Postopki izterjave terjatev v banki xy, d.d.

Comments

Transcription

Postopki izterjave terjatev v banki xy, d.d.
2012
Simona Mihelčič
MIHELČIČ Simona
ZAKLJUČNO DELO
ZAKLJUČNO DELO
Celje, 2012
MEDNARODNA FAKULTETA
ZA DRUŽBENE IN POSLOVNE ŠTUDIJE
Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Poslovanje v sodobni družbi
Zaključno delo
POSTOPKI IZTERJAVE TERJATEV V BANKI XY, D. D.
Simona Mihelčič
Celje, 2012
Mentor: viš. pred. mag. Vojka Ojsteršek
Zahvaljujem se mentorici viš. pred. mag.
Vojki Ojsteršek, ki me je prijazno sprejela in
mi pomagala pri pisanju zaključnega dela.
Predvsem hvala za spodbudne besede.
Zahvaljujem se tudi Banki Celje, d. d.,
zaposlenim v sektorju pravnih poslov,
izterjave in skladnosti poslovanja, ki so mi
dali možnost pridobiti znanje, ki sem ga lahko
uporabila pri pisanju naloge. Zahvaljujem se
tudi družini, Robiju ter prijateljicama Mateji
in Anji, ki so mi stali ob strani in me podpirali.
IZJAVA O AVTORSTVU
Spodaj podpisana študentka Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije Simona
Mihelčič z vpisno številko 301080901030 sem avtorica zaključnega dela z naslovom:
Postopki izterjave terjatev v Banki XY, d. d.
S to izjavo zagotavljam:
- da sem avtorica zaključnega dela,
- da je zaključno delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela,
- da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki sem jih uporabljala v
svojem delu, ustrezno navedena oziroma citirana v skladu z vsemi fakultetnimi
navodili ter navedena v seznamu literature,
- da je predloženo delo izvirno in še ni bilo predloženo za pridobitev drugih strokovnih
in znanstvenih naslovov,
- da je elektronska oblika tega zaključnega dela identična s tiskano obliko zaključnega
dela in soglašam z objavo zaključnega dela na svetovnem spletu,
- da sem za še ne objavljena gradiva, tabele, slike in ostali material, ki sem ga uporabila
v zaključnem delu, pridobila soglasje avtorja,
- da sem poskrbela za tehnično, oblikovno, jezikovno in slovnično pravilnost
zaključnega dela v skladu z vsemi fakultetnimi pravilniki in navodili v postopku
diplomiranja na 1. stopnji.
V __________, dne ____________.
Podpis avtorice: ___________________
POVZETEK
Plačilne nediscipline je vse več, posledica tega pa je izterjava terjatev. Zadolženost se pojavlja
pri pravnih in fizičnih osebah ter negativno vpliva na upnike in dolžnike. Neplačevanje
obveznosti je danes nekaj vsakdanjega, redko katero podjetje še upošteva plačilne roke in
redno plačuje svoje obveznosti. Pri izterjavi terjatev je zelo pomembno dobro poznavanje
kupca oz. dolžnika, zato mora vsako podjetje imeti evidenco za spremljavo svojih dolžnikov.
V zaključnem delu, ki je razdeljeno na teoretični in praktični del, bomo predstavili pojme,
povezane z izterjavo terjatev, instrumente, s katerimi lahko zavarujemo plačilo, in postopke, s
katerimi lahko uspešno in kakovostno izterjamo terjatev. S pomočjo intervjuja bomo
odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Intervju bomo osebno izvedli v treh
različnih bankah na oddelku izterjave. V praktičnem delu bomo opisali in predstavili postopke
izterjave terjatev, ki jih uporabljajo v Banki XY, d. d., kako zavarujejo svoje terjatve in s
kakšnimi težavami se srečujejo pri izterjavi.
Ključne besede: plačilna nedisciplina, plačilni roki, zadolženost, zavarovanje plačil.
SUMMARY
There is more and more lack of payment indiscipline due to debt recovery. Indebtedness is
incurred to legal and natural persons who have a negative impact on creditors and debtors.
Non-payment obligation is now something quite ordinary, a rare entity which has taken into
account payment deadlines and to regularly pay its obligations. In the recovery of claims is
very important to have good knowledge of customer or debtor. Therefore, each company must
have a record to keep track of their debtors. In the final part, which is divided into theoretical
and practical part we describe the concepts belong to the recovery of claims, which are the
instruments to secure the payment. With interview we will answer the research questions.
Personal interview will be done in three different banks in the recovery section. In the
practical part we will describe and present some recovery procedures used in the Bank of the
XY Company, how to protect their claims and the difficulties encountered in the recovery.
Keywords: payment indiscipline, payment terms, debt, insurance payments.
IV
VSEBINA
1
2
3
4
5
6
UVOD ..................................................................................................................................... 1
1.1 Opredelitev problema ....................................................................................................... 1
1.2 Namen in cilji raziskave ................................................................................................... 1
1.3 Raziskovalna vprašanja .................................................................................................... 2
1.4 Metodologija ..................................................................................................................... 2
PLAČILNA NEDISCIPLINA IN IZTERJAVA TERJATEV ................................................ 4
2.1 Izterjava terjatev ............................................................................................................... 4
2.2 Drugi temeljni pojmi ........................................................................................................ 4
2.3 Plačilna nedisciplina ......................................................................................................... 5
2.3.1 Razlogi za finančno nedisciplino .............................................................................. 5
2.3.2 Prepoznavanje znakov plačilne nediscipline ............................................................. 5
2.4 Plačilna nedisciplina v Sloveniji in Evropi....................................................................... 6
2.5 Plačilni roki....................................................................................................................... 7
2.6 Izvršba .............................................................................................................................. 8
2.6.1 Izvršitelji.................................................................................................................. 11
2.6.2 E- Izvršba ................................................................................................................ 11
INSTRUMENTI ZAVAROVANJA PLAČIL ...................................................................... 13
3.1 Menica ............................................................................................................................ 13
3.2 Ček .................................................................................................................................. 14
3.3 Akceptni nalog ................................................................................................................ 14
3.4 Hipoteka.......................................................................................................................... 15
3.5 Bančna garancija............................................................................................................. 15
3.6 Odškodnina ..................................................................................................................... 16
3.7 Pogodbena kazen ............................................................................................................ 16
3.8 Poroštvo .......................................................................................................................... 16
3.9 Akreditiv ......................................................................................................................... 17
NAČINI IN ORGANIZACIJA IZTERJAVE ....................................................................... 18
4.1 Kakovostna izterjava ...................................................................................................... 18
4.2 Telefonska izterjava ........................................................................................................ 19
4.3 Opomini .......................................................................................................................... 20
4.4 Odkup terjatev in pobot terjatev oziroma kompenzacija ................................................ 20
4.4.1 Odkup terjatev ......................................................................................................... 20
4.4.2 Faktoring ................................................................................................................. 21
4.4.3 Medsebojna kompenzacija ...................................................................................... 22
4.4.4 Verižna kompenzacija ............................................................................................. 23
4.5 Cesija .............................................................................................................................. 23
4.6 Asignacija ....................................................................................................................... 24
4.7 Sodna izterjava ............................................................................................................... 24
ZASTARANJE TERJATEV ................................................................................................. 26
PREDSTAVITEV BANKE XY, D. D. ................................................................................. 27
V
6.1 Vizija in poslanstvo ........................................................................................................ 28
6.2 Dejavnost ........................................................................................................................ 28
7
POSTOPEK IN ZAVAROVANJE TERJATEV V BANKI XY, D. D. ............................... 29
7.1 Primer postopka izterjave terjatev v Banki XY, d. d. ..................................................... 29
7.2 Vrste terjatev v Banki XY d. d., ..................................................................................... 32
7.2.1 Neuspešna izterjava v Banki XY d. d. .................................................................... 32
7.2.2 Zavarovanje kredita v Banki XY d. d. .................................................................... 32
7.3 Težave s katerimi se v Banki XY d. d., soočajo pri izterjavi ......................................... 33
7.4 Pomen bonitete podjetja ................................................................................................. 34
7.4.1 Pridobivanje podatkov o boniteti podjetja .............................................................. 35
7.4.2 Izračun bonitetne ocene ........................................................................................... 35
7.4.3 Kazalniki ................................................................................................................. 35
8
IZVEDBA INTERVJUJA IN ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA .......... 37
8.1 Metodologija raziskave................................................................................................... 37
8.2 Opis vzorca raziskave ..................................................................................................... 37
8.3 Interpretacija rezultatov intervjuja.................................................................................. 37
8.4 Odgovori na raziskovalna vprašanja............................................................................... 42
9
ZAKLJUČEK ........................................................................................................................ 43
10 VIRI IN LITERATURA ....................................................................................................... 45
PRILOGE ...................................................................................................................................... 47
VI
SLIKE
Slika 2.1: Vrednosti evropskega plačilnega indeksa .................................................................. 7
Slika 3.1: Menični blanket ....................................................................................................... 14
Slika 4.1: Možnosti za izterjavo dolga ..................................................................................... 19
Slika 4.2: Potek faktoringa ....................................................................................................... 22
Slika 4.3: Prikaz verižne kompenzacije ................................................................................... 23
Slika 4.4: Postopek, kako upnik s sodno odločbo terja dolžnika ............................................. 25
Slika 6.1: Organizacijska shema Banke XY, d. d..................................................................... 27
Slika 7.1: Koraki postopka izterjave terjatev v Banki XY, d.d. ............................................... 31
Slika 8.1: Naloge izterjevalcev po mnenju anketiranih............................................................ 38
Slika 8.2: Pomembnost bonitete stranke pri izterjavi po mnenju anketrianih .......................... 39
Slika 8.3: Pomembnost natančno določenega postopka izterjave po mnenju anketiranih ....... 41
Slika 8.4: Natančno opredeljeni postopki izterjave na oddelkih izterjave, kjer delajo anketirani
.................................................................................................................................................. 41
PREGLEDNICE
Preglednica 2.1: Roki plačila med podjetji za izbrane države .................................................. 7
Preglednica 8.1: Število intervjuvanec in njihova delovna doba v izterjavi ........................... 38
Preglednica 8.2: Pomen sedmih dejavnikov za kakovostno izterjavo..................................... 40
VII
KRAJŠAVE
COVL – Centralni oddelek za verodostojno listino Okrajnega sodišča v Ljubljani
GZS – Gospodarska zbornica Slovenije
KDD – Centralna klirinško depotna družba
RS – Republika Slovenija
TRR – transakcijski račun
ZIZ – Zakon o izvršbi in zavarovanju
VIII
1
1.1
UVOD
Opredelitev problema
Banke danes ponujajo širok spekter storitev, pri čemer je njihova glavna dejavnost poleg
sprejemanja depozitov kreditiranje. Prav iz tega razloga največ pozornosti posvečajo
kreditnemu tveganju, pri katerem obstaja nevarnost, da kreditojemalec banki posojila ne bo
vrnil v roku ali pa ga sploh ne bo vrnil. Banke zato sprejemajo posebne ukrepe. Sem spadajo
presoja kreditne sposobnosti, limitiranje kreditov, nadziranje kreditov in različne vrste
zavarovanja, ki jih bomo podrobneje opisali v nadaljevanju.
V današnjih časih je vse več plačilne nediscipline in posledično vedno več izterjave dolgov.
Vemo, da plačila v času gospodarske krize tečejo z zamudo, med neplačniki pa so tako fizične
kot pravne osebe. Zato smo se odločili, da bomo ta problem obravnavali in skušali spoznati,
kaj povzroča neplačevanje obveznosti, kako se lahko temu izognemo in kako se s tem soočajo
v bankah. Odločitev za banko je bila preprosta, saj se v zadnjih časih omenjajo predvsem
banke, ki še vedno na veliko dajejo posojila in razne kredite. Zanima nas predvsem, s
kakšnimi postopki rešujejo težave z dolžniki. Izhajali bomo iz različnih teorij, ki jih bomo
skušali čim bolj povezati s prakso.
Plačilna nedisciplina predstavlja veliko ovir za hitrejši razvoj podjetij. Vedno več je
nespoštovanja plačilnih pogojev in rokov, ki bodo še dolgo prisotni v našem vsakodnevnem
poslovanju. Da bi bilo čim manj težav pri plačilni nedisciplini, si mora vsak podjetnik zgraditi
sistem obvladovanja terjatev, da se izogne slabemu poslovanju. Terjatve so glede na zapadlost
v plačilo kratkoročne in dolgoročne. Pri izterjavi je pomembno imeti primerno komunikacijo
s komercialisti in kupcem. Treba je dobro organizirati izterjavo, saj je postopek težak in
zahteven, še posebej pri visokih zneskih (Habjan, Kosec in Žavbi, 1991, str. 13–19). Treba je
vedno gledati tudi na dolžnikovo stanje in ne samo na to, kako bomo izterjali čim več dolga.
Treba je razumeti njegove interese in začasne likvidnostne motnje. To je pomembno tudi za
nas, saj bi s slabim načinom izterjanja in nerazumevanja dolžnika lahko izgubili stranko
(Koritnik, 2007, str. 7).
V nalogi se bomo seznanili z različnimi ukrepi, ki jih pri izterjavi dolga še ne poznamo.
Poglobili se bomo v postopke izterjave bank, prikazali bomo, s kakšnimi metodami delajo in
kako uspešne so.
1.2
Namen in cilji raziskave
Namen zaključne naloge je ugotoviti in se seznaniti s postopki kakovostne izterjave dolga.
Proučili bomo zgodovino izterjave, postopke, kako se čim bolj izogniti dolgovom, in s
kakšnimi instrumenti lahko zavarujemo svoje plačilo. V teh kriznih časih je vedno bolj
pomembno, s kakšnimi ljudmi sodelujemo, zato je naš namen spoznati, kako se zavarovati
1
pred težavami, ki nam jih lahko prinese slabo poznavanje ljudi, s katerimi poslujemo.
Neplačevanje je danes postalo nekaj običajnega in vsakdanjega. V boju zoper plačilno
nedisciplino lahko ukrepamo na različne načine. Načinov za izterjavo dolga je mnogo, a
uspešnih med njimi je zelo malo. V praktičnem delu bomo predstavili, kako se Banka XY, d.
d., loti izterjave od svojih komitentov, s kakšnimi težavami se sooča in kako skuša uspešno
izterjati dolg.
Cilji zaključne naloge so opredeliti pojem izterjave terjatev, zakaj do nje pride, kako se
izogniti dolgovom, omiliti in izboljšati finančno nedisciplino ter prikazati postopek izterjave
dolga v Banki XY, d. d. Prikazali bomo tudi plačilni indeks Evrope. Raziskovalna vprašanja,
ki smo si jih zastavili, bomo po proučeni literaturi in intervjuju lahko preverili, ovrgli ali
potrdili. Naš temeljni cilj je, da čim bolje proučimo problematiko terjatev in ugotovimo
prednosti in slabosti posameznega načina izterjave. Spoznali bomo, s kakšnimi težavami se
ukvarjajo upniki oz. izterjevalci. Znano je, da je finančna disciplina vedno slabša in se zaradi
tega pojavlja veliko terjatev, ki so glede na trenutno gospodarsko stanje lahko tudi razlog za
likvidnostne težave podjetja. K plačilni nedisciplini gotovo prispeva tudi prepočasno
delovanje sodišč. Predvsem je zaskrbljujoče, da nekako ni najti sankcij, ki bile dovolj
učinkovite, da bi se razmere bistveno izboljšale, zato je skoraj nujno vedeti, kaj lahko sami
storimo, da se zavarujemo pred nedisciplino plačevanja, ter kako ravnati s kupci, ki niso
plačali.
1.3
Raziskovalna vprašanja
Raziskovalno vprašanje 1: Ali je boniteta stranke ključnega pomena za kakovostno izterjavo?
Raziskovalno vprašanje 2: Ali so natančni postopki in dosledno izvajanje izterjave pomembni
za uspešno izterjavo?
Raziskovalno vprašanje 3: Ali imajo banke in druge institucije natančno dodelane postopke
izterjave?
1.4
Metodologija
Pri pisanju zaključnega dela bomo uporabili deskriptivno metodo, kar pomeni, da bomo temo
predstavili teoretično in pojme terjatev navajali iz različnih virov. Prav tako bomo uporabili
metodo kompilacije, saj smo poleg spoznanj povzemali ugotovitve in spoznanja drugih
avtorjev. Teoretični del bomo pripravili na osnovi sekundarnih podatkov. Sistematično bomo
zbirali in analizirali podatke iz raznih knjig, člankov in internetnih virov. Točno določenih
ukrepov, kako izterjati neplačane obveznosti, ni, saj ima vsako podjetje drugačne načine in
postopke izterjave.
