št. 228, januar 2015

Comments

Transcription

št. 228, januar 2015
Naglas
228
Časopis Skupine Mladinska knjiga
70 LET ZAPISANI BRALCEM
januar 2015
Modri koledarček
Ponedeljek, 19. januar
Otroški abonma: O miški, ki
je zbirala pogum
V sezoni 2014/15 bo abonma potekal v obliki kreativnih gledaliških delavnic, na katerih bodo otroci pod
vodstvom učiteljev Dramske šole Barice Blenkuš uprizorili zgodbe iz izbranih knjig.
• ponedeljek, 19. januar, ob 17.
uri, knjigarna Konzorcij
Sreda, 21. januar
Torek, 27. januar
kako s svojimi odločitvami zavestno
ustvarjamo sebe in svoje življenje.
• sreda, 21. januar, ob 18. uri,
Mestna knjigarna Celje
• torek, 27. januar, ob 18. uri,
Mestna knjigarna Novo mesto
Četrtek, 29. januar
Četrtek, 5. februar
Varja Kališnik: Bela v ljubezni
Knjigarna na Trubarjevi bo široko odprla vrata ter v goste povabila Varjo
Predavanje in predstavitev
knjige Bistvo je skrito očem
Bistvo je skrito očem (5 korakov do
ljubezni) je dragocen priročnik za
osebno rast in dvig zavesti. Avtorica
Barbara Podlogar v knjigi razkriva,
Kališnik, avtorico knjige Bela v ljubezni, in igralko Svetlano Mlakar. Knjigo Bela v ljubezni je avtorica namenila
ženskam, ker ljubijo in sprejemajo ljubezen drugače od nasprotnega spola.
V Domu knjige v Kopru pa bo Varja
Kališnik svojo knjigo predstavila na
mini delavnici.
• četrtek, 29. januar, ob 18. uri,
Knjigarna na Trubarjevi
• četrtek, 5. februar, ob 19. uri,
Dom knjige Koper
Torek, 3. februar
Čajanka z Manco Košir
Manca Košir bo skupaj z gosti predstavila dve knjigi po svojem izboru.
Pridružite se nam na knjižnem klepetu
ob toplem čaju in izvrstnih knjigah.
• torek, 3. februar, ob 18. uri,
knjigarna Konzorcij
GALERIJA SONČNICA
Vabimo vas na otvoritev razstave ilustracij
Maje Kastelic
DEČEK IN HIŠA
v torek, 20. januarja 2015, ob 18. uri
v Galerijo Kresija, Stritarjeva ulica 6, Ljubljana.
Maja Kastelic je za ilustracije dečka in hiše že leta
2012 prejela priznanje Hinka Smrekarja. Leta 2014
je za dopolnjene omenjene ilustracije prejela še plaketo Hinka Smrekarja. Pravkar je pri založbi Mla-
dinska knjiga izšla njena prva slikanica, Deček in
hiša.
Avtorico in njeno delo bo predstavil Pavle Učakar, likovni urednik pri založbi Mladinska knjiga.
Razstavo, ki bo na ogled do 13. februarja, bo
slavnostno odprla podžupanja Tjaša Ficko.
Časopis Naglas • izdaja Mladinska knjiga Založba, d.d., Ljubljana, Slovenska 29 • Uredniški odbor: Ester Fidel, urednica;
Tatjana Cestnik, Lidija Goršič, Rok Gregorin, Urška Kaloper, Mojca Klešnik, Katarina Modic, Valentina Praprotnik, Urška
Skvarča, Lav Stipić • Telefon: 01/241 30 26 • Lektoriranje: Andreja Prašnikar • Oblikovanje: Saša Kovačič • Na naslovnici:
arhivski posnetek iz Konzorcija, Jelka Reichman, Kajetan Kovič, Ivan Minatti, Kristina Brenkova; foto: arhiv MK •
Prelom: Iztok Kham • Tisk: Grafika Soča, d.o.o. • Naklada: 1.300 izvodov
70 let zapisani bralcem
Martina DOLGAN
Četrtek, 5. februar
Predavanje o zdravi
prehrani: Herbivorij
Mateja Dereani, avtorica knjige Matejina veganska kuhinja, je po poklicu glasbenica in arheologinja, ki se z
zdravo prehrano ukvarja že 20 let.
Zadnjih 15 let vodi tudi kulinarične
delavnice.
• četrtek, 5. februar, ob 18. uri,
knjigarna Konzorcij
Nedelja, 8. februar
Kulturni praznik v Konzorciju
in memoriam Kajetanu
Koviču
10.00 Postani maček
otroška delavnica
11.00 Maček Muri in Piki Jakob
pripovedovalsko-glasbeni
nastop: Katja Povše, Ana
Vipotnik in Igor Leonardi
12.00 Mačji gost presenečenja ter
rezanje rojstnodnevne torte
13.00 Pogovor o opusu in
življenju Kajetana Koviča
Ciril Zlobec, Nina Brala
Kovič, Ivo Svetina. Pogovor
bo vodila Nela Malečkar.
Besedila bo interpretiral
Igor Samobor.
• nedelja, 8. februar, ob 10. uri,
knjigarna Konzorcij
Prešernov dan z najlepšo
ljubezensko zgodbo leta
10.30 Lutkovna predstava za
otroke
14.00 Pogovor o knjigi leta
Ljubimca z Vošnjakove
Sodelujejo: avtor Mihael Glavan ter
David Gregorin in Vesna Rojina, sin
in hčerka Silve Ponikvar. Pogovor bo
povezovala Simona Kopinšek.
• nedelja, 8. februar, ob 10. 30,
Mestna knjigarna Maribor
Leto 2015 bo dobro, polno optimizma, obletnic in praznovanj! Za Mladinsko knjigo še posebej slavnostno, naša hiša namreč praznuje sedemdeset let, kar je v teh časih za podjetje častitljiva in spoštovanja vredna
starost. Smo osrednja založba v Sloveniji in v vsej svoji zgodovini smo
izdali več kot impresivnih 100 milijonov knjig. Smo največja knjigotrška
mreža z več kot 50 knjigarnami, papirnicami, veleprodajnimi centri in
specializiranimi prodajalnami. Sedemdeset svečk bo upihnila tudi Cankarjeva založba, ki je že več kot deset let del Skupine Mladinska knjiga.
V ta namen bomo tako v Mladinski knjigi kot Cankarjevi založbi letos
izdali sedem jubilejnih izdaj, knjig, ki so še posebej zaznamovale našo
preteklost in bodo (upamo) zaznamovale tudi našo sedanjost in prihodnost. Prepoznali jih boste po bogati opremi, vsaka knjiga bo namreč
umeščena v lično darilno podobo. Prva bo na policah februarja, in sicer
Pesmi štirih, sledi miniaturka Martin Krpan. Maja bo izšla jubilejna
izdaja ljubezenske poezije Cirila Zlobca (pesnik letos praznuje častitljivih 90 let) Ljubezen – čudež duše in telesa. Medvedi in medvedki so
knjiga, v kateri bo izšlo 70 medvedjih najbolj žlahtnih pravljic, pesmi in
ugank, črtic in stripov iz sedemdesetih letnikov Cicibana. Gre za zbirko
uveljavljenih pisateljev, pesnikov in ilustratorjev za otroke in bo izšla za
Cicibanov 70. rojstni dan. Pika Nogavička, ki letos prav tako praznuje
70 let, nas bo navdušila z novim prevodom, njej se bomo še posebej
posvetili oktobra, v mesecu otroških knjig. Butalci in knjiga po izboru
bralcev pa pridejo na vrsto konec leta.
