Uršič
»T
eja, zdaj greš na preskok, nato pa
še malo na dvovišinsko bradljo,« jo
spodbudi njen trener Andrej Mavrič, ki budno opazuje vsak njen gib in ji z napotki pomaga pri doseganju uspehov v domovini ter tujini. Dekleta se s tem športom
navadno začnejo ukvarjati že zelo zgodaj, saj se
marsikatera punca v orodni gimnastiki prvič
preizkusi že pri komaj treh letih. »Jaz sem začela šele pri sedmih letih,« pove Teja, ki kljub nekoliko poznejšemu začetku vsakič dobro ogreje dvoranski parket, na katerega stopi. »Živim
v bližini gimnastičnega društva Zelena jama,
kamor so me prvič pripeljali starši. Od takrat
je športna dvorana, polna rekvizitov, postala moj drugi dom, kjer preživim večino dni v
tednu razen nedelje. Treniram mnogoboj, kar
NA GREDI
44
SV
pomeni, da moram dobro poznati preskok,
dvovišinsko bradljo, gred in parter.«
Teja je stara šele enaindvajset let in ji zaposlitev v okviru domovine pomeni, da se lahko
posveti le treningom, toda na koncu ponosno
doda, da je kljub mladosti že samostojna in si
sama služi denar. »Moj dan se večinoma začne
ob 7. uri, ko vstanem, toda za poležavanje ni
časa, saj moram biti že ob 8. uri v telovadnici,
kjer se najprej ogrejem, opravim trening moči
in gibljivosti ter se odpravim na orodje. Po kosilu, ki sledi številnim uram, preživetih na telovadnem parketu, dneva ni konec, saj moram
v telovadnico še enkrat. Ure tudi popoldne kar
bežijo in ko kazalca kažeta 18.30, se preoblečem ter grem domov. Tako življenje je sicer zelo
naporno, toda dokler bo zdržalo moje telo in
VISOKO NAD TLEMI
bodo ob tem tudi rezultati, bom tako nadaljevala,« doda orodna gimnastičarka iz najuspešnejšega društva za žensko športno gimnastiko. Teja si je med številnimi nastopi priskočila
že četrto mesto v preskoku na evropskem prvenstvu leta 2013, prav tako ji je do enajstega
mesta pomagala odrivna miza na svetovnem
prvenstvu istega leta, leto pozneje je na svetovnem pokalu na gredi dosegla odlično prvo
mesto in se še istega leta povzpela na prste,
tekla, odrinila in na svetovnem pokalu na preskoku dosegla prvo mesto v končni uvrstitvi.
»Šport, s katerim se ukvarjam, je zelo naporen,
saj že teden dni odmora pomeni velik primanjkljaj, zato se med šolanjem nikoli nisem udeležila šole v naravi in drugih dejavnosti. Ves svoj
čas sem posvetila gimnastiki in rekvizitom,«
ponosno pove Teja, ki na koncu še poudari, da
v vseh letih ni manjkala niti na enem treningu.
»Pridejo tudi trenutki nemoči, vendar jo takrat
pustim pri miru,« doda njen trener Andrej,
»saj manjšo krizo preteklega dne nadomesti
na naslednjem treningu.« Teja je tudi prva slovenska tekmovalka, ki je bila letos že drugič na
evropskem prvenstvu.
Medtem se mlada tekmovalka pripravlja na
dvovišinsko bradljo, torej orodje moči, poguma in tveganja. Navadno sestava traja približno dvajset sekund, tekmovalka pa izvede kar
od štirinajst do dvajset prvin. Vesa in opora,
vse pa se dogaja v prehodih med njima. Teja
se po naporni vaji nekoliko odpočije. Medtem ji trener Andrej da nekaj napotkov in čez
nekaj trenutkov že stoji na gredi. Tu bo pokazala pravo zbranost, moč, ravnotežje in natančnost. Tudi s 120 centimetri višine in desetimi centimetri širine nima težav. Vse gibe
opravi zelo natančno, kar pomeni, da so bili
prejšnji treningi kakovostni. Gimnastika ima
korenine v antični Grčiji in se je razvila iz vaj,
ki so jih stari Grki izvajali, ker so z njimi želeli utrditi svoje telo. Gibi pri gimnastiki združujejo moč, estetiko in šport, gibanje pri tem
pa zahteva tudi gibčnost in občutek za telo v
prostoru. »Zdaj grem na parter,« pove mlada
Ljubljančanka. V naslednjem trenutku že telovadi na orodju, za katerega moraš biti hiter, eksploziven in zbran ter imeti ravnotežje. Teja na
njem izvaja akrobatske elemente in opravi veliko obratov, ki imajo zaradi vzmetenja podaljšek časa leta. V tej prvini pokaže ritmične in
akrobatske sposobnosti, potem se ponovno nekoliko odpočije. Oči se ji zasvetijo, saj prihaja
njen najljubši rekvizit na telovadnem parketu,
to je preskok. Vzame zalet in v hitrem teku eksplozivno skoči čez 125-centimetrsko mizo in
prvič opravi premočrtni skok. V drugem nastopu se pokaže še s preskokom z obratom.
Med popravljanjem obutve in v oblačku magnezijevega prahu mi razloži, da je orodna
gimnastika izrazito dvoranski šport, za katerega potrebuješ oprijet dres in gimnastične
pripomočke, veliko volje, vztrajnosti ter veselja. Tudi srednjo šolo je opravila v neposredni
bližini, saj se njihova telovadnica drži srednje
medijske šole, toda zdaj je Teja Belak šolske
klopi za nekaj časa zamenjala le s treningi.
