št. 226, november 2014

Comments

Transcription

št. 226, november 2014
Naglas
Intervju:
Borut Kraševec
226
Časopis Skupine Mladinska knjiga
Aktualno:
Knjižni sejem
november 2014
Osebnost meseca:
Zlata Schmidt
Modri koledarček
sreda, 19. november
Boštjan Napotnik in Boštjan
Gorenc Pižama: Orodjarna
Priljubljeni blogovski chef (www.
kruhinvino.com) je v svoji prvi knjigi, Kuhinja za prave moške, raziskoval, kakšno je »moško« stanje duha
za štedilnikom. V nadaljevanju,
Orodjarni, pa se posveča orodjem,
ki jih uporabljamo v kuhinji. V knjigarnah MK bo o receptih in orodjih
na zabaven način razpredal z Boštjanom Gorencem Pižamo.
• sreda, 19. november, ob 18.
uri, Mestna knjigarna Maribor
četrtek, 20. november
Ostanimo zdravi
Predavanje in svetovanje dr. Lu Li,
zdravnice tradicionalne kitajske medicine, ki bo podala smernice in predala svoje znanje o naravnih in enostavnih metodah samozdravljenja.
• četrtek, 20. november, ob 18.
uri, knjigarna Konzorcij
ponedeljek, 24. november–
torek, 25. november
• torek, 25. november, ob
18. uri, Mladinska knjiga v
Europarku Maribor
Pogovor z avtorico bo povezoval novinar Andraž Gombač.
• četrtek, 27. november, ob 19.
uri, Dom knjige Koper
sreda, 26. november–sreda
10. december
ponedeljek, 1. december
Ustvarjalna delavnica s Tino
Mežek
Milena Michiko Flašar: Klical
sem ga Kravata
Na predstavitvi knjige Izdelava nakita s Tino Mežek vam bo avtorica
pokazala postopek izdelave modernega in unikatnega nakita.
• sreda, 26. november, ob 18.
uri, Knjigarna MK na Wolfovi
• sreda 10. december, ob 18. uri,
Mladinska knjiga v Europarku
četrtek, 27. november
Brina Svit: Slovenski obrazi
Brina Svit se tokrat bralcem ne predstavlja z romanom, temveč z besedilom, ki mu je težko določiti žanr.
Gre za pripovedi in zapise o Slovencih druge ali tretje generacije, ki so
jih odločitev, usoda ali zgodovinsko
naključje pripeljali v Buenos Aires,
pospremljene in ritmizirane s fotografskimi portreti.
V dvojezičnem literarnem večeru
bomo ob branju in pogovoru spoznali mlado japonsko-avstrijsko pisateljico in njen roman Klical sem ga Kravata. Pogovor bo povezovala Tanja
Petrič, prevajala bo Amalija Maček.
• ponedeljek, 1. december, ob
18. uri, knjigarna Konzorcij
ponedeljek, 1. december–
četrtek, 4. december
Mojca Širok: Od Benedikta
do Frančiška
Kaj lahko stori Frančišek? Zakaj so
ga kardinali izvolili in zakaj je odstopil Benedikt? To so vprašanja, na
katera poskuša odgovoriti nova knjiga Mojce Širok, dopisnice RTV Slovenija iz Italije in Vatikana, ki je doslej izdala že dve knjigi: Zadnji rim-
Rudolph van Veen
Ob izidu svoje kuharske knjige bo
Slovenijo obiskal Rudolph van Veen,
kuharski zvezdnik, ki je očaral tudi
slovenske gospodinje in gospodinjce
s preprostimi jedmi, ki jih pripravlja
v svojih oddajah na televizijskem kanalu 24Kitchen. Vabljeni na klepet in
podpisovanje knjig!
• ponedeljek, 24. november,
ob 18. uri, Mladinska knjiga
Qlandia Kranj
Časopis Naglas • izdaja Mladinska knjiga Založba, d.d., Ljubljana, Slovenska 29 • Uredniški odbor: Ester Fidel, urednica;
Tatjana Cestnik, Lidija Goršič, Rok Gregorin, Urška Kaloper, Mojca Klešnik, Katarina Modic, Valentina Praprotnik,
Urška Skvarča, Lav Stipić • Telefon: 01/241 30 26 • Lektoriranje: Andreja Prašnikar • Oblikovanje: Saša Kovačič • Na
naslovnici: Svetlana Makarovič in Boris A. Novak; foto: Andraž Gombač / Primorske novice • Prelom: Iztok Kham •
Tisk: Grafika Soča, d.o.o. • Naklada: 1.300 izvodov
Za otroke je treba
izbirati s pinceto
Monika JAGODIČ
ski cesar – razpad italijanskega povojnega
strankarskega sistema in politični vzpon
Silvija Berlusconija in Oblast brez obraza
– zgodbe o italijanski mafiji.
• ponedeljek, 1. december, ob 18. uri,
Mestna knjigarna Nova Gorica
• torek, 2. decembra, ob 19. uri, Dom
knjige Koper
• sreda, 3. decembra, ob 18. uri,
Mestna knjigarna Maribor
• četrtek, 4. decembra, ob 18. uri,
knjigarna Konzorcij
torek, 2. december
Čajanka z Manco Košir
Vsak prvi torek v mesecu bomo z Manco
in njenimi gosti brali, klepetali in modrovali o prebranih knjigah. Na Čajanki z
Manco Košir bosta vsak mesec predstavljeni dve knjigi po Mančinem izboru. Na
naši prvi čajanki bosta to deli Zborovanje
ptic priznanega ilustratorja in pisatelja Petra Sisa ter Kodrček piše Pižami legendarnega pesnika in risarja stripov Michaela
Leuniga.
Manca je v goste povabila stand-up
komika, prevajalca, blogerja, voditelja Boštjana Gorenca Pižamo (zaradi enakega
imena, kajpada) in dr. Urbana Kordeša,
kognitivnega znanstvenika, ki je Leuniga
»prinesel« iz Avstralije v Slovenijo.
• torek, 2. december, ob 18. uri,
knjigarna Konzorcij
Jesenska akcija za revije je končana, zaznavamo nekajodstotni padec naročnikov revij. Dokaj lep rezultat v teh časih, ko so otroci
izpostavljeni mnogim in hitrim dražljajem, ko imajo na voljo slikovite delovne zvezke, obogatene s privlačnimi elektronskimi gradivi.
V časih, ko imajo družine vse manj časa za aktivno vsakodnevno
druženje.
Prav zato je še toliko bolj pomembno, da otrokom ponudimo
za branje kakovostna gradiva. Cicibanova uredniška vzornica Kristina Brenkova je rada dejala, da je za otroke treba izbirati s pinceto,
ne pa z lopato vanje metati stvari. V Cicibanu, Cicidoju, Cici zabavniku, Mojem planetu, Pilu in Gei počnejo to naši uredniki spoštljivo
in prefinjeno, z nenehno mislijo na otroka in na spodbujanje raznih
vrst pismenosti. Vsaka številka naših revij prinaša bralcem čudovite
izkušnje, popelje jih v galerijo odlične slovenske ilustracije, fotografije in literature. Vsebine so prilagojene starosti otrok, velikokrat tudi
usklajene z učnim načrtom, in neskromno lahko trdimo, da so odličen pripomoček pri učenju, branju, dodatnih obšolskih aktivnostih
(Vesela šola, Cici vesela šola). Velikokrat govorimo o spodbujanju
bralne pismenosti in to je prav gotovo eno od poslanstev naših revij.
Odpor do branja se lahko zelo hitro razprši ob stripih, ob odkrivanju našega planeta, ob prebiranju aktualnih vsebin za mlade, še
zlasti tistih, o katerih si najstniki ne upajo govoriti na glas.
In kdo bi potem razumel, da se z našega Ministrstva, pristojnega za šolstvo (ki sicer nekatere revije tudi finančno podpira), vrstijo
okrožnice v zvezi z oglaševanjem v šoli, ki nas mečejo v isti koš z
zavarovalnicami in raznimi obšolskimi dejavnostmi. Okrožnice,
ki počasi izrivajo iz šolskega prostora tudi revije, šolske revije. Ki
priporočajo, naj bodo učenci izvzeti iz neposrednega nagovarjanja
ponudnikov in naj se jim ne predstavlja storitev, ponudb, izdelkov.
Posledično smo izvzeti tudi starši. A večina staršev si želi različnih
ponudb, končna izbira je konec koncev naša. Dejstvo je, da smo
vsakodnevno na vsakem koraku izpostavljeni raznim ponudbam,
mi in naši otroci (tudi v šoli, saj vendarle pašteta Kekec, ki jo dobi
otrok za malico, nima prelepljenega logotipa …). Zadnja leta se
nam zaradi omejevanja oglaševalskih vsebin v šolah manjša število
poverjenikov in poverjeniških naročil, naše brošure Poskusno branje pa velikokrat neslavno končajo nedotaknjene v za oglaševanje
namenjenih kotičkih.
A kljub vsemu nam je s Cicibanom letos uspelo, tako da ga
bo v tem šolskem letu bralo skoraj toliko otrok kot lani. Lani smo
se veselili rasti naročnikov Cicidoja, letos smo zopet padli na predlansko število naročnikov. Naklade revije Pil so v zadnjih letih še
najbolj stabilne, Moj planet in Cici zabavnik sta ublažila padce iz
prejšnjih let. Želimo si, da romajo naše revije v še več poštnih nabiralnikov, da razveselimo še več otrok in pomagamo pri usvajanju
bralnih veščin in ustvarjanju bralcev za vse življenje. Če bodo imele
možnost biti izpostavljene tam, kjer je nedvomno njihovo mesto,
bo te cilje še lažje dosegati.
intervju
NAGLAS november 2014
4
Marsikatera prevedena knjiga gre mimo neop
Ana DUŠA Mirjam PEZDIRC
Borut Kraševec, eden naših vodilnih
prevajalcev iz ruščine, je za prevod
Svete knjige volkodlaka avtorja Viktorja Pelevina prejel letošnjo Sovretovo
nagrado. Leta 2004 si je s prevodom
Čapajev in Praznota istega avtorja prislužil nagrado za najboljšega mladega
prevajalca. Trenutno se bolj kot sodobni literaturi posveča ruskim klasikom.
Kako dobro je pri nas pokrita sodobna ruska literatura?
XXBolj kot pokritost je problem to, koliko te literature
lahko pri nas sploh izdamo in preberemo, koliko je lahko
kot bralci in kupci konzumiramo. Marsikatera prevedena
knjiga gre mimo neopažena, zato se je treba vprašati o
smiselnosti tega, da se število naslovov povečuje v nedogled. Po mojem se je treba pri številu naslovov omejiti, to,
kar izdamo, pa narediti čim bolj kakovostno in ob izidu
knjigo tudi čim bolj promocijsko podpreti.
Zakaj je klasika še vedno bolj priljubljena od sodobne literature?
XXRazlogi so različni; klasika ima svoje ime, ima blagovno znamko in zato ne potrebuje posebne promocije,
ljudje jo poznajo od šole naprej. Drugo je to, da se za klasiko veliko bolj odločajo tudi knjižnice, da je vključena v
šolski program in da je maturitetno čtivo. Navsezadnje
je tudi subvencijo za klasiko lažje dobiti kot za sodobno
literaturo. Gre pa tudi za to, da so nekateri klasiki še
zmeraj zelo aktualni – Tolstoj, Dostojevski, Gogolj, Čehov. To se veliko bere, delajo se dramatizacije romanov,
snemajo se filmi. Priljubljenost ruske klasike pri nas je v
zadnjih desetih, petnajstih letih vezana tudi na to, da je
naša nacionalna televizija pogosto predvajala sodobne
ekranizacije ruske literature, izmed katerih so mnoge tudi
zelo dobre – Idiot, Mojster in Margareta, Junak našega
časa, Bratje Karamazovi. Dosti tega je ruske produkcije,
prihaja pa seveda tudi z Zahoda. To je za posameznika
verjetno ena najmočnejših spodbud, da kasneje prebere
še knjigo. Mislim, da bi morale založbe več sodelovati s
televizijo. Kadar kaj novega prevedem, založbo zmeraj
opozorim tudi na kakšno zanimivo ekranizacijo, če ta
obstaja.
Kako hitro trg opazi, da se je pojavil neki nov avtor?
XXTo
je precej odvisno od tega, koliko se založba, prevajalec in tudi sam avtor angažirajo pri promociji. Včasih
naredi svoje že samo ime – to se je recimo zgodilo pri
Bratih Karamazovih. Pri sodobnih avtorjih je pa tako,
da jih je treba pripeljati sem, se dogovarjati za intervjuje,
branja. Šele potem družba postane pozorna nanje.
Se pravi, da je brez njegove fizične prisotnosti novega avtorja težko vpeljati na slovenski literarni trg?
XXTo gotovo zelo olajša delo. Pri Pelevinu je bilo nekoliko drugače – on ni nikoli prišel k nam, ampak ker
je tako aktualen in všečen, si je nabral določeno število
bralcev, ki čakajo na nove prevode njegovih knjig. Obenem se je treba zavedati, da sta bili z njegovim imenom
pri nas povezani dve prevajalski nagradi, kar usmeri pozornost tudi na samega avtorja.
Kako se naš literarni trg odziva na nove možnosti podajanja
literature, kot sta npr. elektronska ali zvočna knjiga?
XXRazmer pri nas ne poznam dobro, lahko pa povem,
kako to deluje v Rusiji. Tam je skoraj vse, kar izide, tudi
sodobni avtorji, v elektronski obliki brezplačno dostopno
na internetu. Avtorji so sčasoma sami začeli objavljati
besedila na svojih spletnih straneh, ker so ugotovili, da
to ne vpliva na prodajo. Bralci, ki hočejo knjigo prebrati
v celoti, jo navadno kupijo – je pa res, da so knjige pri
njih cenejše. Druga zanimiva posebnost ruskega trga so
zvočne knjige, ki so navadno splošno dostopne na internetu. Avtorji, kot je Pelevin, so pogosto dostopni celo v
več verzijah – nekatere so bolj posrečene, druge manj.
Sodobni človek nima več dosti časa za branje; se pa hitro zgodi, da na poti v službo in nazaj tudi po dve uri
sedi za volanom, in takrat lahko knjigo posluša. Ne vem
sicer, kako bi bila zvočna knjiga sprejeta pri nas, bi bilo
NAGLAS november 2014
intervju
5
pažena
pa gotovo vredno poskusiti – pri maturitetnem branju,
recimo. Tam je gotovo dovolj potencialnih poslušalcev.
Poleg tega bi bile te knjige zanimive za radio.
Imajo naše založbe pri novih prevodih ruskih klasikov kakšen usklajen sistem?