2
V drugem delu bomo uporabili metodo primerjave, povezovanja teorije in prakse, saj bomo
proučeno teorijo in pridobljeno znanje uporabili na praktičnem primeru. S pomočjo
izkustvene metode bomo pri pisanju izhajali iz lastnih izkušenj, pridobljenih pri študentskem
delu. Uporabili bomo metodo intervjuja (priloga A) z izterjevalci v podjetju, kjer opravljamo
študentsko delo. Tako bomo pridobili odgovore na naša raziskovalna vprašanja.
Omejitve pri pisanju naloge so predvsem nedosegljivost konkretnih podatkov, ker jih podjetja
smatrajo kot poslovno skrivnost. V zvezi z obravnavano banko smo pridobili verodostojne
vire, vendar jih zaradi zagotovitve anonimnosti ne bomo uveljavljali.
3
2
2.1
PLAČILNA NEDISCIPLINA IN IZTERJAVA TERJATEV
Izterjava terjatev
Pojem terjatev oziroma dolg se pojavlja v vsakdanjem življenju fizičnih in pravnih oseb. Na
dolgove naletimo v okviru zasebnih odnosov med znanci, družino, podjetji itd. Ko slišimo
pojem terjatev, najprej pomislimo na denar, vendar pa so terjatve lahko tudi nedenarne.
Naslov, iz katerega je dolžnik upniku dolžan določen znesek, je lahko pisna pogodba ali drugi
dogovor, sklenjen v medsebojnem poslovnem sodelovanju. Terjatve so tudi prenosljive, upnik
jo na tretjo osebo prenese s cesijo, to pa je lahko pogodba o odstopu terjatev, odkupu ali pa
prenosu terjatve. Nedenarne terjatve so lahko dobava nekega blaga ali izvedba neke storitve,
obveznost, ki jo mora dolžnik izpolniti do upnika, itd. Obvladovanje terjatev je ključnega
pomena za poslovanje. Prodaja blaga ali storitev je zaključena šele, ko dobimo plačilo.
Pridobivanje finančnih sredstev pa je ena največjih težav, s katerimi se pravne in fizične osebe
srečujejo pri svojem poslovanju (Lipovec, 1996, str. 11–15).
Terjatve so postale pomemben del premoženja vsakega podjetja, zato jim zdaj, v kriznih časih
posvečajo veliko več časa kot kdaj koli prej. Sprašujejo se, kako najhitreje do svojega denarja.
Možnih je več načinov, terjatve lahko izterjamo z interno izterjavo, predajo izterjave
zunanjim izvajalcem, odkupom ali prodajo izterjave, zavarovanjem terjatve, e-izvršbo itd.
Pri izterjavi nas zanima, kako bomo prišli do denarja in kako naj ravnamo, da v prihodnje ne
bomo imeli težav z izterjavo. Pomembno je, da se že na začetku s kupcem dogovorimo o
načinu plačila. Preverimo njegovo bonitetno oceno. Pomembno je dobro spremljati kupca od
začetka poslovanja z njim do konca (Finančni trgi, 2012).
2.2
Drugi temeljni pojmi
Drugi temeljni pojmi, povezani s terjatvami, so (Kranjec in Podlipnik, 2011, str. 4–6):
- dolžnik – kdor ima dolg, oseba, proti kateri se uveljavlja ali zavaruje terjatev;
- upnik – komur se mora vrniti dolg, oseba, na katere zahtevo se vodi postopek izvršbe
ali zavarovanja;
- izvršitelj – oseba, ki neposredno opravlja posamezna dejanja izvršbe, to so vsa v
zakonu navedena dejanja, s katerimi izvršitelji zagotavljajo izvršitev ali zavarovanje
upnikove terjatve, in dejanja, ki so potrebna za njihovo pripravo in izvedbo;
- organizacija za plačilni promet – banka, hranilnica, Uprava RS za javna plačila in drugi
ponudniki plačilnih storitev, ki so po zakonu pooblaščeni za vodenje TRR ali
podračunov ali za spremljanje depozitov;
- verodostojna listina – menica, ček s protestom in povratnim računom, kadar je to
potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen od
odgovorne osebe;
- sklep o izvršbi – sklep, s katerim je v celoti ali delno ugodeno predlogu za izvršbo, ter
sklep, s katerim je predlog za izvršbo zavrnjen.
4
2.3
Plačilna nedisciplina
Plačilna nedisciplina pomeni nespoštovanje dogovorjenih zneskov, rokov in načinov
plačevanja obveznosti. Povzročajo jo dolžniki, ki sprejmejo obveznosti, večje od njihovih
finančnih zmožnosti oz. denarnih tokov. Plačilna nedisciplina je težava, ki se zaradi finančne
krize v slovenskem gospodarstvu samo veča. Težave nastajajo zaradi neplačnikov, ki
zamujajo s plačevanjem obveznosti, podjetja imajo kredite, zato ne morejo plačevati
obveznosti do svojih dobaviteljev. Kot nam je znano, statistiki beležijo vse več stečajev,
prisilnih poravnav in blokad transakcijskih računov, ki so posledica neplačevanja obveznosti
do upnikov. Plačilna nedisciplina je pojav in rezultat delovanja številnih vzrokov, zato so
potrebni dolgotrajni načini reševanja te težave. V Sloveniji je lahko najboljši primer plačilne
nediscipline gradbeništvo. Težava nastane, ko »veliki« ne plačujejo »majhnim« (Možina,
2011, str. 1).
2.3.1 Razlogi za finančno nedisciplino
Razlogi za finančno nedisciplino so (Habjan, Kosec in Žavbi, 1991, str. 15–16):
- slabo definirana pogodbena določila, še posebno tista, ki se nanašajo na plačilne
pogoje in roke,
- različne špekulacije v času inflacije,
- neučinkovitost in počasnost izterjave,
- neustrezno razmerje nad zakonsko zamudno obrestno mero in mero, ki velja na sivem
trgu,
- država je pogosto slab vodja projektov javnih naročil in investicij; ne ukrepa, ko
podizvajalci niso plačani za nesporno opravljeno delo, in se zato zamuja z izvajanjem
projekta,
- dejanska nezmožnost plačevanja,
- dolgotrajni postopki na sodiščih pri sodni izterjavi.
2.3.2 Prepoznavanje znakov plačilne nediscipline
Znaki plačilne nediscipline so (Habjan, Kosec in Žavbi, 1991, str. 77):
- kratko prekoračenje plačilnih rokov,
- poslovanje z izgubo,
- zmanjševanje dobička,
- stopnja zadolženosti se veča,
- neupoštevanje plačilnih pogojev,
- občutno zamujanje plačilnih rokov in očitno nespoštovanje dogovorjenih pogojev po
pogodbi,
- zamujanje s plačilom prek 60 dni za upnika že pomeni odpis terjatev, kar pomeni
zmanjšanje dohodka.
5
2.4
Plačilna nedisciplina v Sloveniji in Evropi
Kot smo že omenili, je v Sloveniji najbolj vidna plačilna nedisciplina v gradbeništvu.
Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) ugotavlja, da so v samem vrhu
neplačnikov gradbena podjetja, trgovina in podjetja v predelovalni industriji. V najslabšem
bonitetnem razredu so podjetja, ki niso sposobna plačevati svojih obveznosti, in vsa tista
podjetja, ki imajo že 30 dni neprekinjeno blokiran račun. AJPES ugotavlja, da med najboljše
plačnike spadajo podjetja, ki se ukvarjajo z veterino, zavarovanjem in s pozavarovanjem,
pokojninskimi skladi in proizvodnjo naftnih derivatov. Da bi se izognili tveganim poslom in
težavam z neplačili, si lahko pomagamo z bonitetnimi ocenami in večstranskimi poboti
medsebojnih obveznosti (Poslovni dnevnik, 2010).
Državni zbor Republike Slovenije je sprejel pet zakonov in novel na področju plačilne
nediscipline (Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, o davku na dodano vrednost, o
javnem naročanju, o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem
prenehanju, o izvršbi in zavarovanju). Plačilni rok po novem ne sme biti 60 dni, če je plačnik
javni organ, rok plačila ne sme bit daljši od 30 dni. V zakonih so opredeljene tudi zamude in
sankcije ter obvezen večstranski pobot. Podjetja že opažajo, da je zaradi obveznih pobotov
manj gotovinskih nakazil. Mnogi za nastale težave obtožujejo banke, ki so primorane v velike
odpise, posledično pa prisiljene v zmanjševanje kreditov do komitentov zaradi nezaupanja v
trg. Denarni tok pa se je zaradi tega tudi zmanjšal (Amikod Factoring, b. l.).
Plačilno nedisciplino je v Sloveniji povzročilo tudi to, da je gospodarstvo v Sloveniji naenkrat
zraslo, brez prevzemanja odgovornosti za neuspešno poslovanje. Ko nas je doletela
gospodarska kriza, pa so se podjetja začela zapirati, vedno več je brezposelnih in plačilni
nedisciplini ni videti konca. Plačilna nedisciplina v Sloveniji je slovensko gospodarstvo v
zadnjem času privedla do kritičnega praga. Vse to odvrača tuje naložbenike in poslovne
partnerje, da bi še vlagali v slovenska podjetja in z njimi poslovali.
Znano je, da so skandinavske države ene izmed najbolj plačilno discipliniranih držav.
Najmanjši plačilni indeks ima Finska, leta 2006 je dosegla številko 125. Za to državo je
značilno, da dosledno uporabljajo opomine, sprožitev sodnih postopkov je veliko bolj
hitrejša, kot v ostalih državah Evrope. Največje žrtve plačilne nediscipline po mnenju Šveda
Leifa Halleberga iz Instrum Justitia, ki je eno najbolj poznanih podjetij, ki se ukvarja z
odkupom terjatev, so predvsem čezmejno poslovanje, mala podjetja in gospodarska rast v
Evropi. Meni tudi, da so razlogi za tako manjšo finančno nedisciplino v Skandinaviji
predvsem strogi zakoni, hitri in transparentni postopki, vse stroške za odpravo neplačevanja
plačujejo dolžniki. Veliko težav rešijo v zunajsodnih postopkih in se tako izognejo sodiščem
in stroškom. Svetovna gospodarska gibanja za v prihodnje ne kažejo dobro, gospodarska rast
naj bi se upočasnila, kar bo v prihodnje povzročilo vse več stečajev (Inštitut dr. Jožeta
Pučnika, b.l.).
6
2.5
Plačilni roki
Težava plačilne nediscipline so plačilni roki, ki se kar naprej podaljšujejo, zaradi česar so
podjetja primorana najemati dodatna posojila. V kriznih časih, kot so trenutni, so se zamude s
plačili le še povečale. V spodnji tabeli lahko vidimo, kakšne plačilne roke imajo v naključno
izbranih državah. Po oceni Dun&Bradstreet se je v začetku leta 2007 za Slovenijo izboljšal
indikator deželnega tveganja – predvsem zaradi uvedbe evra. Normalni rok plačila med
podjetji v Sloveniji pa je po njihovi oceni že dalj časa od 30 do 60 (Gospodarska zbornica
Slovenije, 2010).
Preglednica 2.1: Roki plačila med podjetji za izbrane države
Slovenija
30–60 dni
Avstrija
0–30 dni
Nemčija
0–30 dni
Belgija
30–180 dni
Kitajska
30–90 dni
Italija
30–120 dni
Portugalska
90–120 dni
Danska
30 dni
Romunija
30–90 dni
Vir: GZS, 2010.
V preglednici 2.1. so prikazani roki plačila v devetih različnih državah. Iz tabele je razvidno,
da imajo Danska, Avstrija in Nemčija rok plačila do 30 dni. Slovenija spada nekje vmes (do
60 dni). Največ dni za plačilo imajo v Belgiji, Italiji in na Portugalskem, zato je njihovo
gospodarstvo zelo slabo.
Slika 2.1: Vrednosti evropskega plačilnega indeksa
Vir: GZS, 2010.
7
Iz slike 2.1. je razvidno, da je plačilna nedisciplina najizrazitejša v Grčiji, na Portugalskem in
Češkem. Najbolj disciplinirane so skandinavske države, še posebej Švedska in Finska, ki sta
dosegli plačilni indeks med 120 in 129. Večji kot je indeks, dlje časa plačniki plačujejo.
2.6
Izvršba
Do izvršbe pride v primeru, ko dolžnik ne poravna svoje obveznosti ali je sploh ne namerava
poravnati. Zato je upnik prisiljen svoje terjatve sodno izterjati preko sodišča. Ker so ti
postopki zamudni, se jih podjetja raje ne poslužujejo preveč, saj se s tem lahko pretrgajo
odnosi med upnikom in dolžnikom, kar pa ni v interesu nobenega. Upnik, ki je aktivna
stranka, lahko za izterjavo svojih denarnih terjatev od dolžnika, ki je pasivna stranka, izbira
med številnimi sredstvi izvršbe. Izvršilni postopek je sestavljen iz dveh delov – dovolilnega in
izvršilnega dela.
Dovolilni del se začne, ko upnik na sodišče pošlje predlog za izvršbo, ki vsebuje vso z
zakonom predpisano vsebino:
- navedba upnika in dolžnika z vsemi podatki,
- priložen izvršilni naslov ali verodostojna listina,
- dolžnikova obveznost, ki vsebuje glavnico terjatev, zakonske zamudne obresti in
izvršilne stroške,
- sredstvo za izvršbo,
- predmet izvršbe,
- zahtevek, naj sodišče proti dolžniku dovoli in opravi izvršbo.
Če predlog vloži nekdo drug, pa mora obvezno izkazati pravno nasledstvo z javno ali po
zakonu overjeno listino. Tisti, ki je v izvršilnem naslovu naveden kot upnik, mora ob vložitvi
za izvršbo plačati sodno takso po predpisih o sodnih taksah, ki mora biti plačana v osmih
dneh po oddaji predloga. Če ne plača, se šteje, kot da je umaknil predlog za izvršbo (Prek,
2000, str. 49).
Izvršilni stroški so nujno zlo upnika, ki začne z izvršilnim postopkom, ko pa je postopek
uspešno končan, dobi vrnjene vse stroške s strani dolžnika. Stroške delimo na tri ravni:
1. kot smo že omenili, mora upnik, ko vloži predlog za izvršbo, plačati sodno takso, ki je
odvisna od višine terjatve;
2. drugi izvršilni stroški: plačilo sodnega cenilca za ugotovitev vrednosti nepremičnine,
prevoz zarubljenih predmetov, pomoč strokovnjaka za ključavnice, da lahko odpremo
dolžnikova vrata stanovanja, hiše; če upnik teh stroškov ne poravna, sodišče ustavi
izvršilni postopek;
3. lastni stroški upnika, to so stroški administrativne izvedbe, stroški odvetniških storitev
itd.
Tako mora upnik vse svoje izvršilne stroške navesti v svojem predlogu za izvršbo. Sodišče
nato odloča o povračilu vseh stroškov na osnovi zahteve upnika, nato bo v sklepu o izvršbi
dolžniku naložilo, da poleg terjatve dolžnik upniku poravna še vse izvršilne stroške skupaj z
obrestmi (Lipovec, 1996, str. 41–42).
8
S 1. Januarjem leta 2008 je začel veljati nov pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in postopkih le
teh. Spremembe se nanašajo predvsem na višino sodnih taks, ki so po novem fiksne, kar
pomeni, da ni odvisna od višine terjatve. Predlogi za izvršbo se lahko vložijo samo na osnovi
predpisanih obrazcev, s predpisano vsebino in obliko. Za izvršbe, ki jih obravnava COVL
(Centralni oddelek za verodostojno listino Okrajnega sodišča v Ljubljani), po novem velja
plačilo sodne takse z navedbo sklicne številke (pri elektronski oddaji jo sistem dodeli sam),
kar pomeni, da upniku določenemu sodišču ni treba več pošiljati potrdila o plačani sodni taksi
(Volk, 2009).