Na vprašanje o prihodnosti mlada športnica odgovori, da bi med drugim rada postala
študentka Fakultete za šport in se po koncu
aktivne kariere posvetila otrokom, da bi postali dobri orodni gimnastičarji. Pred tem je
še letošnji oktober, na katerega se bo dobro
pripravila in si poskušala pridobiti vozovnico za olimpijske igre v Riu de Janeiru prihodnje leto.
Prva Slovenka na evropskem
prvenstvu
Kljub skromnim 47 kilogramom se Teja Belak
lahko pohvali s prvo predstavitvijo na evropskem prvenstvu med pripadnicami iz podalpske dežele, ki na tako majhnem prostoru združuje veliko športov. Med njimi je ponosno
zastopana tudi orodna gimnastika z mojo zapriseženo sogovornico. Od marca do junija je
veliko tekmovanj. Zanje je treba biti zelo dobro
pripravljen, pogosto pa se zgodijo poškodbe in
takrat se treningi ustavijo, čeprav so pri tem
športu skoraj neizogibni. »Najbolj pogost je
zvin ali zlom noge in rehabilitacija navadno
traja zelo dolgo, medtem pa veliko zamudiš,«
doda Teja. Med ponovno pripravo na preskok
ji trener Andrej še nekaj razlaga, potem pa se
Teja odrine, preskoči mizo in opravi odličen
skok. Tega ima najraje med vsemi elementi.
Spet se odpravi k trenerju, s katerim sodeluje že
deset let, o njem pa pove, da jo ves čas spodbuja
pri karieri, se z njo veliko pogovarja in ji pomaga tudi, kadar ima slab dan. Pri njenem športu je veliko odrekanja in pogosto so treningi
tako težki, da parket zmočijo solze, ki so rezultat vaj za moč in jih marsikatera gimnastičarka težko prenaša, poleg tega ima pri tem pomembno vlogo puberteta. V tem času mnogo
deklet neha trenirati, saj se telo takrat razvija in zaradi hitrih sprememb pogosto popusti pod zahtevami bioloških zakonitosti narave. Mlada pripadnica športne enote Slovenske
vojske kaže trdno voljo, vztrajnost, eksplozivnost, moč in estetiko in je kljub zelo napornim
treningom, ki ji dopuščajo počitek le ob sobotnih večerih in nedeljah, še vedno nasmejana
ter dobre volje, brez katere bi jih le težko prenašala. »Današnji jutranji trening smo končali. Zdaj grem na kosilo, vendar se kmalu vrnem
na parket. Jutri imam dan za počitek in ga bom
dobro izkoristila, saj se v ponedeljek že začne
nov teden, ki bo še nekoliko težji, ker so pred
menoj pomembna tekmovanja.«
PO TRENINGU
SV
45
PREŽIVETJE
Školjke
Če smo v prejšnjih dveh revijah spoznali polže, bomo tokrat školjke. Te imajo v nasprotju s polži dve lupini, živijo pa v istem okolju. Lahko jih najdete vzdolž vse obale in
skoraj ni predela Jadranskega morja, kjer jih ne bi bilo.
Če jih ne najdete, pomeni, da niste iskali dovolj dobro, res
pa je, da nekje živijo ene in drugje druge.
Besedilo in ilustracije: Igor Fortuna
jezikovni in terminološki kotiček
dleto za nabiranje te školjke, ki živi na kamnitih ploščah in jo lahko
opazite, če ni rastlinja. Živi tudi drugje, vendar je poraščena, zato
jo je težko najti. Je zelo mesnata in okusna.
Leščur je verjetno vsem znana največja školjka v Jadranskem morju in lahko zraste tudi do metra. V plitvih vodah ga zaradi nabiranja težko najdemo, malo globlje, kjer se ga s potapljanjem na dah
ne doseže, pa je precej pogost. Je velika školjka, ki je zelo močno
pritrjena na podlago, tako da nam je skoraj nikoli ne bo uspelo prinesti na površje le z enim potopom. Zahteva namreč precej truda,
da jo odtrgamo.
In zdaj še školjke, ki se vkopavajo v mivko, pesek ali mulj. Ladinka
živi le nekaj centimetrov globoko v drobnem pesku, zato luknjic, s
pomočjo katerih se prehranjuje, ne opazimo. Hitro lahko ugotovimo, kateri pesek ima najraje, in tam potem zamahnemo nad njo, da
odstranimo zgornji sloj peska in pridemo do školjk. To je lahko tudi
v le pol metra globoki vodi.
Podobno kot ladinka živi kočica, to je malo manjša školjka, ki zraste največ do tri centimetre. Večkrat sem jo laže otipal, kot videl v
kalni vodi.
Srčanka in lepotka sta školjki, ki si pogosto delita življenjski prostor,
saj sta najraje v mivki. Imata majhni luknjici s premerom do osem
milimetrov eno zraven druge. Ko se jima približamo, se luknjici zapreta. To je znak, da je le nekaj centimetrov globlje v mivki školjka.
Zelo podobno najdemo tudi skledico, ki ima malo večje luknjice s
premerom od 10 do 12 milimetrov, živi pa malo globlje.
Vkopava se tudi morska nožnica. To lahko potegnemo ven s kosom
žice, ki ga na koncu zakrivljenega porinemo v luknjico in previdno
vlečemo ven.