70 let je minilo tudi, odkar je luč sveta zagledala naša najbolj prepoznavna in najbolj priljubljena revija za otroke – Ciciban. »Vedno igriv,
vedno iskriv. Že 70 let.« je slogan, pod katerega se podpisujemo. Že
legendarna urednica Kristina Brenkova je dejala: Ciciban bo še dolgo
živel in bo zmeraj mlad, čeprav bo star 100 let.
Največji »frajer« med slovenskimi mački je brez dvoma naš knjižni junak maček Muri, ki bo letos dopolnil 40 let. V ta namen bomo razširili
prodajno ponudbo Murijevih izdelkov za otroke. Vrhunec dogajanja
pa načrtujemo v maju z vrsto dogodkov po naših knjigarnah, ko se bo
bralo, pelo in plesalo ter sladkalo z mačjimi dobrotami.
Vsi jubileji bodo imeli tudi veliko medijsko podporo. V marketingu že
lep čas skupaj s sodelavci iz drugih služb skrbno pripravljamo tako kreativne rešitve kot optimalen medijski načrt naše pojavnosti v množičnih
medijih ter vse, kar je potrebno za opazne in učinkovite izpostavitve na
prodajnih mestih.
Mladinska knjiga in Cankarjeva založba sta že 70 let zapisani bralcem.
Častitljivi jubilej je praznik vseh ljubiteljev knjig, avtorjev, zunanjih sodelavcev in generacij zaposlenih. Zato se skupaj veselimo leta, v katero
smo ravnokar vstopili! Kot sem že na začetku zapisala, bo dobro, polno
optimizma in še posebej slavnostno!
intervju
NAGLAS januar 2015
4
Skrajni čas je, da zaščitimo javni interes na
Ana DUŠA arhiv MKZ
Ivo Svetina, eden najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnikov in
dramatikov, je konec preteklega leta
prevzel vodenje Društva slovenskih
pisateljev. O viziji in aktualnih temah
društva, ki velja za enega od stebrov
civilne družbe, je razmišljal tudi v
Naglasovem intervjuju.
Preden ste nastopili mesto predsednika DSP, ste bili dolga
leta direktor Slovenskega gledališkega muzeja. Iz intervjuja,
ki ste ga po izvolitvi dali za časopis Delo, sem dobila občutek, da vam je bilo tisto delo vsaj do neke mere tlaka. Zakaj
potem takoj, ko odložite en mlinski kamen direktorovanja,
nase sprejmete drugega? Ali pričakujete, da bo vodenje DSP
povsem drugačno od vodenja muzeja? Konec koncev ste
bili v preteklosti, kar se tiče vodstvenih pozicij, aktivni predvsem na gledališkem področju.
XXSlovenski gledališki muzej, sedaj preimenovan v Slovenski gledališki inštitut, sem zapustil po treh mandatih
oz. petnajstih letih, ko sem tudi izpolnil vse pogoje za
upokojitev. Vodenje gledališkega muzeja mi je bilo najprej v veliko čast, saj sem lahko nadaljeval delo, ki ga je
pred mnogimi leti zastavil akademik Dušan Moravec, in
tudi v veselje: ukvarjal sem se z zgodovino gledališča, ki
je hkrati tudi zgodovina naroda oz. zgodovina slovenske
poti od Linharta do samostojne države, če parafraziram
naslov knjige zgodovinarja Petra Vodopivca Od Pohlinove slovnice do samostojne države. Prepričan sem, da se
je v teh 15 letih muzej spremenil v dovolj živo in dejavno
ustanovo. Ne nazadnje pa ni za odmet, da sem se v tem
času tudi veliko naučil. Lahko bi nekoliko šaljivo dejal,
da mi je država plačevala dodatni študij! Seveda pa ima
takšna zaposlitev tudi svojo temno plat: predvsem gora
birokratskih opravil in ne nazadnje vsakodnevno odhajanje in prihajanje na delovno mesto, kar najeda svobodo
duha. Za vodenje DSP sem se odločil predvsem zaradi
tega, ker verjamem, da je moč društva velika, celo večja,
kot si sami priznamo oz. se tega zavedamo. DSP ni le
eno do stanovskih društev, ampak je eden od osrednjih
stebrov civilne družbe. Pri tem pa me bo vodila misel
pobudnika ustanovitve Društva slovenskih pisateljev dr.
Davorina Trstenjaka, ki je leta 1872, ko smo bili Slovenci še v astro-ogrski monarhiji, dejal, da je »pisateljska
država republika«. In danes se zdi, da smo vsi skupaj
pozabili na to republikansko izročilo, ki je izročilo velike francoske revolucije. Moje delovanje od konca 60.
let minulega stoletja je bilo res v veliki meri povezano
z gledališčem, ampak bil sem v službi tudi na nekdanji
Kulturni skupnosti Slovenije, nato na TVS in končno tudi
sedem let na ministrstvu za kulturo. Tako sem se seznanil
z marsikatero obliko poslovanja in vodenja.
Tik pred koncem leta je slovensko literarno (in, upam, tudi
širšo) javnost razburkal »zaplet« ob zavrnitvi denarnega
dela Jenkove nagrade, ki se ji je pesnica Anja Golob odpovedala iz načelnih razlogov. Neposredna posledica pesničine
odločitve je med drugim ta, da je mecen nagrade odpovedal
svoje sodelovanje z DSP. Vas to skrbi? Pesničina pozicija je,
da nagrade ne bi smele prihajati iz zasebnega sektorja, temveč bi zanje moralo poskrbeti ministrstvo. Se strinjate z njo?
XXO tej nesrečni zadevi v zvezi z Jenkovo nagrado sem
že kar (pre)večkrat pojasnjeval in mislim, da je bolje, da
to pozabimo. Da bi ponazoril absurdnost odločitve lanskoletne nagrajenke, in sicer, da ne sprejema denarnega
dela nagrade, ker je »kontaminiran«, bi lahko rekel tudi
takole: ker je nagrada sestavljena iz plakete in denarja, bi se lahko zgodilo, da bi nekdo zavrnil plaketo in
vzel samo denar! Sicer pa, če že govorimo o higieničnosti, lahko samo ponovim vprašanje: kateri denar pa ni
umazan?! Seveda je DSP izgubilo naklonjenega in uglednega donatorja, zato bomo morali poiskati nove vire
oz. drugačne oblike nagrajevanja Jenkovih nagrajenk/
nagrajencev.
NAGLAS januar 2015
intervju
5
področju knjige
Kaj pa zapleti s prodajo Mladinske knjige? Lahko DSP na
kakršen koli način vpliva na njeno usodo, razen tega, da ves
čas javno opozarja na škodo, ki lahko ob tem nastane? Se z
društvom (glede na mesto, ki ga zaseda Mladinska knjiga na
slovenskem literarnem trgu) sploh kdo izmed odločujočih
(uradno) pogovarja o tem?
XXDSP se je že angažiralo pri reševanju Mladinske knjige, in sicer v akciji Skupaj za knjigo, katere pobudnik je
bil Rok Zavrtanik (Založba Sanje). Četudi je bilo tisto »reševanje« bolj utopično, pa smo vendarle opozorili, da se
Mladinske knjige, ki je zašla v tak lastniški položaj zaradi
propada Zvonov in ne po lastni krivdi, ne sme prodati t. i.