XXZaložniki niso usklajeni, usklajeni smo prevajalci,
ki se med seboj dogovarjamo, kaj bi kdo prevedel, s čim
bo kdo kandidiral na katerem razpisu itn. S tem preprečimo podvajanja. Sicer se prevaja, kar je aktualno in za
kar mislimo, da bo šlo v prodajo. Če govorimo o klasiki,
so to zdaj pri nas v glavnem štirje avtorji: Dostojevski,
Gogolj, Čehov in Tolstoj. V bistvu nove prevode regulira
trg. Vsi štirje navedeni avtorji so del obveznega branja v
srednji šoli, nekatera njihova dela so bila v zadnjih letih
vključena v maturitetno branje.
Če prav razumem, prevajalci bolj kot uredniki določate, kaj
se prevaja?
XXPraviloma ja. Zadnja leta sem se s klasiki še največ
ukvarjal jaz, nekaj malega je bilo tudi drugih prevajalcev.
Skoraj vse prevode smo urednikom predlagali sami.
V kolikšni meri vas uredniki upoštevajo?
XXNavadno rečejo: Če bo subvencija, bo tudi knjiga.
To je razumljiv pogoj. Mi, prevajalci iz ruščine, se zadnja
leta precej naslanjamo tudi na subvencije, ki jih za prevode svojih avtorjev dajejo Rusi, ki imajo vnaprej sestavljene sezname, katere prevode bodo subvencionirali. To so
predvsem sodobni nagrajeni avtorji, klasika in strokovna literatura. Ko nas je bilo nekaj prevajalcev v začetku
septembra na mednarodnem prevajalskem kongresu v
Moskvi, so nam dali USB-ključe z elektronskimi verzijami
knjig tistih avtorjev, ki so bili v zadnjih letih nagrajeni in
za katere je mogoče dobiti subvencijo.
Kadar na novo prevajate že prevedene klasike – se kdaj ozirate na prejšnje prevode?
XXJa, vedno. Ponavadi to naredim v tretji redakciji. Poleg starejših gledam tudi prevode v druge jezike – srbščino, angleščino. S tem se izogneš banalnim napakam, do
katerih navadno pride iz malomarnosti, prav tako lahko
najdeš dobre rešitve, ki jih je smiselno upoštevati tudi v
novem prevodu. Pa še to je, da so bralci včasih navajeni
na stare prevode, na primer pri imenih. Ko je, na primer,
Gradišnik na novo prevedel Gospodarja Prstanov, so
bralci prejšnjega prevoda protestirali, ker je spreminjal
imena. To je že skoraj čustvena navezanost na prevod.
V takšnih primerih je treba vedno razmisliti, ali ohraniti
staro rešitev ali najti novo. Vsekakor se nove prevode
splača primerjati s starimi.
Ruski avtorji elektronske in zvočne
verzije svojih knjig v celoti in brezplačno objavljajo na svojih internetnih straneh.
Je kateri izmed starejših prevodov ruskih klasikov tako dober, da po vašem mnenju ne potrebuje sodobnejše verzije?
XXMislim, da je takšen prevod Mojstra in Margarete
Janeza Gradišnika, tudi prevodi poezije Puškina in Lermontova, ki jih je delal Mile Klopčič. To bi težko prevedel bolje, kot je prevedeno zdaj. Vsaj jaz tega ne bi znal.
Kaj pa načrti za prihodnost?
XXTrenutno končujem prevod dveh Tolstojevih pripovedi, Hudiča in Kreutzerjeve sonate. Zanju sem se odločil, ko sem prevajal Tolstojevo biografijo sodobnega
avtorja Pavla Basinskega, ki naj bi izšla naslednje leto,
in se mi je zdelo, da kdor jo bo bral, bo nujno hotel prebrati tudi ti dve Tolstojevi pripovedi. Zato bi rad, da
vse tri izidejo hkrati (kar je tudi že dogovorjeno), da se
izkoristi sinergija med obema knjigama, da ena podpira
drugo. Potem pridejo Ponižani in razžaljeni, še prej je na
vrsti knjiga Dihanje lirike, korespondenca med Rilkejem,
Cvetajevo in Pasternakom iz leta 1926. Pri tej knjigi nas
bo sodelovalo več prevajalcev.
Pelevin je pri angleškem prevodu Svete knjige volkodlaka
sodeloval s prevajalcem, tudi vsebinsko sta spreminjala
nekatere stvari. Koliko je takšna praksa ustaljena pri nas?
XXSam sem že sodeloval z avtorji na tak način, ja. Pri
nekaterih stvareh, ki so zelo zahtevne za prevod, se že
avtorji sami pragmatično odločijo, da jih je bolje poenostaviti ali na novo napisati tako, da so lažje prevedljive.
Stik z avtorjem v tem primeru vzpostavi prevajalec, ali to
naredi urednik?
XXČe se da, seveda komuniciraš neposredno z avtorjem. S Pelevinom se stika ni dalo vzpostaviti, zato sem
delal po avtoriziranem angleškem prevodu, ki sem ga
upošteval kot drugo redakcijo romana. Se pa moj prevod na koncu od angleškega precej razlikuje, ker so tudi
razmerja med temi jeziki drugačna.
Bi lahko rekli, kdo so prihodnji klasiki ruske literature?
XXRavno sem prebral knjigo Zaharja Prilepina Samostan, za katero se za prevod dogovarjam s Cankarjevo
založbo; zanjo sem skoraj gotov, da bo postala klasika,
prav tako Pelevinove knjige – on za klasika velja že zdaj.
Med knjigami, ki sem jih sam prevajal, je tak verjetno še
Makaninov Underground, pa Sorokin. Vse te avtorje tudi
sproti prevajamo v slovenščino.
nagrade
NAGLAS november 2014
6
V oktobru tri nagrade za naše avtorje in knjige
Ester FIDEL arhiv MK
V drugi polovici oktobra smo se v Mladinski knjigi Založbi
in Cankarjevi založbi skupaj z avtorji veselili kar treh nagrad.
Na obletnico rojstva Kristine Brenkove je Zbornica knjižnih
založnikov in knjigotržcev pri GZS v Trubarjevi hiši kulture
podelila nagrado za izvirno slovensko slikanico. Prejela jo je
Huiqin Wang za slikanico Ferdinand Avguštin Hallerstein:
Slovenec v Prepovedanem mestu (MKZ); društvo slovenskih
prevajalcev je sredi oktobra podelilo 78. Sovretovo nagrado
Borutu Kraševcu za prevod Svete knjige volkodlaka (CZ)
ruskega pisatelja Viktorja Pelevina; Jenkovo nagrado, ki jo
Društvo slovenskih pisateljev od leta 1986 podeljuje za najboljšo pesniško zbirko, pa je letos prejela Anja Golob za
zbirko pesmi Vesa v zgibi (MKZ).
Ferdinand Avguštin Hallerstein se je rodil plemiški družini v Mengšu, po študiju v Gradcu in na Dunaju pa se
je leta 1735 kot misijonar odpravil na Kitajsko. Zahodni
znanosti in umetnosti naklonjeni kitajski cesar Qianlong
ga je sprejel na dvor in mu zaupal diplomatske naloge. Hallerstein je živel v Pekingu, kjer je leta 1774 umrl
in je tam tudi pokopan. Bil je eden največjih učenjakov
18. stoletja; na Kitajskem si je nadel ime Liu Songling.
V slikanici Ferdinand Avguštin Hallerstein: Slovenec v
Prepovedanem mestu se skozi Hallersteinov življenjepis
odražajo sočasne družbeno-politične razmere in vsakdanje življenje na Kitajskem. Po prepričanju žirije ima
slikanica, ki je oblikovana in izdelana zelo kakovostno,
velik pomen za medkulturnost, hkrati pa tudi za narodno
identiteto. V umetniško pripoved o Hallersteinu, človeku
dveh domovin, pa je vpletena tudi osebna zgodba slovenske slikarke s Kitajskega.
Letošnjo Sovretovo nagrado je prejel Borut Kraševec
za prevod romana Sveta knjiga volkodlaka, ki je konec
lanskega leta izšel pri Cankarjevi založbi. »Kraševec se
je uveljavil z vrsto zahtevnih prevodov vrhunskih ruskih
humanističnih teoretikov, ki smo jih v slovenščini desetletja pogrešali. Teorija pa je bila dopolnjena z izborom
umetniških besedil od klasikov do modernih avtorjev,
med katerimi posebej izstopa vrsta del enega najbolj zanimivih sodobnih ruskih avtorjev Pelevina,« je v obrazložitvi zapisala komisija. Borut Kraševec je leta 2004 prejel
nagrado za najboljšega mladega prevajalca. Zanimivo
je, da mu je tudi to nagrado prinesel prevod dela enega
najbolj priljubljenih ruskih pisateljev Viktorja Pelevina –
romana Čapajev in Praznota.
Protagonistka romana Sveta knjiga volkodlaka deluje kot najstnica, a je v resnici 2000 let stara prostitutka,
ki preživlja dneve v zanemarjenem parku v Moskvi in
preži na svoj plen. Pelevinova knjiga je po Kraševčevem
mnenju duhovni roman, v katerem se izrazito polarizirata
duhovno in vulgarno.
Anja Golob, dobitnica letošnje Jenkove nagrade, je
sprožila precej polemik, ko je nagrado sicer sprejela, udeležbi na podelitvi in denarni nagradi pa se je iz načelnih
razlogov in iz razlogov osnovne higiene odrekla.
Anja Golob je Jenkovo nagrado prejela za svojo drugo pesniško
zbirko Vesa v zgibi
Huiqin Wang je za ubeseditev in upodobitev Hallersteinovega življenja prejela nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico
Njena pesniška zbirka Vesa v zgibi je bila letos v ožjem izboru za obe najvišji pesniški priznanji v državi –Veronikino nagrado in Jenkovo nagrado. Žirija za Jenkovo
nagrado je v svoji utemeljitvi zapisala, da »avtorica napotuje na spoznanje, da je treba z vsem, kar je, ravnati skrajno
pazljivo, hkrati pa v vrsti pesmi prevprašuje doslej samoumevne razlike in z njimi povezane družbene predsodke«.
Vesa v zgibi je sicer avtoričina druga pesniška zbirka in se
po mnenju literarne kritičarke Jelke Kernev Štrajn in predsednice letošnje žirije za Jenkovo nagrado »od pesničinega
prvega poskusa razlikuje po tem, da na videz preprostejši
pesniški postopki porajajo bolj razplasteno sporočilo«.
dogodki
NAGLAS november 2014
7
FpoF 2014 v znamenju Finske in knjižnic
Mojca RANER Saša KOVAČIČ, Laura ŠTRAUS
Že osemindvajsetič po vrsti smo knjigarji Konzorcija pripravili prodajno razstavo tujih knjig. V
prostorih knjigarne smo se družili od 10. do 15.
novembra.
Letošnji Frankfurt po Frankfurtu je simbolično odprla ministrica za kulturo Julijana Mlakar.
Izmed knjig, ki so izšle v zadnjem
letu, smo jih izbrali skoraj 7000,
predvsem s strokovnih področij naravoslovja, družboslovja, humanistike
in umetnosti. Poleg teh pa imamo tudi
izbor najboljše priročniške literature
ter izbor v zadnjem letu nagrajenih in
drugih pomembnih leposlovnih del.
Slavnostna otvoritev je potekala v prijetnem vzdušju in tako kot na samem
Frankfurtskem knjižnem sejmu se je
tudi tu čutil pozitivnejši odnos do tiskane knjige kot zadnjih nekaj let. O
tem je v svojem spodbudnem nagovoru govoril tudi predsednik uprave
MKZ Peter Tomšič. Ministrica za
kulturo Julijana Bizjak Mlakar je spomnila na prizadevanje ministrstva, da
bi Slovenija do leta 2019 postala osrednja gostja frankfurtskega knjižnega
sejma. Držimo pesti ... Prav gotovo so
za to, da postanemo dežela v gosteh,
potrebni partnerski odnosi. Poslovodja PE Konzorcij Bojana Zarnik je za
pripravo naše razstave k sodelovanju
povabila Mestno knjižnico Kranj.
Direktor Viljem Leban je zbrane na
otvoritvi tudi nagovoril, sodeloval pa
je tudi pri pripravi mednarodne strokovne konference za bibliotekarje,
ki bo potekala v okviru razstave in
kjer bo tudi eden od predavateljev.
Veseli nas, da nam je za častno predavateljico uspelo pridobiti direktorico Mestne knjižnice Helsinki, Tuulo
Haavisto. Odzivi na del letošnje razstave tujih knjig v Mestni knjižnici
Kranj (dela s področja naravoslovja
in tehnike) so zelo pozitivni. Za projekt Frankfurt po Frankfurtu pa je
tudi izrednega pomena sodelovanje
z Veleposlaništvom Finske v Ljubljani. Veleposlanik gospod Pekka Metso nas je počastil s svojim prihodom
na otvoritev, sodeloval je na Finskem
večeru, prišel bo tudi na konferenco,
na Veleposlaništvu pa bodo za gospo
Haavisto priredili slavnostno večerjo. Sodelovanje je tudi prijetno, kar
se je pokazalo predvsem na Finskem
večeru. Zanimiv pogovor s prevajalkama iz finskega jezika Jelko Ovaska
in Julijo Potrč je povezovala že skoraj
naša Carmen L. Oven, druženje ob
finski različici kuhanega vina, imenovani »glöggi«, pa je bilo sploh enkratno. Hvala Maši, ki je poskrbela, da
je vse teklo, kot je treba. Verjamemo,
da bo tudi na konferenci vse v redu,
saj bo potekala v prenovljeni konferenčni dvorani Modre hiše. Glede na
prijave pričakujemo 90 bibliotekarjev
iz knjižnic, ki so največji kupci Mladinske knjige Trgovine. Res ni veliko
priložnosti zbrati toliko naših kupcev na enem mestu. V upanju tudi na
finančno uspešnost prodajne razstave Frankfurt po Frankfurtu knjigarji
Konzorcija delamo naprej.
Finski veleposlanik Pekka Metso je sodeloval tudi na Finskem večeru.
sejem
NAGLAS november 2014
Knjižni sejem bo, za zimo se še ne ve
Laura ŠTRAUS 8
arhiv MK
Knjižni sejem je pred vrati, pa čeprav po njem
še ne diši kot prejšnja leta, pa tudi temperature
ne kažejo, da bo kmalu zima in z njo konec leta.
Morda je zato tako, ker bo letošnji sejem nekaj
posebnega. Zadnji teden novembra se bo namreč
središče glavnega slovenskega mesta že tridesetič
zapovrstjo spremenilo v prostor živahnega druženja s prijateljicami knjigami.
Od leta 1972, ko je bil organiziran
prvi slovenski knjižni sejem, se je
razvil v največji dogodek založniško-knjigotrške panoge pri nas, ki ga vsako leto obišče več kot 30 tisoč obiskovalcev. Lani je sejem prinesel številne novosti, letošnji jubilejni, ki bo
potekal pod častnim pokroviteljstvom
predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, pa bo še posebej slovesen in zanimiv. Na nekdanje čase nas
bo spomnil priljubljeni knjižni junak
Kekec, kateremu bo ob 130. obletnici
rojstva njegovega avtorja Josipa Vandota posvečena priložnostna razstava.