Če upnik izbere več sredstev hkrati, mora sodišče pri vseh izvršilnih sredstvih začeti tudi
opravo izvršilnih dejanj. Predlagana je lahko posamezna vrsta izvršbe (Kranjec in Podlipnik,
2011, str. 90–95):
- izvršba na premičnine (stvari se zarubijo, nato ocenijo, sledi prodaja stvari na javnih
dražbah, iz zneska prodanih stvari se poplača upnik);
- izvršba na dolžnikova denarna sredstva na transakcijskem računu pri organizacijah za
plačilni promet (sodišče tem organizacijam pošlje sklep o izvršbi, te blokirajo
sredstva v višini obveznosti iz sklepa in po pravnomočnem sklepu izplačajo ta denarna
sredstva upniku; če na dolžnikovem računu ni sredstev in jih že dlje časa ni bilo, se
izvršba ustavi, banka je upniku dolžna škodo, če sredstev ne odtegne po sklepu);
- izvršba na nematerializirane vrednostne papirje (sklep vpiše Centralna klirinško
depotna družba – KDD, upnik pridobi zastavno pravico na vrednostnih papirjih iz
sklepa, KDD prenese te vrednostne papirje na upnikov račun, sledita prodaja in prenos
sredstev na upnikov račun);
- izvršba na nepremičnine (o tem odloča sodišče, ki je na območju, kjer ta nepremičnina
leži, dolžnik lahko predlaga tudi drugo sredstvo, sodni cenilec opravi cenitev
nepremičnine, sodišče izda odredbo o prodaji in jo objavi, sledita dve javni dražbi, če
se nepremičnina na drugi dražbi ne proda, lahko upnik v 6 mesecih predlaga novo
prodajo, če ne, se izvršba ustavi);
- izvršba na druge premoženjske in materialne pravice.
Izvršilni del se začne, ko sodišče izvršitelju pošlje pravnomočen sklep o izvršbi, ki dejansko
opravlja z izvršbo, da začne z rubežem, organizaciji za plačilni promet, da blokira dolžnikova
sredstva v višini obveznosti, in klirinško depotni družbi, da vpiše sklep o izvršbi v register
nematerializiranih vrednostnih papirjev. Upnik pred pravnomočnostjo ne more biti poplačan
(Volk, 2001, str. 117–142).
Dolžnik lahko ugovarja na ta sklep tako, da obrazloži svoj ugovor in predloži dokaze. Če
sodišče ugotovi, da ugovor ni obrazložen in s tem ni utemeljen, pošlje ugovor na sklep
višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. V primeru, da je ugovor obrazložen, pa ga
sodišče pošlje upniku, ki ima osem dni časa, da odgovori. Če upnik ne odgovori, sodišče to
šteje, kot da je dolžnikov ugovor resničen. Sodišče lahko na predlog dolžnika odloži izvršbo
za največ tri mesece, če so zato podani upravičeni razlogi. Kadar pa sodišče naloži dolžniku,
9
ki je predlagal odlog izvršbe, plačilo varščine, rok za plačilo ne sme biti daljši od 15 dni. Če
dolžnik ne poravna varščine, se šteje, da je predlog za odlog umaknjen (Volk, 2001, str. 17–
22).
Sodišča, ki imajo pooblastilo, da lahko zahtevajo vse podatke o dolžniku, o njegovem
premoženju, denarnih sredstvih, lahko lažje izpeljejo izvršbo. S tem je upniku olajšano
vlaganje predloga za izvršbo, saj sodišče določene podatke pridobi z vpogledom v evidence in
upnika ne poziva k dopolnitvi predloga za izvršbo, če ugotovi, da je dolžnik zaposlen in nima
odprtega računa pri banki, temveč dopusti izvršbo na plačo. Prav tako lahko tudi upniki
zahtevajo nekatere podatke, kot so rojstni podatki, podatki o prebivališču, številki računa,
kjer ima dolžnik denarna sredstva, vendar lahko te podatke pridobijo le s pravnomočnim
sklepom. V primerih, ko upnik nima pravnomočnega sklepa in namerava vložiti predlog za
izvršbo z verodostojno listino, pa ne more izvedeti posameznih podatkov o dolžniku; to bo
opravilo sodišče. Pomemben je tudi seznam dolžnikovega premoženja. Če upnik izkaže, da s
sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, mora dolžnik na upnikov predlog ali po
oceni sodišča predložiti seznam svojega premoženja. Sodišče dolžniku z odredbo naloži, da ta
seznam predloži v določenem roku. Če pa dolžnik ne ravna v skladu z odredbo, se razpiše
narok, kjer sodišče dolžnika zasliši o premoženju. Da pa dolžnik ne bi lagal, je opozorjen na
posledice krive izpovedi. Obstaja tudi možnost, da se dolžnik naroka ne udeleži, čemur sledi
denarna kazen. Kadar dolžnik pridobi novo premoženje, mora ponovno predložiti seznam.
Denarna kazen lahko sledi tudi v primerih, ko dolžnik skriva ali uničuje svoje premoženje,
opravlja dejanja, ki škodujejo upniku, in ovira izvršitelja pri upravljanju izvršbe. Kazen izreče
sodišče s sklepom z določenim plačilnim rokom od 15 dni do 3 mesecev (Rems in Rems,
1999, str. 51–53).
Obstajajo pa predmeti izvršbe, ki to ne morejo biti (Kranjec in Podlipnik, 2011, str. 10):
- rudno bogastvo in druga naravna bogastva,
- objekti, naprave in druge stvari, ki so dolžniku nujno potrebne za opravljanje javne
službe,
- stvari, ki niso v prometu,
- objekti, naprave in druge stvari, ki so državi ali samoupravni lokalni skupnosti nujno
potrebne za opravljanje njenih nalog, ter premične in nepremične stvari, namenjene za
obrambo države,
- pravice, za katere tako določa zakon.
V izvršilnem postopku lahko pride tudi do prekinitve postopka. Do prekinitve pride, če
stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost in nima pooblaščenca, če umre zastopnik ali mu
preneha pravica za zastopanje, če nastanejo pravne posledice začetka stečaja, če stranka kot
pravna oseba preneha obstajati oziroma ji pristojni organ prepove delovanje, ali v drugih
primerih, ki jih določi zakon (Volk, 2001, str. 96).
10
Kako vemo, kdaj je postopek končan? Postopek je lahko končan že v prvi fazi – dovolitev
izvršbe:
- predlog za izvršbo se zavrže, upnik ga umakne, zato ne pride do izvršbe,
- dolžnik vloži ugovor, ki se mu ugodi, nato se sklep razveljavi, postopek je tako
končan s pravnomočnostjo sklepa o ogovoru,
- konča se lahko tudi s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, s pravnomočnostjo sklepa, s
katerim je sodišče ugovor zavrglo, z odločitvijo višjega sodišča o ugovoru.
V drugi fazi – izvršilni del pa je lahko postopek končan z odpravo zadnjega izvršilnega
dejanja v okviru izvršilnega sredstva. Pri denarnih terjatvah je zadnje dejanje poplačilo
upnika. Postopek je lahko končan, ko je izvršba ustavljena s pravnomočnostjo sklepa o
ustavitvi (Vodlan, 2006, str. 38).
2.6.1 Izvršitelji
Služba izvršitelja je javna in jo opravljajo kot samostojno dejavnost. Naloga izvršiteljev je, da
opravljajo posamezna dejanja izvršbe, to so rubeži, ocenitve premičnin, nepremičnin itd.
Obvezni pogoji, da lahko neka oseba postane izvršitelj, so, da ima opravljen izpit za
izvršitelja, delovne izkušnje, poslovna in zdravstvena sposobnost, državljanstvo, izobrazba –
univerzitetni diplomirani pravnik. Tisti, ki nima te izobrazbe, mora opraviti dodatni izpit, ki
ga predpiše minister za pravosodje, minister prav tako imenuje izvršitelje in nato izda odločbo
o imenovanju. Izvršitelj ima sedež v kraju, kjer je sedež okrajnega sodišča. V Sloveniji imamo
zbornico izvršiteljev, v kateri so združeni vsi izvršitelji z območja RS. Delo izvršitelja je
opravljati dejanja izvršbe in zavarovanja po določbah ZIZ. Izvršitelj ima možnost zaposliti
osebe, pomočnike izvršitelja, ti delujejo v imenu in na račun izvršitelja, ki je odgovoren v
primeru škode, ki bi jo lahko te osebe povzročile. Izvršitelja za izvedbo neke izvršbe ali
zavarovanja določi sodišče, ki vodi izvršilni postopek. Tudi upnik lahko v predlogu za izvršbo
predlaga izvršitelja, sodišče pa mu je dolžno odobriti imenovanega izvršitelja (Volk, 2004, str.
123–124).
2.6.2 E- Izvršba
Elektronska izvršba v Sloveniji deluje od leta 2007 in je način, s katerim se lahko zelo hitro
rešujejo postopki izvršbe. Skladno z novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je možnost
elektronskega vlaganja predlogov za enkrat omejena na predloge za izvršbo za izterjavo
denarne terjatve na osnovi verodostojne listine, naj pa bi se elektronsko vlaganje predlogov
tudi razširilo. E-izvršba se vloži na spletnem portalu Sodstvo Republike Slovenije. Upnik pri
vložitvi predloga za izvršbo izpolni elektronski obrazec, kjer se podatki avtomatično
preverjajo. Za elektronske vloge velja, da je podpisnik tisti, ki je na vlogi podpisan z varnim
elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Sodišče zavrže vsakršno vlogo, ki s strani
notarjev, odvetnikov, izvršiteljev in pravobranilcev ni napisana v elektronski obliki. Prednost
e-izvršbe na osnovi verodostojne listine je, da omogoča dokaj enostavno in hitro reševanje
nespornih primerov. E-izvršba naj bi pospešila postopke izvršbe in zmanjšala stroške sodišča
11
in upnika. Slabost elektronske izvršbe pa je lahko, da dolžnik zanika poznanstvo z njegovim
upnikom in lahko postopek dolgo traja (Ius-info, 2010).
12
3
INSTRUMENTI ZAVAROVANJA PLAČIL
Zavarovanje plačil se določi pogodbeno, kar pomeni, da ni obvezno glede na rok plačila.
Dolžnik in upnik se dogovorita, da se obveznosti plačajo v določenem roku, od 30 do 90 dni
od nastanka dolžniško-upniškega razmerja (Habjan, Kosec in Žavbi, 1991, str. 14).
Zelo pomembno je poznati, katere pravice lahko uveljavlja upnik v primeru, ko gre kaj narobe.
Že ob sklepanju pogodbe je treba poskrbeti za zavarovanje svojih pravic, če gre s poslom kaj
narobe, tako si lahko zagotovimo trdnost svojega položaja v poslu z nasprotno stranko.
Nekatere pravice nam pripadajo po zakonu, nekatere pa si lahko izborimo sami, če smo dovolj
seznanjeni in sposobni obvladovati pogodbeno razmerje (Rems in Rems, 1999, str. 17–18).
V nadaljevanju bomo opisali nekaj dejavnikov, s katerimi lahko upnik uveljavlja svoje
pravice.
3.1
Menica
Menica je obligacijska vrednostna listina, s katero se izdajatelj obveže, da bo plačal sam ali pa
bo določen znesek denarja ob določenem času na mesto njega plačal nekdo drug. To pomeni,
da kdor dobi menico, od svojega dolžnika dobi obljubo, da bo kasneje poravnal obveznosti.
Menico ureja poseben zakon, njena dejanska vrednost je zavarovanje, je kreditna listina
oziroma plačilno sredstvo za denar. Če menico sprejme banka, to upniku predstavlja dodatno
varstvo, da bo njegova terjatev res plačana v celoti v dogovorjenih rokih, saj se s tem za
plačilo na menici dogovorjenega zneska zaveže tudi banka (Podjetniški portal, 2011).
Sestavine menice so (Podjetniški portal, 2011):
- nepogojno nakazilo, da se plača določena vsota denarja v primeru lastne menice z
besedilom »plačam«, pri trasirani menici pa »plačajte«,
- ime tistega, ki plača, pri trasirani menici je to trasat,
- navedba dospelosti, če ni navedbe, gre za menico na vpogled,
- kraj, kjer je treba plačati,
- ime tistega, ki mu je treba plačati (remitent),
- navedba dneva in kraja izdaje menice,
- podpis tistega, ki je izdal menico (trasat).
Menico, ki je že izpolnjena in je treba dodati le še podpise dolžnikov, imenujemo bianco
menica. Banka ni menični zavezanec, ampak izvršuje zadevo za meničnega dolžnika. V banki
je treba poleg menice predložiti še menično izjavo, s katero izdajatelj menice pooblasti upnika
za izpolnitev menice, ter nepreklicno in brezpogojno pooblastilo izdajatelja banki za
unovčenje menice.
Slabost tega načina zavarovanja je, da lahko dolžnik prekliče to
pooblastilo. Če so vsi pogoji za unovčevanje menice izpolnjeni, banka na plačilni dan unovči
13
menico do zneska, kot ga dopušča kritje na računu meničnega dolžnika. Obstaja tudi možnost,
da dolžnik izda menico v višjem znesku, kot si lahko privošči. Tako se lahko upnik poplača le
do višine kritja na dolžnikovem računu. Če dolžnik po plačilnem dnevu dobi nove prilive, to
še ne pomeni izpolnitve menične obveznosti, ampak mora upnik na pristojno sodišče za to
vložiti predlog izvršbe na osnovi menice kot verodostojne listine (Podjetniški portal, 2011).
Slika 3.1: Menični blanket
Vir: Metakocka, 2010.
3.2
Ček
V praksi se ta instrument zavarovanja ne uporablja več, saj banke ne jamčijo več za
unovčevanje čekov. Ček je plačilno sredstvo in pisni nalog, s katerim izdajatelj pooblasti
banko, naj prinašalcu izplača določen znesek v breme njegovega računa. Obračunski ali
virmanski ček se ne sme izplačati v gotovini. Izdamo ga, kadar imamo denar (Koritnik, 2007,
str. 26).
3.3
Akceptni nalog
Funkcija akceptnega naloga je bila sprva plačilno sredstvo. Pogoj, s katerim akceptni nalog
nima funkcije, je, da dolžnik ne sme imeti dalj časa blokiranega računa. Akceptni nalog je
obrazec, ki ga lahko izda obrtnik, zasebna firma ali druge družbe. Pomembno je, da je pri
izdaji pravilno izpolnjen. Slabost akceptnega naloga je predvsem, če dolžnik ni solventen, saj
je v tem primeru upnikov uspeh odvisen izključno od sredstev, ki jih ima dolžnik sam.
Zavarovanje z akceptnim nalogom vse bolj izgublja veljavo (Habjan, Kosec in Žavbi, 1991,
str. 86).
14
3.4
Hipoteka
Hipoteko za zavarovanje denarnih terjatev najpogosteje uporabljajo banke. Služi predvsem
ugodnemu zavarovanju temeljnega razmerja, med trajanjem katerega je zavarovana
vsakokratna terjatev banke do svojega komitenta. Hipoteka oziroma zastavna pravica na
nepremičninah je, da je ustanovljena za zavarovanje terjatev na nepremičnini, ki služi za
morebitno poplačilo terjatev iz zastavljene nepremičnine. Upnik je upravičen zahtevati
poravnavo svoje terjatve iz vrednosti nepremičnine pred upniki, ki na njej nimajo hipoteke, in
pred upniki, ki so si hipoteke pridobili za njim. Hipoteka se nanaša na vso nepremičnino.
Lahko se ustanovi tudi na več nepremičninah. Na osnovi pogodbe ali sodne odločbe se
pridobi hipoteka z vpisom v javno knjigo, medtem ko se hipoteka na osnovi zakona pridobi v
trenutku, ko so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Lahko se prenese na drugega sako
skupaj s terjatvijo, ki je z njo zavarovana (Rems in Rems, 1999, str. 26–27).
Hipotekarni upnik se vpiše v zemljiško knjigo. Najprej je potrebna cenitev nepremičnine,
pogodba v obliki notarskega sporazuma ali pogodba o zastavi nepremičnine v zavarovanju
(Koritnik, 2007, str. 26).
Hipoteka je predvidena za enkratno uporabo, kar pomeni, da ko je s hipoteko zavarovana
terjatev poplačana, iste hipoteke ni mogoče porabiti za zavarovanje nove terjatve (Vrenčur,
2005, str. 278–279).
3.5
Bančna garancija
Bančna garancija je instrument, ki kupcu in prodajalcu zmanjšuje tveganje in zagotavlja večjo
varnost. Razvila se je iz poroštva. Njena temeljna prednost pred ostalimi instrumenti je, da
upravičenec dobi hitro izplačan garancijski znesek. Banka z bančno garancijo prevzame
obveznost nasproti upravičencu, da mu bo poravnala obveznost, ki je tretja oseba ob
zapadlosti ne bi izpolnila, če bodo izpolnjeni v garanciji navedeni pogoji. Garancija mora biti
v pisni obliki. Izdaja garancije je odvisna od bonitete komitenta, tveganosti posla in ponujene
oblike zavarovanja (Banka Koper, b.l.).