»ustreznemu kupcu«, kot je nenehno ponavljal bivši minister dr. Grilc. Z novo ministrico smo o tem že govorili in
dobili zagotovilo, da se država zaveda teže tega problema
in ga že rešuje. Za začetek naj bi se večinski paket delnic
MKZ, ki so bile v lasti Zvonov in so jih naprej zasegle državne banke, nato pa slaba banka, s te institucije prenesel
na Slovenski državni holding. Poleg tega smo znova dali
pobudo, da bi bilo treba ustanoviti osrednjo slovensko
založbo kot javni zavod (po zgledu npr. ljubljanske Drame
ali Slovenske filharmonije) ali pa vsaj obdržati večinsko
državno lastništvo v osrednji slovenski založbi in knjigotrški mreži. Jasno je, da slovenski knjižni trg tako rekoč
ne obstaja in da je treba zaščititi tako knjigo kot njenega
avtorja ter javni interes na tem področju.
Ob izvolitvi za predsednika ste dejali, da je treba povrniti
dostojanstvo pisateljskemu poklicu ter da se boste trudili
za večji angažma mlajših pisateljic in pisateljev v društvu.
Se vam ne zdi, da so prav mlajše generacije piscev pravzaprav precej angažirane, če ne znotraj društva, pa v širšem
družbenem kontekstu? Že omenjeni primer Anje Golob in
njene zavrnitve dela nagrade gotovo sodi v takšen angažma? Se vam ne zdi, da si na tak način pisci pravzaprav sami
vračajo ugled?
XXNa mlajših svet stoji, se je reklo včasih, danes pa bolj
velja, da je prihodnost za mlade ljudi grožnja. Popolnoma naravno je, saj gre ne nazadnje tudi za biološko moč,
ki jo ima samo mladost, da se mladi in mlajši borijo za
svoje mesto pod globalnim nebom. Moja odločenost, da
bi spodbudil večjo angažiranost mlajših članic in članov
DSP izvira iz polpreteklih izkušenj, ko se nam je, starejšim
udom društva, večkrat očitalo, da smo »starci« zasedli vse
pomembnejše funkcije in da se, celo to je bilo slišati, sicer
predvsem iz vrst tistih, ki nenehno iščejo najrazličnejše
udobovce in tranzicijske levičarje (p. d. komunajzarje)
znotraj društva, z vsemi štirimi oklepamo svojih vodstvenih funkcij, saj nam gre za to, da ohranimo privilegije.
Ko človek razmišlja, kaj naj bi ti privilegiji bili, ne najde
pravega odgovora. Sploh nikakršnega. Opraviti imamo z
Za vodenje DSP sem se odločil predvsem zaradi tega, ker verjamem, da je
moč društva velika, celo večja, kot si
sami priznamo oz. se tega zavedamo.
dvema »konceptoma«: starejša generacija, generacija nekdanjih Titovih pionirjev, ima v sebi gen za kolektivnost, iz
česar izhaja tudi pripravljenost, da kaj ali kaj več postorimo za »narodov blagor«, za »čast in slavo« oziroma za
skupnost, katere del smo. Mlajša generacija pa je izgubila
ta občutek za kolektivnost, pravzaprav se je bila prisiljena odločiti za skrajno individualizacijo, kar pomeni, da
se lahko zanese samo nase. Zato, sklepam, tudi ne čuti
potrebe po iskanju podpore v kolektivu, nima občutka za
kolektivno akcijo. No, četudi je vstajniško gibanje vendarle dalo vedeti, da so se mladi prebudili, da so se združili
pod praporom zahtev po socialni in pravni državi in da
ne pristajajo (več) na popolno marginalizacijo.
Vas skrbi za prihodnost slovenske knjige? Kateri faktorji so
po vašem najbolj odločilni za njen nadaljnji razvoj? In kateri
izmed njih so takšni, da lahko DSP konkretno vpliva nanje?
XXPrihodnost (slovenske) knjige je zlovešča. V zadnjih
letih je vrsta slovenskih založb propadla ali pa izdajajo le
še tista dela, za katera menijo, da jih bodo lahko prodali
vsaj v nekaj sto izvodih. Poezija seveda ni takšno blago,
ki bi se lahko »dobro« prodajalo, četudi bi brez nje izgubili mišljenjsko in jezikovno orodje izrekanja resnic
sveta, zato se ji marsikatera založba raje izogne. DSP je
brez vsakršnega dvoma tista asociacija, ki mora skrbeti,
da se stvari na področju založništva urejajo in uredijo.
Tu imamo na eni strani kot sogovornika JAK, katere direktor Aleš Novak daje upanje, da se bodo stvari lahko
urejale v dobro pisateljev. Na drugi strani pa je tudi ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, v nasprotju z
večino dosedanjih ministrov oz. ministric, pripravljena na
dialog; zna prisluhniti našim pobudam in upam, ne glede
na t. i. javnofinančno stanje v državi, da se bodo lahko
nekateri naši predlogi, če ne že kar zahteve, v prihodnje
tudi udejanjili. Tako ostaja odprt še davek na knjigo,
kjer se ponuja več rešitev: prva, da se davek na knjigo v
celoti vrača knjigi in se s tem izkazuje resnični javni interes (države) za knjigo, drugo je ničelna stopnja davka
na knjigo. Kajti država skozi subvencije JAK daje le eno
tretjino tistega denarja, ki ga pobere z davkom na knjigo.
In morda še kakšna oblika, s katero bi se pomagalo tako
avtorjem, knjigi in ne nazadnje tudi bralcem, saj ti kar
nekako kopnijo, zlasti kupci knjig. DSP organizira letos
že dvajsetič Slovenske dneve knjige, ki bodo v prenovljeni
podobi in na novi lokaciji (v Ljubljani na Mestnem trgu)
poskušali resnično povezati vse štiri »deležnike«: avtorja,
založnika, knjigo in bralca.
poslovanje
NAGLAS januar 2015
Poslovanje v 2014 in načrti za 2015
Ester FIDEL 6
arhiv SMK
Kakšno je bilo leto 2014 za odvisne družbe v Skupini Mladinska knjiga in kaj si lahko obetamo od
letošnjega leta? Odgovore smo poiskali pri direktoricah in direktorjih ter predsedniku uprave.
PETER TOMŠIČ, PREDSEDNIK
UPRAVE MKZ
Uprava je poslovanje Skupine Mladinska knjiga in MK Založbe kot
njene obvladujoče družbe v letu 2014
ter načrte za jubilejno leto 2015 vsebinsko predstavila že v intervjuju za
decembrski Naglas, zato samo še nekaj dodatnih poudarkov.
Čeprav same številke o poslovanju še niso znane in jih mora najprej obravnavati nadzorni svet, so
bili prodajni rezultati v decembru
tako za Skupino kot Založbo dobri
in na osnovi tega lahko sklepamo, da
bodo poslovni rezultati v okviru pričakovanj (ocen) in zastavljenih načrtov ter hkrati veliko boljši kot leto
poprej. Tudi izhodišča za start v leto
2015 (kadrovska, programska, prodajna, finančna) so dobra, upamo,
da se bo s pričakovano gospodarsko
rastjo normalizirala tudi splošna poslovna klima in s tem trg.
V letu 2015 se bomo strateško
še dodatno osredotočili na jedrne dejavnosti (založništvo, knjigotrštvo,
komplementarna trgovina) in jih s
tem dodatno okrepili ter se finančno
utrdili. Pomagali bomo pri iskanju
odgovornega lastništva ob upoštevanju celovitega poslanstva, ki ga
imamo tudi kot slovenska kulturna
institucija, ne le kot podjetje. Predvsem pa se bomo v poslovnem delu
še naprej prestrukturirali in s tem
prilagajali obsegu trga v zahtevnem
kriznem času.
Mogoče bi bilo treba na tem
mestu ponovno osvetliti vsebino samega poslovanja MK Založbe (obvladujoče družbe Skupine MK), ki je
kompleksnejša, saj so njeni poslovni
rezultati skozi same številke nekoliko
zamegljeni in posledica njene trojne
vloge, kar je treba pri sprejemanju
posameznih odločitev seveda poznati
in upoštevati.