Poleg številnih spremljevalnih
prireditev bo letos prvič organiziran
KulinARTfest s pogovori o hrani in
pijači ter kuhanju v živo ter ARS-ov
oder (terenski studio 3. programa
Radia Slovenija) s skoraj 30 urami
programa v živo s sejma. Novost je
tudi »ta dolgi petek«, ko se bomo
ob glasbi in literaturi družili vse do
22. ure. Med tujimi gosti letošnjega
sejma se bodo predstavile založbe iz
Škotske, Rusije in Hrvaške.
Priložnosti za promocijo in tudi
prodajo knjižne produkcije ne bo
manjkalo, od nas založnikov pa je
odvisno, ali bomo to priložnost dobro izkoristili. Obe založbi iz Skupine Mladinska knjiga – MK in CZ se
tega dobro zavedata, zato smo se tudi
tokrat skrbno pripravili. Naši stojnici
v veliki sprejemni dvorani ostajata na
svojem mestu in v vsej svoji velikosti,
prav tako prodajna stojnica v prvem
preddverju. Likovna podoba stojnic
je tudi letos v domeni vodje likovnega
uredništva Suzane Duhovnik, prodajno osebje in predstavnike uredništev,
ki so pomembni pri komunikaciji z
obiskovalci in kupci, pa bo koordinirala Sandra Plej. Na stojnicah bo spet
živahno, k temu bodo svoje prispevali
tudi pisatelji, ki bodo letos prvič na
razstavnem prostoru Mladinske knjige podpisovali svoja dela.
Nič manj živahno ne bo na prireditvah, kot sta forum in debatna
kavarna, kjer bosta Mladinska knjiga in Cankarjeva založba močno
zastopani. Osnovnošolcem bodo na
forumskem odru med tednom namenjeni štirje dogodki: od srede do petka bodo kar trikrat deležni tradicionalnega jutranjega pozdrava najbolj
priljubljenega veselošolca Boštjana
Gorenca Pižame in delavnice, na kateri bodo urednice izobraževalnega
uredništva MK ter avtorica in prevajalka Kaja Bucik Vavpetič predstavile
spletni portal ucimse.com. Petkov popoldan bo delaven, saj bo Mladinska
knjiga na forumu šivala, pri tem ji
bosta pomagali priznani šivilji Suzana Duhovnik in Mimi Udovč, avtorici
knjige Šivam si. V soboto in nedeljo
bomo imeli kar štiri dogodke. Najmlajši bodo prisluhnili in si ogledali
lutkovni muzikal Zverjašček v izved-
Jubilejni žig/ex libris, ki si ga bodo obiskovalci sejma lahko odtiskovali v svoje knjige.
bi Lutkovnega gledališča Ljubljana,
odraslim pa so namenjene štiri delavnice. V okviru KulinARTfesta se bosta v soboto popoldne s kuharskimi
orodji spopadla in ob tem pripravila
slastne jedi Boštjan Napotnik Napo
in njegov pomočnik Boštjan Gorenc
Pižama. Nedelja bo namenjena družinam. S predsednikom rodoslovnega
društva Petrom Hawlino bomo raziskovali lastne korenine in s pomočjo knjige Družinska kronika izdelali
družinsko drevo. Kaj vse v sebi skrivajo imena, nam bo na delavnici, ki
bo sledila, odgovorila priznana numerologinja Romana Pogorelčnik.
V debatnih kavarnah, ki so namenjene predvsem pogovorom o problemskih temah, bo Mladinska knjiga v okviru štirih prireditev gostila
sedemnajst sogovornikov. V sredo
bomo spregovorili o fenomenu uspeha Johna Greena. Svoja razmišljanja
o tem, kaj mlade bralce množično
privablja k branju problemske literature, bodo soočili priznani slovenski
strokovnjaki za mladinsko književ-
sejem
NAGLAS november 2014
9
nost: Darka Tancer Kajnih, dr. Vanesa Matajc, dr. Veronika Rot Gabrovec in Boštjan Gorenc Pižama.
Druga zanimiva sredina tema bodo
Mostovi in prepadi med slovenskimi
kulturniškimi generacijami. Pisatelji Dijana Matković, Jelka Ovaska,
Žiga Valetič in politik Luka Mesec
bodo v pogovoru osvetlili posebnosti posameznih kulturnih generacij.
Četrtek bo dan za spletna družbena
omrežja in za učenje z ekrana. Kako
velike spremembe so prinesla spletna
družbena omrežja pri trženju in prodaji knjig, bodo povedali: dr. Sašo
Dolenc, Nina Kožar, Andreja Žnidaršič, Žiga Gombač in Nataša Štefe. Da
brez digitalnih medijev v prihodnosti
ne bo šlo niti v šolah, pa nam bodo
povedali dr. Sonja Pečjak, dr. Marina Rugelj, mag. Alenka Kepic Mohar
ter dr. Miha Kovač. Poleg dogodkov,
ki jih na sejmu organizirata MK in
CZ, bodo še številni drugi. Po mnenju organizatorjev jih bo letos največ
doslej. Za nas bo zagotovo zanimiv
sobotni zajtrk s pisateljem, ki bo letos
gostil pisateljico Svetlano Makarovič,
in podelitve nagrad, na katerih Mladinska knjiga in Cankarjeva založba
Zdravko Kafol, predsednik upravnega odbora 30. slovenskega
knjižnega sejma
Organizatorji smo letos posebej ponosni na naslednje novosti sejma: naredili smo prvi korak v smeri internacionalizacije sejma, nacionalni 3. radijski
ARS program bo iz svojega sejemskega studia in
drugih prizorišč ustvaril in neposredno prenašal
skoraj 30 ur programa, v okviru Kulinartfesta bo
vse dni na posebnem prizorišču v živo kuhalo 15
chefov, dogodek pa odpre Rudolf van Veen, nizozemski zvezdnik s 24 Kitchen TV, pripravili smo
jubilejni exlibris sejma, ki ga je zasnoval slikar in
ilustrator Jože Ciuha in ki si ga bodo obiskovalci lahko odtiskovali v svoje
knjige, izšel bo zbornik tekstov 16 avtorjev, ki s svojim delo(vanje)m pomembno (so)vplivajo na našo knjižno pokrajino, podeljenih bo 11 različnih stanovskih nagrad, med njimi nova velika nagrada knjižnega sejma za
knjigo leta, vsak dan po koncu sejma bodo after partyji – literarno-glasbeni
večeri; tudi »long friday« in restavracija Profil sta zaradi tega, da ugodimo
željam obiskovalcev. Skupaj se bo v 6 dneh sejma zvrstilo preko 220 spremljevalnih dogodkov. Sam osebno sem najbolj vesel na videz obrobnega
dogodka po vzoru Libri Italiani Accessibili, Beremo v temi, ko bodo znani
slovenski literati brali slepim in slabovidnim (videči pa bodo dobili preveze
za čez oči), tudi vabilo na ta dogodek bo tiskano v brajici.
Na novih temeljih vzpostavljeno sodelovanje z JAK RS in MOL pa kaže, da
si sejem zasluži, da mu mesto Ljubljana in država priznata vlogo in položaj na zemljevidu najpomembnejših kulturno-poslovnih dogodkov pri nas.
s svojimi avtorji in sodelavci zagotovo ne bosta ostali praznih rok.
Na koncu preostane le še povabilo na slavnostno odprtje sejma, ki
bo v torek, 25. novembra, ob 18. uri,
in na obisk sejma, ki bo za obisko-
valce odprt od srede, 26., do nedelje, 30. novembra 2014, od 9. do 20.
ure, s podaljšanim petkom. Organizatorji so v vabilu napisali: Kogar ne
bo, mu bo žal!.
Več na www.knjiznisejem.si.
Nagrade in priznanja 30. slovenskega knjižnega sejma
• Schwentnerjeva nagrada 2014 za življenjsko delo na
področju slovenskega založništva in knjigotrštva.
Podeljuje jo Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS (ZKZK).
• Schwentnerjevo priznanje. (ZKZK)
• Priznanje za izjemen prispevek k razvoju knjižnega
sejma. (UO 30. SK)
• Knjiga leta, nova velika nagrada knjižnega sejma
za knjigo, ki je najbolj zaznamovala leto skozi oči
strokovne javnosti in bralcev. Nagrada, ki sprejema
dvojnost knjižne forme – tiskano in elektronsko,
združuje strokovnost in priljubljenost – ter ocenjuje
knjigo kot celoto. (ZKZK)
• Najlepša slovenska knjiga po izboru oblikovalcev.
Komisija oblikovalcev bo prvi dan sejma ocenjevala
vse novo izdane knjige kar na razstavnih prostorih
posameznih založb in nagradila najlepšo v absolutni
kategoriji. (ZKZK)
• Najboljši literarni prvenec 2014 Nagrado podeljuje
ZKZK in Društvo slovenskih pisateljev za najboljše
prvo literarno delo (proza, poezija, drama, esej).
• Nagrada Radojke Vrančič za mladega prevajalca,
ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev.
• Priznanje zlata hruška za najboljše tri otroške in
mladinske knjige v treh različnih kategorijah med
knjigami, ki so dobile znak kakovosti zlata hruška.
• Najboljša poslovna knjiga 2014 po izboru Združenja Manager in Zbornice knjižnih založnikov in
knjigotržcev pri GZS.
• Zlato okno, nova nagrada, ki jo podeljuje Društvo
slovenskih založnikov za najlepšo knjigarniško izložbo.
• Nagrada kritiško sito 2013. Literarna nagrada, ki jo
za najboljše literarno delo preteklega leta podeljuje
Društvo slovenskih literarnih kritikov.
predstavljamo se
NAGLAS november 2014
Enota Interspar Vič se predstavi
10
Anita TOLIĆ
Devetega julija letos smo odprli vrata nove poslovalnice Mladinske knjige – knjigarne in papirnice
Interspar Vič na Jamovi cesti 105 v nakupovalnem
centru Interspar. Vsega 61 kvadratnih metrov velika prodajalnica je s svojim prihodom, po odzivih
sodeč, obiskovalce navdušila. Okoliški prebivalci
pa so bili veseli, da poleg njim dobro poznane prodajalne na Tržaški sedaj obratuje še njena mlajša
sestra v nakupovalnem centru, na katero se lahko
obrnejo tudi v poznih urah in med vikendom.
Odprtje naše enote je sovpadlo s skorajšnjim vrhuncem šolske sezone, kar
že sicer, v »običajnih« okoliščinah,
ni mačji kašelj, kaj šele, ko vlogo
»vodje« prevzame študentka, ki ima
za seboj mesec dni uvajanja, in skupaj z drugo, prav tako zgolj en mesec
uvajano študentko tvori kolektiv treh
prodajalk, od katerih je zgolj ena v
popolni formi. Vse tri smo se tako
znašle v situaciji, ko je bilo treba nekako splavati na površje in zgrabiti
krmilo v kaosu postrežbe in nasvetov
željnih strank.
Trgovino smo odprle po dvodnevni intenzivni akciji polnjenja
polic in urejanja prostora, v kateri je
sodelovala zagnana ekipa prostovolj-
Mlada ekipa enote Interspar Vič: Eva, Anita, Tina
cev in prostovoljk. Navkljub intenzivnemu, 12 ur in več trajajočem delovniku pa je ostalo še kar nekaj dela.
Med drugim je bilo treba naročiti nove police za papirne izdelke,
nove pregradnike zvezkov in nove
odre za izložbo, saj je dobaviteljem
kljub jasnim navodilom uspelo »zamočiti«. Pisarnica oz. prostor za urejanje in arhiviranje dokumentov je
morala počakati kar nekaj tednov, da
je prišla na vrsto. Za največjo oviro
pa se je izkazalo pomanjkanje prostora za skladišče, katerega vlogo so prevzeli predali pod policami. Jasno nam
je bilo, da to pomeni še večjo previdnost pri naročanju. Toda k dodatni
zmedi so prispevali še dobavitelji z
napačno naslovljenimi pošiljkami;
bodisi smo prejele pakete, ki so bili
namenjeni trgovini na Tržaški, bodisi so oni dobili blago, ki je bilo namenjeno nam. V obdobju, ko je bilo
povpraševanje na vrhuncu, odsotnost
skladišča pa zahteva še posebej racionalno naročanje, je nepravočasno dospelo blago povzročalo še večji kaos.
Toda navkljub ne ravno idealnim okoliščinam nam je z nasmejanimi obrazi in sproščenostjo vendarle
uspelo kakovostno postreči stranke
in jih navdušiti tudi za prihodnje
obiske. Marsikdo nam je bil hvaležen, ker smo pripravljale pakete
šolskih potrebščin po naročilu, priskrbele izdelke, ki so jih potrebovali, pa jih morda nismo imele na zalogi, bile ustrežljive, ko je prišlo do
kakšnih težav s kupljenim, ali pa si
vzele čas zgolj za prijeten pogovor.
Kakor koli, kolesje papirnice in knjigarne smo zagnale, od septembra, po
odhodu oz. vrnitvi Marjane na Čopovo, pa nama z Evo za gladek tek
pomaga skrbeti še Tina (še ena izmed
nas, ki smo uvajanje začele komaj
mesec dni pred odprtjem trgovine).
Stranke so zadovoljne in upamo si trditi, da glede na doslej uspešne rezultate poslovanja prav tako vodstvo.
Odločitev za mlade, sveže in nadobudne sile se je izkazala za pozitivno, saj menimo, da nam gre kljub
neizbežnim (manjšim) spodrsljajem
in napakam kar dobro.
Uspeh lahko pripišemo več dejavnikom: odličnemu mentorstvu
Mateje Kolar in drugih poslovodij,
ki so držale roko nad nami; fantastični Marjani s Čopove, ki je, bolj ko je
bila situacija stresna, bolj blestela; neprecenljivi pomoči in nasvetom vodij
oddelkov, aranžerjev, kadrovske službe, vodstva in vseh drugih zaslužnih;
ali pa Eva, Tina in Anita tvorimo ekipo, ki je preprosto zmagovalna.
V pričakovanju obiska vas v
družbi dobrih zgodb in kave iz domiselnih Poloninih skodelic veselo
pozdravljamo!
NAGLAS november 2014
11
osebnost meseca
Zlata Schmidt
Irena ŠKOF, Bojana ZARNIK in Emil MLINAR
Dunja KOFLER
Zlata je v Mladinski knjigi preživela 38 let. Veliko. Prehodila je pot od
knjigarke, vodje poslovalnice, strokovne sodelavke do pomočnice vodje Konzorcija.
Začela je v času, ko so v knjigarnah veliko večino knjig
prodajali še za pultom in je izhajalo neprimerno manj
naslovov knjig kot danes. Doživela je osemdeseta leta, ko
je inflacija strmo napredovala in se je na vrhuncu kakšna
cena dnevno tudi dvakrat spremenila, kar je pomenilo
veliko radiranja.