Morski dateljni so školjke, ki se zajedajo v apnenčaste skale. So
zelo okusne školjke, zato so precej iskane in zaščitene. Da bi jih dobili, je treba razbiti skalo, v kateri živijo, kar je v vodi precej težko,
sploh če nimate primernega orodja. Lahko tudi prinesete manjšo
skalo iz vode in jo tam razbijete, tovrstne skale pa so zaradi luknjic
nekoliko lažje od drugih.
Lahko boste našli še veliko drugih školjk, ki jih tukaj nisem omenjal.
Vse so užitne, in sicer tudi surove. Kljub vsemu se sam vedno prepričam, da so vse nabrane školjke žive. V naglici bi lahko pojedli že
prej poginulo školjko, to pa je okus, ki ga ne boste pozabili.
Katere školjke živijo na nekem območju, boste najlažje ugotovili z
masko, ko boste raziskovali dno in našli stare lupine, ki so jih pustile
druge živali, ki se z njimi prehranjujejo. Kako uspešni boste pri nabiranju školjk, je večinoma odvisno od vašega znanja. Našli ste lupine, tako da veste, katere živijo tam, vendar ne veste, kje živijo. To je
tisti manjkajoči podatek, ki ga potrebujete za uspeh.
Nekatere školjke živijo nepritrjene prosto na dnu, med njimi pa je
tudi velika pokrovača. Opazili jo boste v čistem morju na globini do
več kot deset metrov. Potrudite se, ker je res okusna, bogata z mesom, velika je lahko tudi 15 centimetrov in večinoma bele barve.
Njej sorodna je mala pokrovača. Že ime pove, da je manjša, razlikuje pa se tudi po številu reber, zato jo teže najdete, ker je porasla
z algami in travo.
Druge školjke so pritrjene ali deloma vkopane v podlago. K njim
spada ostriga, ki se priraste na skale, kose betona ali lesene pilote pomola. Skoraj nemogoče jo je odtrgati brez noža in tudi nevarno, ker ima zelo ostro lupino, s katero se lahko porežete. Za nekatere je to najbolj okusna školjka, ki pa jo tako kot vse druge školjke
lahko jeste surovo.
Klapavica ima zelo podobno prebivališče kot ostriga in tudi še bolj
plitvo, tako da včasih ob oseki ostane do plime na suhem. Ima nekaj
podobnih sorodnikov, zamenjava pa je prav tako okusna.
Noetova barčica je školjka, ki po obliki spominja na barčico, živi pa 1. noetova barčica, 2. klapavica, 3. datelj, 4. ostriga, 5. ladinka, 6.
pritrjena na kamnito podlago, in to tako močno, da jo moramo za- leščur, 7. lepotka, 8. srčanka, 9. morska nožnica, 10. kočica, 11. vevrteti vsaj dvakrat, da jo odtrgamo. Včasih smo si naredili posebno lika pokrovača, 12. skledica
Spletni jezikovni viri
(1. del)
Smo kompetenčni (kompetentni), da bi to razumeli?
S prehodom v tehnološko in informacijsko razvito družbo smo marsikaj pridobili, pa tudi izgubili. Tehnološke naprave, s katerimi si lajšamo življenje, so se tako razvile, da že skoraj vsak obvlada pametni telefon, opravlja delo na različici tabličnega računalnika tudi od
doma, se pelje v Rim, ne da bi potreboval zemljevid, saj ga usmerja
vnaprej posneti glas, sporoča svetu po Facebooku o svoji zasebnosti itn. Z vedno bolj razširjeno brezžično spletno povezavo smo vsekakor izgubili veliko zasebnosti in možnosti brezskrbnega počitka,
saj nas človeška narava prav sili k nenehnemu osveževanju statusa
in nadzoru nad tem, kaj se dogaja po svetu. Na srečo ostaja svoboda odločanja o tem, kako bomo živeli in od katerih tehnoloških naprav ali aplikacij bomo odvisni, še vedno samo naša.
Morda nisem kompetenčen, ampak samo tečen. Vseeno pa bi bilo
dobro izvedeti, kaj so te silne kompetence. Vem, da nisem kompetenten, da bi reševal slovenski jezik, tudi vojaškega ne. Tam se, ali
pač, sploh ne borimo (bojujemo) z jezikom, a imamo vseeno toliko
povedati o njegovem pomenu. Ergo! (glej SSKJ). Tudi za kompetence (spet glej SSKJ – obseg, mera odločanja, navadno določena z
zakonom, pristojnost, pooblastilo) velja, da v vojaškem jeziku morda lahko pomenijo še kaj več, pa vendarle – na koncu vam bo nekje pisalo, da ste sposobni/usposobljeni, celo da izpolnjujete pogoje, kot kompetenčni zagotovo ne boste označeni.
Za človeštvo je torej še upanje. Prav tako za slovenščino. Lahko smo
negativni in rečemo, da nas bo informacijska poplava globalne angleščine odplavila v brezno preživelih in osamljenih jezikov, po drugi strani pa je treba tako usmerjen tok misli takoj ustaviti, saj ugotovimo, da toliko jezikovnih virov, kot jih je na voljo na spletu, še ni
bilo. In zakaj jih ne bi izkoristili? Nihče nima nobenega izgovora za
svojo nepismenost, češ da doma nima pravopisa ali slovarja slovenskega knjižnega jezika. Da ne ve, kako sklanjati besedo jasli. S prehodom družbe v digitalno dobo se število jezikovnih priročnikov, virov in tehnologij za slovenski jezik, ki so za rabo prosto dostopni na
spletu, hitro povečuje. Tako se spreminjajo tudi možnosti za raziskovanje slovenskega jezika, saj se večajo število in raznovrstnost razpoložljivih virov, obenem pa tudi število njihovih uporabnikov.