Kot založba iz naše osnovne dejavnosti spet poslujemo dobro in pozitivno, saj smo se uspešno prilagodili
novim razmeram na trgu in naš tržni
delež na strateških segmentih raste.
Ta del poslovanja predstavlja skupaj s Cankarjevo založbo torej našo
osnovno dejavnost in ga bomo razvijali in utrjevali tudi v prihodnje. Predstavlja jedro slovenskega založništva.
Založba opravlja tudi storitve
za posamezne odvisne družbe ter izvaja skupne projekte. V tem segmentu smo spremenili utečene modele,
ki so nekoč sicer generirali visok dohodkovni tok (vendar žal interne narave in samo na nivoju MKZ, ne pa
v konsolidaciji Skupine), ter v celoti
prešli na tržni model. Ob padcu prodaje v odvisnih družbah (zlasti RD),
spremenjeni programski shemi (več
»nacionalnih projektov«, manj koprodukcij), večji uporabi cenejših lokalnih virov in zmanjšanem obsegu
centraliziranih storitev v tem segmentu po izvedenih ukrepih prestrukturiranja zgolj pokrivamo stroške.
Tretja vloga MK Založbe je kapitalske narave, saj ima kot 100-odstotni lastnik v posamezne odvisne
družbe MK Založba vloženih 23 mio
evrov, od katerih dolgoročno pričakujemo primeren donos. Žal tega
donosa MK Založba v teh kriznih
letih objektivno ni mogla realizirati, saj tega niso omogočali dejanski
rezultati odvisnih družb, medtem ko
je sama MK Založba v celoti nosila eksterne stroške financiranja teh
kapitalskih vložkov. Od tod tudi
negativen izid iz financiranja, ki je
ob dodatnem odpisu teh in drugih
finančnih naložb lahko še večji. Pričakujemo, da se bo v naslednjih letih
po izvedenih sanacijah in prestrukturiranju v celoti normaliziralo poslovanje odvisnih družb in bodo te z
donosi upravičile kapitalske vložke
obvladujoče družbe ter normalizirale
njen izid iz financiranja.
Upoštevajoč vse navedene vidike
Skupina MK in MK Založba še naprej ostajata kapitalsko trdni in solventni ter poslujeta z jasno strateško
in razvojno orientacijo.
IVA PREMERL, DIREKTORICA MK
TRGOVINA
MKT je v letu 2014 glede na širše
družbene in gospodarske razmere de-
poslovanje
NAGLAS januar 2015
7
lala dobro. Če gledamo po programski plati, smo v letu 2014 vsebinsko
uspešno kombinirali prodajo knjig
in papirniških izdelkov, realizirali
odlično šolsko sezono in takšna je
bila tudi prodaja v novoletni darilni sezoni. Vrvež v naših trgovinah
ob koncu leta je bil živahen, in kljub
temu da kupci zelo pazljivo izbirajo
darila, smo bili deležni številnih pohval glede naše ponudbe. Prizadevali smo si in si bomo še naprej, da bi
kupci v naših trgovinah našli odlično
ponudbo tako v programskem smislu
(izbor, novitete, trendi ...) kot v storitvenem (prodajna podpora, komunikacija s kupci, svetovanje, poprodajne storitve). Kupce smo opozarjali na
svojo ponudbo s številnimi marketinškimi pristopi: odličnimi izložbami, TV- in radijskimi oglasi, jumbo
oglasi, katalogi in drugimi reklamnimi materiali ter organizacijo več kot
270 dogodkov v naših trgovinah.
Na področju maloprodaje smo
v letu 2014 odprli dve novi enoti: v
Žalcu (preselitev s stare lokacije na
novo) in v Intersparu na Viču. Po
večletnih prizadevanjih nam je uspelo
povečati našo enoto Citypark v Ljubljani, kjer smo pridobili dodatnih
160 m2 prodajne površine. Vse tri
omenjene enote dosegajo odlične rezultate, kar še potrjuje pravilnost odločitve. Na veleprodajnem področju
nam je kljub stroškovnim omejitvam
in ob stalnih pritiskih kupcev na nižanje cen uspelo ohraniti ključne kupce, prav tako smo na področju javnih
razpisov uspešno kandidirali na vseh
pomembnejših javnih razpisih. Še posebej moram izpostaviti oddelek tujih revij, ki je z uspešno pridobljenimi
novimi posli za tretjino povečal obseg
svoje realizacije v letu 2014, glede na
pridobljene nove razpise pa bo rast v
naslednjem letu še višja. Tudi Center
Oxford je v letu 2014 delal solidno
ter z aktivnim tržnim pristopom in
dobro ponudbo v svoji trgovini na
Kopitarjevi in na številnih promocijskih srečanjih s šolami znal prepričati
kupce, da imamo najboljšo ponudbo
za učenje tujih jezikov v Sloveniji.
In kaj nas čaka v letu 2015?
Leto smo začeli aktivno, saj smo zaradi prodaje praznili prostore knjigarne Wolfova. Nova nadomestna
trgovina na Trubarjevi v Ljubljani
bo pripravljena do sredine januarja in prepričani smo, da bo uspešno delala. Prav tako z januarjem
opuščamo dejavnost fotokopiranja,
ki se je izvajala v fotokopirnici na
Štefanovi. Po pregledu prodajne in
stroškovne učinkovitosti v letu 2014
(kumulativni rezultati) se bomo odločili še za dodatne potrebne ukrepe
v posameznih enotah, saj moramo
poslovanje podjetja z vseh vidikov
še naprej konsolidirati, budno spremljati in analizirati odklone ter kar
najbolj optimalno gospodariti s sredstvi. Realno ne moremo pričakovati
bistvenega izboljšanja gospodarskih
kazalcev, zato bomo morali vse sile
usmeriti v ohranitev obsega prodaje.
Tiha želja je tudi, da bi našli še kakšno dobro maloprodajno lokacijo
… Izpostavila pa bi še nekaj: ni uspeha brez sodelavcev, ki v svojem delu
vidijo dodatno motivacijo, so proaktivni, angažirani, znajo odreagirati
na izzive, ki jih prednje postavljajo
trg oz. kupci, imajo sveže ideje ter
so pozitivno naravnani, zato vsem
iskrena hvala za opravljeno delo.
storitev, zlasti storitev kooperantov.
Lani smo namreč investirali v ustrezno opremo, ki nam omogoča tudi
izdelavo trdih platnic.
Tudi v letu 2014 nam je uspelo
ohraniti oz. celo povečati obseg sodelovanja z največjimi kupci, ob tem
pa smo pridobili tudi nekaj novih.
Lahko se pohvalimo, da smo postali
ena največjih tiskarn v Sloveniji za izdelavo trdo in mehko vezanih knjig.
Kar 60 % vse naše proizvodnje predstavlja izdelava trdo in mehko vezanih knjig ali v absolutnih številkah:
izdelali smo več kot 300 tisoč trdo
vezanih knjig in skoraj 800 tisoč brošur. Vsekakor je vredno omeniti, da
smo pri nas izdelali: Družinsko kroniko (CZ), Velikane slovenske poezije (MKZ), Rudolf kuha (Desk),
Odprto kuhno (Totaliteta) ...
Investicijsko je bilo leto manj aktivno kot prejšnja; smo pa bogatejši
za dva v proizvodno linijo povezana
stroja: troreznik in vakumirni stroj.
V letu 2015 načrtujemo nekoliko
večjo prodajo kot v lanskem letu, lanski dobiček pa nameravamo podvojiti.