Večino časa je bila knjigarka v poslovni enoti Kolodvor, kjer je leta 1995 postala poslovodja. Nekaj let je
vzporedno vodila še poslovni enoti na Nazorjevi in Tržaški. Kljub vodenju ekipe in obilici administrativnega dela
si je vedno vzela čas za kupce. Z njimi se je pogovarjala,
jim svetovala in je bila zato zelo uspešna pri prodaji.
Zlata ima dober čut za estetiko in oblikovanje. Vedno je rada urejala prodajne police in skrbela za domiseln
videz prodajalne, ki je bila pod njeno roko vedno skrbno
in premišljeno urejena. V prostem času rada poprime tudi
za čopič in bližnje razveseli s kakšno drobno pozornostjo.
Njena strast so tudi avstralske zebrice (ptički), ki jih je
včasih vzgajala in podarjala.
Zlato odlikujejo tudi izjemna delovna vnema, vztrajnost in preprostost. Z leti si je nabrala veliko delovnih
izkušenj, ki jih je rada delila s sodelavkami in sodelavci.
Zadnji dve leti je delala v Konzorciju kot pomočnica vodje. Tako je svojo delovno pot sklenila tam, kjer si je želela
delati že kot mlado dekle. V največji slovenski knjigarni,
med knjigami, ki jih ima tako rada in ki jo popeljejo na
različne poti, pa tudi na pot do sebe.
V Konzorcij je prinesla veliko znanja, izkušenj in
modrosti. Bila je mentorica zaposlenim pri dokumentacijskem poslovanju, skrbela je za red pri dokumentaciji
in nam dnevno pripravljala najrazličnejše analize. Zlata
ima izostren čut za podrobnosti, njena strast pa so predvsem številke. Čeprav je na videz vedno delovala precej
strogo, smeha v pisarni in na skupnih kolegijih po njeni
zaslugi nikoli ni manjkalo. Vsi smo jo vzljubili zaradi
njene skromnosti, prisrčnosti in topline. Najprej je osvojila sodelavce v knjigarni, nato pa še v papirnici. Vsem
je nekako zlezla pod kožo. Zadnje leto ni bila več Zlata,
klicali smo jo kar Zlatka - Zakladka. Pogrešali bomo
njen smeh, njeno preprostost in navidezno strog pogled,
za katerim se skriva eno samo srce.
Upokojitev je ena od glavnih prelomnic v življenju. Naenkrat ni več delovne rutine, ki je bila toliko
let samoumevna. Kako se organizirati, ko tega ni več?
Zlata se bo lahko v pokoju bolj posvetila svojima dolgoletnima strastema, knjigam in vrtu. Vrt ji je vedno pomenil veliko veselje. Z vso skrbnostjo vsako leto pripravlja načrt zasaditve, skrbi za svoje rastline in se razveseli
vsakega zrelega paradižnika, doma pridelane solate, še
posebej pa se navdušuje nad zelišči. Delo z rastlinami
jo pomirja, ji vrača energijo, sprošča napetosti in ji daje
občutek zadovoljstva in uspeha. Vedno je bila to njena
tema za začetek pogovora, navezovanje stikov in sodelovanja med ljudmi.
Druga njena ljubezen pa so knjige. Zgodovinske,
biografije slavnih osebnosti, dela slovenskih avtorjev,
svetovni klasiki …, pravzaprav kar vse po vrsti. Rada se
pogovarja o prebranem, kakšne misli so jo prevzele, kakšna vprašanja so se ji porodila in katere nove poti so se
ji odprle. Vedno nam je govorila, da so prav leposlovne
knjige najboljši učbeniki življenja, ki ti lahko toliko dajo.
Morda pa se v prihodnjih letih, ko se bo njeno življenje
že spravilo v ustaljene tirnice upokojenke, tudi sama odloči, da napiše kakšno. O svoji poti, mislih, spoznanjih.
Kakor je rekel že antični mislec Seneka, sta za srečno
življenje dovolj vrt in knjižnica. Z zanimivo knjigo na
vrtu, v parku, v gozdu – kaj je lepšega in bolj poživljajočega?
dogodki
NAGLAS november 2014
Komur je kamen samo kamen, temu
narava ni prišla do srca
12
Lidija GORŠIČ
V Konzorciju se je začelo partnersko sodelovanje
z Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Zasnovali smo ga kot cikel srečanj, na katerih študentje
univerze skupaj z obiskovalci knjigarne sodelujejo
na predavanjih in diskusijah na določeno temo.
Na uvodnem druženju je dr. Miha
Jeršek, sodelavec Prirodoslovnega
muzeja Slovenije, v katerem deluje
kot kustos na področju mineralogije
in gemologije, predstavil bisere, korale in jantar, plemenite kamne organ-
skega nastanka. V uvodnih besedah
je z Goethejevim prepričanjem, da tistemu, komur je kamen samo kamen,
narava ni prišla do srca, poudaril, da
kamen ni le del nežive narave, ampak
v sebi nosi zapis nastanka in razvoja
Dr. Miha Jeršek je predstavil bisere, korale in jantar, plemenite kamne organskega nastanka.
Knjiga o zgodovini Mladinske knjige je še na voljo
Prihodnje leto bosta Mladinska knjiga
in Cankarjeva založba praznovali 70-letnico. Ob takšnih jubilejih se običajno
ozremo nazaj in pobrskamo po zgodovinskem spominu in podatkih, če so le na
voljo. Pred desetimi leti je ob 60-letnici
Mladinske knjige izšla monografija, ki je
zajela najpomembnejše dogodke, ljudi
in knjižne naslove v 60-letnem razvoju
Mladinske knjige. Ker je knjiga še na zalogi, smo sklenili, da jo ponudimo širši
javnosti. Če želite imeti knjigo o zgodovini Hiše dobrih zgodb, se oglasite v Mladinski knjigi, Modri salon, Slovenska 29, Ljubljana, ali nam svoje želje
sporočite po elektronski pošti [email protected] Izvodi so brezplačni.
našega planeta. Milijone let zgodovine nosi v sebi tudi jantar, dragulj,
ki ga je ustvarila živa narava. Fosilizirana smola dreves, tudi nekaterih
listavcev in ne samo iglavcev, kot je
zmotno splošno prepričanje, je cenjena že tisočletja. Najbogatejša nahajališča so bila na območju Baltskega
morja. Od tod je v antiki proti jugu
potekala znamenita jantarna pot in
ob tem prečkala tudi naše ozemlje.
Korale in bisere izločajo živi organizmi neposredno. Nekatere vrste školjk
in polžev imajo biserno matico, s katero obdajo v več plasteh tujek, ki
prodre v njihovo notranjost. Pravi
biseri so med najbolj občudovanimi
dragulji od nekdaj in nič čudnega, da
so jih že od antike nadomeščali z imitacijami. Sem sodijo tudi znameniti
ohridski biseri! Največje nahajališče
koral je koralni greben ob vzhodni
obali Avstralije, a tudi v Jadranu živi
več vrst koral. Nakit iz rožnatih in
rdečih je najbolj priljubljen, obstajajo še črne korale, s katerimi ni dovoljeno trgovati, saj so zaščitene. Po
koncu predavanja so dr. Jerška poslušalke zasule z vprašanji – največ
jih je bilo povezanih s tem, ali hranijo v šatulji za nakit prave ali neprave biserne, jantarne, koralne ogrlice,
prstane, uhane … Če vas zanima kaligrafija, ste toplo vabljeni na srečanje
2. decembra ob 11. uri.
Anekdota iz
telefonskega studia
Svetovalka kliče člana Sveta knjige za redni nakup in ga
navdušuje za knjigo četrtletja
Družinski medicinski priročnik.
Član odgovori: »Gospa,
knjigo mi kar pošljite. Če bo
prišla kakšna ebola, bomo vsaj
vedeli, kaj narediti.«
Náglasak
Prilog Náglasak namijenjen je čitateljima grupe Mladinska knjiga u inozemstvu.
Priloga Náglasak je namenjena bralcem družb Mladinske knjige v tujini.
Kad je glavni lik – kava!
Dubravko ZEBIĆ Ognjen KARABEGOVIĆ
Predstavljanje nove knjige Julijane Matanović i
osvojene vrijedne nagrade za najbolju knjigu godine u kategoriji proze.
U organizaciji Kluba žena UBH Prsten i Mozaika knjiga u ugodnoj
atmosferi Gradske kavane na Trgu
bana Jelačića održana je u srijedu,
17. rujna, promocija najnovije zbirke
priča, I na početku i na kraju bijaše kava (Mozaik knjiga, 2014.) naše
rado čitane i nagrađivane spisateljice
Julijane Matanović.
Pozivu se odazvalo više od stotinu vjernih čitatelja i spisateljičinih
prijatelja, a samu promociju moderirala je poznata radijska voditeljica Sonja Šarunić. O velikoj čitanosti
književnice govorio je glavni urednik Mozaika knjiga Zoran Maljković, istaknuvši kako je zbirka priča u
kratkom razdoblju gotovo rasprodana već u fazi predstavljanja, što je u
ovim vremenima izvanredan uspjeh.
Kako je rekao, autorica je u svojim
pričama s lakoćom postigla visoku
razinu privatnog prepoznavanja, a
ovu knjigu između ostalih smatra
njenim najzrelijim djelom koje obiluje antologijskim pričama. Izvrsnom
glumačkom interpretacijom glumica
Anja Šovagović dočarala je duboku
ljudsku intimu koja izbija uz rituala
ispijanja kave. Ispijanje tog crnog napitka stoljećima je u nas ritual koji
je zbližavao ljude, dok se danas pretvara u brzu kavu „s nogu“, a sve
je češći odgovor na poziv na kavu:
„Nemam vremena!“ Ovo sve površnije shvaćanje rituala ispijanje kave
prethodilo je nastanku zbirke. Podrobniju i stručnu analizu ovog dragocjenog novog djela domaće književnosti dale su recenzentice Mirna
Brkić Vučina i Dolores Grmača, obje
bivše studentice profesorice Julijane
Osobe na fotografiji s desna na lijevo: Dr.sc.Dolores Grmača, doc. – recenzentica, a inače
prof. sa Filozofskog fakulteta u Zagrebu; prof. Julijana Matanović – autorica knjige; Sonja
Šarunić – moderatorica i voditeljica na RADIO SLJEME
Matanović. Kako je istaknuto, knjigom prevladava nostalgičan ton, te
se osjeća žal za prošlim vremenima,
kada su žene dostojanstveno starjele
i bile ponosne na svoje godine, kada
su djeca bila samo djeca i nisu se crvenjela zbog jedne četvorke i roditelji
ih nisu učili da budu čvrsti i snažni
jer je svijet okrutan. Kroz ovih petnaest priča u kojima je glavni lik –
kava, a motiv – ispijanje kave, autorica je priče istrgnula iz sjećanja.
Intimni ugođaj razgovora o kavi pojačali su duboki tonovi sevdaha mlade glazbene umjetnice i kantautorice
Elme Burnić.
OSVOJENE NAGRADE 2014.:
Svakako treba napomenuti da je
sama knjiga naišla na izuzetno dobre reakcije i kod kritičara te je zasluženo osvojila čak dva vrijedna priznanja.
Za najbolju knjigu godine 2014.
u kategoriji proze osvojila je nagradu
Josip i Ivan Kozarac te u istoj kategoriji nagradu Ksaver Šandor Gjalski.
aktualno
NAGLAS november 2014
Vreme za knjigu
Bojana DODIĆ 14
Mladinska knjiga BEOGRAD
Drugog novembra završen je 59. Međunarodni
sajam knjiga u Beogradu, najznačajnija smotra izdavaštva u regionu. Tokom osam sajamskih dana,
čiji je moto bio „Vreme je za knjigu”, predstavljene su domaće i strane knjige, kupovala su se
i prodavala autorska prava, a osim izdavača, na
sajmu su bili prisutni knjižari, distributeri, bibliotekari i mnogi pisci na promocijama svojih knjiga.
Sudeći po ovogodišnjoj poseti štandu
Mladinske knjige Beograd, interesovanje za knjigu u Srbiji ne jenjava.
Kao i prethodnih godina, i ove je
u danima vikenda bilo pravo umeće probiti se kroz avenije centralne
hale Beogradskog sajma, zakrčene
poklonicima pisane reči, koji su tražili dobro referensno izdanje, sledeće
štivo za razbibrigu, poklon za svoje
najmlađe, stručne knjige, monografije ili stripove.
Prvi put arena centralne hale
bila je mala za štand zemlje – počasnog gosta sajma, tako da je paviljon Narodne Republike Kine, veli-
čine oko 1.000 kvadratnih metara,
postavljen u halu 2, gde je i održano
svečano otvaranje. Narodna Republika Kina, zemlja velika u svakom
pogledu, s jednom od najstarijih
književnosti u svetu i ogromnim kulturnim nasleđem i tradicijom, predstavila je ovdašnjoj publici istoriju
pisanja i štampanja knjiga u Kini,
kao i prepoznatljivi ritual pripremanja i ispijanja čaja. Gosti na štandu
bili su značajni kineski pisci današnjice čija su dela prevedena na srpski.
Veliku pažnju posetilaca privukla je
i izložba knjiga srpskih pisaca prevođenih na kineski, među kojima su
Pisac Pilotske knjige Zoran Modli, u razgovoru s budućim pilotima
se našli klasici poput Vuka Karadžića, Branislava Nušića, Ive Andrića,
Meše Selimovića, ali i neka neočekivana imena iz sveta lepe književnosti
i publicistike.
Štand Mladinske knjige Beograd, skromnijih razmera od štanda
zemlje – počasnog gosta sajma, ove
godine bio je u znaku monografije
Gradovi Srbije, našeg dugogodišnjeg
saradnika Dragana Bosnića. Novi
tom edicije Upoznajmo Srbiju, prvi
put predstavljen sajamskoj publici, privukao je veliku pažnju. Kroz
sjajne varoške priče, sentimentalne
stare fotografije i sjajne moderne fotografske portrete biranih gradova,
posetiocima smo predstavili život u
urbanim sredinama Srbije. Veliku pažnju posetilaca privukla je i društvena igra Čudesno putovanje po Srbiji
– projekat koji je takođe ovog oktobra imao sajamsku premijeru. Osim
ova dva projekta, Mladinska knjiga
predstavila je posetiocima sajma Veliki porodični medicinski priručnik,
dva nova turistička vodiča iz edicije
Top 10 – kroz Moskvu i Krf, novo,
osveženo izdanje Pilotske knjige Zorana Modlija, koje je za ovaj sajam
dobilo i filmsku pratnju u vidu poklon DVD-a Škola letenja, kao i dva
nova naslova u nizu detektivskih romana Agate Kristi – Ubistvo Rodžera Akrojda i Nemi svedok. S tim naslovima Agata Kristi je u Mladinskoj
dobila sasvim novu likovnu opremu,
o kojoj smo pisali u nekom od ranijih brojeva. Za ovogodišnji sajam
pripremljen je i priličan broj ponovljenih izdanja onih naslova koji su u
protekloj godini bili veoma traženi
– Čudesna Srbija, na srpskom i engleskom jeziku, Srpske slave i Velika
ilustrovana enciklopedija Životinje,
te pet ponovljenih izdanja beletristike, među kojima je i svima nam omiljeni Stogodišnjak koji je iskočio kroz
prozor i nestao Junasa Junasona.