Osebe, ki nastopajo v bančni garanciji, so (Rems in Rems, 1999, str. 31):
- naročnik – komitent, s katerim banka sklene pogodbo o izdaji garancije,
- upravičenec – oseba, ki s strani naročnika pričakuje plačilo ali izvedbo določenega
posla,
- garant – banka, ki se z izdajo garancije zavezuje, da bo na prvi poziv in brez ugovora
izpolnila oziroma plačala obveznost, ki je navedena v bančni garanciji (v primerih, ko
naročnik ne izpolni svoje obveznosti do opravičenca).
Banke izdajo več različnih garancij: garancijo za resnost ponudbe, garancijo za vračilo
avansa, za zanesljivost plačila, garancijo za dobro izvršitev posla, garancijo za odpravo napak
v garancijski dobi (Banka Koper, b.l.).
15
3.6
Odškodnina
Če upnik utrpi škodo, ker dolžnik svojih obveznosti ne izpolni pravočasno ali pa jih sploh ne,
ima pravico do odškodnine. Če dolžnik dokaže, da ni mogel izpolniti obveznosti zaradi
okoliščin, ki so nastale po sklenitvi pogodbe, in jih ni mogel preprečiti ali se jim izogniti, je
prost svoje odgovornosti. Znesek odškodnine se določi v pogodbenem določilu. V primeru
neizpolnitve obveznosti zaradi malomarnosti pa lahko upnik od dolžnika zahteva povrnitev
celotne škode, ne glede na to, ali je dolžnik vedel za okoliščine ali ne, zaradi katerih je nastala
škoda (Rems in Rems, 1999, str. 19).
3.7
Pogodbena kazen
Dolžnik in upnik se lahko dogovorita, da bo dolžnik upniku plačal denarni znesek ali mu
priskrbel drugo korist, če svoje obveznosti ne izpolni v dogovorjenem roku. Pogodbena kazen
se lahko določi v poljubni višini, v skupnem znesku, v odstotku za vsak dan zamude ali pa
kako drugače. Dogovorjena mora biti v obliki, ki je predpisana za pogodbo, iz katere je
nastala obveznost. Upnik lahko zahteva izpolnitev obveznosti ali pogodbeno kazen, vendar pa
izgubi pravico zahtevati izpolnitev obveznosti, če je zahteval plačilo pogodbene kazni.
Dolžnik nima pravice plačati pogodbene kazni, če nato misli odstopiti od pogodbe. Dolžnik
ima pravico, da od sodišča zahteva, da zmanjša pogodbeno kazen. Sodišče pa lahko to stori,
če je kazen glede na vrednost in pomen predmeta obveznosti nesorazmerno visoka. Upnik ima
pravico zahtevati pogodbeno kazen tudi, če ta presega škodo, ki jo je pretrpel, in celo, če ni
pretrpel nobene škode. Če pa je škoda večja od pogodbene kazni, ima pravico zahtevati
razliko do popolne odškodnine. Upnik pa pogodbene kazni ne more zahtevati zaradi zamude,
če je sprejel izpolnitev obveznosti, pa dolžniku tega ni sporočil, da si pridržuje pravico do
pogodbene kazni (Rems in Rems, 1999, str. 20–21).
3.8
Poroštvo
Vsebina poroštvene pogodbe temelji na poroku, ki se je zavezal upniku, da bo izpolnil
zapadlo obveznost njegovega dolžnika, če ta tega ne bi storil. Pogodba je v pisni obliki. Porok
odgovarja v enakem obsegu kot dolžnik, torej gre za izpolnitev celotne obveznosti, ki je
dolžnik ni izpolnil upniku, razen če je v pogodbi drugače zapisano. Poroštvo je mogoče v
vseh veljavnih obveznostih, pogojnih in prihodnjih obveznostih. Poroštvo za prihodnje
obveznosti se lahko tudi prekliče, preden obveznost nastane, če ni določenega roka nastanka
obveznosti. Pri poroštvu lahko pride tudi do prevzema poroštva drugega upnika (Rems in
Rems, 1999, str. 28–29).
Rems in Rems (1999, str. 28–29) predstavita dve obliki poroštva, prvo je subsidiarno
poroštvo, pri katerem lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti do poroka, po tem, ko je
dolžnika pisno pozval, naj izpolni obveznost do njega, vendar tega ni storil v določenem roku,
ki mu je bil postavljen. To pravilo pa ne velja v primeru stečaja dolžnika in v tistih primerih,
16
kjer je očitno, da iz dolžnikovih sredstev ne bodo poplačane vse obveznosti. V takšnih
primerih lahko upnik od poroka zahteva izpolnitev obveznosti neposredno, brez pozivanja
dolžnika, da izpolni obveznosti. Drugo poroštvo se imenuje solidarno, pri tem poroštvu pa
lahko upnik zahteva povračilo obveznosti od poroka ali dolžnika ali pa od obeh hkrati, ker se
je porok zavezal kot porok in plačnik. To poroštvo je določeno za gospodarske pogodbe.
3.9
Akreditiv
Akreditiv spada med najvarnejše plačilne instrumente, saj pomeni samostojno in nepreklicno
obvezno banke, da bo prodajalcu pravočasno plačala predložitev dokumentov. Vsebina
akreditiva je, da se banka s sprejemom naročnikove zahteve za odprtje akreditiva zaveže, da
bo upravičencu izplačala določeno denarno vsoto, če bodo izpolnjeni pogoji, navedeni v
nalogu za odprtje akreditiva. Je neodvisen od prodajne pogodbe ali drugega pravnega posla.
Sestavljen mora biti v pisni obliki. Banka, ki odpre akreditiv, prevzema nepreklicno
obveznost plačila. Prednosti akreditiva so predvsem zavarovanje gotovosti in pravočasnosti
plačila, izločitev tveganosti finančne bonitete kupca in poslovne bonitete prodajalca. Ena od
vrst akreditiva je dokumentarni akreditiv. V poštev pride, kadar mora banka upravičencu
izplačati določeno denarno vsoto, če ji ta predloži dokumente v skladu s pogoji. Ta akreditiv
se lahko prekliče. V primeru preklica ne veže banke nasproti upravičencu in ga banka lahko
vsak trenutek spremeni ali prekliče na zahtevo naročnika (Rems in Rems, 1999, str. 30).
17
4
4.1
NAČINI IN ORGANIZACIJA IZTERJAVE
Kakovostna izterjava
V časih, ko je gospodarstvo prizadela finančna kriza, je najverjetneje že vsako podjetje
občutilo posledice plačilne nediscipline. Zadolženost med podjetji je tako velika, da je
nemogoče normalno poslovati in razmišljati o novih investicijah in poslovnih načrtih.
Pomembno je dobro poznati mehanizme, s katerimi se lahko zaščitimo pred neplačniki
(Habjan, Kosec in Žavbi, 1991, str. 76–77).
Za pospešitev izterjave obveznosti ima pomembno vlogo tudi notarski zapis, saj omogoča
vnaprejšnje zavarovanje obveznosti in spodbuja finančno disciplino. Izvršljiv notarski zapis
mora imeti postavljeno jasno terjatev, kdo je komu dolžan. Dolžnik ob podpisu notarskega
zapisa soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa, upnik pa lahko takoj po
zapadlosti terjatve predlaga sodno izvršitev, če dolžnik ni pravočasno izpolnil svojih
obveznosti. Prednost, ki jo ima upnik pri tem, je predvsem časovna, saj je dolžnikova
obveznost že napisana v javni listini, ki dokazuje resničnost vsebine, ki je v njej zapisana.
Tipičen primer teh pogodb so kreditna posojila, ki jih dajejo banke. Upnik da dolžniku
posojilo, dolžnik pa se zaveže, da bo posojilo z obrestmi vrnil v določenem roku (Notarska
zbornica Slovenije, 2010).
V vsakem podjetju je danes vse bolj pomembna organizacija izterjave, ki pa mora biti čim
bolj kakovostna. Neplačevanje obveznosti je danes postalo običajno, zato tiste organizacije in
institucije, ki posvečajo premalo pozornosti izterjavi svojih terjatev, kmalu zaidejo v finančne
težave. Formule, kako izterjati dolg, ni, prvi in najpomembnejši pogoj je natančno vodenje
evidenc dolžnikov, spremljanje in dobro poznavanje poslovanja z dolžniki. Učinek
izterjevalcev je dokaj velik, posledica tega pa je vnaprejšnje preverjanje dolžnika in vrste
terjatve. Izterjevalci so plačani po učinku, kar pomeni, da odstopnik terjatev izterjevalcu plača
le v primeru uspešne izterjave. Višina plačila, ki ga dobi izterjevalec, pa je določena v
odstotkih od vrednosti terjatve. V nadaljevanju bomo predstavili še druge pomembne
dejavnike pri izterjavi dolga.
18
Slika 4.1: Možnosti za izterjavo dolga
Vir: Finance.si, 2004.
Iz slike 4.1 je razvidno, da je z izterjavo dolga najboljše začeti čim prej. V treh mesecih je
verjetnost uspešne izterjave približno 90 %. Ko preteče približno leto od zapadlosti terjatve,
pa je možnost uspešne izterjave že manjša, približno 30 %.
4.2
Telefonska izterjava
Ko zapade določena terjatev, se večina podjetij loti prvega koraka izterjave s telefonsko
izterjavo, ki pa je večkrat neučinkovita. Pomembno je upoštevati obligacijski zakonik, ki
določa, da, terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v treh letih. Zato je pomembno, da
upnik po takojšni zapadlosti terjatve začne s postopki izterjave. Pri telefonski izterjavi je
pomembno, da so osebe, ki kličejo dolžnike, prepričljive, odločne, da dobro poznajo svoje
podjetje, da so seznanjene, za kakšno terjatev gre, da so dobro pripravljeni na pogovor in da
se pripravijo na morebitne težave oz. ugovore dolžnikov. Pomembnem dejavnik je tudi
prijaznost s sogovornikom, ker če sogovornik zazna jezo in slabo voljo, ki je najpogostejša
napaka pri telefonski izterjavi, se stvari samo poslabšajo. Ljudi, ki delajo v oddelku izterjave,
je treba pripraviti tudi na negativne odzive, ki bi jih lahko prizadeli in tako zmanjšali njihovo
samozavest in odločnost pri izterjavi. Pomemben je tudi glas telefonista, po katerem si
sogovornik ustvari podobo, s kom govori. Pred pogovorom si mora izterjevalec dobro
pripraviti scenarij pogovora. Med pogovorom je treba dolžniku predlagati rešitve, ki bi bile za
nas optimalne, za dolžnika pa spremenljive. Dobre rezultate izterjave prinesejo prav ti
dejavniki. Uspešni izterjevalci morajo imeti motivacijo, strategijo, voljo in potrpljenje. Vse
izterjave pa se ne bodo rešile samo telefonsko, vedno bo ostalo nekaj neplačnikov, ki jih
bomo morali prepustiti pristojnim službam (Rems in Rems, 1999, str. 63–68).
19
Priprava na izterjavo lahko traja več ur, zato je pomembno, da dolžnike spremljamo od vsega
začetka, ko smo začeli poslovati z njimi. Določimo jim boniteto, A npr. pomeni, da ima
kupec oz. podjetje trenutne likvidnostne težave, B pomeni, da je občasen neplačnik, C pa
pomeni, da vedno zamuja s plačili in je zelo problematična stranka. Ker telefonske izterjave
ne morejo trajati v nedogled, je treba dolžniku predstaviti, da bomo izterjavo ustavili in začeli
s sodno (Klavs, 2009, str. 17–18).
4.3
Opomini
Če neplačnik kljub več telefonskim klicem in drugim ustnim opozorilom ni pripravljen
poravnati zneska, ki ga dolguje, preostane, da mu izstavimo pisni opomin. To pa je pogosta
napaka upnikov – da pošiljajo samo opomine in se ne ukvarjajo z izterjavo. Z dolžnikom se je
treba pogovoriti o njegovih finančnih težavah, kako velike so ali so morda le začasne.
Opomin vsebuje naslednje podatke: osebne podatke upnika in dolžnike, številko računa,
navedbo opravljene storitve ali navedbo prodanega predmeta, znesek, datum plačila in
številko TRR, kamor je treba poravnati znesek. Prvi opomin je, da dolžnika opomnimo na
obresti in dosedanje stroške izterjave. Obveznosti se po navadi plačajo v prvem opominu. Če
to ni tako, se vrstijo nadaljnji opomini, pri četrtem pa navedemo, da se pripravlja predlog za
izvršbo, kar za dolžnika pomeni še več dodatnih stroškov. Pred predlogom za izvršbo sledi
opomin pred tožbo, v katerem navedemo višino zapadlega dolga, znesek obresti in dosedanje
stroške izterjave. V opominu je treba dolžnika opozoriti na posledice neplačila, to je sodno
izterjavo dolga. Prednost opominov je, da lahko upnik ponudi kakšno alternativno možnost
plačila (Rems in Rems, 1999, str. 83–89).
4.4
Odkup terjatev in pobot terjatev oziroma kompenzacija
4.4.1 Odkup terjatev
Po prebiranju elektronskih virov smo naleteli na veliko finančnih agencij, ki se ukvarjajo z
odkupom zapadlih in še neporavnanih terjatev. Agencije tako dolžnikom ponudijo takojšna
denarna sredstva, z izterjavo pa se nato ukvarja agencija.
Terjatve se odkupijo na osnovi kupne pogodbe, ki jo skleneta dolžnik in agencija. Diskont je
povezan s stroški financiranja prodaje terjatev, zato diskonta ne smemo obravnavati kot odpis
terjatev, temveč kot strošek financiranja. Višina diskonta je odvisna od zapadlosti terjatev, od
bonitete dolžnika in načina odprodaje terjatev. Agencije skušajo poplačilo dolga doseči z
zunajsodno poravnavo, to so obiski, telefonska izterjava in pisno opomini. Prednost teh
agencij je običajno v tem, da dolžniki resneje jemljejo pogajanja z njimi. Agencije lahko s tem
pridobijo več podatkov o premoženju in stanju dolžnika in bi lahko nadaljevale s sodno
izterjavo, če ne bi bile uspešne pri zunajsodni. Če bi bilo finančno stanje dolžnika tako slabo,
da se upnik ne bi uspel poplačati s sodno izterjavo, je bolje, da k sodni izterjavi ne pristopi,
saj bi mu tako ostali le stroški. Treba se je dobro pozanimati o agencijah, ki odkupujejo
20
terjatve, saj se na trgu pojavljajo različne agencije z različnimi pogoji poslovanja. Pri podpisu
pogodbe o poslovanju z njimi je treba biti pazljiv na vsako določilo, ki mora biti napisano
razumljivo in jasno. Pri plačilu, ki si ga agencija izbori, je za upnika najboljše, ko govorimo o
proviziji. Najslabši dogovor za plačilo pa je pavšalni znesek, ki se plačuje mesečno ne glede
na to, ali je izterjava uspešna ali ne. Agencije običajno zaračunajo tudi stroške, zato mora biti
upnik pazljiv, za katere stroške gre in na njihovo višino (SKB, b. l.).
Razlogi, zakaj terjatve prodati agencijam, so: izboljšanje likvidnosti, spremljanje bonitete
dolžnikov dolžnika, unovčevaje prodanih terjatev, povečanje rentabilnosti, pozitiven vpliv na
boniteto prodajalca terjatve, omogočanje neomejene rasti poslovanja itd. (Prva finančna
agencija, b. l.).
4.4.2 Faktoring
Pri faktoringu gre za odkup terjatev domačih ali tujih kupcev faktorju, pri katerem je
odstopnik terjatev upravičen do takojšnega plačila predujma v višini od 80 % do 90 %
odstopljene terjatve. Opravljajo ga poslovne banke in druge finančne organizacije. Faktoring
se vse bolj pojavlja in uveljavlja v gospodarstvu. Ciljna skupina storitve faktoringa so mala,
srednja in hitrorastoča podjetja, saj jim je ta možnost pridobivanja likvidnih sredstev hitrejša
kot pa odobritev bančnih kreditov. Storitev je dražja od bančnega posojila, vendar pogosto
zagotovi varno rast podjetja (Klavs, 2009, str. 9).
Poznamo dve vrsti faktoringa, to sta faktoring brez regresne pravice, to pomeni terjatev z
zavarovanjem, in faktoring z regresno pravico, ki pa pomeni brez zavarovanja. Če dolžnik ne
poravna svojih obveznosti do datuma zapadlosti terjatev, jih na mesto njega poravna faktor.
To je faktoring brez regresne pravice, z zavarovanjem terjatev. Storitev brez zavarovanja
terjatev, torej faktoring z regresno pravico, se uporablja, ko ima odstopnik stranke, poslovne
partnerje s slabo bonitetno oceno. To faktorju predstavlja veliko tveganje, zato se zavaruje, da
postane odstopnik terjatev porok za svoje stranke (Achilles, b. l.).