Prizadevali si bomo ohraniti doseženi
obstoječi obseg sodelovanja z domačimi založbami, kar je glede na manjšanje števila novih izdaj, naklad …
precej zahteven cilj. Poseben izziv pa
je razširitev in utrditev sodelovanja s
partnerjem za tisk knjig za ruski trg.
MAJDA FABIANI, DIREKTORICA
GRAFIKE SOČA
BOJAN VIDMAR, DIREKTOR
MOZAIKA KNJIGA ZAGREB
Leto 2014 smo zaključili z dobičkom. Največ je k pozitivnemu poslovanju prispevalo zmanjšanje stroškov
Leto 2014 bomo v Mozaiku zaključili z dobičkom iz poslovanja, kar je,
glede na izgube v nekaj zadnjih letih,
poslovanje
NAGLAS januar 2015
na programskem delu s širjenjem zanimivih vsebin na vse perspektivne
lokacije in seveda nadaljevanju usposabljanja zaposlenih, da še izboljšamo
kakovost prodajnih storitev.
velika motivacija tudi za naprej. Skoraj v vseh segmentih poslovanja so
učinki boljši kot v letu 2013. Uspešnejši smo bili v Svetu knjige in pri
prodaji pravnim osebam, pri prodaji
fizičnim osebam in Reader's Digestu
pa smo optimizirali poslovanje. Posebej se lahko v preteklem letu pohvalimo z nadaljevanjem znižanja obsega
zalog, zmanjšanjem zadolženosti in z
odpravo skoraj vseh preteklih bremen
ter splošno boljšo učinkovitostjo.
V lanskem letu smo razširili tudi
partnerstvo v maloprodajni mreži, ki
je z vstopom Algoritma postala nesporno največja knjigarniška mreža
na Hrvaškem. Ker se je to zgodilo
šele v sredini leta, bodo pravi in večji pozitivni učinki vidni šele letos;
seveda ob trdem delu pri optimizaciji
prodajnih površin, ponudbe in tudi
procesov poslovanja.
Recesija potiska Hrvaško v skupino držav z največ težavami, zato
je poslovno okolje vse zahtevnejše.
Povečuje se število nezaposlenih in
posledično tudi število blokiranih računov prebivalcev, zmanjšuje se kupna moč in s tem tudi naš potencial
za prodajo.
Vzporedno se seveda spreminjajo tudi nakupne navade, zato bomo
še naprej prilagajali poslovanje trenutnim razmeram, tako v založniškem programu kot pri intenzivnosti na posameznih prodajnih poteh.
Največji poudarek bo na prodaji
pravnim osebam, predvsem knjigarnam in nestandardnim prodajnim
mestom, in vzdrževanju pozitivnega
trenda v Svetu knjige.
Še vedno bomo med največjimi
založniki, saj bo letos število novih
naslovov zelo podobno kot lani; še
večji poudarek bo na otroški in mladinski literaturi.
Tudi v maloprodajni mreži Algoritem Profil Mozaik načrtujemo pozitivne premike, saj se bo nadaljevala
optimizacija knjigarn; poleg zapiranja neuspešnih lokacij tudi odpiranje
novih. Vsebinsko bo velik poudarek
RADOŠ JOVANOVIĆ, DIREKTOR
MK BEOGRAD IN MK SKOPJE
8
od načrtovanega. Ker je letna produkcija omejena le na tri naslove, je poslovanje podjetja v veliki meri odvisno od
dobre izbire. V letu 2014 z enim naslovom nismo imeli sreče, kar se je odražalo tudi na uspešnosti poslovanja.
V leto 2015 gremo z novo energijo in novimi projekti, za katere
verjamemo, da bodo priložnost za
vsakega zaposlenega, da z osebnim
uspehom prispeva k uspehu poslovanja celega podjetja.
ADNAN ĆATOVIĆ, DIREKTOR MK
SARAJEVO
Za MK Beograd je bilo leto 2014
izjemno težko, zato se ob tej priložnosti najprej zahvaljujem vsem kolegicam in kolegom, ki so s svojim
vsakodnevnim prizadevnim delom
ublažili negativne učinke gospodarske krize. Načrtovanih ciljev žal nismo uresničili. Podjetje je leto 2014
zaključilo z izgubo. Kljub velikemu
angažiranju zaposlenih v letu 2014
nam ni uspelo realizirati prodaje na
nivoju leta 2013. Tako smo morali racionalizirati poslovanje. Ukrepi
so bili včasih boleči, vendar v slabih
ekonomskih razmerah, kakršne vladajo v Srbiji, nujni. S tem smo lahko
zagotovili normalno likvidnost podjetja in poravnavali tekoče obveznosti. Kljub negativnemu poslovanju
nam je uspelo ohraniti zdravo jedro
podjetja in zato gremo lahko v leto
2015 s pozitivno energijo in z novimi
odličnimi knjižnimi projekti ter hkrati z zavedanjem, da kriza še ni minila
in da nas čaka še veliko izzivov.
MK Skopje je po ustvarjenih
prihodkih sicer majhno podjetje, po
prizadevnosti zaposlenih pa veliko. V
zadnjih letih je uspešno poslovalo in z
dobički iz tekočega poslovanja pokrivalo kumulativno izgubo iz preteklosti.
V letu 2014 smo sicer ustvarili nižje
prihodke in tudi nekaj manjši dobiček
Ko se ozremo na poslovanje v letu
2014, lahko ugotovimo, da sreča
spremlja pogumne. Mladinska knjiga
Sarajevo si je kljub neugodnim okoliščinam za poslovanje v domačem
gospodarstvu zastavila smele cilje.
Za poslovno leto 2014 smo načrtovali skoraj 12-odstotno rast prodaje.
Čeprav nas je doletel niz nevšečnosti,
od velikih februarskih demonstracij
do hudih poplav maja in avgusta, se
nam je posrečilo ne le doseči, ampak
celo preseči zastavljene cilje. Tako
smo leto 2014 končali s 33-odstotno
rastjo prodaje glede na leto prej. S
tem je Mladinska knjiga Sarajevo dosegla najboljši rezultat tako po prometu kot po dobičku v zadnjih letih.
V letu 2015 pričakujemo rahel
padec prodaje. Nadaljnjo rast ovira
predvsem dejstvo, da je trg zasičen s
starimi naslovi. To je eden od razlogov in poglavitnih vzgibov, da se lotimo lastnega »A-projekta«, ki bi lahko
ustvaril realne temelje za dobičkonosno poslovanje v naslednjem obdobju.
aktualno
NAGLAS januar 2015
9
Dobrega branja ne bo zmanjkalo
Bojan ŠVIGELJ
Pravijo, da preveč dobrega škodi, ampak menim, da
za knjige to ne velja. Zato smo se v uredništvih tudi
lani zelo potrudili, da smo za letos sestavili res zanimiv in pester program. To, da praznujemo 70-letnico Mladinske knjige (in tudi Cicibana), nas je še
dodatno spodbudilo, saj so najlepše darilo bralcem
in tudi nam knjige, ki se za dolgo vtisnejo v spomin.