Među dragim gostima našeg
štanda, koji su se družili s čitaocima
aktualno
NAGLAS november 2014
15
i potpisivali svoje knjige, bili su Tamara Ognjević, autorka monografije
Blago Srbije, Dragan Bosnić, autor
Gradova Srbije, Božidar Miloradović, autor inicijala u Vladarima
Srbije, i Zoran Modli, pilot novog
izdanja Pilotske knjige. Oni su nam
preneli svoje utiske sa sajma.
„Dva najupečatljivija utiska o
ovogodišnjem sajmu jesu, pre svih,
fascinantni Kinezi, koji su se predstavili superiornom kulturnom istorijom, začuđujuće maštovitom i disciplinovanom kaligrafijom i opojnim
mirisom toplog čaja. Drugi utisak je
taj neverovatan naški, manijakalni,
i ljubvenosni odnos prema knjizi.
Tolika gužva, još veća sirotinja, ali
knjiga je knjiga. Obradovanje. O gučevskoj atmosferi u središnjem delu
arene nemam šta da kažem, važno
je da se knjige kupuju ili prodaju,
zavisi kome je šta važnije. Još jedna
stvar koja je na mene ostavila veoma ohrabrujući utisak jeste dirljiva
i grčevita upornost malih izdavača
za originalnošću i njihova neuništiva
želja za opstankom. A beogradska
Mladinska knjiga: prelepa i prebogata izborom. Uživanje je prošetati
štandom i poneku lepu knjigu prelistati”, rekao je Bole Miloradović,
veliki poklonik lepih knjiga.
„Priznajem da sam sentimentalna kada je reč o Sajmu knjiga, jer
me on podseća na neka vremena u
kojima smo dugo razgovarali o novim izdanjima, nagrađenim delima,
temama i piscima. O onome što smo
čitali ili se spremali da čitamo. Bilo
je to pre izuma mobilnih telefona i
masovne upotrebe interneta. Stoga
se vraćam Sajmu knjiga. Zbog one
male grupe posetilaca koja će zaviriti na neupadljive štandove, odslušati promocije u polupraznim salama,
uzeti knjigu u ruke i pročitati u njoj
prvu i poslednju rečenicu, postaviti
autoru pitanja o tome kako je došao
do nekih ideja i saznanja. Oni jesu
idealna polovina svakog pisca koji
Nešto statistike ovogodišnjeg Sajma knjiga
Međunarodni sajam knjiga u Beogradu, 59. po redu, održan je od 26.
oktobra do 2. novembra 2014. Učešće je uzeo 971 izlagač, suizlagač i
zastupljena firma, od čega 443 iz inostranstva. Sajam je pratio 1.021
akreditovan novinar, od čega 912 iz Srbije, a kroz štandove je prošlo
164.606 posetilaca.
Na štandu Mladinske knjige Beograd prodate su 3.982 knjige, što je
za 9% više u odnosu na prošlu godinu. Najprodavaniji naslov, kao i
prošle godine, bila je Ukleta kuća Agate Kristi, sa 253 prodata primerka. Romani Agate Kristi, njih 25, koliko smo do sada izdali, privukli
su najviše naših čitalaca – prodato je preko 2.000 primeraka, 30% više
nego prošle godine. Posle naslova kraljice misterija, najprodavaniji je
bio roman Junasa Junasona Stogodišnjak koji je iskočio kroz prozor i
nestao – poverenje mu je poklonilo 157 čitalaca, koliko i svim ostalim
piscima beletristike zajedno. Značajnije učešće u finansijskim rezultatima ovogodišnjeg sajma imali su luksuzni Vladari Srbije i društvena igra
Čudesno putovanje po Srbiji.
veruje da za pravu literaturu još ima
prostora”, kaže istoričarka umetnosti i spisateljica Tamara Ognjević.
O svom gostovanju na štandu
Mladinske, uvek vedri Zoran Modli rekao je: „U svojoj redovnoj radio-emisiji Zakon akcije i reakcije,
koju, uz dva centralna beogradska
radija, Beograd 202 i Studio B, prenosi još tuce drugih radio stanica širom
Srbije, nisam propustio da spomenem
svoje najnovije gostovanje na Sajmu
knjiga, kada sam pred štandom Mladinske knjige Beograd, sa ooooogromnim zadovoljstvom potpisivao pri-
merke drugog (dopunjenog i ulepšanog) izdanja Pilotske knjige. Nagrada
mi je bila to što sam upoznao nekoliko sjajnih mladih osoba, sreo niz starih prijatelja i nakon svega podelio
utiske sa svojom požrtvovanom urednicom! Pa treba li čoveku nešto više
od toga? Nekome poput mene – ne!”
Predajom Otvorene knjige ambasadora Kine Li Mančanga ruskom
kolegi Aleksandru Vasiljeviču Čepurinu zvanično je zatvoren 59. a počele su pripreme za jubilarni 60. Međunarodni beogradski sajam knjiga,
kome se unapred radujemo.
Dekoracija na štandu Mladinske u znaku Stogodišnjaka koji je iskočio kroz prozor i nestao
aktualno
NAGLAS november 2014
Promocija novog romana
Pavla Pavličića Crveno pile
Dubravko ZEBIĆ 16
Anto MAGZAN - Pixel
U srijedu, 29. listopada, u Wine baru Basement u Zagrebu, Mozaik knjiga je u suradnji s 24sata održala promocija
knjige iz biblioteke Balkan Noir, Crveno pile, našeg iznimno
popularnog i produktivnog pisca. Riječ je o krimiću koji
nikog neće ostaviti ravnodušnim.
Novi krimić Pavla Pavličića donosi još jednu napetu avanturu urednika crne kronike Ive Remetina i njegova prijatelja Vlade Šoštara, inspektora u zagrebačkoj policiji. „To
je priča koja govori malo o obiteljskim odnosima, malo
više o ljubavi, a najviše o tome kako ljudi često vjeruju da
bolje od drugih znaju kako treba voljeti djecu, roditelje,
rodbinu i prijatelje, pa se zato pletu u tuđi život i stvaraju
mnoge nevolje sebi i drugima“, istaknuo je Pavličić. Crveno pile roman je brzog ritma i naglih preokreta u radnji
koji potvrđuje Pavla Pavličića kao jednog od vodećih hrvatskih autora kriminalističkih romana. Na promociji su
Na fotografiji: Goran Gavranović – urednik Balkan Noir biblioteke 24 sata,
Pavao Pavličić – autor, Zoran Maljković – glavni urednik Mozaik knjige
uz autora sudjelovali urednik knjige i glavni urednik Mozaika knjiga Zoran Maljković, zamjenik glavnog urednika
24sata i Expressa Goran Gavranović, dok je moderatorica
bila Nina Kljenak, voditeljica vijesti televizije kuće N1.
Promocija čitanja među djecom i mladima
Dubravko ZEBIĆ Lav STIPIĆ
U listopadu je pokrenut projekt promocije čitanja među djecom i mladima pod nazivom ČITAJMO ZAJEDNO.
Riječ je o akciji organiziranoj u sklopu
APM-ova mjeseca djece, a idejno je
rješenje marketinškog odjela Mozaika
knjiga na čelu s voditeljem odjela Lavom Stipićem i voditeljicom odjela prodaje pravnim osobama Dariom Borić.
Ovo je prvi takav projekt Mozaika knjiga, a pokrenut je pod sloganom: „DJECA KOJA ČITAJU POSTAJU LJUDI KOJI
MISLE“ i „15 MINUTA JE DOVOLJNO“.
Želja je organizatora nastaviti s takvom komunikacijom i sljedeće godine, s ciljem što veće prepoznatljivosti kako komunikacije i vizuala,
tako i same izdavačke kuće i dječjih
naslova. U sklopu projekta svakog
je tjedna tijekom listopada održana
radionica, na kojoj su studenti ADU
Sveučilišta u Zagrebu čitali i glumački interpretirali dječje naslove. Izvr-
sni mladi glumci Luca Anić i Paško
Vukasović svojim su pedagoškim vještinama, ali i interpretacijama priča
kao što su Grga Čvarak, Djeco laku
noć te Maša i klaun, pobudili dječju
maštu i plijenili njihovu pozornost.
Vjerujemo da ovaj projekt ima
svijetlu budućnost, što je pokazalo i
zanimanje drugih hrvatskih gradova
da se takva vrsta radionica održi i
kod njih.
urednica priporoča
NAGLAS november 2014
17
urednica priporoča
Zlata mačja preja
urednica priporoča
urednica priporoča
urednica priporoča
urednica priporoča
urednica priporoča
Svetlana Makarovič
ZLATA MAČJA PREJA
Uredili: Jasna Merc in Irena Matko
Lukan
Spremna beseda: Boris A. Novak
»Kakšna sreča, da imam srečo,« si je
rekla Sapramiška ...
Tudi mi jo imamo. Ker lahko beremo. Pravljice! Svetlanine pravljice!
Kakšno veselje je v roke vzeti razkošno knjigo pravljic Zlata mačja preja. Na naslovnici so se muce Zvonka
Čoha zapredle v zlato mačjo prejo,
mi pa lahko predemo ob škratu Kuzmi, Pekarni Mišmaš, Sapramiški, Tacamuci, Smetiščnem mucu, Vili Malini, Sovici Oki, Glavnem petelinčku,
Korenčkovem palčku, Medeni pravljici, Razvajenem vrabčku, Potepuhu in nočni lučki, Komarju Zz …
Same izbrušene umetnine, ki so jih
ilustrirali Suzi Bricelj, Zvonko Čoh,
Kostja Gatnik, Marjanca Jemec Božič, Kaja Kosmač, Maša Kozjek, Tomaž Lavrič, Matjaž Schmidt, Gorazd
Vahen in Svetlana Makarovič. Svetlanine pravljice so zbrane v več kot
tristo petdeset strani obsežno antologijo, ki se začne s pesmijo Črni muc,
kaj delaš? in zaključi s pesmijo Kaj
bi miška rada. Nekatere podobe že
poznate, denimo Sapramiško, sovico
Oko, Tacamuco ... Gorazda Vahna
ali pa pekarno Mišmaš Kostje Gatnika, vilo Malino in Korenčkovega
palčka Svetlane Makarovič, pa škrata Kuzmo Tomaža Lavriča in kosovirje izpod čopiča Matjaža Schmidta ... Nekaj pravljic pa so Suzi Bricelj, Zvonko Čoh, Marjanca Jemec
Božič, Kaja Kosmač in Maša Kozjek
upodobili na novo. Pripravljati knjigo Svetlaninih pravljic je magično,
saj ves čas vstopaš v zakladnico, kjer
se vedno znova odstirajo škratovski
cekini – lepota umetnosti. In zdaj je
knjiga tu. Za vse nas.
Svetlana Makarovič je vsestranska umetnica ter ena najboljših in
najpomembenjših ustvarjalk pri nas.
Je Vélika Dama sodobne književnosti, kar velja ne le v slovenskih, temveč tudi v širših, mednarodnih okvirih. (Boris A. Novak)
Boris A. Novak je za knjigo napisal poglobljeno spremno besedilo
Dobrota pravljic Svetlane Makarovič. Njegove besede nas bodo najlepše povabile h knjigi.
•
Pravljice imajo vselej dvojno dno: ob
vsej domišljijski svobodi, ki omogoča živalim, da govorijo, ob vsem humorju, ki poslušalce in bralce sili v
glasen smeh, bomo ob prepoznavi
za otroke tipičnih situacij (npr. lo-
mljenje prvih zob) spoznali tudi globljo in neprimerno temnejšo zgodbo – zgodbo o odraščanju otroka,
njegovem odhodu v okrutno kolesje
družbe, kjer ga čakajo številne pasti
sebičnih in požrešnih mogočnežev.
Na domišljijsko zakrinkan in nevsiljiv način pravljice naučijo otroka,
kako naj se upre močnejšim, kako
naj se upre zlu.
•
Užitek, ki ga otroci občutijo ob branju in poslušanju pravljic, torej ni
zgolj užitek ob igri in svobodi domišljije (čeprav je tudi to), temveč je
globoka psihična potreba odraščajočih po domišljijskih podobah, ki
jim na zakrinkan način kažejo ustroj
človeške družbe, ter zgodbah, ki jim
na igriv način prikazujejo, kako se
soočiti z izzivi, razrešiti probleme in
premagati nevarnosti. Z drugimi besedami: pravljice so na svetu zato, da
otroci na sebi lasten način, znotraj
svojega doživljajskega obzorja razumejo, kaj je dobro in kaj je zlo.
•
Tudi sam rad berem Svetlanine pravljice. Če naj bom čisto iskren, tudi
zato, ker imam občutek, da kljub
svojim letom še zmeraj nisem povsem odrasel. Da ne obvladam te pošastne človeške družbe. Da se pogosto počutim osamljenega in ranjenega. Svetlanine pravljice mi pomagajo,
da se bolje znajdem v svetu, v katerem se sicer čutim izgubljenega. Da
se nasmejem samemu sebi in mi smeh
da korajžo. Da se razjezim na hudobijo in mi jeza pokaže, kaj je prav in
kaj je narobe. Da me lepota gane. Da
se zganem in da grem na pot.
Pojdimo, pojdimo pravljice brat.
smernice / strokovno
NAGLAS november 2014
Božične modne smernice
18
Rok GREGORIN
Leto 2014 se počasi končuje. Preden
se začnemo ukvarjati z inventurami in
analizami dogajanja ter sklepi za prihodnost se bomo, spet tradicionalno,
pomudili pri tem, kakšne so »modne
smernice« v najpomembnejšem delu
leta za založnike in knjigotržce – v božični sezoni.
Pri nas ji rečemo božično-novoletna
sezona, saj sta v njej kar dva obdarovalna praznika. No, pa niti Miklavža
ne smemo pozabiti. Tako lahko slovenski knjigotržec in založnik od te
sezone pričakujeta celo več kot njihovi kolegi po svetu, če smo seveda
(pre)optimistični. Kmalu, že na knjižnem sejmu, se bodo pokazale največje uspešnice tega konca leta. V naši
hiši letos največ stavimo na kar nekaj
naslovov: Zlato mačjo prejo, Kdo si,
Aljaska?, Orodjarno, Analfabetko, ki
se je naučila računati ter na Junaka
in božičnega mačka Boba. Poleg tega
stavimo na uspešnice, ki so na vrh lestvice skočile že med letom: Ni je več,
Krive so zvezde, Sapiens in seveda na
Slovar slovenskega knjižnega jezika.