Za ohranjanje in razvoj sodobne slovenščine skrbita dve večji ustanovi, SAZU in Zavod Trojina. V Trojini so ustvarili predstavitveni
spletni portal viri.trojina.si, da bi uporabnikom omogočili seznanitev
s trenutno veljavnimi jezikovnimi možnostmi na enem mestu. Glavni prispevek strani so posnetki, ki nazorno predstavljajo vsebino in
strukturo izbranih jezikovnih virov, in posnetki, ki s sodobnimi primeri
uporabe kažejo, kako lahko v nekem viru najdemo odgovor na določeno jezikovno vprašanje. Trenutno je na portalu predstavljenih
devet virov, in sicer Gigafida, Gos, Fran, Sloleks, Imp, Šolar, Obeliks, Starejši pravopisi ter Starejše slovnice, v nadaljevanju projekta
pa bodo nabor vsebin še razširili.
Za uporabnike najuporabnejša vira sta Gigafida (www.gigafida.
net) in Fran (www.fran.si). Gigafida je obsežna zbirka med letoma
1990 in 2011 zbranih slovenskih besedil iz časopisov, revij, knjig in
s spleta, pripravljena pa je posebej za raziskovanje jezikovne rabe.
Korpus obsega skoraj 1,2 milijarde besed. Na portalu Fran lahko
iščemo po splošnih, zgodovinskih, terminoloških in narečnih slovarjih, svetovalnicah ter besedilnih oziroma besednih zbirkah Inštituta
za slovenski jezik Frana Ramovša.
Jezikovni raziskovalci in znanstveniki se trudijo, od nas uporabnikov
pa je odvisno, kako spretno bomo razpoložljive vire uporabili. Da
bi bili pri njihovi uporabi čim uspešnejši, bom v naslednjem prispevku za Jezikovni kotiček natančneje predstavila Gigafido in Fran ter
prikazala možnosti uporabe v pisnih ali govorjenih besedilih in tudi
v vojaškem strokovnem jeziku.
Tina Pečovnik Žakelj
Pa tole pisanje vsekakor ni namenjeno samo problemu iz uvoda.
Pravzaprav bi ga morale napisati kolegice lektorice, pa že malce
obupujejo. Ne bi smele! Številne pripombe, popravki, nasveti pa
žal ne zaležejo kaj veliko. Nismo nič slabši od drugih, pa vendarle, zakaj ne bi bili boljši. Če se že hvalimo z Maistrom in plemenitim
Sočebranom – ali ne bi kdaj pa kdaj in še enkrat pogledali in preverili tisto, kar pošiljamo, vsaj kakšen ukaz, navodilo, program ipd.
Notranja pošta sicer prenese in dovoli več tudi v jezikovnem smislu, pa vseeno.
Pa še k osrednjemu delu tega pisanja, res terminološkemu. Tako lektorji kot prevajalci se vedno, kljub sodelovanju s strokovnjaki ali pa
ravno zato, srečujemo s težavo, kako kaj posloveniti. Znali so mnogi pred nami, iz nemščine in srbsko-hrvaškega jezika, iz angleščine
pa ne znamo. Ker se bojimo, da pripadniki Slovenske vojske tega
ne bodo razumeli.
V novembru 2013 smo v Šoli za tuje jezike organizirali posvet o slovenskem vojaškem izrazoslovju. Pohvaljeni z vseh strani, z vprašanji, kdaj ga bomo ponovili, pa tudi s kakšnim kislim nasmeškom ob
takšni ali drugačni predstavitvi, kaj vse s tem izrazjem počnemo.
Malo brskam po prejšnjih prispevkih v Terminološkem kotičku in žal
ugotavljam, da nič ne pomaga. Razumem, da se še dolgo ne bomo
sporazumeli glede letalnikov, zrakoplovov in drugih plovov, ampak
da se po odličnih in strokovno utemeljenih člankih svoji kolegic o vojašnicah, lažnih prijateljih, medicinski ali zdravstveni oskrbi, pa še o
čem ne spremeni nič, je pa že malo težko razumeti – ob tem da smo
istočasno zasuti s prošnjami na spletni strani za pomoč pri prevodih
izrazov. Vem, transformacija bo transformacija, vizija bo vizija, kar
koli to že je, ali bomo usposobljeni ali kompetentni (kompetenčni),
tudi ni tako življenjsko pomembno. Vseeno pa bi se lahko kdaj pa
kdaj vprašali, kaj delamo z jezikom. Razumljivo je, da na primer piloti komunicirajo v angleškem jeziku, tudi vojaki na misijah, ampak
ali doma res ne bomo razumeli, ko za angleški izraz najdemo kaj
slovenskega, je to svetovljanstvo ali pa samo miselna lenoba!
Lektorji, prevajalci in terminologi smo nekako podobni pravnikom.
Dva skupaj, tri mnenja o isti stvari. O eni pa smo si vsaj približno
enotni in za to tudi kompetentni. Marsikaj se tudi v vojski da povedati po slovensko. Če je na primer linkanje morda danes še potrebno, da bi se razumeli, bo čez čas tudi členkanje razumljivo. Samo
malo potruditi se je treba. Razmišljanje o tem, kaj vse napišemo v raznih dopisih, ukazih in programih, pa raje prepuščam kolegicam iz
jezikovnega kotička – če že niso obupale. Je pa zanimivo, kako natančni in slovenski smo lahko pri izrazju ob prevodih raznih mednarodnih pogodb, še posebej če so vanje vključena finančna sredstva.