Prednosti faktoringa so (Achilles, b.l.):
- boljša likvidnost in predvidljiv denarni tok,
- časovno hitrejše spremljanje terjatev in bonitet poslovnih partnerjev,
- izboljšanje bonitete in kreditne sposobnosti.
- varnost pred tveganji zaradi neporavnanih terjatev s prenosom tveganja na faktor,
- stranka hitreje pridobi plačano terjatev.
21
Slika 4.2: Potek faktoringa
Vir: Volksbank, 2012.
Na sliki 4.2 je prikazan potek faktoringa. Prodajalec ob dobavi blaga ali po opravljeni storitvi
kupcu izstavi račun. Če kupec in prodajalec skleneta odstopno izjavo, da se kopija računa
preda faktorju, v tem primeru je to banka, lahko banka prodajalcu že naslednji dan nakaže del
terjatve. Na sliki je to 90 % računa. Običajno to znaša 80 % vrednosti računa. Nato je kupec
dolžan terjatev poravnati faktorju. Ko je to storil, lahko faktor oz. banka prodajalcu dokončno
izplača razliko do polne vrednosti računa (Prvi faktor Slovenija, 2006).
4.4.3 Medsebojna kompenzacija
Pobot ali kompenzacija se uporablja kot nedenarni način poravnave dolga. Pobot je pravni
posel, ki ga ureja Obligacijski zakonik. Terjatve morajo biti istovrstne, denarne in dospele. V
primeru, da so pogoji izpolnjeni, lahko ena izmed pravnih oseb vloži izjavo o pobotu, druga
pa privoli v to izjavo. Takšna kompenzacija je enostranska. Medsebojna kompenzacija ima
velik pomen pri izterjavi. Je negotovinsko poravnanje obveznosti do dobaviteljev in zapiranje
terjatev do kupcev. Medsebojna kompenzacija se izvede, ko imamo do poslovnega partnerja
obveznost in obratno, ki jih drug drugemu ne moremo poravnati, zato drug drugemu
ponudimo storitev ali izdelke, ki jih izvajamo. Terjatev se mora po znesku ujemati z našo
obveznostjo. Kompenzacija je torej prenehanje terjatev med istima strankama, ki sta druga
drugi upnik in hkrati dolžnik. Namen pobota je poenostavitev dveh terjatev v izogib
dvojnemu plačevanju. Glavna prednost pobota in kompenzacije je, da se medsebojne
obveznosti poravnajo brez likvidnih sredstev in da omogoča pravočasno poravnanje
obveznosti. Z dnem, ko nastane pobot, prenehajo teči zamudne obresti in pogodbene kazni
(Firmar, b.l.).
22
4.4.4 Verižna kompenzacija
Verižna kompenzacija je postopek, kjer je vključenih več članov, dolžnikov, ki imajo svoje
dolžnike. Glavni namen te kompenzacije je v posrednem zapiranju terjatev in obveznosti.
Predlog za verižno kompenzacijo se uskladi z vsemi udeleženci v tej verigi. Verižne
kompenzacije morajo biti izvedene natančno in strokovno, saj kakovost izvedbe postopka
vpliva na rezultate in koristi vseh udeležencev. Za pripravo in izvedbo verižne kompenzacije
morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji (MD svetovanje, 2011):
- terjatvi v kompenzacijski verigi morata biti istovrstni,
- terjatev mora biti iztožljiva,
- terjatev mora biti likvidna in resnična.
Slika 4.3: Prikaz verižne kompenzacije
Slika 4.3 prikazuje potek verižne kompenzacije. Vlagatelj kompenzacije je osebi X dolžan
znesek A, oseba X je osebi Y dolžna znesek B, oseba Y je osebi Z dolžna znesek C, nato pa
je oseba Z vlagatelju kompenzacije dolžna znesek D. Obveznosti se tako zmanjšujejo oziroma
pobotajo do najmanjšega zneska izmed naštetih zneskov. V tem primeru mora biti sklenjena
pogodba z vsemi vpletenimi. Običajno pošlje izvajalec te kompenzacije od vlagatelja
predhodno odobreno predlagano kompenzacijsko verigo vsem, ki bodo sodelovali v tej
kompenzaciji. Nato morajo vse osebe to odobriti, da se lahko terjatve in obveznosti na ta
način medsebojno zaprejo.
4.5
Cesija
Cesija s pogodbo o odstopu terjatev pomeni, da dolžnik poravna svoj dolg tako, da upniku
odstopi terjatve do svojega dolžnika. Odstopljena terjatev mora biti natančno opredeljena s
številko računa, zneskom in datumi zapadlosti. Stranke v cesiji so: odstopnik terjatev se
imenuje cedent, dolžnik je cesus, upnik oziroma prevzemnik terjatev je cesionar. Običajno si
dolžnik izbori nekaj odstotkov pri plačilu, večja je verjetnost, da bo dolžnik plačal, če bo
23
dobil popust do roka plačila, ki ga mora upnik navesti. Cesijska pogodba je zapletena oblika
medsebojne poravnave, zato je dobro imeti pomoč finančnega strokovnjaka (Habjan, Kosec in
Žavbi, 1991, str. 80–81).
Poznamo več vrst cesij:
- kadar terjatev še ni zapadla v plačilo, govorimo o odstopu nezapadle terjatve
oziroma o anticipirani cesiji,
- fiduciarna cesija pomeni, da terjatev odstopimo v smislu prodaje, da pridobimo
denarna sredstva, lahko se odstopi tudi v izterjavo ali zavarovanje posla,
- poznamo tudi globalno cesijo, kar pomeni, da so predmet odstopa sedanje in
prihodnje terjatve podjetja.
Poskus prodaje terjatve je zadnja možnost pred sodno izterjavo. Največja slabost pri prodaji
terjatve je, da za odstopnika to predstavlja nizek odstotek poplačila terjatve, lahko pa je tudi
odločilnega pomena za preživetje podjetja, ki lahko s prodajo terjatev hitro pride do denarnih
sredstev (Vrenčur, 2005, str. 85–88).
4.6
Asignacija
Asignacija je bolj poznana kot nakazilo. V tem primeru gre za dogovor med dolžnikom in
njegovim dolžnikom, da namesto njega poravna dolg upniku. S takšnim dogovorom se mora
strinjati tudi upnik, ki lahko sam predlaga asignacijo. Asignacija je pismen dogovor, v
katerem so točno opredeljeni vsi medsebojni pogoji. Stranke, ki nastopajo v asignaciji, so:
dolžnik je asignant, dolžnikov dolžnik je asignat, upnik pa je asignator. Vzrok za asignacijo je
enak kot pri cesiji: zaradi prekoračitve vseh plačilnih rokov hočemo čim prej dobiti svoj
denar. Razlika med njima je, da pri cesiji ni treba imeti privolitve dolžnika, medtem ko pri
asignaciji potrebujemo privolitev vseh. Prednost in ugodnost tega dogovora je v tem, da se z
enim plačilom izpolnita dve obveznosti (Habjan, Kosec in Žavbi, 1991, str. 81–82).
4.7
Sodna izterjava
Znano nam je, da postopki na sodiščih trajajo zelo dolgo, zato je pomembno, da se najprej
preizkusijo vse druge poti izterjave terjatev in sodišče ostane zadnji izhod. Če dolga nikakor
ne uspemo izterjati, pa nam ostane samo še tožba. Treba je poudariti, da je pomembno tudi to,
da upniki v skladu z interesom in dokaznim bremenom sodiščem čim prej zagotovijo vso
potrebno dokumentacijo v sporni zadevi, saj lahko tako skrajšajo čas sodnih postopkov.
Postopek se začne, ko upnik sam ali preko pooblaščenca vloži predlog za izvršbo na pristojno
sodišče. Vsebina predloga je sestavljena iz navedbe upnika in dolžnika, izvršilnega naslova,
specifikacije dolžnikove obveznosti, sredstva in predmeta izvršbe ter nastalih sodnih stroškov.
Ko sodišče prejme predlog, izda izvršilni sklep. Če se dolžnik ne pritoži v osmih dneh,
postane sklep pravnomočen in izterljiv. Če se pritoži, pa sodišče sklep razveljavi. Sodne
postopke, ki se vodijo zoper dolžnike, je treba spremljati. Zaradi preobremenjenosti sodišč se
zadeve rešujejo zelo počasi. Velikokrat prihaja do primerov, ko je sklep že dalj časa
24
pravnomočen, vendar še vedno ni nobenih poplačil, zato je pomembno, da poizvemo o
dolžniku. Poizvedbe se pošljejo na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer
pridobimo podatke o zaposlitvi dolžnika, na Upravno enoto se pošlje poizvedba o
registriranih motornih vozilih, s strani Geodetske uprave poizvemo o lastništvu nepremičnin,
na AJPES dobimo podatke o transakcijskih računih in s strani Centralne klirinško depotne
družbe pridobimo podatke o lastništvu vrednostnih papirjev. Če se ugotovi novo premoženje
dolžnika, sodišču pošljemo predlog za razširitev izvršbe. Izvršba za izterjavo denarnih terjatev
se dovoli na premičnini ali nepremičnini. Na premičnini se opravi rubež s cenitvijo, s prodajo
stvari, z zneskom pa se poplača upnik. Na nepremičnini se opravi izvršba z zaznambo sklepa
o izvršbi v zemljiški knjigi, z ocenitvijo vrednosti nepremičnine in s poplačilom upnikov iz
zneska, dobljenega s prodajo (Prek, 2000, str. 45).
Slika 4.4: Postopek, kako upnik s sodno odločbo terja dolžnika
Vir: Finance.si, 2004.
Slika 4.4 nam prikaže, kako dolžnika izterjati s sodno odločbo. Upnik najprej poda predlog za
izvršbo na sodišče in plača takso. Vrednosti takse so odvisne od predlogov. Sodišče nato izda
sklep o izvršbi in ga pošlje dolžniku in upniku oziroma vsem, ki so vključeni v to izvršbo. V
tem primeru je upnik banka, ki mora po prejetju sklepa blokirati sredstva na računu. Če
sredstev že več kot eno leto ni na računu, banka sklep vrne sodišču. Sodišče izvršbo nato
ustavi s sklepom o ustavitvi.
25
5
ZASTARANJE TERJATEV
Zastaranje pomeni, da upnik po določenem času od nastanka terjatve ne more več zahtevati,
da dolžnik izpolni svoje obveznosti do njega. Če dolžnik v sodnem postopku uveljavlja
zastaranje, bo sodišče zahtevek zavrnilo v vsakem primeru.
Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati dolžnika, da mu
izpolni obveznost. Primer tega je: kupec bi moral plačati naročeno blago oz. opravljeno
storitev najkasneje do 15. dne v mesecu. Upnik je imel pravico 16. dan terjati za plačilo, kar
pomeni, da je zastaranje začelo teči 17. dan v mesecu (Pravo za telebane, 2007).
V nekaterih primerih pa zakon določa drugačen začetek zastaranja. Pri terjatvah, kot so npr.
elektrika, plin, voda, RTV naročnina, ki zastarajo v enem letu, začne zastaranje teči šele po
preteku leta, v katerem je terjatev zapadla v plačilo (Lipovec, 1996, str. 29–30).
Čas, potreben za zastaranje, določa zakon. Upnik in dolžnik ga z dogovorom ne moreta
skrajšati ali podaljšati. Splošni zastaralni rok je 5 let in velja za vse terjatve, če zakon ne
določa drugačnega. Obstajajo pa posebni roki:
- 1 leto: dobava električne energije, vode, plina, vzdrževanje snage, RTV programi,
telefon, internet;
- 3 leta: občasne dajatve (preživnina, obresti), terjatev najemnine, odškodninske terjatve
(začne teči, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in povzročitelja);
- 10 let: terjatev na izstavitev listine za vpis zemljiško knjigo, terjatve, ki so bile
ugotovljene s pravnomočno sodbo ali z odločbo drugega organa;
- 15 let: odškodninska terjatev za škodo, povzročeno z dejanjem spolne zlorabe
mladoletne osebe (začne teči po polnoletnosti oškodovanca).
Zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper
dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se zavarovala ali izterjala
terjatev. Pretrga se lahko tudi z dolžnikovim delnim plačilom dolga (Pravo za telebane, 2007).
26
6
PREDSTAVITEV BANKE XY D. D.
Banka XY d. d., je samostojna banka, ustanovljena kot delniška družba za opravljanje vseh
bančnih in drugih finančnih storitev na temelju Zakona o bančništvu in Zakona o
gospodarskih družbah. Začetki delovanja banke segajo v leto 1864. Banka je univerzalnega
tipa, ponuja celovit bančni servis domačega in mednarodnega poslovanja za prebivalstvo,
zasebnike in pravne osebe. Je najmočnejša v celjski regiji, prisotna pa je tudi po vsej Sloveniji
in tujini. Njena poslovna mreža s tem obsega 32 enot. Korespondenčne odnose ima z več kot
900 bankami po svetu. Po ocenah agencij FitchRatings in Capital Intelligence je banka
uvrščena med boljše banke srednje in vzhodne Evrope, ki imajo dodeljene bonitetne ocene.
Uprava banke
Izvršni direktor
Sektor upravljanja s tveganji
Služba notranje revizije
Sektor plačilnega prometa
in spremljave poslovanja
Sektor pravnih poslov, izterjave
in skladnosti poslovanja
Služba razvoja storitev
Sektor finančnih trgov
Sektor računovodstva
gospodarskimi
Sektor poslovanja z
družbami
Služba splošnih poslov
Sektor poslovne mreže
Sektor informatike
Poslovne enote, agencije
Služba upravljanja s kadri in
organizacijo
Slika 6.1: Organizacijska shema Banke XY d. d.
27
6.1
Vizija in poslanstvo
Banka je prijazna ljudem in okolju. S svojimi storitvami, ki jih ponuja, želi biti čim bolj
zanesljiva, konkurenčna in prepoznavna na trgu. Z odličnim znanjem in vrhunsko
usposobljenimi zaposlenimi za svoje komitente gradi boljši jutri. Zagotavlja najvišjo varnost
poslovanja, svojim delničarjem nudi odlično poslovanje. Poslovanje s poslovnimi parterji ji
omogoča uspehe, ki jih dosega. Trudi se zaposlovati mlad kader z novimi, svežimi idejami in
z delovnim zagonom. Je dejavna na področju donacij in sponzorstev.
Banka XY d. d., se zaveda, da sta njena uspešnost in prepoznavnost odvisni od okolja in
prebivalcev v tem okolju, zato se zaposleni v njej trudijo, da delajo družbeno odgovorno do
okolja, vseh poslovnih parterjev in da vlagajo v razvoj gospodarskega okolja.
6.2
Dejavnost
Njene dejavnosti so:
- sprejemanje depozitov od fizičnih in pravnih oseb ter dajanje kreditov iz teh sredstev
na svoj račun,
- storitve, za katere drugi zakoni določajo, da jih smejo opravljati banke,
- izdajanje garancij in drugih jamstev,
- trgovanje s tujimi plačilnimi sredstvi,
- oddajanje sefov,
- izdajanje in upravljanje plačilnih instrumentov (plačilne in kreditne kartice, bančne
menice, potovalni čeki),
- storitve v zvezi s vrednostnimi papirji po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev,
- opravljanje storitev plačilnega prometa,
- posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo.
Banka XY d. d., je sponzor različnim športnim klubom, prispevke daje humanitarnim,
izobraževalnim in raznim drugim organizacijam. Pohvali se lahko z dolgoletnim
sodelovanjem s šolami, ki spodbujajo hranilništvo med mladimi.
28
7
POSTOPEK IN ZAVAROVANJE TERJATEV V BANKI XY, D. D.
Tudi v Banki XY, d. d., ne gre brez dolgov in njihove izterjave. Kot nam je znano, po
kreditnih posojilih posegajo tako fizične kot pravne osebe in podjetja. Banka kredit odobri na
osnovi bonitetnih ocen poslovanja kreditojemalca, finančne sposobnosti in drugih dejavnikov,
ki so pomembni za pridobitev posojila.
V nadaljevanju bomo opisali postopek izterjave, ki ga uporablja Banka XY, d. d., za izterjavo
svojih terjatev od dolžnikov, po kakšnih instrumentih v banki posegajo pri zavarovanju
posojil, kako rešujejo neuspešno izterjavo, s kakšnimi težavami se soočajo pri postopku
izterjave in kakšen pomen ima boniteta kreditojemalcev.
7.1
Primer postopka izterjave terjatev v Banki XY, d. d.