Onkraj naših meja pa založniki in knjigotržci na različnih knjižnih
trgih stavijo na različne naslove in
podobne prodajne taktike. V svetu
svobodnih cen na knjižnem trgu se je
že pričel boj za največji kos božične
pogače, taktika pa je enostavna: kdo
bo prej. Tako sta v ZDA velika trgovca Target in spletni velikan Amazon
že uvedla božično sezono, čeprav se
pregovorno prične s črnim petkom, ki
sledi zahvalnemu dnevu (tega v ZDA
praznujejo četrti četrtek v novembru).
Pri Targetu so letos črni petek prestavili kar na prvi petek po noči čarovnic, na prvi november. Amazonovi tržniki niso bili tako pogumni, vendar
pa že ponujajo črnopetkove ponudbe pred črnim petkom. Tudi največja
mreža zidanih knjigarn v ZDA bo šla
Segmentacija
Slavica GREGORN
Z uvedbo podatkovnega skladišča smo pridobili orodje (program), ki omogoča popolno, hitro in natančno segmentacijo
podatkov glede na potrebe. To orodje je nadomestilo Libris
Akcije in delno tudi Oracle.
Z novim programom Data Warehouse (DW), ki smo ga
oktobra 2013 po nekajmesečnem testiranju dali v produkcijo, smo pridobili orodje, ki omogoča veliko novih
prijemov za izdelavo akcij. Proces segmentacije je zelo
zapleten. Od uporabnika zahteva natančnost, izvrstno
poznavanje baze podatkov, tehnično znanje; hkrati je
orodje, ki na prijazen način olajša delo. S pravilnim pristopom in trdim delom smo skupaj dosegli cilj – izboljšanje procesa segmentacije do te mere, da lahko samostojno
izvedemo vse zahteve Prodaje. Pri tem je imela veliko
vlogo tudi podpora Informatike, predvsem Igor Pušnar.
S tem orodjem proces vodimo od začetka do konca. Najprej po različnih kriterijih, ki jih določi Prodaja,
pripravimo izbor kandidatov – segmentacijska poročila
(template). Nato s pravilno uporabo logičnih operaterjev
segmentacijska poročila (AND, OR, AND NOT, OR
NOT) sestavimo v celoto – akcijo. Potem s posebnim
»reportom« zapišemo akcijo; tu določimo šifro, opis in
izključevanje na družino. Posamezno akcijo nato potrdimo v celoti ali omejimo količino, po potrebi tudi razširimo – če kandidatov ni dovolj. Po potrditvi sledi izpis, za
kar imamo pripravljenih nekaj poročil: izpis za tiskarja v
fiksni obliki, izpis v excelu, izpis atributov po želji, izpis
otrok-starš, izpis za rojstni dan in za telefonski studio.
Dodane vrednosti segmentacije DW
• Hiter dostop do podatkov; ko prodajni oddelki formirajo zahtevo za izdelavo akcije, lahko v enem dnevu
pripravimo bazo ne glede na število podskupin in parametrov.
• Analiza; pred začetkom segmentacije se lahko naredi analiza fizične osebe (FO): osebni podatki, število,
znesek ali dolg nakupa, kje, kdaj in kaj je kupila, izvor
pridobitve …
• Zgodovina nakupov FO; v naši bazi podatkov imamo FO, ki so zapisane večkrat (dvojniki), se pravi z različno zgodovino nakupov. DW omogoča, da pri pravilno
povezanem dvojniku v L1, ki ima samo eno aktivno šifro,
pridobimo zgodovino vseh nakupov.
• Zgodovina nakupov glede na prodajni oddelek; DW
omogoča zgodovino nakupa (število ali znesek) v določenem obdobju samo za eno stroškovno mesto (prodajno
pot). Pri segmentaciji lahko upoštevamo tudi nakupe v
klubskih centrih.
• Osebni podatki FO; segmentiramo lahko po vseh
osebnih podatkih kupca: rojstni dan, imena, e-naslov,
telefon, regija …
• Nakupi po nakupnih skupinah; nakupi artikla glede
na določeno prodajno pot.
smernice / strokovno
NAGLAS november 2014
19
v tekmo prej. Knjigarne bodo dobile
božično podobo že konec tedna pred
zahvalnim dnem. Med mnogimi predvsem plastično-elektronskimi predlogi za darila so tudi knjige, navadno
velike uspešnice po ugodnih cenah,
kar praviloma pomeni okoli 50 %
manj od na platnicah natisnjene cene.
Sodeč po ponudbah veleblagovnic,
Amazona in knjigotržcev si v ZDA v
prihajajoči božični sezoni največ obetajo od knjig (ne nujno v tem zaporedju) Ine Garten (Make it Ahead: A
Barerfoot Contessa Cookbook – jedi,
ki jih lahko pripravimo vnaprej), velikih zvezd ameriške žanrske literature
Johna Grishama, Stephena Kinga in
Kena Folletta, veliko si obetajo tudi
od ilustrirane knjige G. R. R. Martina (The World of Ice & Fire), spominov Georgea W. Busha na svojega
očeta z naslovom 41, ki bo uspešnica
morda le v ZDA, in avtobiografije
komedijantke Amy Poehler Yes Please. Pri mlajših bralcih pa stavijo največ na novo nadaljevanje Dnevnika
nabritega mulca.
Na naši strani Atlantika pri
mlajših bralcih tudi največ pričakujejo od Dnevnika nabritega mulca,
britanski založniki in knjigotržci od
Guinnessove knjige rekordov in Grozne tete (Awful Auntie) Davida Walliamsa, ki je zaslovel z Babico barabico. Še vedno bodo veliko evropskih
mladostnikov razveselile Krive so
zvezde. Božiček pa naj bi odraslim
• Serije; lahko dobimo kupce, ki so kupili eno ali več
knjig iz zbirke.
• Sorodniki; DW omogoča, da pridemo do natančnih
podatkov sorodnikov, ki so povezani v L1. Ta pridobitev je dobrodošla za ciljne skupine otrok, ki so povezani
s starši.
• Telefoni; za telefonski studio je velika pridobitev:
SILENT – KONTAKT – NAROČILO. Po zaključku klicanja določene baze lahko izločimo kontaktirane osebe
od nedosegljivih (SILENT). Določimo tudi prioriteto telefona 1 ali 2 (stacionarni/mobitel).
• Revije; za vsako revijo lahko posebej določimo aktivne ali ukinjene naročnike, ker lahko upoštevamo natančen datum naročila ali ukinitve.
• Knjižni klubi so prav tako veliko pridobili. Pri nabiranju kandidatov za različne aktivnosti veljajo nekoliko
drugačna pravila in vedno večji del »izbirnega postopka«
za komunikacijo s člani prenašamo na orodje Microstrategy (tudi opominjanje članov, komunikacijo z novimi
in bivšimi člani, kandidate za SMS-obveščanje itd.). Če
povzamemo – program nam omogoča, da pridemo do
člana po kanalu, za katerega se je izkazalo, da mu najbolj ustreza.
• Blokade; glede na vzrok blokade – matrika blokad.
Za uspešno segmentacijo je zelo pomembna baza podatkov. Vse orodje, ki smo ga pridobili, ne bi moglo delovati
brez natančno in skrbno urejene baze FO. Za to nenehno
Evropejcem še vedno intenzivno prinašal uspešnico Ni je več. V Nemčiji
veliko stavijo na božično izdajo mačka Boba in na »psihopop« uspešnico
Fant mora na svež zrak: moje otroštvo (Der Junge muss an die frische
Luft: Meine Kindheit und ich) Hapeja Kerkelinga. Visoko bo kotirala tudi knjiga o zdravju Šarmantno
črevesje (Darm mit Charme) Giulie
Enders. Britanski Božiček bo nosil
There's Something I've Been Dying
to Tell You Lynde Bellingham, njeno
življenjsko zgodbo in boj z rakom,
ter enako kot v ZDA romana Kena
Folletta in Stephena Kinga in seveda
ilustriranega G. R .R. Martina. Ne
smemo pa pozabiti na priljubljene življenjepise upokojenih nogometnih
zvezd in na novo knjigo Sylvie Day,
ki izide skupaj s to številko Naglasa.
Segmentacijska poročila – templati
Sestavljanje segmentacijskih poročil v celoto – akcija
vsak dan skrbimo v SOK-u. Pri vnosu naročil natančno
preverimo vse podatke in manjkajoče dopišemo, popravimo ali vpišemo novo FO, če je še nimamo v bazi. Poleg
naročil bazo skrbno posodabljamo tudi iz drugih virov,
kot so različne nagradne igre in naslovi novorojenčkov,
ki nam jih posreduje agencija DAM MARKETING.
promocija
NAGLAS november 2014
Zabavno jadranje po morju znanja
Mojca GREGORIN 20
Katja ARH
V okviru jesenske akcije za revije vsako leto pripravimo srečanja s poverjeniki revij, mentorji Cici Vesele šole
in mentorji Vesele šole. Udeležencem
srečanja predstavimo uporabnost naših revij pri pouku in pomen revij za
bralno pismenost otrok.
Vedno smo pripravljali po pet ali več
dogodkov, medtem ko smo se letos
odločili le za dve večji strokovni srečanji. Hkrati smo na seminarju povezali
vsebine in sporočila za udeležence seminarja tako s področja revij kot tudi
učbenikov in pripravili bogat program. Srečanji sta potekali na visokem
nivoju, v lepem hotelskem ambientu
dveh naših čudovitih mest, na Ptuju in
na Bledu. Naši prizadevnosti v potrditev se je obeh srečanj skupaj udeležilo
cca. 450 vzgojiteljev in učiteljev.
Velika dogodka leta smo poimenovali »Zabavno jadranje po morju
znanja« in skupaj z udeleženci jadrali
po naših čudovitih revijah, portalih
za učitelje in učence www.ucimte.
com in www.ucimse.com, pot pa nas
je peljala tudi do pomena branja in
eksperimentiranja. Dogodka je odlično organizirala Helena, medtem ko
smo ji pri pripravi na seminar in na
samem dogodku pomagale še Monika, Katja, Marija in Mojca.
Srečanji sta se začeli z uvodnim
pozdravom Bojana Šviglja, Alenka
Kepic Mohar je v nadaljevanju nazorno predstavila nova izobraževalna
portala za učitelje in učence: www.
ucimte.com in www.ucimse.com. S
humornim nastopom in v razvedrilnem duhu je udeležence razveselil
Andrej Rozman Roza, ki je imeniten
igralec in humorist, avtor številnih
ugank, pesmic in zgodbic, ki jih objavljamo v revijah Cicido in Ciciban.
Po odmoru za kavico, prigrizek in klepet smo se razdelili v dve
skupini. V prvi skupini (vzgojiteljice, učiteljice 1. triletja) smo skupaj
z urednicami učbeniškega programa (Aleksandro, Tihano, Metko in
S humornim nastopom je udeležence razveselil Andrej Rozman Roza.
Valentino) zajadrali med gusarskimi
otoki na portalu www.ucimse.com.
Urednice so nazorno pokazale tipe
nalog in načine reševanje.
Barbara Hanuš, zunanja sodelavka revij Cicido in Ciciban, je pojasnila, kako s pomočjo revij Cicido,
Ciciban in Cici zabavnik popeljemo otroke v svet branja, pisanja in
prepoznavanja raznovrstne in kakovostne ilustracije ter ustvarjanja.
Predstavila nam je tudi nekaj knjig,
v katerih najdemo izbor najboljših
pesmic, ugank in zgodbic, ki so prvotno izšle v revijah Cicido in Ciciban.
Na Ptuju smo srečanje prve
skupine zaključili s predavanjem dr.
Igorja Sakside, ki je govoril o pomenu branja raznovrstnih knjig in vlogi
mentorjev pri spodbujanju branja.
Predstavil je tudi knjige, ki so v letu
2014 izšle v zbirki Domače branje.
Na Bledu smo srečanje sklenili z
naravoslovnimi poskusi, ki jih je izvedla Asja Kamenšek, avtorica nove
knjige s poskusi za predšolsko vzgojo
Naravoslovni hokus pokus. Udeleženci so bili nad njenim predavanjem
navdušeni, kar so tudi potrdili z naročilom njene knjige pri našem šolskem zastopniku Stojanu.
V drugi skupini, namenjeni učiteljem 2. in 3. triletja ter mentorjem
Vesele šole, je poskuse iz naravoslov-
nega tekmovanja Kresnička izvajal
Andrej Guštin (fizik, astronom in
avtor člankov v reviji Moj planet in
Gea). Andrej je udeležence opozoril,
da lahko poskuse iz naravoslovne
Kresničke vsak mesec poiščejo tudi
v reviji Moj planet.
Odgovorna urednica revije Pil
Jana Zirkelbach nam je razložila, da
je tudi revija Pil zelo uporabna pri
pouku. Pri razrednem pouku lahko
učitelji uporabijo teme o odraščanju,
pri zgodovini Velika odkritja, pri geografiji reportaže in čudesa sveta …
Za zaključek srečanja sta urednici Špela Kikelj in Nika Susman
mentorje Vesele šole »poučili«, kako
otroke čim bolje pripraviti na tekmovanje iz Vesele šole.
Obe srečanji sta bili čudoviti,
vse je potekalo po planu. Že na samem srečanju smo dobivali pozitivne
odzive s strani udeleženk, ravno tako
so nam svoje zadovoljstvo sporočale
po srečanju, ko smo jim poslali evalvacijski vprašalnik. Razveselile so
nas z izjavami, da so bile zelo zadovoljne z vsebino srečanja in navdušene nad portalom in revijami. Verjamemo, da bodo navdušenje prenesle
tudi na sodelavce, otroke in starše.
Me pa se že veselimo novih srečanj,
za katere bomo ponovno poskrbele,
da bodo nepozabna in učinkovita.
NAGLAS november 2014
21
Andrej ILC v spomin
Zbogom, mojster
arhiv MKZ
V petek, 7. novembra, smo v Konzorciju predstavljali knjige
letošnjega kondorja, med drugim tudi Wiesɫawa Myśliwskega, ki nekje v svojem čudovitem Traktatu o luščenju fižola
zapiše tole misel: »Kaj naj bi to sploh bilo, naključje? To je
samo beseda, ki jo nadenemo tistemu, česar nismo sposobni razumeti.« Govorili smo tudi o Tonetu Pavčku in njegovem kondorju. Ko smo 21. oktobra 2011 izvedeli za Pavčkovo
smrt, je Kajetan Kovič praznoval osemdeset let. Na dan, ko
smo v svet pospremili Pavčkovo antologijo Eh, srce ti moje
ljubljeno, nas je pozno popoldan doletela novica, da je nekaj
let po Menartu in Pavčku odšel še tretji član legendarne
pesniške tovarišije Kajetan Kovič. Ni bilo nepričakovano,
a nas je vseeno presenetilo in do dna pretreslo. Čez nekaj
dni smo ga pokopali oziroma pospremili na poslednjo pot v
Radgono. Ni bil velik pogreb. Mojca Pišek je v zelo osebnem
besedilu v Dnevniku zapisala, »da najbrž sodi med pesnike,
ki jih vsi na tihem občudujemo, pri tem pa občudovalci okoli
tega redko dvigamo prah ali ga javno ustoličujemo«.