Brez redakcije tu ne gre. Torej se da tudi pri našem običajnem delu.
Dr. Janko Berlogar, Šola za tuje jezike
46
SV
SV
47
ste vedeli?
10. gorska divizija
Besedilo: dr. Blaž Torkar
Pred 70 leti, takoj po koncu druge svetovne vojne, so sporno območje Julijske krajine zasedle tako jugoslovanske kot anglo-ameriške enote. Britanske vojake je v Zgornjem Posočju zamenjala ameriška 10. gorska divizija. Glavni štab 85. polka 10. gorske divizije
je bil v Trbižu, štab 86. polka pa v Rablju. 20. maja 1945 so v Kobarid in Bovec prišli vojaki 86. polka. Ameriška 10. gorska divizija je 6. maja 1945 v zaključnih bojih druge svetovne vojne v severni Italiji dosegla Gardsko jezero, kjer je zajela približno 200.000
pripadnikov nemške vojske. 20. maja je dobila ukaz o premiku
dela divizije v okolico Vidma in severno ob reki Soči navzgor do
meje z Avstrijo, da torej zasede najpomembnejše točke za povezavo z Avstrijo. Prehod od Kobarida čez Bovec, Log pod Mangartom, prelaz Predel do Trbiža je bila ena pomembnejših prometnih
povezav s Koroško. Naloga je bila zaupana 86. in 87. polku divizije, njuni pripadniki pa so stopili na slovenska tla pri Robiču in
zasedli Kobarid, Žago, Bovec ter Log pod Mangartom do Belo-
V SPOMIN
peških jezer pri Trbižu. Vojaki
10. gorske divizije so 3. junija
1945 na Mangartu pripravili divizijsko tekmo v smučanju,
prvič po maju 1944 oziroma
odhodu divizije na evropsko
bojišče. Pripadnikom divizije
je bilo ukazano, da morajo biti
do partizanov prijateljski, vendar odločni. Njihovi nalogi sta
bili zavarovanje območja in
evidentiranje vseh italijanskih
ter jugoslovanskih vojaških
skupin, ki so bile na območju.
Predvsem je bilo poudarjeno,
da je zaželeno, da brez orožja preprečijo pomikanje jugoslovanske vojske proti zahodu.
Navadni zavezniški vojaki so
bili zmedeni, saj se med različnimi vojaškimi formacijami, ki so se
po koncu vojne gibale ob meji z Italijo, niso znali orientirati, prisoten pa je bil tudi že nelagoden občutek ob jugoslovanski vojski in
partizanih, kar je bila posledica zaostrenih razmer ob vprašanju
upravljanja Julijske krajine. 14. julija 1945 je 10. gorska divizija
dobila ukaz za vrnitev v ZDA.
Besedilo: Jože Kržič
Fotografija: Bruno Toič
Medalja za kulturne dosežke in promocijo Slovenske vojske Andrej
Komel, plemeniti Sočebran, se lahko podeli pripadnikom Slovenske
vojske in javnim uslužbencem ministrstva za izjemne dosežke na področju kulturnega ustvarjanja in promocije Slovenske vojske.
Priznanje se podeljuje za samostojna dela, izvedbe in priredbe ter
animacijo na vseh področjih kulturnega ustvarjanja in promocije
Slovenske vojske. Pogoji za podelitev priznanja so javne objave ali
izvedbe del na različnih kulturnih področjih, kakovost del, odziv javnosti in prispevek h krepitvi ugleda Slovenske vojske.
Priznanje ima tri stopnje in se podeljuje kot:
– zlata medalja za kulturne in promocijske dosežke na mednarodnem področju;
– srebrna medalja za kulturne in promocijske dosežke, ki dosegajo visoko kakovost ali so ocenjeni kot izjemno pomemben prispevek k oblikovanju in krepitvi ugleda Slovenske vojske;
– bronasta medalja za kulturne in promocijske dosežke visoke
kakovosti, ki krepijo prepoznavnost in ugled Slovenske vojske v
domači javnosti.
Priznanje se podeljuje v kompletu, ki vsebuje medaljo, nadomestno
oznako, embalažo ter pripadajočo mapo in listino.
48
SV
Spoštovani sodelavec, vojak Miha!
V petek, 29. maja, nas je presenetila žalostna novica, da te je kljub tvoji močni volji
po življenju premagala zahrbtna bolezen.
Vedno te je mikala vojaška suknja. Vojaščino si služil v šoli za rezervne oficirje v Bileći.
V času osamosvojitvene vojne za Slovenijo
si bil aktivno udeležen, za kar si prejel medaljo obranili domovino.
Tvoja profesionalna vojaška pot se je začela 1. decembra 1991 v Republiškem štabu za Teritorialno obrambo na dolžnosti inštruktorja za usposabljanje. V Slovenski vojski si delal na različnih vojaških dolžnostih,
med drugim si bil tudi na mednarodni vojaški misiji na Kosovu. Tvoja zadnja vojaška dolžnost je bila v športni dvorani v Vojašnici Edvarda Peperka kot podčastnik za šport.