Takšnih se je v sedmih desetletjih
založbe nabralo veliko in nekatere
bomo letos ponatisnili v jubilejnih
izdajah. Ena izmed njih bo Martin
Krpan, naša najbolje prodajana slikanica vseh časov. Ker pa okrogle
obletnice ne bo praznovala le založba, pač pa bo 90 let dopolnil tudi
nam vsem ljubi Ciril Zlobec, bomo
izdali izbor njegove ljubezenske poezije Ljubezen – čudež duše in telesa z
risbami Metke Krašovec. To bo prav
gotovo eden izmed vrhuncev letošnjega leta. Med jubilejnimi izdajami
bodo sledili še Medvedi in medvedki,
izbor medvedjih zgodbic in pesmic iz
Cicibana ob njegovi 70-letnici (stavil bi, da je najstarejši živeči ciciban),
Pika Nogavička v novem prevodu in
integralna verzija Butalcev. Med domačimi avtorji naj omenim vsaj še
Ferija Lainščka in njegov novi roman
Ona in on je neskončno, izbrano
delo Andreja Rozmana Roze, ki bo
izšlo v Kondorju, in antologijski izbor del Anje Štefan z naslovom Svet
je kakor ringaraja. Ob njih je mesto
v programu našla še množica domačih avtorjev, od že uveljavljenih, kot
so Slavko Pregl, Vinko Möderndorfer in Aleš Šteger, do mnogih mlajših,
ki šele prodirajo med bralce.
Če vprašate Andreja Ilca, vodjo
uredništva leposlovja, bo letošnje leto
najbolj zaznamovala (sicer že svetovna uspešnica) Kapital v 21. stoletju
francoskega ekonomista Thomasa Pikettyja. Glede na aktualna dogajanja
v svetu ima ta kritika neoliberalnega
kapitalizma, ki tudi Slovencev ni zaobšel, res dobre možnosti, da postane »obvezno branje« za marsikoga.
O zelo podobnih problemih, namreč
posledicah, ki jih neusmiljena dirka za
vse večjimi dobički pušča na okolju,
govori tudi nam dobro znana Naomi
Klein v svoji novi knjigi To vse spremeni. Po njenem Zemlja ne bo preživela, če ne bomo v temeljih spremenili
odnosa do nje. Tu si dovolim izraziti
svoje mnenje – menim, da bo Zemlja
sicer preživela, le človeštvo in dobršen
del živalskih in rastlinskih vrst ima
bolj slabe možnosti. Knjigo bom pa
vsekakor z zanimanjem prebral.
Naj še malo ostanem pri prevodni literaturi. Dovolj bo, če le naštejem imena avtorjev, ki jih bomo izdali letos: Ken Follet, Amos Oz, John
Green, Patrick Ness, Haruki Murakami, Carlos Ruiz Zafón, Isabel Allende, Julian Barnes, Gillian Flynn,
Jojo Moyes, Margaret Mazzantini,
Paolo Giordano, J. K.Rowling alias
Robert Galbraith. Dovolj slavnih?
OK, Dan Brown lani ni napisal ničesar, ampak bomo preživeli.
Ob koncu knjižnega programa
je treba izpostaviti naš letošnji najdražji naslov, bibliofilsko izdajo Rafael, ki bo skupaj z Leonardom in
Michelangelom tvorila nepozaben
triptih. Izšla bo v 300 izvodih.
Seveda nismo počivali niti na priročnikih. Največji projekt tega uredništva so Slovenske zdravilne rastline.
Gre za temeljito prenovljeno, posodobljeno, razširjeno in sploh izboljšano
izdajo knjige, ki jo mnogi že poznate
in je delo slovenske avtorice dr. Katje
Galle Toplak. Od večjih projektov sta
tu še Druga svetovna vojna in Živalstvo Slovenije, ki je nastalo v sodelovanju slovenskih in hrvaških avtorjev
ter Mladinske knjige in Mozaika. Naslov pove več ali manj vse, predstavljene, tudi z bogatimi fotografijami,
bodo najbolj pogoste živali Slovenije.
Od priročnikov naj omenim še S kolesom po Sloveniji in Poti k izvirom,
s pomočjo katerih bomo odkrivali
nove zanimive kotičke naše lepe dežele. Posvetili se bomo tudi ekološkemu
vrtnarjenju in alternativni prehrani,
poučili pa se bomo tudi o pomenu
črevesja za človekovo zdravje. Knjiga z (za sedaj še delovnim) naslovom
Očarljivo črevesje je namreč v Nemčiji
prava megauspešnica.
Uredništvo učbenikov bo ob
novih in prenovljenih učbenikih ter
novih vsebinah na portalih ucimte.
com in ucimse.com izdalo še mnogo zanimivih poučnih knjig za otroke in tudi starše. Naj izpostavim le
eno, Kako z igro uspešno razvijati IQ
otroka od 4. do 8. leta. Napisal jo
je priznani nevrofiziolog dr. Ranko
Rajović, ki ga dobro poznajo številni slovenski učitelji in vzgojitelji ter
drugi strokovnjaki s področja vzgoje.
Dr. Rajović je zelo kritičen do načina poučevanja v slovenskih šolah in
ponuja učinkovit sistem, s katerim bi
se naši otroci po znanju postavili ob
bok najbolj uspešnim v svetu.
Med revijami bo letos v središču
pozornosti predvsem Ciciban, že zaradi visokega jubileja. Seveda pa se
bodo tudi urednice vseh preostalih
revij trudile, da bodo revije še zanimivejše in pestrejše. Pri tem pa vsi
skupaj upamo, da bodo tudi šolske
oblasti spoznale vzgojni in izobraževalni pomen naših revij in nam nehale zapirati vrata v šole.
Kot rečeno, dobrega branja ne
bo zmanjkalo. Prej bo zmanjkalo
časa, da bi vse to prebrali. Želim vam
torej dovolj časa za dobro branje.
aktualno
NAGLAS januar 2015
10
Program Cankarjeve založbe za leto 2015
Miha KOVAČ Mirjam PEZDIRC
Cankarjeva založba ima z letom 2014 za sabo precej uspešno leto, saj je izdala dva knjižna projekta, ki sta tako po
načinu priprave kot po prometu, ki sta ga ustvarila, pomembno zaznamovala slovensko založniško krajino: izid
druge izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika je bil
zaradi vsebinske prenove, elektronske podpore in javnih
reakcij, ki jih je slovar izzval, dogodek že sam po sebi, knjiga
Slovenske gore pa je prva knjiga v Sloveniji, za katero je bilo
vse slikovno gradivo v celoti pridobljeno z množičenjem. Za
povrh je Cankarjeva založba z njima ustvarila toliko prometa kot v letu 2013 s prodajo skoraj vseh svojih knjig. Če k
temu dodamo še prav tako prodajno uspešni Napotnikovo
Orodjarno in Montefiorejevo biografijo o Stalinu, najbrž ni
dvoma, da je za založbo leto, ki ga vsaj po prodajnih številkah ne bo mogla preseči. Kar pa seveda ne pomeni, da pred
nami ni zanimivo programsko leto.
V skladu s tradicijo in delitvijo dela v Skupini MK se bo
Cankarjeva založba tudi letos usmerila v izdajanje domačega in prevodnega leposlovja in esejističnih del za odrasle
ter v produkcijo izvirnih priročnikov. Tako velja med leposlovnimi deli na prvem mestu izpostaviti ilustrirano zbirko
še neobjavljenih pesmi Toneta Pavčka Rodu in domu; svojevrsten kontrapunkt temu najbolj priljubljenemu sodobnemu klasiku slovenske književnosti bo slej ko prej pomenila
knjiga Boštjana Gorenca Pižame Slovenski spletni klasiki,
v kateri se duhovito poigrava s temeljnimi deli slovenske
književnosti in stereotipi, ki jih gojimo o njej. Oba avtorja
bosta v programu Cankarjeve založbe v dobri družbi, saj v
letošnjem letu napovedujemo izide novitet tako uveljavljenih slovenskih avtorjev, kot so Milan Dekleva, Evald Flisar,
Feri Lainšček in Vinko Möderndorfer. Med prevodnimi
leposlovnimi deli velja slej ko prej omeniti izid nove knjige
perujskega Nobelovega nagrajenca Maria Vargasa Llose
Prikriti junak in pa prevod dela Lišček lanskoletne Pulitzerjeve nagrajenke Donne Tart. Tudi Tartova in Vargas Llosa
bosta v dobri družbi: Ian McEvan, David Eggers, Alex Capus, Ellena Ferrante in Robert Seethaler so le nekatera od
vidnejših evropskih in ameriških pisateljskih imen, ki bodo
letos pomembno zaznamovala program Cankarjeve založbe. Ob njih vsekakor velja omeniti še to, da bo Cankarjeva
založba še naprej skrbela za vez s slovanskimi književnostmi, ki so v slovenskem prostoru nezasluženo premalo prisotne: tako bodo letos luč sveta ugledali prevodi del Faruka
Šehića, Miće Vujačića, Jevgenija Vodolazkina in Uršule
Kovalyk. Prav tako ne bomo prezrli tudi tistih najstniških
bralcev, ki jih zanimajo kompleksnejše in zahtevnejše teme.