Pesnik, prozaist, prevajalec, urednik in akademik je bil
eden najimenitnejših in najzvestejših sodelavcev Mladinske knjige, pri kateri je izdal večino svojih knjig za
otroke, vse po vrsti sodobnih klasik, ki, tako kot denimo
Grimmove pravljice v Nemčiji, že dolgo spadajo v obvezno duhovno popotnico vsakega tukajšnjega otroštva.
Boris A. Novak je o spoštovanem pesniškem kolegu v
čitanki Navodilo za hojo (CZ, 2011) zapisal: »Umetniki
se po navadi delijo na tiste, ki so težki in nepriljubljeni
na eni strani, ter tiste, ki so lažji in priljubljeni na drugi
strani. Kajetan Kovič je eden izmed redkih primerov, ki
suvereno združuje obe kvaliteti: je klasik, avtor nadvse
pomembnega in po literarni kvaliteti diamantno izbrušenega opusa, obenem pa uživa tudi širšo priljubljenost.«
Že leta 1992 je izšel njegov kondor Letni časi, letos smo objavili razširjeno in ilustrirano izdajo njegove
ključne pesniške zbirke Labrador. Peter Kolšek v priložnostnem tekstu ob Kovičevi osemdesetletnici pravi, »da
zmore narediti umetnino iz vsega, na kar se ozre ali se
dotakne, četudi je to goban, kravata ali goveja juha«, in
ob tem ugotavlja, da »je veliko globlji, kot kaže lahkotna in vabljiva površina njegovih verzov«. Nekaj takega
velja tudi za njegove otroške knjige, ki, v nasprotju z deli
nekaterih drugih ustvarjalcev, niso zgolj lahkotna fusnota k »odraslemu opusu«, saj je, kot duhovito ugotavlja
Kolšek, »Kovičev najbolj provokativni družbeni osebek
pravzaprav maček Muri, ta nekonformistični frajer, ki
ima v in na sebi več človeškega kot živalskega: s svojim
heroičnim lomastenjem po meščanskem oportunizmu iz
upesnjene otroške slikanice še danes nesramno pogleduje v svet odraslih«. Podpisanemu pride v zvezi s tem na
misel še zbadljivi song Naš maček z megauspešne kasete/
cedeja Maček Muri (1984), ki nekoliko starejšim postane dodatno razumljiv v kontekstu tedanje politične afere
»Mačkova vila«: »Je živel en maček in bil je falot, po
svetu je hodil kot velik gospod. Vsem mucam je dvoril in
vodil jih v bar, v tujini zapravljal je mačji denar. Sezidal
je hišo, kaj hišo, cel grad, in v njem se šopiril košat in
bogat. Že marsikak maček vse to je počel, nazadnje se
v lastne je zanke ujel.« Kovičeva umetnost v brezčasni
uglasbitvi in interpretaciji Jerka Novaka in Nece Falk
je tudi razlog, da so odrasli žuri na trenutke neverjetno
podobni otroškim: oboji na vrhuncu vrtijo isti komad …
Antološka knjiga otroških del Kajetana Koviča bi morala obsegati praktično vse njegove knjige. Zlata ladja, Moj
prijatelj Piki Jakob, Maček Muri, Zmaj Direndaj, Pajacek
in punčka in Zgodnje zgodbe (večina z ilustracijami Jelke
Reichman) so dela nespornega mojstra, ki je s svojim količinsko relativno skromnim, a pomensko neizmerno razkošnim opusom slovensko literaturo za otroke povzdignil na
najvišjo, tudi mednarodno primerljivo raven. Kot že rečeno,
se v teh večplastnih, pogosto žlahtno ironičnih knjigah užitkarsko »najdemo« tudi odrasli, s tem pa se potrjuje stara
resnica, da je lahko dobra otroška knjiga enako zanimiva
za otroka kot za odraslega. Kot je nekoč zapisal avtor sam:
»Moje knjige za otroke zato niso nujno zgolj otroške, ampak so, v prispodobi rečeno, namenjene bralcem od tretjega
do devetdesetega leta. Vsak bralec bere knjigo drugače in
najde v njej tisto, kar je sposoben ali voljan sprejeti.«
Maček Muri bo prihodnje leto praznoval zrelih 40
let in če ne bi bil knjižni junak, bi lahko zapisali, da bo
zdaj, ko nima več očeta, definitivno moral odrasti.
dogodki
NAGLAS november 2014
22
Mesec otroških knjig in praznik Čebelice
Vanja KLENOVŠEK Maja PAJK, Špela BRLOŽNIK in Žiga SEDEJ
Da, jesen je lepa. Drevesa so dobila mavrično barvo, le smreke zeleno mežikajo v zadnje tople žarke
sonca. Mesec oktober je bil v Knjigarni Konzorcij,
na otroškem oddelku, povsem pravljično obarvan in
posvečen otroškim knjigam. V tem mesecu smo še
dodatno želeli opozoriti na pomen branja otrokom.
Konzorcij sta obiskala Piki ...
Otroški abonma smo otvorili z Zverjaščkom.
Imeli smo kar nekaj prireditev, ki so
bile namenjene otrokom, tistim najmlajšim pa tudi onim malo starejšim.
Eni so nas obiskali skupaj s starši v
popoldanskem času, drugi pa so prišli z vzgojitelji iz vrtca ali šole v dopoldanskem času.
V ponedeljek, 20. oktobra, smo
z Zverjaščkom otvorili letošnji otroški abonma. Z Lucijo Čirović in
... in Sapramiška.
Zabavno poučni kviz na temo gozda.
dogodki
NAGLAS november 2014
23
Zlata mačja preja
Mojca HRIBAR Barbaro Žafran iz Dramske šole
Barice Blenkuš ter seveda malimi
nadobudneži smo se podali v pravljični svet in preživeli zabavno
popoldne.
Sreda, 22. oktobra, je bila v
znamenju praznika Čebelice.
Dopoldne smo gostili kar štiri skupine iz vrtca Pod Gradom
in vrtca Kolezija. Prisluhnili smo
zgodbicama o Pikiju, ki ju je predstavila Nika Kovač. Največje veselje pa je malčkom na obraz seveda pričaral kar sam Piki. S Pikijem
smo nato vsi skupaj uprizorili še
pravljico Pod medvedovim dežnikom, se slikali in obdarili z baloni.
Že je prišel popoldanski čas,
ki smo ga preživeli s Sapramiško.
Predstavo je otrokom in staršem
zaigrala Asja Kahrimanović iz
Lutkovnega gledališča Ljubljana. Vsi, mladi in stari, smo se z
nasmehom na obrazu spominjali
Svetlaninih pravljic. Navadno dovolj velik razstavni prostor naše
knjigarne je bil poln do zadnjega
kotička. Za popoln konec nas je
s svojim obiskom počastila tudi
Svetlana Makarovič.
V četrtek, 23. oktobra, smo
dan začeli poučno, zabavno in
kar malce tekmovalno. Kljub
jutranjim obilnim padavinam
so nas v času pouka obiskali četrtošolci OŠ Majde Vrhovnik.
Imeli smo kviz, ki ga je pripravil Ivan Esenko ob izidu njegove nove knjige Gozd. Tako smo
utrdili znanje o gozdu, drevesnih
vrstah, plodovih in živalih, naučili pa smo se tudi veliko novega.
Učenci so napenjali možgančke
in z navdušenjem sodelovali. Kaj
kmalu so fantje prevzeli vodstvo
in ga neusmiljeno obdržali do
konca. Igra je igra, znanje je znanje, zmagovalec je en sam.
Imeli smo se imenitno. Mesec oktober nam bo vsem še dolgo ostal v lepem spominu.
Andraž GOMBAČ, Primorske novice
Dan pred obletnico rojstva Kristine Brenkove in vrhuncem praznovanja meseca otroške knjige smo
v Konzorciju predstavili letošnjo antološko izdajo
Zlata mačja preja s pravljicami Svetlane Makarovič. Pravljice sta skupaj z avtorico izbrali urednici
Jasna Merc in Irena Matko Lukan.
Doslej so izšle antologije Jelke Reichman (Čudežni vrt), Marlenke Stupica (Drevo pravljic), Ančke Gošnik
Godec (Zlata ptica) in Marjance Jemec Božič (Pravljični cvet).
Zlata mačja preja na več kot
380 straneh združuje najbolj priljubljene pravljice Svetlane Makarovič
(Sapramiška, Pekarna Mišmaš, Tacamuca, Smetiščni muc, Škrat Kuzma,
Vila Malina, Netopir Kazimir, Pod
medvedovim dežnikom, Kosovirja,
Sovica Oka in številne druge).
Nekatere med njimi je avtorica
sama tudi ilustrirala in se tako postavila ob druge izbrane ilustratorje antologije: Suzi Bricelj, Zvonka Čoha,
Kostja Gatnika, Marjanco Jemec
Božič, Kajo Kosmač, Mašo Kozjek,
Tomaža Lavriča, Matjaža Schmidta,
Gorazda Vahna.
Svetlana Makarovič je na predstavitvi skupaj z igralko Janjo Maj-
zelj interpretirala del pravljice Korenčkov palček in navdušila poslušalce, med katerimi je bilo tudi veliko avtorjev in ilustratorjev. O njenem delu so govorili urednica Irena
Matko Lukan, likovni urednik Pavle Učakar in pisec spremne besede
Boris A. Novak. Povedal je, da si je
pri pisanju spremne besede zastavil
vprašanje, kako lahko pesnica najbolj krvavih balad v naši književnosti obenem piše tako toplo literaturo
za otroke. Novak ugotavlja, da jo
zavest in izkušnja zla, ki prihaja do
izraza v njeni baladni poeziji, navdihuje, da otrokom z dobrotno roko
pokaže, da je možno tudi človečno,
toplo, lepo življenje. »Pri tem niti
najmanj ne gre za moralizem, če kaj,
potem je Svetlani, kot vemo, moralizem, puritanizem, dvignjen pedagoški prst kar se da zoprn,« je poudaril
avtor spremne besede.
Veselje ob izidu antološke izdaje Zlata mačja preja so s Svetlano Makarovič (v sredini) delili
tudi: Marjanca Jemec Božič, Irena Matko Lukan, Boris A. Novak, Jasna Merc, Pavle Učakar,
Kaja Kosmač, Jelka Reichman in Zvonko Čoh.
zanimivosti
NAGLAS november 2014
Martinovo v Konzorciju
24
Lidija GORŠIČ
Martinovo je Slovencem dobro poznan praznik.
Dan, ko se mošt spremeni v vino, po navadi praznujemo dionizično in šegavo, v Konzorciju pa smo se
odločili, da ga zaznamujemo malce drugače. Povabili smo dr. Marka Prpiča, erudita in izjemnega poznavalca kulturne zgodovine, predvsem kulturne
zgodovine hrane in pijače, da nas je popeljal skozi
svetovno zgodovino vinske kulture od začetkov na
Bližnjem vzhodu 10.000 let pr. n. št., grškega Dioniza in rimskega Bakha vse do današnjih dni.
Že Hamurabijev zakonik je predpisoval, kako ravnati z vinom, in ostanki v
faraonovih grobnicah so dokazovali,
da so ga prilagali umrlim kot nujno
popotnico v posmrtno življenje. Sladko vince in židana volja sta bila obvezna na zabavah Egipčanov, še huje,
da je bil gostitelj počaščen, se je moral
gost dodobra opijaniti! Stari Grki so
uživali v vinu bolj kulturno: Homer je
v Odiseji priporočal zmerno pitje. K
večji treznosti je pripomoglo tudi pravilo, da so Grki vino obvezno mešali
z vodo, za nas pa je nenavadno, da so
ga začinjali z vsem mogočim. Čeprav
so uvedli revolucionarno novost v gojenju trte s tem, da so jo začeli saditi
v vrste, slovijo kot največji razširje-
valci vinogradništva in vinarstva Rimljani. Skupaj z oljko in žitom je trta
postala najvažnejša kulturna rastlina
v vseh vinorodnih pokrajinah megalomanskega rimskega cesarstva, vino je
postalo, in ostalo do danes, pomembno trgovsko blago. Rimljani ga niso
več mešali z vodo, poznali so slabša
in boljša vina, znali so jih že starati v
amforah in v nasprotju z Grkinjami
so lahko tudi Rimljanke okušale rujno
kapljico. S krščanstvom se je širjenje
nadaljevalo z nesluteno močjo. V Svetem pismu beremo, da je Bog ustvaril
vinsko trto človeku v veselje, predvsem pa je vino kot Kristusova kri
nepogrešljivo v krščanskem obredju,
zato so menihi pridno gojili trto in se
Dr. Marko Prpič nas je popeljal skozi svetovno zgodovino vinske kulture.
izpopolnjevali v vinogradništvu. Kolumb je v Evropo uvozil paradižnik,
izvozil pa trto. Španske in portugalske osvojevalce so vedno spremljali
krščanski duhovniki, ki žal niso imeli
Kristusovega daru spreminjanja vode
v vino, tako da so se okrog samostanov praviloma razprostirali vinogradi.
Vedno bolj se je razširjalo vinogradništvo, nastajale so vinske kleti po Evropi, Novi Zelandiji, Afriki in Kitajski.
Pravi razcvet vinarstva se zgodi po
drugi svetovni vojni in najžlahtnejša
opojna pijača, za katero že Evripid
v Bakhanatkah pravi, da daje enako
mero užitka tako revnim kot bogatim
in je najslajše zdravilo zoper žalost, je
postala stalna spremljevalka človeka
ob vseh pomembnih trenutkih in odločitvah v njegovem življenju, bodisi
v ožjem družinskem in prijateljskem
krogu kot tudi v poslovnih in diplomatskih sferah. Tudi Slovenci smo
zgodovinsko umeščeni v vinorodni
prostor z bogato, večtisočletno tradicijo, ki nam dodeljuje pomembno
mesto v mozaiku svetovne vinske kulture. Sploh pa je zavezništvo vina in
kulture za Slovence ključnega pomena. Mar ni Trubar, lastnik vinograda
v Derendingnu, tihotapil na nemškem
tiskanih prvih slovenskih knjig prav
v vinskih sodih domov na Kranjsko?
Danes smo po konzumiranju vina na
prebivalca na zavidljivo visokem mestu in ob tem se velja spomniti Plečnikovega nasveta, da je treba vino
piti z »andahtjo«. Izredno zanimivo
Prpičevo predavanje nam je razkrilo,
kako pomembno sta bila Vitis vinifera (vinska trta) in kultura pitja vina
vpeta v modele pretekle in sodobne
družbe, za času primerno sproščeno
vzdušje pa je poskrbel sponzor večera
z razvajanjem naših brbončic ob pokušini odličnih vrhunskih vin po izboru Gregorja Pajka iz priznane vinske
kleti Dveri-Pax, ki leto za letom posega po najvišjih priznanjih na prestižnih mednarodnih tekmovanjih, med
drugim tudi na največjem svetovnem
izboru vin Decanter v Londonu.