Zapadle terjatve so terjatve, ki niso poravnane do dneva zapadlosti. Datum zapadlosti je
določen s pogodbo, z obračunom, opominom ali drugim dokumentom. Sektor podpore
poslovanja zapadlo in neplačano terjatev preknjiži na konte zapadlih terjatev v skladu s
kontnim načrtom banke in dolžniku enkrat mesečno pošlje poziv na plačilo zapadlih
obveznosti z rokom poravnave »takoj« oz. v osmih dneh. Iz opomina mora biti razviden
znesek zapadle terjatve na dan zadnjega obračuna obresti z opombo, da banka do dneva
dokončnega plačila obračunava zamudne obresti. Izvod se pošlje tudi poroku, kadar ta
solidarno jamči za obveznosti, in zastavitelju. Rok za poravnavo je lahko tudi daljši, če je med
banko in dolžnikom dosežen dogovor.
Nato je treba pričeti z izterjavo terjatev, s pisnim pozivom na plačilo ali pa z obiski. O
postopkih in aktivnosti izterjave vsaka organizacijska enota poroča na odboru za izterjavo
problematičnih terjatev samostojnih podjetnikov in pravnih oseb ter fizičnih oseb.
Odbor za izterjavo terjatev zaseda štirikrat letno, poroča se o zapadlih terjatvah vseh
organizacijskih enot oziroma sektorjev. Za primere, za katere odbor meni, da so izčrpane vse
možnosti za zunajsodno poravnavo, se terjatve prenesejo v sektor pravnih poslov, izterjave in
skladnosti poslovanja. Sočasno se terjatve prenesejo na konto pravno spornih terjatev, vsa
dokumentacija pa v sektor pravnih poslov, izterjave in skladnosti poslovanja, da nadaljuje s
postopkom izterjave.
V to dokumentacijo spadajo:
- pogodba o poslovnem sodelovanju z dolžnikom,
- odstop od pogodb,
- knjigovodsko stanje terjatev na dan prenosa v sektor,
- poslani opomini, ki po potrebi vsebujejo izpisek iz registra, poizvedbe o prebivališču,
zaposlitvi, premoženju itd.,
- izpolnjen spremni obrazec (priloga B) s kratkim kronološkim opisom izterjave,
odgovori na vse poizvedbe o dolžniku ali poroku (zaposlitev, nepremičnine,
premičnine), zabeležke o opravljeni zunajsodni izterjavi, ki jo je opravila
organizacijska enota sama ali pa s pomočjo izterjevalca, zabeležke o morebitnem
zavarovanju itd.,
29
-
zavarovalni instrumenti, ki se v sektor pravnih poslov, izterjave in skladnosti
poslovanja pošljejo v izvirniku,
- izpisek iz AJPES o morebitnem začetku insolventnega postopka.
Vsa dokumentacija se mora pregledati. Če se ugotovi, da bistven del dokumentacije manjka,
se obvesti organizacijsko enoto, da naknadno pošlje manjkajočo dokumentacijo. Po pregledu
vse dokumentacije sektor obvesti oddelek podpore poslovanja, da lahko naredijo knjigovodski
prenos terjatev na pravne sporne terjatve. Začnejo se pošiljati pozivi za dokončno poravnavo
dolga – opomin pred prisilno izterjavo (priloga C). V primeru, da se dolžnik odzove, se
nadaljuje zunajsodni postopek, če se pa dolžnik ne odzove, se prične postopek sodne
izterjave. V primeru smrti kreditojemalca oziroma dolžnika, ki ima pri banki neporavnane
obveznosti kot samostojni podjetnik ali fizična oseba, mora organizacijska enota, ki je prejela
podatek o smrti dolžnika, o tem obvestiti službo spremljave poslovanja, ki opravi uradno
poizvedbo o smrti dolžnika. V registru fizičnih oseb pregleda vse pokojnikove posle in
poroštva ter obvesti vse organizacijske enote, kjer so ti posli vodeni. Na osnovi pridobljenih
podatkov služba spremljave poslovanja in organizacijska enota pripravijo podatke za
priglasitev v zapuščinski postopek in te pošljejo v sektor pravnih poslov, izterjave in
skladnosti poslovanja. Na osnovi posredovanega se terjatve banke priglasijo v zapuščinski
postopek in pristojnemu sodišču. Če je terjatev zavarovana pri zavarovalnici, se prav tako
priglasi v zapuščinski postopek, vendar upnica v tem primeru ni banka, ampak zavarovalnica.
30
PREVZEM DOSJEJA
PREGLED DOSJEJA – ODPRTJE
KARTICE – KNJIŽENJE
PROMETA – UREDITEV CEZ
(če je bil dolg zavarovan) –
NASTAVITEV DOSJEJA
IZPIS IN POSREDOVANJE
OPOMINA – EVIDENTIRANJE
AKTIVNOSTI – SPREMLJANJE
NEODZIVNOST DOLŽNIKA –
POSREDOVANJE PREDLOGA
ZA IZVRŠBO (plača, dobroimetje
pri OPP, nematerializirani
vrednostni papirji oz. na predmet
zavarovanja
ODZIVNOST DOLŽNIKA –
SKLENITEV DOGOVORA –
SPREMLJANJE
PRAVNOMOČNOST SKLEPA – SPREMLJANJE SKLEPA Z NAVEDBO
DOLŽNIKOVEGA DOLŽNIKA ZA POPLAČILO – PRISTOP K PRIDOBITVI
PODATKOV NA OSNOVI PRAVNOMOČNEGA SKLEPA O PREMIČNEM IN
NEPREMIČNEM PREMOŽENJU (v primeru večje terjatve zaradi pristopa k zavarovanju
terjatve s premičnim premoženjem /rubež/ in nepremičnim premoženjem na osnovi
pravnomočnega izvršilnega sklepa)
ODZIVNOST DOLŽNIKA NA
OSNOVI IZVRŠILNEGA
PREDLOGA – SKLENITEV
DOGOVORA – SPREMLJANJE –
ODLOG IZVRŠILNIH DEJANJ ZA
DOGOVORJEN ČAS
NEUSPEŠNOST PRAVNOMOČNEGA
SKLEPA (dolžnik ni zaposlen, nima
odprtega računa oz. rubljivih denarnih
sredstev, nima nematerializiranih
vrednostnih papirjev)
OBISK NA NASLOVU (glede na višino terjatve) – V PRIMERU PRIDOBLJENIH
PODATKOV O LASTNIŠTVU PREMIČNEGA PREMOŽENJA – RAZŠIRITEV
IZVRŠBE Z RUBEŽEM PREMOŽENJA – V PRIMERU LASTNIŠTVA
NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA RAZŠIRITEV – PRIDOBITEV VREDNOSTI
NEPREMIČNINE – PRODAJA oziroma SKLENITEV DOGOVORA ter odlog in
spremljanje
Slika 7.1: Koraki postopka izterjave terjatev v Banki XY, d.d.
31
7.2
Vrste terjatev v Banki XY d. d.,
Vrste terjatev v Banki XY d. d., so:
- terjatve iz naslova nedovoljenih negativnih stanj na TRR,
- terjatve iz zapadlih pogodbenih razmerij,
- terjatve v začetnem izvršilnem ali pravdnem postopku,
- terjatve v začetnem stečajnem postopku (osebni stečaj, stečaj zapuščine),
- terjatve v začetnem postopku prisilne likvidacije (izvede jo sodišče) in prostovoljne
likvidacije (na pobudo gospodarske družbe).
7.2.1 Neuspešna izterjava v Banki XY d. d.
Ko ima Banka XY, d. d., težavo neuspešne izterjave, je potreben tudi obisk dolžnika ali pa se
unovči morebitno poroštvo. Menica dolžnika ali poroka mora biti posredovana na unovčenje
takoj po neuspešnem postopku redne izterjave. Opravi se pobot s sredstvi na dolžnikovem
transakcijskem računu, s sredstvi depozitov ali katerim koli drugim dobroimetjem, ki ga ima
dolžnik pri banki. Pobot se lahko opravi v primeru, da transakcijski račun ni blokiran s
sodnimi ali davčnimi sklepi.
7.2.2 Zavarovanje kredita v Banki XY d. d.
Poleg preverjanja strankine kreditne sposobnosti je najpomembnejša naloga zavarovanje
kredita. S tem se banka zavaruje, da bo kredit v pogodbenih rokih vrnjen, in na ta način zaščiti
poplačalo bančnih terjatev.
Zakon o Banki Slovenije (Ur.l. RS, št. 72/2006-UPB, 28/2007) v 14. členu opredeljuje
prvovrstna zavarovanja finančnih sredstev in ustrezna zavarovanja za zastavo premičnin in
nepremičnin. Zavarovanja po tem sklepu so:
- bančna vloga, za katero je pogodbeno določena obveznost, da se uporabi za poplačilo,
- vrednosti papirji Republike Slovenije, Banke Slovenije, Evropske centralne banke,
- dolžniški vrednosti papirji, ki so na finančnih trgih,
- nepreklicne garancije na prvi poziv bank, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije
za opravljanje bančni storitev,
- nepreklicna jamstva Republike Slovenije.
Poznamo še ostala zavarovanja: zavarovalne premije pri zavarovalnici, zavarovanje s
poroštvom kreditno sposobnih porokov, zavarovanje z zastavo denarnih sredstev, zavarovanje
z zastavo vrednostnih papirjev, zavarovanje z zastavo nepremičnine, premičnine, zavarovanje
z zastavo terjatev, s poslovnimi deleži, z menico idr.
32
7.3
Težave s katerimi se v Banki XY d. d., soočajo pri izterjavi
Izterjava je lahko v osnovi glede na zapadlo in neporavnano obveznost problematična, saj je
zadeva prav zaradi napačen presoje v času najema kredita v osnovi zgrešena. Tako se
izterjava prične z opomini zaradi razlogov neplačevanja na strani dolžnika. Posledično zaradi
predpisanega opominjevalnega postopka sledijo nadaljnji postopki in odstop od pogodbe in
prenos s službo izterjave. Ponovno sledi opominjevalni postopek in tudi predlog za izvršbo.
Ta je lahko glede na višino dolga le na plačo, dobroimetje na računu in nematerializirane
vrednostne papirje. V primeru neuspešnosti slednje pa sledijo nadaljnji postopki, ki pa so tudi
odziv upnika na pripravljenost sodelovanja dolžnika o pristopu k poplačilu. Če dolžnik dolga
ne prične odplačevati kljub podanemu predlogu za izvršbo, mu upnik predlaga obročno
odplačilo. V tej fazi pa dolžnik nemalokrat ne nastopi korektno. V upanju, da bo upniku
ugodil, poda pisne obljube, ki pa jih ne realizira.
Pri naknadnem posredovanju opomina ne prevzema pošte, se ne javlja na podano telefonsko
številko oziroma menjuje podane številke mobilnega telefona. Glede na nesprejemanje pošte
sodišče nemalokrat poizkuša sodna pisanja vročiti preko pooblaščenega vročevalca hkrati z
nadaljevanjem izvršilnih dejanj rubeža premičnega premoženja. V navedenih primerih se
dogaja sprenevedanje dolžnika o dolgu in tudi podajanju lažne identitete. Pooblaščencu za
opravo izvršilnih dejanj nemalokrat podaja izjavo o dogovorjenem pristopu k poplačilu z
upnikom, ki pa ga ni izpolnil, in z nestrinjanjem in nasprotovanjem ogleda bivalnega prostora.
Ta je potreben, saj mora pooblaščenec po nalogu sodišča presoditi, ali je na naslovu
premoženje, s katerim bi se upnik lahko poplačal.
V primeru nadaljevanja postopka izterjave z nepremičnim premoženjem pa nemalokrat
nastopijo težave že ob cenitvi premoženja. Dolžnik oziroma dolžniki, če gre za zastavo
premoženja z večini lastniki, ne prevzemajo pošte, s čimer onemogočajo delo sodnega cenilca,
ki mora sodišču v določenem času predložiti vrednost zastavljenega premoženja (kredit,
zavarovan z nepremičnino) oziroma s sklepom izvršeno zaznambo na nepremičnini (v
primeru, da dolžnik nikakor ni pristopil k poplačilu dolga in je upnik naknadno ugotovil
posest nepremičnine). Navedeni ogledi se opravljajo v prisotnosti dolžnika, lahko pa tudi
upnika, če slednji želi prisostvovati ogledu. Ob cenitvah se tudi dogaja, da dolžnik nasprotuje
ogledu. Navedbe so podobne navedbam pri premičninah. Glede na predmet, to so
stanovanjski objekti, gospodarska poslopja, poslovni prostori, vikendi, pa so izgovori tudi na
strani dolžnika vezani na aktivnosti prodaje z njegove strani in na dogovore z upnikom. Prav
zaradi večjih vrednosti zastavljenega oziroma z izvršilnim sredstvom pridobljenega
premoženja za poplačilo dolga se dogaja, da je na nepremičnem premoženju zavedenih več
upnikov, kar pa otežuje izterjavo. Dolžnik nepremičnino glede na bremena težko proda, saj
ima tako več bremen, kot pa bi za nepremičnino bil pripravljen plačati kupec. Kupec ob
plačilu namreč želi prejeti in mu tudi pripada nepremičnina, prosta bremen, kar pa je v
primeru, da se za nepremično na trgu prejme manj sredstev, nemogoče zunaj sodnega
33
postopka. Le v sodnem postopku, to je preko dražbe na sodišču, kupec kljub nižji kupnini, kot
znaša dolg, prejme nepremično, prosto bremen.
Pri izterjavi je v zadnjem času zaslediti tudi primere, ko je dolžnik na naslovu sicer prijavljen,
biva pa ne tam. Dolžnik glede na zadolženost in nasprotovanje svojcev zapusti naslov, s
svojci prekine stike in tako nastopijo težave vročitve pozivov. Sodišče upniku predlaga
določitev začasnega skrbnika dolžnika, kar pa izterjavo obremeni z dodatnimi stroški in z
zamikom informacije o možnosti poplačila zapadle in neporavnane terjatve. Prav tako se v
navedenim primerih dogaja, da kljub aktivnostim služb, ki so nosilci baz podatkov, dolžnika
ni mogoče najti oziroma upniki prejmemo podatek, da dolžnik ni vpisan v noben zbir
podatkov na območju Republike Slovenije. Upniki imajo prav zaradi slednjega veliko težav
pri vročitvi dokumentov, saj dolžniki kljub podpisanemu, da bodo javljali naslov bivanja,
slednjega ne storijo, nasprotno se ne odjavljajo iz naslova, kjer ne bivajo, prav tako pa se ne
prijavljajo na naslovu začasnega bivanja. Veliko je tudi primerov, kjer upnik ni poplačan
zaradi dolžnika, ki je šel v stečaj, prisilno poravnavo, je umrl ali pa postal insolventen.
7.4
Pomen bonitete podjetja
Boniteta je v teoriji in praksi vrsta različnih mnenj, tolmačijo jo širše in ožje. Prvoten pomen
bonitete je bilo zavarovanje pred finančnimi tveganji. Boniteta je ocenitev celovitega položaja
podjetja oziroma njegovega poslovanja, slovesa, trdnosti, položaja na trgu, poslovne
sposobnosti in njegove likvidnosti. Da bi podjetje ohranilo svojo boniteto, mora biti v vsakem
trenutku sposobno poravnati svoje obveznosti. Odvisno je tudi od obračanja obratnih sredstev
v poslovanju, od rokov dospelosti posameznih obveznosti, od finančne sestave, ki kaže
razmerje mer dolgovi in lastnimi viri financiranja. Najpomembnejše za ohranitev plačilne
nediscipline je načrtovanje in usklajevanje obsega in naložb denarnih terjatev. Boniteta
podjetja je odločilna pri prvotnem vzpostavljanju kupoprodajnih razmerij, pri različnih
izvedbah projektov, povezovanju, vrednotenju in prevzemanju podjetij, pri navezovanju in
ohranjanju strateških partnerstev. Za boniteto podjetij se zanimajo predvsem investitorji,
poslovodni delavci, poslovni partnerji, kreditodajalci (banke) (Klavs, 2009, str. 2).
V gospodarstvih, ki so bolj razvita, je preverjanje bonitete čisto običajno, saj so tam podjetja
za svoje delovanje in razvoj odgovorna sama, prav tako morajo nositi vse posledice za
napačno poslovanje. Pri nas pa takšno preverjanje nima veliko pozornosti, zato pa imamo
vidne rezultate o propadlih podjetjih. Informacije o boniteti poslovanja podjetja, zlasti v
negotovih gospodarskih razmerah, kakršne imamo danes, ko je slovensko gospodarstvo strto
in ko nelikvidnost grozi tudi uspešnim podjetjem, so zelo iskane (Habjan, Kosec in Žavbi,
1991, str. 51–52).