Njim namenjamo deli Max francoske avtorice Sarah Cohen-Scali ter Hruškadottir češke avtorice Jane Šramkove.
Sedemdeseto obletnico konca druge svetovne vojne bo
Cankarjeva založba obeležila z izidom dveh kronik: Richard
Overy je eden pomembnejših poznavalcev druge svetovne
vojne in avtor Kronike tretjega rajha, slovenski zgodovinar
Božidar Repe pa je pripravil kronologijo dogajanja v Sloveniji med letoma 1941 in 45 s pomenljivim naslovom S
puško in knjigo. A da ne bomo ostali ujeti v zgodovino, bo
v aktualni politični vsakdanjik Cankarjeva založba posegla
s knjigo staroste in tako rekoč slabe vesti slovenske politike
Franceta Bučarja Usodne stranpoti samostojne Slovenije.
Na drug način in z drugačnega zornega kota se bo s človeško neumnostjo ukvarjal Sašo Dolenc v knjigi Cepivo proti neumnosti z nedvoumnim podnaslovom Znanost kvari
iluzije že od leta 1453. Čeprav je knjiga namenjena najstniškim bralcem, bo prišla zelo prav tudi starejšim.
Za konec pa velja omeniti še tri izborne izvirne kuharice: Skrivnostno zelenjavo Perice Dugalića, Štruklje
Borisa Kuharja in pa knjigo, ki se je sam najbolj veselim,
Sladke dobrote iz pečice sestre Bernarde. Njam!
Za dober program Cankarjeve založbe skrbijo uredniki Andrej Blatnik, Ana Ugrinović, Nina Žitko Pucer, Tine Logar ter direktor Miha Kovač.
osebnost meseca
NAGLAS januar 2015
11
Alenka Bajželj
Aleš s sodelavkami Dunja KOFLER
Pisati o nekom brez njegovega privoljenja je precej nehvaležna naloga.
Kako opisati osebo na način, da bo
bralcem zanimiv, in s tem ne spraviti nekoga (in sebe) v neprijeten položaj, ni enostavno. Malo mi je žal,
ker si veliko zanimivih stvari ne drznem zapisati, ampak prijateljstvo
naj ostane na prvem mestu.
Alenko poznam okoli 20 let in v tem času se je nabralo
ogromno skupnih zgodb. Najino prvo srečanje je bilo takšno, da si celo leto nisem želel imeti opravka z njo. Človeka ne spusti k sebi in njeno zaupanje težko pridobiš. Še
težje je, ko padeš pri njej v nemilost. Takrat se tudi sama
sebi ne prikupi več. Ampak Alenka ni zamerljiva, kar pri
njej zelo cenim, in je nasploh zelo prijetna in pozitivna
oseba. Upam, da vam jo enkrat uspe spoznati.
Alenka je pojem za kranjsko poslovalnico. Zagotovo najbolj prepoznaven obraz naše trgovine; ne le zaradi
delovnega staža, temveč zaradi njenega prijetnega in prijaznega odnosa do kupcev. Sodelavci jo zelo cenimo zaradi
njene iskrenosti, požrtvovalnosti, pozitivne naravnanosti
in strasti do dela, ki ga opravlja vestno in zanesljivo. Njena specialiteta so izpostavitve in priprava akcij. Iz še tako
nezdružljive kombinacije izdelkov pripravi všečno podobo
poslovalnice in vedno ima »v rokavu« še kup novih idej
za izboljšanje. S prijaznostjo, ustrežljivostjo in zanesljivostjo si je pridobila veliko zvestih strank in zadovoljnih
kupcev. Nekateri prihajajo samo zaradi nje, na prijateljski
klepet in po prijazno besedo. Marsikdo v zameno za naklonjeni čas kaj kupi, ne da bi to zares potreboval.
V prostem času, predvsem ob koncih tedna, se z možem in štirinožcem odpravi v hribe. Je namreč strastna
ljubiteljica in obiskovalka gora. Tam najde svoj mir in
si nabere moči za premagovanje vsakodnevnih naporov.
Vedno znova nam z zanosom pripoveduje o doživetjih s
poti pa o lepotah visokogorskih kulis; o hribovskih temah se lahko z njo pogovarjaš v nedogled. Občasno tudi
mene povpraša po kakšni zanimivi poti, a kaj, ko je povsod že bila. Predlagam ji Triglav (iz žlehtnobe), čeprav
vem, da jo bom s tem malo ujezil, a tisto njeno pihanje
in sopihanje ob tem se mi zdi zelo simpatično. »V tisti
dren pa že ne grem,« odgovori. Njena zbirka planinskih
vodnikov, potopisov, monografij je velika. Ne vem, če
ji sploh kakšen manjka. Alenka je prava oseba za dober
predlog za izlet z opisom poti in drugimi koristnimi informacijami.
Med tednom, ko je za obisk hribov premalo časa,
se sprošča na domačem vrtu, ki je njena velika strast
in veselje. Vsako leto izdela podroben načrt zasaditev.
Posebno pozornost namenja zeliščem, iz katerih izdeluje
različne izdelke za zdravje in dobro počutje, zelenjavo in
sadje pa pridno vlaga in shranjuje. Svoje izkušnje rada
deli s sodelavci, pa tudi s strankami. Veliko uporabnih
nasvetov ter novih idej o vrtnarjenju in izdelkih iz zelišč
dobi tudi iz knjig, zato vsako temeljito pregleda.
Alenka je izjemna osebnost. Po težki življenjski preizkušnji, ko bi se večina izmed nas skrušila pod bremenom skrbi in negotovosti, je ostala pozitivna, neomajna v svoji volji in prepričana, da so vse težave rešljive.
Ne znam si predstavljati, kako lahko človek s takšnim
bremenom še najde čas in voljo za vsakodnevno rutino,
službo, prijatelje. In kot da enkrat ne bi bilo dovolj, se
zgodba ponovi. Ampak Alenka ne kloni. Lahko le občudujemo to borko z neverjetno voljo in energijo. Kapo
dol, iskreno.
Na koncu bi bilo vredno omeniti še tri besede, iz
katerih bi lahko nastala zanimiva zgodba: radler, banana
njam in Steven Seagal. Z njimi boste zagotovo nasmejali
Alenko in tudi sebe, če vam jo bo povedala.
aktualno
NAGLAS januar 2015
Z Wolfove na Trubarjevo
12
Katarina MODIC
»Wolfovo prodajamo!« je bilo pomembno sporočilo, ki nas
je doseglo prejšnjo pomlad. »Iščemo novo lokacijo« pa je
bilo sporočilo, ki nas je opogumljalo. Zavedale smo se, da
ostajamo, le lokacijo prestavljamo iz lastniškega prostora v
najemniškega.