Modrinova stran
NAGLAS november 2014
25
S Šmohorja na Malič
Franjo BRGLEZ
Redki so bili dnevi letošnjega poletja, da je bilo vreme lepo.
No, kekci smo imeli srečo in sredi avgusta ujeli lep sončen
dan za vzpon na Šmohor in Malič.
Zapeljali smo se v spodnjo Savinjsko dolino do Laškega in
v bližini zdravilišča parkirali. Na zahodu Laškega za gasilskim domom najdemo markacije poti na privlačno izletniško točko Šmohor. Planota z vrhom Šmohor (784 m) in
istoimenskim razloženim naseljem ter nekoliko višjim Maličem (936 m) leži na severnem robu Posavskega hribovja.
Lepo nadelana in sčasoma široka pot nas popelje skozi mešani gozd do kapelice in ceste. Sprehodimo se po razgledni cesti do gozda in v prijetni senci po strmini do hribovske kmetije. Od tam po gozdni poti pod južnim pobočjem
Maliča na sedelce med Šmohorjem in Maličem in naprej na
travnato planoto, na kateri stoji lepo urejen in gostoljuben
Planinski dom na Šmohorju. Od doma se sprehodimo še
do cerkve sv. Mohorja, katere starost sega v sredino 15.
Postanek ob kapelici
stoletja. Pred njo se bohotijo tri mogočne stoletne lipe. Vrnili smo se do doma, se odžejali in pomljackali borovničev
zavitek ter se povzpeli še na Malič. Vrh ni razgleden, so
pa lepi pogledi na dolino Savinje z Laškim. Z vrha smo se
spustili do izhodišča in jo veselo mahnili proti domu.
Tempelj sonca na Donački gori
Franjo BRGLEZ
Donačka gora (tudi Rogaška gora) z
884 metri višine je gora v vzhodnem
delu Slovenije in predstavlja predzadnji
odrastek Karavank. Ime je dobila po
cerkvi sv. Donata, ki je nekoč stala na
vrhu, danes pa stoji nekoliko nižje pod
zahodnim pobočjem gore. Na gori, kjer
danes stoji 10 m visok kamnit križ, je
baje v keltskih časih stal tempelj boginje Herte, v dobi Rimljanov pa tempelj
sonca. Ni kaj, pestra zgodovina.
Modrinovi pohodniki smo se na vrhuncu babjega poletja, na res sončno oktobrsko soboto, zapeljali skozi
Rogaško Slatino do idilične vasice
Sveti Jurij, ki leži na robu hribovitega Obsotelja. Ob cesti pod cerkvico
sv. Jurija smo parkirali in se po strmi asfaltni cesti povzpeli do cerkve
in po kolovozu naprej pod pobočje
Donačke gore. Pot se vije pretežno po
gozdu po lepo in skrbno urejeni poti
do ostrega grebena, ki teče od vzhoda proti zahodu, oziroma do prvega
vrha na Donački gori (gora ima dva
vrhova). Vzhodni vrh je koničast in
ni prostoren, na njem lahko stojita
le dva suhljata pohodnika. Pot smo
nadaljevali po robu grebena do prostranega vrha, na katerem stoji križ.
Vrh je vetroven, saj je odprt z vseh
štirih strani neba. Je pa zato bogat z
neponovljivimi razgledi. Kmalu smo
jo ucvrli po strmi poti navzdol skozi
bukov pragozd do Rudijevega doma,
ki stoji na Polajžarjevem travniku
na Sedlu pod vrhom Donačke gore.
Vroč dan je kar klical po mrzlem
pivu, ki so ga imeli v domu na pretek.
Po odžejanju in krajšem počitku smo
se spustili po pobočju še do cerkve sv.
Donata in naprej do izhodišča.
Izlet na goro z bogato naravno
in kulturno dediščino je bil zelo prijeten.
Pogled z Donačke gore v sončnem dnevu poboža dušo.
anketa
NAGLAS november 2014
26
Ali vaš otrok pri učenju uporablja internet?
Bojan Roj, MKT
Informacijska tehnologija spreminja način poučevanja in učenja. Internet je postal pomemben del izobraževalnih, raziskovalnih procesov. Profesorji povzetek predavanj
objavijo na spletu, priporočajo literaturo in vaje ter tako omogočijo ponovitev snovi in utrditev znanj. Ni več vprašanje, ali potrebuješ računalnik,
moraš ga imeti. Še vedno osnovno sredstvo ostaja knjiga, vse drugo je replika. Znanje, ki ga premore internet,
je prepisano iz te zakladnice znanj in tega primata ji ni
mogoče odvzeti. Branje in učenje na oddihu s pomočjo
tehnologije omogoča, da so stotine naslovov dosegljive
kjer koli. Super. Ste že slišali, da so nekomu na dopustu
ukradli knjigo? No, pa pustite bralnik ali pametni telefon na brisači za minuto ali dve. Pa so šli vsi silni naslovi,
knjigo pa še vedno imam.
Metka Borštnar, MKT
Moj sin je dijak 3. letnika srednje
tehnične šole. Seveda pri učenju kar
precej uporablja internet, zlasti pri
projektnih nalogah, saj je to sodoben in hiter način pridobivanja informacij, poglabljanja znanja in širitve obzorja. Kadar pade v redovalnico še kakšna dobra
ocena, je priklop na internet več kot upravičen. Hkrati
pa internet omogoča tudi dobro povezavo šole z dijaki
in starši.
Mojca Gregorin, MKZ
Hčerka, ki hodi v 8. razred, uporablja internet predvsem za iskanje
slik za različne projekte, natečaje.
Največ podatkov za reševanje domačih nalog dobi na Wikipediji. Pri
nekaterih predmetih učitelji učence
napotijo, da naj se učijo s pomočjo e-gradiv.
Petra Novak, MKT
Internet je za učenje seveda idealen pripomoček, kljub nevarnosti,
da kot vir uporabimo spletno mesto, katerega verodostojnost nam
ni znana. Opažam, da tudi v šolah
učni načrt vse bolj zahteva uporabo
interneta. Sin, ki hodi v srednjo šolo, ima večkrat domače naloge, predvsem pri matematiki, ki so dostopne prek
interneta. Poleg tega je vse več seminarskih nalog, katerih
izvedba je brez uporabe interneta nemogoča. Seveda pa
mu je, kot verjetno večini, ljubša uporaba enciklopedije
»mami in oči«.
Aleš Jeločnik, MKZ
Na žalost ali na srečo je internet del
vsakdanjika mojih otrok. Na žalost
zato, ker informacij ne iščeta več v
knjigah in posledično manj bereta
vse vrste natisnjene literature. Na
srečo zato, ker do informacij, ki jih
potrebujeta (čeprav niso vedno najbolj kakovostne), prideta zelo hitro. Uporabo interneta spodbujajo že šole
same. Prične se z dnevnim spremljanjem sprememb urnika in drugega šolskega in obveznega zunajšolskega dogajanja. Nadaljuje se s šolsko spletno učilnico za izmenjavo
domačih nalog med učiteljem in učencem ter reševanjem
nalog na spletu za utrjevanje znanja za različne predmete. Preko odprtih aplikacij za pisanje računalniških programov se pišejo računalniški programi, izdelki se preko
spleta pošiljajo v šolo. Internet uporabljata tudi za obiskovanje spletnih strani, na katerih si šolarji izmenjujejo
dodatne razlage za posamezno učno snov. Uporabljata internetne slovarje, na internetu iščeta tudi pojasnila
za tujke in določene probleme. Ekran računalnika sveti
vsak dan. Velikokrat nisem prepričan, ali se uporablja
za pridobivanje informacij in znanja ali igranje. Ko sta
bila mlajša, sem pretirano uporabo računalnika z lahkoto nadzoroval, sedaj je to mnogo težje. Brez dostopa do
informacij z interneta danes žal ni več mogoče obiskovati šole.
Katja Arh, MKZ
Informacije in potrebne podatke za
učenje lahko najdemo marsikje, ne
samo v knjigah in učbenikih. Včasih je treba poseči celo po spletnem
omrežju. Opažam, da mora tudi
moja 15-letna Lara večkrat pokukati na Wikipedijo ali »poguglati« po spletu za raznimi podatki ali vsebinami, ki jih potrebuje za utrjevanje
znanja. Ker pa je mladina dandanes računalniško precej
spretna, si sošolci celo preko socialnih omrežij in različnih aplikacij med seboj izmenjujejo podatke, domače
naloge, fotografije … Skratka, internet uporabljamo vsi,
tako šolarji kot tudi starši (v službi in doma).
NAGLAS november 2014
razstava / napovedujemo
27
Razstava ilustracij Kristine Krhin v Arsu
Sonja BEZENŠEK
V četrtek, 6. novembra, smo v galeriji Ars odprli razstavo
ilustratorke Kristine Krhin, ki se je predstavila z izborom
del, nastalih v preteklih štirih letih. Zadnji razstavni termin
v letu namreč posvetimo ilustraciji in se tako ob zaključku
praznika Čebelice tudi mi poklonimo Kristini Brenkovi. Obenem na začetku predprazničnih dni stopimo v svet pravljic
in ilustracij, namenjenih otrokom in njihovim staršem.
Avtorica je leta 2000 diplomirala na ALU v Ljubljani s
pomenljivo temo Kaj se je zgodilo s slovensko ilustracijo, pridobljeno znanje pa v desetletju in pol uspešno
nadgrajevala v svetu otroške ilustracije. V tem času je
opremila številne slikanice, revije in učbenike. Največji
navdih pri snovanju svojih junakov črpa iz najbližjega in
njej najdražjega okolja, iz kroga svoje družine. Verjetno
so ravno zaradi tega njene ilustracije tako subtilne in
prežete z veliko topline. Čeprav se zdi, da daje prednost
temačnejšim, bolj umirjenim barvnim tonom v niansah
ene barve s posameznimi svetlobnimi poudarki, pa tam,
kjer ji literarna predloga to dopušča, domišljiji in pogumu pri uporabi barv ne postavlja meja.
Predvsem se natančno in likovno poglobljeno posveča svojim junakom, najsi gre za človeške ali poosebljene
živalske like. Predstavi jih z dodelanimi značajskimi po-
tezami, z veliko mero humorja in z občutkom za drobne,
na videz nepomembne detajle.
Kristina Krhin se uveljavlja kot ena bolj prepoznavnih slovenskih ilustratork in gotovo je pred njo še uspešna ustvarjalna pot.
Kotiček za rime
Rainer Maria Rilke
JESENSKI DAN
Čas je, Gospod. Poletje gre od tod.
Zagrni s svojo senco sončne ure,
vetrovom daj čez loke prosto pot.
Ukaži, naj doraste zadnji sad,
nakloni še dva sončna, južna dneva,
da se dopolni vse, kar dozoreva,
in pade v težko vino zadnji slad.
Kdor nima hiše, več je ne zgradi.
Kdor je sam, še dolgo sam ostane,
nad pisma sklonjen, knjige neprebrane,
in taval bo v alejah do noči,
ko padalo bo listje raz platane. Kristinine razstave so se veselili tudi družinski člani in prijatelji
Napovedujemo
Kmalu izidejo naslednje knjige:
• Brina Svit: Slovenski obraz
• Nataša Kramberger: Brez zidu
• Julie Kenner: Vroča skrivnost
• Peter Svetina: Domače naloge
• Milena Michiko Flašar: Klical sem ga Kravata
• Dominik Tatarka: Pleteni naslonjači
• Rabi Džaber: Mehlisovo poročilo
• Michelangelo Buonarroti: Stihi
Prevedel Kajetan Kovič,
Zbirka Lirika, MKZ 1988
5 najbolje prodajanih knjig v oktobru 2014
MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA
1.Kuhamo in pečemo z babico, RD
2.Zlata mačja preja, Svetlana Makarovič
3.Junak, Rhonda Byrne
4.Sapiens, Kratka zgodovina človeštva, Yuval
N E, O V E
NI SENILEN
S TA R P R D E C
IH
Noah Harari
5.Gulag, Anne Applebaum
CANKARJEVA ZALOŽBA
K , KA K R Š N
A M PA K JU N A
E Č.
N E D E L A JO V
1.SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
2.Slaščice iz pečice, s. Bernarda Gostečnik
3.Buda na podstrešju, Julie Otsuka
4.Večer v klubu, Christian Gailly
5.Bežiščnica na vzhod, Maylis de Kerangal
Ove je star 59 let.
˘
˘ in
Menda je zagrenjen tecnez
prava mora. Umika nepravilno
parkirana kolesa in preverja
˘
vsebino kontejnerjev za loceno
zbiranje odpadkov. Ko pa se
˘
v hiso
nasproti njegove
priselijo novi sosedje ter
˘
˘
za zacetek
po nesreci
polomijo
˘
Ovejev postni
nabiralnik,
˘
˘
se zacne
zabavna in prisrcna
zgodba, ki korenito spremeni
˘
˘
tako zagrenjenega tecneza
kot skupnost stanovalcev. €
MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA
1.Sapiens, Kratka zgodovina človeštva, Yuval
MK BEOGRAD
1.Vladari Srbije, Đ. Bubalo, P. Krestić
2.Gradovi Srbije, D. Bosnić
3.Srpske slave – čuvari ognjišta, N.
Nedeljković
4.Čudesna Srbija + Gradovi Srbije + tablični
računalnik
5.Domaća kuvarica, J. Aranđelović, D.
Stevanović, M. Portić
MK SKOPJE
1.Makedonski slavi – zalog za pokolenijata
2.Domašen gotvač
3.Domaće lekovite biljke
4.Čudesna Makedonija
5.Majka i dete
Vse materialne avtorske pravice so last Mladinske knjige.
avtorjev
4.Sačuvaj ljubav, J. C. Reed
5.Neugledna vojvotkinja, Eloisa James
© Mladinska knjiga
1.Kreativna radionica, več avtorjev
2.Velika ilustrirana kuharica, več avtorjev
3.1000 tajni savršenog zdravlja, RD, več
NOVO
© Mladinska knjiga
MOZAIK KNJIGA
Vse materialne avtorske pravice so last Mladinske knjige
Noah Harari, Mladinska knjiga
2.Ni je več, Gillian Flynn, Mladinska knjiga
3.Najlepše pesmi o živalih, Jelka Reichman,
Mladinska knjiga
4.Življenje je tvoje, Louise Hay, Iskanja
5.Kdor prej umre, bo dlje mrtev, Marcel
Štefančič jr., Umco
MOZ˘ Z IMENOM OVE
398 strani,
14 x 20 cm
Cena: 32,96 EUR €