Boniteta pravnih in fizičnih oseb v Banki XY, d. d., je pomembna že na začetku, ko podjetje
odpre svoj transakcijski račun. Nato ga je treba spremljati. Pri izterjavi pa boniteta ni več
34
pomembna. Takrat je podjetje oz. oseba že v postopku izterjave in je njegova boniteta že
problematična.
7.4.1 Pridobivanje podatkov o boniteti podjetja
Vsako podjetje, ki je v Republiki Sloveniji ali pa tujini, lahko dobi določene podatke o
podjetju, ki ima sedež na območju Slovenije. Center za ugotavljanje bonitete, ki ponuja
zanesljive in hitre informacije o poslovanju posameznih podjetij, daje podatke na posebej
narejenih obrazcih. (BON-1, BON-2) ali pa sestavi pisno informacijo o boniteti izbranega
podjetja. Glavna dejavnost teh bonitetnih hiš je izdelava poročil po naročilu stranke, ukvarjajo
se tudi z izterjavami in finančnimi posli. Zainteresirano podjetje tako še isti dan, ko zaprosi za
podatke, prejme ta dva obrazca. Ti obrazci vsebujejo vprašanja o razvoju in ciljih podjetja,
kakšna je organiziranost znotraj podjetja (nabavna, proizvodna, finančna, razvojna itd.). Na
pisno informacijo pa je treba nekaj dni počakati, da jo pripravijo. Vsi ti podatki so zaupni in
jih mora podjetje, ki jih prejme, varovati kot poslovno tajnost. Pisna informacija temelji na
podatkih računovodstva in evidencah plačilnega prometa. Vsebuje tudi podatke o vodilnih
delavcih v podjetju, o fizičnem obsegu proizvodnje, o poslovnih partnerjih, o organizacijskih
spremembah itd. Te podatke pridobijo neposredno od podjetja. Bonitetna poročila podajajo
veliko informacij o stanju poslovnega partnerja in njegovi plačilni sposobnosti. Pisna
informacija obsega podatke iz obeh prej navedenih obrazcev. Cena pridobljenih podatkov je
odvisna od vsakega ponudnika informacij, po navadi so cene mesečno fiksne, bonitetne hiše
strankam dajo možnost, da se včlanijo in imajo tako dostop do vseh podatkov večine podjetij.
Na osnovi poznavanja bonitete podjetja izločimo tista, s katerimi bi bilo poslovanje bolj
tvegano (Habjan, Kosec in Žavbi, 1991, str. 52–53).
7.4.2 Izračun bonitetne ocene
Bilanca stanja je glavni element za izračun bonitetne ocene. Kratkoročna sredstva primerjamo
s kratkoročnimi obveznostmi in dobimo kratkoročni koeficient likvidnosti. Večja kot je
vrednost, boljša je ocena. Koeficient je merilo kratkoročnega likvidnostnega položaja
podjetja. Ta koeficient nam pokaže sposobnost odplačevanja obveznosti, ki zapadejo v manj
kot enem letu, pokaže nam sposobnost financiranja tekočega poslovanja. Višji kot je
koeficient, večja je sposobnost odplačevanja obveznosti (Koritnik, 2007, str. 34).
7.4.3 Kazalniki
Kratkoročni koeficient likvidnosti – kazalnik nam prikaže pokritost kratkoročnih sredstev z
viri. Kratkoročna sredstva so sredstva za prodajo, zaloga, kratkoročne terjatve, finančne
naložbe, denarna sredstva. V primeru, da je vrednost kazalnika večja od 1, pomeni, da
podjetje kratkoročna sredstva financira tudi dolgoročno. Večja kot je vrednost kazalnika,
boljša je plačilna sposobnost podjetja.
35
Pospešeni koeficient likvidnosti – kazalnik nam prikaže, ali podjetje financira kratkoročna
sredstva s kratkoročnimi obveznosti ali tudi dolgoročno. Pri tem kazalniku lahko vidimo, ali
je podjetje sposobno poravnati kratkoročne obveznosti, brez da bi poseglo v svoje zaloge.
Gospodarnost poslovanja – prikaže razmerje med prihodki in odhodki v podjetju, hkrati pa
izkazuje dobiček. Večja kot je vrednost kazalnika, boljša je poslovna uspešnost podjetja. V
primeru, da podjetje negativno posluje, je vrednost kazalnika manjša od 1.
Kazalnik velikosti in opremljenosti – nam kaže, ali gre za majhno, srednje ali veliko podjetje,
kazalnik opremljenosti pa prikaže, kakšna je sestava kapitala in tehnična opremljenost
podjetja.
Delež kapitala v financiranju – delež sredstev, ki je financiran iz kapitala, za upnike pomeni
manj finančnega tveganja. To pomeni, da je več financiranja s kapitalom podjetja boljše za
podjetje in njegove partnerje (Bizi.si, 2008).
Finančno trdno podjetje je tisto podjetje, katerega vrednost lastnega kapitala je enaka
vrednosti tujega. Stopnja samofinanciranja je temeljni kazalnik finančne trdnosti in je
izražena z razmerjem med trajnim kapitalom in stalnimi sredstvi. Večji kot je delež stalnih
sredstev, večji mora zato biti delež trajnega kapitala. Kazalnik trenutne likvidnosti pove,
koliko kratkoročnih obveznosti bi podjetje na določen dan lahko poravnalo z vrednostnimi
papirji in denarnimi sredstvi. Podjetje mora namreč sproti zagotavljati potreben obseg
likvidnih sredstev za poravnanje svojih obveznosti, če tega ni sposobno, je prisiljeno v nova
zadolževanja, odlaganja s plačili in prevzemanje posledic in novih stroškov, kot so obresti.
Kazalnik v okviru ocenjevanja likvidnosti so tudi dnevi vezave terjatev, ki nam povedo, v
koliko dneh v povprečju podjetje unovčuje svoje terjatve (Habjan, Kosec in Žavbi, 1991, str.
57–63).
36
8
8.1
IZVEDBA INTERVJUJA IN ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
Metodologija raziskave
V tem poglavju bomo predstavili metodologijo raziskave s pomočjo intervjuja, povezanega z
zastavljenimi raziskovalnimi vprašanji.
Za pridobitev odgovorov na raziskovalna vprašanja smo se odločili, da sestavimo intervju s
sedmimi vprašanji, ki se v celoti nanašajo na izterjavo. Intervju je sestavljen iz dveh delov. V
uvodu intervjuja smo se najprej na kratko predstavili, povedali naše namene in cilje ter
intervjuvancem pojasnili, da bodo njihovi odgovori služili zgolj za izdelavo zaključne naloge.
Intervju smo osebno izvedli v Banki Celje, d. d., z vodjo oddelka za izterjavo, s tremi
zaposlenimi na tem oddelku. Intervju smo opravili še z dvema osebama v banki Sparkasse in
z eno osebo v podjetju NLB Leasing. Odziv je bil pozitiven, z veseljem so si vzeli čas in nam
odgovoril na zastavljena vprašanja.
Drugi del intervjuja so predstavljala vprašanja odprtega in zaprtega tipa. Zanimalo nas je,
kako dolgo že delajo kot izterjevalci oziroma na oddelku izterjave, kakšne so njihove
izkušnje, kakšne naloge opravlja izterjevalec, ali je boniteta pomembna pri izterjavi. V
nadaljevanju smo našteli nekaj dejavnikov za kakovostno izterjavo, ker nas zanima, kateri
dejavnik je najbolj pomemben in kateri najmanj za kakovostno izterjavo dolga. Vprašali smo
tudi, kakšne postopke uporabljajo, da izterjavo hitro in uspešno rešijo.
8.2
Opis vzorca raziskave
Kot smo že omenili, smo intervjuvali zaposlene v Banki Celje, d. d., na oddelku izterjave, na
intervju so se v tem podjetju odzvale štiri osebe. Naslednji dve osebi, ki smo jih intervjuvali,
so zaposleni v Sparkasse, zadnja oseba, ki se je odzvala, pa je zaposlena v NLB Leasing.
Raziskavo intervjujev smo naredili v programu Excel, s pomočjo katerega smo zbrane
podatke tudi grafično predstavili.
8.3
Interpretacija rezultatov intervjuja
Na prvo vprašanje o tem, kako dolgo že delajo kot izterjevalec oziroma v oddelku izterjave,
so štiri osebe odgovorile, da delajo manj kot 5 let, dve osebi od 5 do 10 let, ena oseba pa nad
10 let.
37
Preglednica 8.1: Število intervjuvanec in njihova delovna doba v izterjavi
Število intervjuvancev
Delež
Do 5 let
4
57
Od 5 do 10 let
2
29
Nad 10 let
1
14
Skupaj
7
100
Pri drugem vprašanju nas je zanimalo, kakšne so naloge izterjevalcev. Štirje intervjuvanci so
odgovorili, da so naloge: dosledno in redno spremljanje dolžnikov, opozarjanje pred tožbo s
telefonsko izterjavo in pisnimi opomini. En intervjuvanec je odgovoril, da je ključna naloga
pri izterjavi dolga izterjati dolg v celoti, v najkrajšem možnem času in s čim manj stroški. Dva
intervjuvanca sta na to vprašanje odgovorila, da je prva naloga priprava na izterjavo, kar
pomeni, da se mora izterjevalec pripraviti na pogajanje, biti mora prepričljiv, korekten in
nepopustljiv pri dogovarjanju. Druga naloga pa je, da se dolg čim hitreje izterja.
Slika 8.1: Naloge izterjevalcev po mnenju anketiranih
Na naslednje vprašanje, ali je boniteta stranke ključnega pomena pri izterjavi, so štiri osebe
odgovorile z odgovorom ne, tri osebe pa z da. Tisti, ki so odgovorili z ne, so mnenja, da je
boniteta pomembna na začetku poslovanja podjetja, ko pa je podjetje enkrat tako daleč, da
poteka postopek izterjave, pa boniteta podjetja ni več pomembna, dolg se mora v vsakem
primeru odplačati.
38
Slika 8.2: Pomembnost bonitete stranke pri izterjavi po mnenju anketiranih
Pri naslednjem vprašanju nas je zanimal pomen sedmih dejavnikov pri kakovostni izterjavi,
dejavnike smo jim našteli, nato so jih morali oceniti od najpomembnejšega do najmanj
pomembnega.
Najpomembnejši je označen s številko 1, najmanj pomemben pa s številko 7. Odgovori so
prikazani v preglednici 8.2.
Za najpomembnejši dejavnik so trije izbrali čim hitrejši začetek izterjave, naslednji trije so
izbrali preverjanje bonitete stranke pred kreditiranjem, ena oseba pa je izbrala dejavnik
opozarjanja pred tožbo. Dejavnik, ki jim je bil najmanj pomemben, pa je terenska izterjava
terjatev. Za ta dejavnik so se odločile tri osebe, dve osebi sta se odločili za preverjanje
bonitete strank pred kreditiranjem, naslednji dve osebi pa sta izbrali dejavnik preverjanje
bonitete strank po kreditiranju.
39
Preglednica 8.2: Pomen sedmih dejavnikov za kakovostno izterjavo
Intervjuvanec / Dejavniki I 1
I2
I3
I4
I5
I6
I7
Preverjanje bonitete
stranke pred
kreditiranjem
Preverjanje bonitete
stranke po kreditiranju
Čim hitrejši začetek
izterjave
Telefonsko pozivanje
strank k poplačilu
terjatve
Terenska izterjava
terjatve
Pismeni opomini
1
2
1
2
7
1
7
4
6
6
7
6
7
2
2
1
3
1
2
2
1
3
3
2
3
3
4
3
7
7
7
5
4
3
5
6
5
4
4
5
6
4
Opozorila pred tožbo
5
4
5
6
1
5
6
Pri petem vprašanju so nas zanimali postopki, ki jih uporabljajo pri izterjavi dolga, da
postopek čim hitreje in uspešno rešijo. Vsi intervjuvanci so odgovorili, da se najprej skušajo
dogovoriti za zunajsodno poravnavo dolga, ki je hitrejša in cenejša od sodne. Začnejo s
telefonsko izterjavo, pošiljanjem opominov in pozivov za plačilo dolga. Za vsako stranko
imajo prilagojen postopek izterjave.
Šesto vprašanje, ki smo jim ga zastavili, je, ali je pomembno, da ima upnik natančno določene
postopke izterjave. Štiri osebe so odgovorile, da je to zelo pomembno, dve osebi sta
odgovorili, da je pomembno, ena oseba pa, da je to manj pomembno.
40
Slika 8.3: Pomembnost natančno določenega postopka izterjave po mnenju anketiranih
Zadnje vprašanje, pa je bilo, ali imajo na njihovem oddelku izterjave natančno opredeljene
postopke pri izterjavi terjatev. Pet intervjuvancev je ogovorilo, da jih imajo, dve osebi pa, da
nimajo natančno opredeljenih postopkov.
Slika 8.4: Natančno opredeljeni postopki izterjave na oddelkih izterjave, kjer delajo anketirani
41
8.4
Odgovori na raziskovalna vprašanja
V zaključnem delu so zastavljena 3 raziskovalna vprašanja. Po raziskavi, ki smo jo izvedli z
intervjujem, so ugotovitve naslednje:
Raziskovalno vprašanje 1: Ali je boniteta stranke ključnega pomena za kakovostno izterjavo?
Na osnovi odgovorov intervjuja, ki smo ga naredili s sedmimi osebami, in slike 8.2 na strani
39 tega zaključnega dela smo ugotovili, da boniteta stranke pri izterjavi ni ključnega pomena.
Boniteta ima največji pomen na začetku posla, v katerega se spušča pravna ali fizična oseba,
ko pa je že potrebna izterjava, pa je boniteta podjetja po mnenju intervjuvancev nepomembna.
Raziskovalno vprašanje 2: Kako pomembni so natančni postopki in dosledno izvajanje
izterjave za uspešno izterjavo?
Graf 8.3 na strani 41 nam prikazuje tri možne odgovore na zgornje vprašanje. Možni odgovori
so, da so natančni postopki in dosledno izvajanje izterjave zelo pomembni, pomembni ali
manj pomembni za uspešno izterjavo. Ugotovilo smo, da so natančno dodelani postopki in
dosledno izvajanje izterjave zelo pomembni za kakovostno izterjavo, kar nam je potrdil
rezultat intervjuja, saj kar 57 % vprašanih meni, da je to zelo pomembno.
Raziskovalno vprašanje 3: Ali imajo banke in druge institucije natančno dodelane postopke
izterjave?
Odgovori na sedmo vprašanje v intervjuju nam pokažejo, da ima 71 % intervjuvancev v
svojih podjetjih natančno dodelane postopke izterjave. Ker je to večina vprašanih, lahko na
raziskovalno vprašanje odgovorimo pritrdilno. Hkrati lahko iz rezultatov intervjujev
ugotovimo, da relativno velik del podjetij skoraj 30 % teh postopkov nima natančno
dodelanih, kar je lahko glede na trenutno težko situacijo in z njo povezanim povečanjem
terjatev zaskrbljujoče.
42
9
ZAKLJUČEK
Pri pisanju zaključnega dela smo se veliko naučili o izterjavi dolgov, s kakšnimi instrumenti
lahko zavarujemo plačilo, kako poteka postopek izvršbe, kako čim bolje rešiti težavo
neplačevanja, kakšne težave nastopijo pri izterjavi terjatev itd. Plačilna nedisciplina in
nespoštovanje plačilnih rokov sta vedno večji težavi, v vseh podjetjih in državah, še posebej
zdaj, ko nas je prizadela gospodarska kriza, zato je reševanju te težave pomembno nameniti
veliko pozornosti. Ugotovili smo, da je plačilna nedisciplina največja težava v Grčiji, na
Češkem in Portugalskem. Treba se je zgledovati po plačilni kulturi skandinavskih držav, ki
imajo najmanjši plačilni indeks in strogo urejene zakone glede neplačnikov.
Menimo, da je pomembno razmišljati o tem, da je plačilo računa za opravljeno storitev ali
prodano blago uspešen zaključek poslovanja. Smo v časih finančne in gospodarske krize, zato
je potrebno, da se tako fizične kot pravne osebe ne zadolžujemo na veliko, treba je dobro
razmisliti, ali smo dovolj plačilno in likvidno sposobni, da bomo lahko svoje obveznosti
povrnili brez težav v določenem roku.