Vsi, ki smo te poznali, bomo pogrešali tvojo požrtvovalnost, vztrajnost, borbenost in poštenost. Spominjali se te bomo kot vsestranskega športnika, velikega ljubitelja nogometa, predvsem pa kot
večnega optimista, odličnega sodelavca in pravega pripadnika
Slovenske vojske.
Pred dnevi nas je dosegla neusmiljena vest,
da se je končala tvoja življenjska pot.
Danes se sprašujemo, zakaj se je to moralo zgoditi, in ne razumemo, zakaj je zemlja
vzela najboljše, kar so imeli tvoji najbližji ter
tudi mi, sodelavci in tvoji prijatelji.
Vojak specialist namerilec na havbici je bil
naziv tvojega delovnega mesta, na kar si bil
upravičeno ponosen.
Leta 2012 si se odločil, da boš služil svoji domovini in končal osnovno vojaško usposabljanje v Novem mestu. Po
uspešno opravljenem usposabljanju si si želel zaposlitve v Vojašnici Novo mesto, vendar te je pot vodila v Postojno v artilerijski bataljon. Sledilo je usposabljanje za naziv strežač na havbici. Usposabljanje si uspešno končal in potrdil s tvojim prvim artilerijskim bojnim
streljanjem. Kot večina pripadnikov si imel pri prvem izstreljenem
projektilu veliko strahospoštovanja, pozneje pa si bil vesel in ponosen. Naslednje leto je sledila nova velika preizkušnja, saj si odšel
na mednarodno misijo na Kosovo, kjer si svoje delo opravil odlično.
Dragi vojak Miha!
Težko najdem besede zate, saj so besede delaven, marljiv, vztrajen, motiviran premalo.
Od prihoda v našo enoto si s tvojo prisotnostjo pozitivno vplival
na vse tvoje sodelavce in si jim bil za vzor. Nisi poznal besed ne
morem in zakaj, vedno si svoje naloge uspešno opravil. Med sodelavci si bil priljubljen in spoštovan.
Poveljnik sem že 23 let in verjemi mi, Miha, da vem, kakšne vrline
potrebuje odličen vojak – točno take, kot si jih imel ti, Miha.
Hvala ti za tvoj kratek, toda velik prispevek, ki si ga dal SV in svoji domovini, ki si ji služil častno, ter s ponosom nosil uniformo SV.
V naši enoti si nam pustil veliko lepih spominov in hkrati veliko
praznino.
Filozof Kant je napisal: Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev,
je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
Tebe, Miha, ne bomo nikoli pozabili.
Dragi Miha!
Tvoj mnogo prezgodnji odhod je največja izguba za tvoja starša
in sestro, zato naj mi bo dovoljeno, da na koncu v imenu SV in svojem imenu izrazim najgloblje sožalje prav njim.
Pripadnice in pripadniki Slovenske vojske
odlikovanja v sv
Medalja za
kulturne dosežke
in promocijo SV
Andrej Komel,
plemeniti Sočebran
Poročnik Aleš Verovšek - Veri
stenčas
PREBRALI SMO
Andrej Rahten:
Prestolonaslednikova smrt
Medalja za kulturne dosežke in promocijo Slovenske vojske Andrej
Komel, plemeniti Sočebran, vseh treh stopenj je okrogle oblike, kovana iz bakrene pločevine in naknadno primerno obdelana ter glede na stopnjo priznanja na koncu galvansko pozlačena oziroma
srebrno ali bakreno patinirana. Osnovni simbol je ploskev okrogle
oblike s premerom 33 mm. Na sprednji strani medalje je na sredini
reliefno stiliziran lik Andreja Komela, plemenitega Sočebrana, nad
njim pomanjšana oznaka pripadnosti Slovenski vojski, pod njim pa
ob robu z velikimi črkami napis ANDREJ KOMEL pl. SOČEBRAN.
Na zadnji strani medalje sta ob straneh kovana venca lipovih listov,
ob spodnjem robu sta na sredini napis ZA MIR in ob zgornjem robu
na sredini napis KULTURA IN VOJSKA, v spodnjem delu pa so vgravirani ime in priimek prejemnika ter leto podelitve priznanja. Medalja je z obročkom pripeta na svilen moariran nosilni trak pravokotne
oblike, velik 3,3 cm x 1,5 cm, zlato rumene barve, na sredini pa ima
vtkano pokončno črto rdeče barve, široko 1,3 cm. Na zadnji strani
ima nosilni trak pritrjeno nikljano sponko z zapiralom.
Nadomestna oznaka je pravokotna medeninasta ploščica, velika
33 mm x 10 mm. Oblečena je v trak iz moarirane svile zlato rumene
barve, ki ima na sredini vtkano pokončno črto rdeče barve, široko
1,3 cm, na kateri je glede na stopnjo priznanja pomanjšana medalja. Na zadnji strani ima pritrjena žebljička z ustreznim zapiralom.
Medalja z nadomestno oznako se podeli v embalaži oziroma šatulji, veliki 15 cm x 7 cm x 3,6 cm. Oblečena je v akrolin zelene barve in se odpira po krajši stranici navzgor, kjer je pokrov pritrjen k
spodnjemu delu šatulje. Na pokrovu je na sredini v spodnjem delu v
dveh vrstah glede na stopnjo priznanja odtisnjen naziv priznanja v
zlati, srebrni ali bronasti barvi.
Poleg se podeli tudi posebna listina z mapo iz posebnega papirja
svetlo bež barve.
