Baroničina hiša

Maribor
112 km
42 A2
G2
Baroničina
hiša
Prežihova ulica 8, Smetanova ulica 25
Leto načrta - leto dokončanja:
1902- 1903
Avtor in izvajalec:
Fritz Friedriger
In vestitor:
baronica Emma Mixich Rast
Stavbni tip:
najemna stanovanjska stavba
Viri:
PAM, fond Uprava za gradnje in
regulacijo, Ma/163.
Fritz (Friedrich) Friedriger se je
podpisoval kot "arhitekt in stavbenik", vendar ne vemo, kakšno
šolanje je imel za seboj. Deloval je
le v Mariboru. Leta 1897 je dobil
koncesijo za opravljanje stavbarske
obrti, leta 1905 pa je bil izbrisan
iz ·obrtnega registra. 1 Njegovo
podjetje je včasih nastopaJo samo
kot izvajalec gradbenih del.
Po letu 1901 je Friedriger našel
tržno ni šo v novem secesijskem
slogu. Tako so istega leta, to je
1902. , nastali trije njegovi secesijski projekti, in sicer za preureditev fasade starejše hi še na
Koroški cesti 6 2, za novo najemno
stanovanjsko hišo v Ulici kneza
Koclja 16 3 in za večstanovanjsko
hišo baronice Emme Mixich Rast .
Vse tri sodijo med " najčistejše"
primere novega sloga v Mariboru.
Hkrati lahko za vse tri ugotovimo,
da gre za oblikovanje, ki želi ustreči
želji naro č nikov po novostih in zato
"prerisuje" posamezne motive iz
arhitekturnih revij .
Baroničina
hiša stoji na križišču
dveh ulic in zaseda dve parceli.
Vsaka fasada ima svoj vhod. Prvi,
114
ožji, je vhod za pešče. Na severno
stran je obrnjena veža, ki vozilom
omogoča dostop na dvorišče . V
vsaki etaži ima stavba po dve večji
in štiri manjša stanovanja. Gre
torej za značilno mestno najemno
stanovanjsko hi šo, povrhu vsega
postavljeno v nereprezentančno
predmestje . Tako naj bi njeno
prestižno vrednost dvigovalo predvsem oblikovanje zunanjščine po
zadnji dunajski modi .
Tako kot so velevali že vzori v času
historizma, je vogal stavbe prisekan. Motiv je secesijsko dopolnjen s segmentnim strešnim čelom,
ki ima veliko polkrožno luneto. Po
načrtu bi tudi zahodna fasada
morala biti okrašena s čelom,
vendar to očitno nikoli ni bilo
zgrajeno. V drugih podrobnostih
realizacija zvesto sledi predlogi .
Izjema je le vhodna veža. Na
je narisana bogato secesijsko okrasje v štuku, medtem ko
je realizacija precej skromna in
šablonska.
dimenzionirala glede na širino
dunajskih krožnih cest in na petnadstropno višino najemnih stanovanjskih blokov.
načrtu
Ne glede na takšne pomisleke velja,
da je baroničina hiša za Maribor
pomembna, saj dokazuje, kako je
"secesija oplazila Maribor". Žal je
stavba tudi žalostna priča odnosa
mesta ob Dravi do stavbne dediščine. Zdi se, da le še štukirano
okrasje in keramične obloge stavbo
držijo skupaj in preprečujejo, da bi
se zrušila.
Maske v štuku dajejo fasadi glavni
dekorativni pečat. Arhitekt jih je
uporabil kot okras pilastrskih
kapitelov, konzol pod napuščem in
kot "sklepnik" nad luneto. Vsaka
vrsta stavbnega člena ima obraz s
svojo grimaso - torej so na fasadi
tri vrste mask. Zanimivo je, da je
eno od njih Friedriger uporabil v
veži stavbe na Ulici kneza Koclja.
Mavčni kalup je pač bilo treba s
pridom uporabiti.
Literatura:
Iztok Premrov, Arhitektura
devetnajstega stoletja v
Mariboru, CZN, n. v., 1O, 197 4,
str. 371.
Druga vrsta dekoracije je vzeta iz
vegetabilnega secesijskega besednjaka in preigrava znane motive
akantovih listov in stiliziranih
cvetov. Še najbolj izviren je konzolni motiv balkona na zahodni fasadi.
Konzoli sta oblikovani kot segment
pahljačasto razporejenih cvetnih
listov. Poleg štuka je na fasadi še
kombinacija ometa in pasov iz
rumene keramike. Kljub vsemu
trudu, ki ga je arhitekt vložil v
oblikovanje baroničine hiše, prevladuje vtis potlačenosti in neubranosti. Maske, konzole in kapi teli so
preveliki za enonadstropna stavbo.
Ne moremo se znebiti občutka, da
je arhitekt kalupe zanje dobil na
razprodaji kakšne dunajske štukaterske delavnice, ki je okrasje pač
1
PAM, fond Obrtni register Maribor (529
2
PAM, fond Uprava za gradnje in regulacijo
3
PAM, fond Uprava za gradnje in regulacijo
stavbne obrti 1865-1909).
Ma/352.
Mali 795.
115