Posledica, ki nastane zaradi neplačnikov, pa je izterjava dolga. Pri pisanju zaključne naloge in
po opravljeni raziskavi intervjuja smo prišli do zaključka, da je za dosežen cilj uspešne
izterjave najbolj pomemben hiter začetek izvršilnih postopkov s pridobitvijo pravnomočnosti,
ta pa se zaključi z zunajsodnim poplačilom, saj je ta postopek hitrejši in cenejši. V večini
primerov izterjave terjatev pride do telefonske izterjave, osebnega obiska ali pa sodne
izterjave, ki pa prinese dodatne stroške, vzame veliko časa in napora, ki ga je treba vložiti. Za
izterjevalca je pomembno, da ima ustrezno pravno pomoč, da ve, kaj je pri njegovem delu
dovoljeno in kaj ne, da je odločen in stoji za svojimi dejanji ter zna dobro oceniti dolžnika. Če
pa podjetja nimajo zaposlene osebe, ki bi opravljala to delo, pa je bolje, da izterjavo
prepustijo agencijam, ki so zato usposobljene, saj to delo zahteva veliko komunikacije in
psihološkega znanja. V zadnjem času se vse bolj uporablja e-izvršba, kjer lahko upnik odda
predlog za izvršbo kar preko elektronskega obrazca. Stroške sodne takse pa poravna preko
spletne banke. Ta postopek je hitrejši kot navadna izvršba, upnik pa na ta način hitreje dobi
dolžnikov denar.
Da se ne bi srečali s sodno izterjavo, pa je po našem mnenju najboljše, da se dolgovi
poravnajo z raznimi kompenzacijami, kot je medsebojna ali verižna, z odprodajo terjatev
raznim finančnim agencijam in poslovnim bankam.
Rešitev, da se upniki izognejo takšnim neplačnikom, je preverjanje bonitetne ocene kupca, te
podatke lahko dobijo pri AJPES. Po prebiranju literature smo ugotovili, da je izterjava dolgov
zelo obširna in prepletena z raznimi členi in zakoni.
Ker naše zaključno delo temelji na izterjavi terjatev pri bankah, menimo, da bodo te morale
biti bolj pozorne pri posojilih kreditov, ki je njihova največja dejavnost. Čeprav je kreditiranje
43
neizogiben način financiranja fizičnih in pravnih oseb, ki je temelj razvoja posameznika, je
treba pozornost polagati tako na kreditojemalce in na kreditodajalce, še posebej v teh časih
gospodarske krize. Zato predlagamo, da se bolj natančno in zavzeto preveri plačilno
sposobnost, likvidnost in bonitetno oceno partnerja, preden se odobri kredit. Težava, ki smo
jo zaznali v praksi, je predvsem ta, da si banke vzamejo premalo časa za pregled teh
podatkov, še posebej, ko gre za velika posojila. Bolj bi si morali prizadevati za čim manj
terjatev in stroškov, ki pri tem nastanejo. Likvidnost podjetja je velikega pomena, zato je treba
čim hitreje začeti z doslednimi in ažurnimi postopki izterjave. Velika težava je prav tako s
plačilnimi roki, ki se samo podaljšujejo. Država bi morala poskrbeti za bolj učinkovito in
strogo zakonodajo in ne bi smela dopuščati toliko ugodnosti. Tudi sodišča imajo predolge
postopke, zaradi katerih velikokrat pride do zastaranja terjatev ali propada podjetij, ker ne
dobijo povrnjenih terjatev. Tako bi prišlo do nekega reda, ki bi se ga morali držati vsi.
Naše ugotovitve so predvsem, da bi spoštovanje plačilnih rokov in poznavanje plačilne
sposobnosti ter likvidnosti vsakega podjetja ali fizične osebe zmanjšalo težavo plačilne
nediscipline, stroške, ki nastajajo ob izterjavi terjatev, posledica tega bi bilo uspešno
poslovanje podjetij. S pomočjo intervjuja smo ugotovili, da je boniteta podjetja najbolj
pomembna na začetku poslovanja, pri izterjavi pa nima več pomembne vloge.
Glede na to, da je slovensko gospodarstvo zelo majhno, je prisotnost tujih naložbenikov in
poslovnih partnerjev ključnega pomena. Če tuji naložbeniki ugotavljajo, da je stabilnost
gospodarstva zelo slaba, pa si denarnih sredstev ne bodo upali vlagati v naša podjetja. Tuje
naložbenike prav tako odvračajo dolgi sodni postopki, zakonodaja in zloraba trga. Da pa bo
izvršilni postopek hitro in uspešno rešen, je potrebno aktivno sodelovanje tako upnika kot
dolžnika že na začetku postopka.
Naš predlog, kako se izogniti izterjavi terjatev s strani dolžnikov, je sprotno plačevanje
obveznosti, da sta načrt in organizacija poslovanja v zmožnosti povrnitve obveznosti v
določenem roku. S strani upnika pa je naš predlog, da se dobro seznanimo s poslovnimi
partnerji, ocenimo njihovo poslovno uspešnost in z njimi sodelujemo dosledno, brez večjih
zapletov in tveganj. Dosegli smo vse zastavljene cilje in namene. Pri sami raziskavi in
opravljanju strokovne prakse in nadaljnjega študentskega dela smo pridobili tudi nova
poznanstva, ki so nam pomagala pri raziskavi in pisanju zaključnega dela.
44
10 VIRI IN LITERATURA
1. Achilles.
(b.l.)
Faktoring.
Pridobljeno
s
http://www.achilles.si/Storitve/Faktoring.html?gclid=COnZnsv6qrECFQRJ3wod7ygAdA
2. Amikod Factoring. (b.l.) Plačilna nedisciplina v Sloveniji. Pridobljeno s
http://amikodfactoring.com/2011/10/placilna-nedisciplina-v-sloveniji/
3. Banka
Koper.
(b.l.)
Garancija.
Pridobljeno
s
http://www.bankakoper.si/Pravne_osebe/Zavarovanje_poslovanja/Garancija
4. Bizi.si. (2008). Pomoč podjetjem. Pridobljeno s http://www.bizi.si/pomoc/
5. Finance.si. (2004). Upnikom preostane le še straženje pred vhodi v banke. Pridobljeno s
http://www.finance.si/81405/Upnikom-preostane-le-%C5%A1e-stra%C5%
BEarjenjepred-vhodi-v-banke
6. Finančni trgi. (2012). Podjetniki pozor: kako se braniti pred neplačniki? Pridobljeno s
http://www.financnitrgi.com/blog/podjetniki-pozor-kako-se-braniti-pred-neplacniki
7. Firmar. (b.l.) Kompenzacija oz. pobot. Pridobljeno s http://www.firmar.si/index.jsp?pg=
nasveti-clanki/kompenzacija-pobot
8. Gospodarska zbornica Slovenije. (2010). Plačilna nedisciplina v Evropi. Pridobljeno s
http://www.gzs.si/slo/skupne_naloge/informacije_in_pomoc/infopika/teme/ucinkoviti_kor
aki_v_casu_krize/49806
9. Habjan, B., Kosec, B., in Žavbi, A. (1991). Uspešna izterjava – zavarovanje plačil –
bonitetna služba SDK. Ljubljana: Infin, d. o. o.
10. Inštitut dr. Jožeta Pučnika. (b.l.) Plačilna nedisciplina. Pridobljeno s
http://www.ijpucnik.si/default.cfm?Kat=0308&Bes=37
11. IUS-INFO.
(2010).
E-izvršba.
Pridobljeno
s
http://www.ius-software.si/
DnevneVsebine/Aktualno.aspx?id=58637
12. Klavs, K. (2009). Načini zavarovanja in izterjave dolgov od dolžnikov (diplomska naloga).
Ekonomska fakulteta, Ljubljana.
13. Koritnik, M. (2007). Izterjava dolga v cestnem prometu (diplomska naloga). Višja
strokovna šola B&B, Kranj.
14. Kranjec, I., in Podlipnik, J. (2011). Kako se pravilno lotiti izterjave dolgov. Ljubljana:
Ekonomska fakulteta.
15. Lipovec, B. (1996). Izterjava dolgov v teoriji in praksi s primeri. Radovljica: Skriptorij
KA.
16. MD
Svetovanje.
(2011).
Verižne
kompenzacije.
Pridobljeno
s
http://www.mdsvetovanje.eu/ terjatve.html
17. Metakocka. (2010). Menica. Pridobljeno s http://blog.metakocka.si/menica/
18. Možina, D. (2011). Pravo EU in plačilna nedisciplina v Sloveniji. Ljubljana: GV Založba,
d. o. o.
19. Notarska zbornica Slovenije. (2010). Izvršljive listine. Pridobljeno s http://www.notar-z.si/
storitve/izvrsljive-listine/izvrsljive-listine
20. Podjetniški portal. (2011). Zavarovanje terjatev kot ukrep proti finančni nedisciplini.
Pridobljeno s http://www.podjetniskiportal. si/index.php? mode=preview&i=221
45
21. Poslovni dnevnik. (2010). Ajpes ocenjuje, da bo plačilna nedisciplina slovenskih podjetij
tudi letos velika. Pridobljeno s http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042387024
22. Pravo za telebane. (2007). Zastaranje terjatev: kaj pomeni in zakaj je koristno?
Pridobljeno
s
http://www.pravo
zatelebane.com/
index.php?option=com_content&task=view&id=28&Itemid=141
23. Prek, M. (2000). Učinkovita izterjava dolgov. Ljubljana: Primath
24. Prva
finančna
agencija.
(b.l.)
Odkup
terjatev.
Pridobljeno
s
http://www.prvafina.si/storitvedomace/odkup_terjatev/index.html
25. Prvi faktor Slovenija. (2006). Faktoring. Rešitve pri prodaji z odloženimi plačilnimi roki
brez dodatnih zavarovanj. Pridobljeno s http://www.prvifaktor.si/
26. Rems, M., in Rems, P. (1999). Učinkovita izterjava dolgov . Ljubljana: Primath.
27. SKB. (b.l.).
Odkup
terjatev.
Pridobljeno s
http://www.skb.si/finance-zapodjetnike/financiranje/odkup-terjatev
28. Vodlan, M. (2006). Plačilna nedisciplina in upravljanje s terjatvami do kupcev v Sloveniji
(diplomska naloga). Ekonomska – poslovna fakulteta, Maribor.
29. Volk, D. (2001). Izvršba – izterjava denarnih terjatev in vse, kar morate vedeti o
sodobnem postopku. Ljubljana: DZS, d. d.
30. Volk, D. (2004). Upniki v sodnih postopkih. Ljubljana: Aletheia.
31. Volk, D. (2009). Izvršba-izterjava denarnih terjatev. Ljubljana: Planet GV, d. o. o.
32. Volksbank. (2012). Faktoring in odkup terjatev. Pridobljeno s http://www.volksbank.si/
podjetja/trgovinsko-izvozno-financiranje/faktoring-odkup-terjatev.aspx
33. Vrenčur, R. (2005). Moderne oblike zavarovanja plačil. Ljubljana: GV založba.
34. Zakon o Banki Slovenije. Uradni list RS št. 72/2006-UPB, 28/2007.
46
PRILOGE
Priloga A: Intervju
Priloga B: Spremni obrazec ob prenosu na račun pravno spornih terjatev
Priloga C: Opomin pred prisilno izterjavo
47
Priloga A: Intervju
Spoštovani,
sem študentka Mednarodne fakulteta za družbene in poslovne študije. Pripravljam zaključno
delo z naslovom Postopki izterjave terjatev v Banki XY d.d. in želim izvesti raziskavo na
podlagi postavljenih raziskovalnih vprašanj. Ker se ti nanašajo na postopke izterjave, želim
izvesti intervjuje z izterjevalci v proučevani banki, prav tako pa bom izvedla intervjuje z
dvema izterjevalcema iz podobnih institucij. Zato se obračam na Vas s prošnjo, da si vzamete
nekaj minut časa in skušate čim bolj premišljeno odgovoriti na zastavljena vprašanja. Vaši
odgovori bodo uporabljeni strogo namensko in izključno za namene raziskave v navedenem
diplomskem delu. Za sodelovanje se Vam iskreno zahvaljujem,
Simona Mihelčič
I N T E R V J U
1. Kako dolgo že delate kot izterjevalec oz. v oddelku izterjave in kakšne so vaše
izkušnje?
a) do 5 let
b) od 5 do 10 let
c) nad 10 let
2. Kakšne so po vašem mnenju naloge izterjevalcev?
…………………………………………………………………………………………
…………………………………………………………………………………………
…………………………………………………………………………………………
……………..……………………………………………………………………………
…………………………………………………………………………………………
…………………………………………………………………………………………
3. Smatrate, da je boniteta stranke ključnega pomena pri izterjavi?
a) DA
b) NE
Dodatna pojasnila:
…………………………………………………………………………………………
………………………………………………………………………………………….
…………………………………………………………………………………………
4. Ocenite pomen naslednjih dejavnikov pri kvalitetni izterjavi, s tem, da
najpomembnejšega označite s številko 1 in najmanj pomembnega s številko 7:
preverjanje bonitete stranke pred kreditiranjem
preverjanje bonitete stranke po kreditiranju
čim hitrejši začetek izterjave
telefonsko pozivanje strank k poplačilu terjatve
terenska izterjava terjatve
pismeni opomini
opozorila pred tožbo
5. Kakšne postopke uporabljate, da izterjavo dolga rešite čim hitreje in uspešno?
…………………………………………………………………………………………
…………………………………………………………………………………………
…………………………………………………………………………………………
…………………………………………………………………………………………
…………………………………………………………………………………………
…………………………………………………………………………………………
6. Ali je po vašem mnenju pomembno, da ima upnik natančno določene postopke
izterjave (sistematično opredeljene postopke izterjave)?
a) ZELO POMEMBNO
b) POMEMBNO
c) MANJ POMEMBNO.
Morebitne opombe:…………………………………………………………………….
7. So v vaši instituciji delovni postopki pri izterjavi natančno opredeljeni?
a) DA
b) NE
Priloga: B
IME SAM. ORG. ENOTE
SEKTOR PRAVNIH POSLOV,
IZTERJAVE IN SKLADNOSTI
POSLOVANJA
Služba izterjave
Oddelek vodenja spornih terjatev
Številka: …
Datum: …
OKLIC INSOLV.POST.:_______________
Razvrstitev dolžnika: __________________
Škodni dogodek št.: ___________________
SPREMNI OBRAZEC OB PRENOSU NA RAČUN PRAVIH SPORNIH TERJATEV
Naziv, priimek in ime, ključ (ROZD) komitenta :
Naslov :
/ulica , hišna številka in pošta /
Telefon/mobitel:
Zaposlitev:
Skupna zadolženost (druge obveznosti, poroštva, limit ipd.):
_____________________________ na
dan:_____
_____ obrazložitev:
_________________________________________________
__
Popis premoženja dolžnika: ___________________________
______________________________ __
Št.
TRR:_______________________________________________________________________
Datum vzpostavitve zadržane vrednosti:_________, datum ukinitve osnovnega limita na TRR:
________
prenos iz naslova neporavnanih obveznosti po
/ročnost in vrsta posla: TRR, kratkoročni hitri
kredit,ipd/ Oblika zavarovanja terjatve:
____________________________________________________________
Št. CEZ: __________ premoženje dolžnika:
_______________________________________________
Datum pogodbe: __________ Datum zapadlosti:_________ Znesek odobritve:
____________________
Datum nastanka zapadle neporavnane terjatve: _______________ Valuta:_____________
Izvorna aplikacija: ______________Izvorna OE: _______ Izvorna
partija:________________________
Datum prenosa na prave sporne terjatve: _______ Skupaj znesek prenosa:
___________________
Znesek glavnice: ___________ Obresti: ___________ Opravnine: _________________
Opis aktivnosti pred prenosom na sporne terjatve (opomini, obiski, odzivnost dolžnika)
Datum
Odzivnost dolžnika
Aktivnost (opomin, obisk)
Dokumentacijo pripravil:__________________
Vrniti na fax: ____________________
OE:_______________________
Datum prejema: __________________
Podpisa: __________________
Prevzel: __________________
Priloga C: Opomin pred prisilno poravnavo
Podatki upnika
Naslov
Podatki dolžnika
Naslov
Zadeva: Poziv na dokončno poravnavo dolga – opomin pred prisilno izterjavo
Zaradi neizpolnjevanje obveznosti znaša stanje neporavnanih obveznosti na dan …..... v…..…
višini…….. EUR.
Kljub vaši vednosti o neporavnanem dolgu in posredovanih opominih s strani matične enote
našega podjetja, terjatev vse do sedaj še niste poravnali, zato vas pozivamo, da neporavnane
obveznosti vključno z obrestmi do dneva plačila poravnate najkasneje do …….. na račun št.:
SI 56 0100 0000 0600 028 sklic: 05 048256-……,
V nasprotnem primeru bomo primorani dolg izterjati v izvršilnem postopku pri pristojnem
sodišču, kar vam bo povzročilo le še dodatne sodne stroške in nadaljnje zamudne obresti.
Lepo pozdravljeni.
(Ime upnika in žig)