Monografijo Prestolonaslednikova smrt je
napisal zgodovinar in slovenski veleposlanik v Avstriji Andrej Rahten. V knjigi, ki ima
podnaslov Po sledeh slovenskih interpretacij sarajevskega atentata, so predstavljeni
manj znani prispevki s to tematiko avtorjev
Ivana Avguština Žiberta, Ivanke Anžič Klemenčič, Vladimirja Dedijerja in drugih. Njihova dela in zapuščine so bili avtorju izhodišče za pripravo monografije, s katero je
prikazal poglede na sarajevski atentat z
vidika slovenske publicistike ter zgodovinopisja. Prestolonaslednikova
smrt je predvsem biografija o življenju in delu Franca Ferdinanda, ki do
zdaj v slovenskem zgodovinskem spominu ni predstavljal posebno pomembnega Habsburžana. S svojo smrtjo je verjetno plačal za ambicije predhodnikov, ki so težili k temu, da bi habsburška monarhija z osvajanjem Balkana še naprej ohranila vlogo stare velesile. Posebno je to
postalo očitno ob razmahu jugoslovanskega gibanja, ki se je v prvem
desetletju 20. stoletja začelo odmikati od dvojne monarhije in je svoj
Piemont našlo v Srbiji. V knjigi se avtor ne posveča problematiki atentatorja in rekonstrukciji atentata, temveč predvsem vprašanju, zakaj je
prav Franc Ferdinand postal tarča Gavrila Principa in zarotnikov. Kot
najpomembnejši razlog za to navede prestolonaslednikove zamisli o
reformi Avstro-Ogrske, ki so bile povezane z rešitvijo jugoslovanskega
vprašanja v monarhiji. Pravilno se je namreč zavedal razsežnosti tega
vprašanja in dejstva, da ga je treba rešiti v monarhiji, sicer se bo rešilo
zunaj nje in proti njej. Franc Ferdinand se je s svojim belvederskim krogom na predvečer prve svetovne vojne zavzemal za trialistično preureditev takratne dualistične monarhije, s katero bi južni Slovani pod vodstvom Hrvatov dobili poleg Avstrije in Ogrske svojo državo. Pri tem je
treba poudariti, da je v svojih prizadevanjih ostal razdvojen med načelom legitimnosti in reformno voljo, saj sta bila njegov končni cilj Velika
Avstrija ter krepitev moči krone in centralnih državnih organov.
ZAHVALA
Solza, žalost, bolečina
te zbudila ni.
A ostala je tišina,
ki močno boli.
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega sina in brata MIHE
LUNDER, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem
številu pospremili na njegovo zadnjo pot, nam izrekli sožalje, tolažilne besede ter darovali cvetje in sveče.
Zahvalo izrekamo vsem pripadnikom Slovenske vojske, elitni enoti
Garde, Generalštabu Ljubljana in vojaškemu duhovniku.
Posebno pa se zahvaljujemo njegovi drugi družini – vsem sovojakom in vodstvu BATOP/1BR za častno in spoštljivo slovo od našega dragega sina in brata.
Kogar nosiš v srcu, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je...
Družina Lunder
Ana Brodnik, KIZC
SV
49
razvedrilo
GRŠKA
ČRKA
REKA V
SEVERNEM
IRANU
RADIJ
CIRKUŠKI
UMETNIK,
GLUMAČ
ORGANI
VIDA
SLOVENSKI
SOCIOLOG
(MARKO)
IZVLEČEK
SNOVI
AMATER.
PETJE OB
POSNETI
GLASBI
Fotografija: Bruno Toič
POIŠČI PET RAZLIK
Fotografija: arhiv Orkester SV
nagradna križanka
Informativno glasilo
Izdajatelj in financer:
Ministrstvo za obrambo
Naslednja številka revije SV izide
20. julija 2015.
STAR
MOŠKI
IRIDIJ
RIMSKI
BOG SMRTI
Avtor:
Vladimir
Milovanović,
NAJETO
PERO
ZELO
GLASEN
SMEH
MESTO V
PALESTINI
ZGLED,
IDEAL
IZDELEK IZ
TESTA
HR. PEVKA
JUVAN
ŠTEVILO
(OKRAJ.)
VRSTA
ŽITA
IGRA S
KARTAMI
STRŽEN,
SREDICA
TVEGANA
NAPOVED
OTO
VRHOVNIK
IME VEČ
PAPEŽEV
Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1/471 26 62
Faks: +386 1/471 27 70
Elektronska pošta: [email protected]
Urednica:
Hana Souček Martinc
VODNI ČLENONOŽEC
PLATINA
KRVOLOČNA
ZVER
Revija Slovenska vojska je prvič izšla
14. maja 1993. Na leto izide 12 številk
revije. Prispevki, objavljeni v reviji, niso
uradna stališča Ministrstva za obrambo.
Nenaročenega gradiva ne vračamo.
DIONIZOVA
PALICA
GR. BOG
PASTIRJEV
Novinarja:
Nataša Oblak in Marko Pišlar
TV-VODIT.
MOLK
POKRAJINA
POKRAJINA
V SZ.
V
SZ ITALIJI
ITALIJI
RAZVIJANJE
REDKO
ŽENSKO IME
REKA V
ETIOPIJI,
PRITOK
JEZERA
TURKANA
UDELEŽENEC VSTAJE
PRVOTNI
GR. BOG
MORJA
KAN. PEVEC
COHEN
PAVLIHA,
ŠALJIVEC V
IT. KOMEDIJI
PIVO
STARIH
SLOVANOV
JUNAK
ENEIDE
ČEŠ. PISAT.
