Standardi in normativi v zdravstvu in odprava anomalij

IZJAVA ZA MEDIJE
V Sindikatih v zdravstvu Slovenije PERGAM, ki deluje v okviru KSS PERGAM, izražamo protest nad
načinom dela ministrstva za zdravje v zvezi s pripravo standardov in normativov v zdravstveni
dejavnosti in v zvezi z odpravo anomalij v plačnem sistemu na področju zdravstva.
Vlada RS se je s stavkovnim sporazumom leta 2013 (Ur.l.RS, št. 46/2013) podpisnikom stavkovnega
sporazuma zavezala, da bodo standardi in normativi v babiški in zdravstveni negi ter oskrbi sprejeti
do 31. 12. 2013. Standardi in normativi bodo predmet usklajevanja med Ministrstvom za zdravje,
Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter podpisniki kolektivne pogodbe
za zaposlene v zdravstveni negi. Podpisniki sporazuma so bili tudi soglasni, da se standardi in
normativi sprejmejo tudi za ostale poklice v zdravstveni dejavnosti do 1. 10. 2014. Prav tako je bilo
praktično v vseh stavkovnih sporazumih in dogovorih o ukrepih na področju plač v javnem sektorju v
zadnjih letih med Vlado in sindikati dogovorjeno, da je nujna odprava anomalij plačnega sistema,
zlasti pri najnižje vrednotenih podpornih delovnih mestih plačne skupine J.
Žal ugotavljamo, da omenjene zaveze Vlade ostajajo zgolj mrtva črka na papirju in da Vladna stran
dogovorjeno krši svoje zaveze. Po tem, ko Ministrstvo za zdravje od sklenitve socialnega sporazuma v
zvezi s standardi in normativi ni vodilo resnega socialnega dialoga in še manj resnih usklajevanj, je v
začetku letošnjega leta sicer sklicalo sindikate v zdravstvu, od takrat pa se glede usklajevanja s
sindikati, ki bi skladno z dogovori in sporazumom morali biti vključeni v pogovore o standardih in
normativih, ni zgodilo popolnoma nič.
V Sindikatih v zdravstvu Slovenije PERGAM zato opozarjamo na neodgovornost vodilnih na
Ministrstvu za zdravje, saj kadrovska problematika v celotnem zdravstvu terja NUJNO ukrepanje.
Zaradi dolgotrajnih varčevalnih ukrepih v javnem sektorju so številne ekipe kadrovsko podhranjene,
od delavcev pa se zahteva (pre)velik obseg opravljenega nadurnega dela, ki je z vidika varnosti in
zdravja pri delu, kvalitete dela in tudi drugih vidikov lahko skrajno problematično, na kar smo že
večkrat opozorili. V lekarniški dejavnosti farmacevti izdajo mnogo večje število zdravil na recept kot
npr. v Avstriji, kar bistveno otežuje strokovno delo farmacevtov in skrajšuje čas, ki ga farmacevt lahko
nameni za strokovno svetovanje uporabnikom. Glede na navedeno menimo, da je odlašanje z uvedbo
strokovno pripravljenih standardov in normativov namenjeno nadaljnjemu izogibanju soočenja z
dejanskim stanjem, ki je v praksi slabo, standardi in normativi pa bi jasno pokazali, v kolikšni meri
dejansko stanje odstopa od stanja, ki bi za doseganje določenega standarda moralo biti zagotovljeno.
To bi tudi onemogočalo nadaljnje pavšalne pritiske na zmanjševanje števila zaposlenih in
povečevanje delovnih obremenitev.
Kljub večletnim pozivom KSS PERGAM, da je nujno potrebno sistemsko (zakonsko) reševanje
razmerja med srednjimi in diplomiranimi medicinskimi sestrami. Stanje na tem področju v najboljšem
primeru stagnira, oziroma se slabša, iz srednjih zdravstvenih šol pa prihajajo kadri, ki so bili zavedeni,
da bodo medicinske sestre, čeprav to brez končane zdravstvene fakultete nikoli ne bodo postali.