(LADISLAV)
IZDELOV.
SIRA
AM. IGRAL.
(CARY)
GR. OTOK
V SEV.
EGEJSKEM
MORJU
INKOVSKI
PRVA
NEZNANKA VLADAR
V MATE- PAK. POLIT.
MATIKI
UL HAK
RDEČKAST
MINERAL
KALCEDON
OPOMBA
(OKRAJ.)
ZAKRITJE
SONCA
BARVILO
BRAVILO
ZA
ZAPISANJE
PISANJE
MESTO V
INDIJI
ŠOLSKA
OCENA
SINJSKA
VITEŠ. IGRA
MOJZESOV
BRAT
RDEČI
KRIŽ
GAN. DIPL.
(KOFI)
OBLASTA
BAKTERIJA
LESEN
MOSTIČEK
Fotograf:
Bruno Toič
PISATELJICA SVIT
PREBIVAL.
IZRAELA
SLOVENSKI
SLIKAR
MEŠKO
IVAN
ŠPRAJC
KRAJ
MED
KRAJ MED
NAKLIM IN
NAKLIM
IN
BREZJEM
BREZJAMI
TITAN
Fotografija na naslovnici:
Bruno Toič
NADZORNIK
Rešitev iz PREJŠNJE številke
DEJAVNOST
Lektoriranje:
SSK MO
Tajnica uredništva:
Milena Topolovec
Oblikovanje, prelom in tisk:
Tiskarna Formatisk, d. o. o.
Reševalcem nagradne križanke
Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke:
Naklada:
9700 izvodov
PONOSNI NASE.
Nagrade, anorak revije SV, prejmejo:
– Boštjan Bradeško, Študljanska cesta 17, 1230 Domžale,
– Uroš Gačnik, Zdenska vas 8, 1312 Videm - Dobrepolje,
– Timotej Mijović, Partizanska cesta 47, 4220 Škofja Loka.
Nagrajencem čestitamo.
Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do srede, 8. julija 2015,
na naslov: Uredništvo revije SV, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana.
50
SV
Revija SV je članica Evropskega
združenja vojaškega tiska (EMPA).
Revija SV je tudi na družbenem
omrežju facebook.
SV
51
Bralna značka
za odrasle v Slovenski vojski 2015
V sodelovanju s splošnimi knjižnicami Slovenije organiziramo v KIZC MORS bralno
značko za odrasle in se tako pridružujemo širjenju bralne kulture in pismenosti
med Slovenci. Z bralno značko za odrasle v Slovenski vojski vstopamo že četrto leto v aprilu, ki je zelo pomemben za knjigo, saj je 23. aprila svetovni dan
knjige, ki ga organizira UNESCO.
Preberite najmanj 5 knjig avtorjev s seznama*:
pedi
Skoraj ni
te zemlje,
1. Branka Jurca: Rodiš se samo enkrat
stopil sam:
2. Alenka Rebula: Globine, ki so nas rodile
koder ne bi
,
jstne hiše
3. Patricija Peršolja: Najina poroka
na pragu ro
kot otrok
4. Miljenko Jergović: Oče
še bila
ko je hiša
5. Franjo Frančič: Otroštvo
in dom ...
6. France Bevk: Grivarjevi otroci
di)
oraj ni pe
Kuntner: Sk
e
on
(T
7. Roald Dahl: Poba
8. Fran S. Finžgar: Leta moje mladosti
9. Anton Ingolič: Leta dozorevanja
10. Agota Kristof: Šolski zvezek
11. Heinrich Böll: Kaj bo iz tega fanta? ali Nekaj s knjigami
12. Richard McCann: Bil sem le majhen deček
13. Markus Zusak: Kradljivka knjig
14. Ivo Zorman: Oh, ta naša babica
15. Milan Petek Levokov: Skrivnost oblačne gore
16. Arto Paasilinna: Dedu za petami
17. Robert Fulghum: Vse, kar moram vedeti, sem se naučil v vrtcu
18. Feri Lainšček: Nedotakljivi
19. René Goscinny: Nikec
20. Zlata Filipović: Zlatin dnevnik – otroštvo v obleganem Sarajevu
21. Marija Vojskovič: Hiša št. 15
22. Ivan Ott: Ukradeno otroštvo
Med navedenimi avtorji lahko izberete tudi druga njihova dela. Če med navedenimi predlogi ne najdete ustrezne knjige, še posebno to velja za tiste, ki ste na misiji in nimate možnosti dostopa
do knjižnic, izberite tisto, kar imate na voljo. Knjige od številke 16 do 22 so dostopne v KIZC
MORS v Ljubljani, Mariboru in Vipavi. Knjige, ki niso dostopne v KIZC MORS, lahko najdete v drugih javnih knjižnicah oziroma vam jih lahko mi naročimo prek naše medknjižnične izposoje, če se
oglasite v KIZC MORS v Ljubljani ali Mariboru.
*
Rok za oddajo izpolnjenih obrazcev je 9. november 2015.
Zloženko z obrazcem lahko dobite v knjižnici KIC MORS v Ljubljani, knjižnici Kadetnice v Mariboru in knjižnici Vojašnice Vipava oziroma na spletni strani http://
dk.mors.si/info/.
Dodatne informacije:
knjižni svetovalec Miroslav Nidorfer, prof., bibliotekarski spec.
elektronski naslov: [email protected]
telefon v knjižnici: 02/449 51 89
Knjižnično-informacijski založniški center
MORS