Zaposlene srednje medicinske sestre marsikje opravljajo popolnoma enako delo kot diplomirane
KSS PERGAM, Trg OF 14, 1000 Ljubljana
tel.: +386-1-231-04-76, fax +386-1-230-22-47
transakcijski račun št.: 02031-0016580117, davčna številka: 55093019
www.sindikat-pergam.si, E-mail: [email protected]
medicinske sestre, in to za bistveno nižje plačilo. Na omenjeno dvojnost in njeno spornost Slovenijo
že opozarja tudi Evropska komisija in do konca leta 2015 bi Slovenija to problematiko morala rešiti.
Glede na številna opozorila in tudi konkretne predloge KSS PERGAM za reševanje omenjene
problematike in pobude za oblikovanje delovnih skupin, ki bi našle sistemsko rešitev se sprašujemo,
kdo brije norce iz 11.000 medicinskih sester s srednjo izobrazbo? Že leta se jih izkorišča kot cenejšo
alternativo diplomiranim medicinskim sestram in izrablja kot vir za financiranje visokih šol za
zdravstvo prek šolnin, ki jih morajo v večini primerov same plačevati, če hočejo zadostiti zahtevam po
višji stopnji izobrazbe. Zdi se, da se jih sedaj želi še izriniti iz poklicne skupine medicinskih sester.
V Sindikatih v zdravstvu Slovenije PERGAM prav tako opozarjamo na neizpolnjene obljube o odpravi
anomalij plačnega sistema, ki se vlečejo že vrsto let in se v zdravstvu v veliki meri kažejo v prenizkem
vrednotenju zlasti najnižjih delovnih mest v plačni skupini J, od katerih so številna pod ravnijo
minimalne plače kljub zahtevnosti njihovega dela. Verjamemo, da obstajajo anomalije v številnih
poklicnih skupinah v javnem sektorju, tudi pri zdravnikih družinske medicine in zato načeloma njihove
zahteve glede tega podpiramo. Veseli nas tudi zagotovilo, da so sredstva za odpravo anomalij v
zdravstveni blagajni zagotovljena. Opozarjamo pa na to, da je potrebno pri odpravi anomalij
upoštevati vse skupine enako in ne pozabiti na to, da je bil v zvezi s tem, da je potrebno odpraviti
anomalije v plačni skupini J v preteklosti že večkrat dosežen širok konsenz. Hkrati nikakor ne
pristajamo na to, da se zaradi odprave anomalij med zdravniki ne bi odpravljale anomalije ali bi se lete odpravljale v manjši meri pri ostalih poklicnih skupinah z izgovorom, da za odpravo anomalij ni
zadostnih sredstev .
V Sindikatih v zdravstvu Slovenije PERGAM zato zahtevamo:
1. da se nemudoma prične delo skupin, ki najkasneje do konca leta 2015 pripravijo standardi in
normativi za vse poklicne skupine v zdravstvu
2. da se nemudoma in celovito pristopi k odpravi anomalij v plačnem sistemu v dejavnosti
zdravstva, zlasti pri plačni skupini J, na način, da se pričnejo pogajanja o ponovnih uvrstitvah
delovnih mest v kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva
3. da se najkasneje do konca junija 2015 najde sistemska zakonska rešitev za medicinske sestre
s srednjo izobrazbo
4. da se v vse zgoraj navedene aktivnosti nemudoma vključi podpisnike Kolektivne pogodbe za
dejavnost zdravstva in socialnega varstva ter Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni
negi, s katerimi je v zvezi z navedenimi rešitvami potrebno najti tudi soglasje.
Vlado RS in še posebej Ministrico za zdravje javno pozivamo, da se do navedenih zahtev opredeli do
konca meseca aprila. V kolikor odgovora ne bomo prejeli in v kolikor iz odgovora ne bo sledila
pripravljenost na izpolnitev zgornjih zahtev, bomo to razumeli kot jasno sporočilo, da je Vlada
pripravljena na pogovor samo s tistimi skupinami, ki napovedo stavko in bomo temu tudi prilagodili
naše prihodnje aktivnosti.
Ljubljana, 22. 4. 2015
prim. Matija Cevc
Sindikati v zdravstvu Slovenije
Damir Domjan
Sindikata farmacevtov
Slovenije
Stane Tomšič
Sindikat laboratorijske
medicine
Robert Kokovnik
Sindikat sevalcev Slovenije
Brigita Bratuša
FLORENCE – Sindikat
medicinskih sester