In se je začel lov na nove prostore. Ko se postaviš na
Prešernov trg, od koder je lepo videti knjigarno na Wolfovi, je zelo malo lokacij, ki bi bile tako imenitne, kot je
prav ta. Primerna bi bila lekarna, obe banki in Filipov
dvorec. Lekarna in banka – nedosegljivi, Filipov dvorec
pa je postajal iz dneva v dan bolj zanimiv. Tu nas doseže
prvi hladni tuš, ko nam lastnik razkrije najemnino, za
katero bi se bil pripravljen umakniti iz ene najlepših hiš
okoli Tromostovja.
Ogledujemo si še prostore na Starem trgu, v novi
blagovnici na Mestnem trgu, v igri je bila celo Kavarna
Evropa. Nobena lokacija ni prepričala. Želeli smo ulico,
kjer bo veliko mimoidočih, zaželeni so tudi turisti, in da
bodo mimoidoči tisti, ki radi berejo in še raje kupujejo
knjige, ob normalni najemnini, se ve.
Kljub sicer neživahni trgovini z nepremičninami pa
se nam je le nasmehnila sreča. Na Trubarjevi, v križišču
z Malo ulico, so se odločili oddati prostore, kjer so vsaj
dvajset let prodajali športna oblačila priznanih blagovnih
znamk. Tokratna lokacija je bila najbolj prepričljiva: živahen pretok ljudi in bližina Prešernovega trga, od koder
prihajajo turisti.
Hitro smo ugotovili, da bo klientela drugačna od
Wolfove. Vendar se starim strankam ne odrečemo tako
zlahka. Odkar je bila knjigarna prodana, smo obveščale
stalne stranke o selitvi in jih prosile za e-mail naslove,
da ne izgubimo kontakta. Ko smo bili o novi lokaciji
že prepričani, pa smo čisto vsakega kupca seznanile s
spremembo.
Odzivi so bili zelo podobni pri vseh kupcih z Wolfove: Zakaj odhajate s te lokacije? Saj tu je vendar super,
Tako smo vajeni knjigarne na Wolfovi, Zelo nam bo
manjkala,Vsak dan hodim tu mimo, No ja, saj ne boste
tako daleč ... ali pa: Še bolje, Tam blizu sem v službi in
bom šla vsak dan mimo.
Ker so se ti odnosi gradili z nekaterimi dve desetletji,
z drugimi manj, smo trdno prepričane, da bodo ostali
naši tudi na Trubarjevi. Obljubile smo jim, da bo izbor
knjig podoben, da bomo imeli tudi tuje knjige, poezijo,
humanistiko in ne nazadnje tuje revije.
Nisem imela občutka, da je bilo slovo od Wolfove
pretirano čustveno, saj odhajamo nedaleč stran in od
strank smo dobile zagotovila, da nas obiščejo, takoj ko
se vselimo. Zadnjemu kupcu, ki je bil v knjigarni 31. 12.
ob treh popoldan, smo povedale, da je zadnji v zgodovini knjigarne, kar je sprejel z mrmrajočim »aha« – ni bil
Drugega januarja smo izpraznili knjigarno na Wolfovi in že snovali
nove načrte za Trubarjevo.
naš stalni kupec in očitno ga je v zadnjih minutah, ko je
še lahko kupil kakšno novoletno darilo, zaneslo k nam.
V petek, 2. januarja, ob 7. uri smo pričeli prazniti
knjigarno. Ekipa je bila minulim praznikom navkljub
polna delovnega zagona. Po uvodnih navodilih so se začele kopičiti škatle kot v hitrem posnetku. Vsi smo bili
pripravljeni na delo do poznih popoldanskih ur, pa smo
bili do kosila že doma. Popoldan je nova ekipa že demontirala pohištvo. Neverjetno, koliko lesa je bilo na stenah.
Z Wolfove so odvažali, kot da praznijo Cankarjev dom.
Vsega skupaj je bilo nekaj ton na 150 m2.
Nova knjigarna na Trubarjevi bo prilagojena novi
klienteli in še vedno zanimiva za staro. Klientela na Trubarjevi ima precej manj let, saj imajo tu mimo pot študenti Pravne fakulete. Ulica je porisana z grafiti, kar je
spodbudilo kar nekaj idej za notranjost knjigarne. Zanimivo je slišati tudi komentar večine: »To bo pa zdaj postala prava knjigarniška ulica.« Menda res, saj sta malo
naprej od nas še dve knjigarni, Sanje in Modrijanova.
Tako oni kot mi se bomo prilagajali in obstali. Eni bodo
bolj zanimivi zaradi literarnih večerov, drugi zaradi široke ponudbe knjig, spet tretji zaradi dobrega izbora
leposlovja. Mi želimo prepričati s tujo literaturo, tujimi
revijami, darilnim programom, oddelkom za duhovno
rast in tudi s kuharicami, po katerih smo bili prepoznavni
na Wolfovi. Žepnice bodo kraljevale na eni veliki steni in
ambicije imamo tudi na otroškem oddelku.
Me smo pripravljene na novo lokacijo. Dobrodošli
tudi vi. Se vidimo na Trubarjevi.
Náglasak
Prilog Náglasak namijenjen je čitateljima grupe Mladinska knjiga u inozemstvu.
Priloga Náglasak je namenjena bralcem družb Mladinske knjige v tujini.
Predstavljanje novog romana Gorana Tribusona
Margareta CVITANOVIĆ Marko LUKUNIĆ/PIXSELL
U utorak 16. prosinca u ugodnoj božićnoj atmosferi Book Caffea u Zagrebu predstavili smo novi
roman Gorana Tribusona Propali kongres, objavljen u sklopu biblioteke Balkan Noir 24sata.
Najnovija knjiga jednog od naših
najčitanijih proznih pisaca, napeti je
krimić u kojem se Tribuson vraća u
siječanj 1990. godine, doba priprema
za kongres na kojem će se jugoslavenska komunistička partija raspasti. U ljude se uvlači strah zbog onog
što predstoji, a inspektor Vinko Dogan istražuje tajnovitu spodobu koji
prijeti da će uštrcavanjem cijanida
u prehrambene artikle otrovati velik broj ljudi. Gradom se širi panika,
prodaja hrane zamire, a Dogana sve
više muči pitanje nema li taj manijakalni ubojica neki posve drukčiji
plan...
Predstavljanje ovog sjajnog novog hit-romana vodila je Sonja Šarunić, a osim autora, o knjizi su govorili i glavni urednik Mozaika knjiga
Zoran Maljković te urednik 24sata i
Expressa Goran Gavranović.
„Cilj biblioteke Balkan Noir je
popularizirati kriminalistički žanr u
zemlji i regiji te zainteresirati publiku za naše autore,“, rekao je Goran
Gavranović. „Ovo nije tipičan krimić“,
ustvrdio je Zoran Maljković, „i iako
ima kriminalnu tematiku, roman duhovito prikazuje vrijeme raspada komunističke partije.“
„Mnogi misle da inspiraciju crpim iz crne kronike, ali u romanima
želim dočarati više od običnih ubojstava koja pune novine“, rekao je
Goran Tribuson. Za tu se temu odlučio jer je riječ o velikoj prekretnici
u hrvatskoj povijesti. „Taj je kongres
jedno strašno važno mjesto u našoj
povijesti, na njemu je faktički nestalo
voditeljske uloge komunističke partije“, pojasnio je autor.
Podsjećamo da je Tribuson jedan od najčitanijih i najproduktivnijih hrvatskih pisaca. Napisao je dvadesetak romana te deset zbirki priča
i pet filmskih scenarija – autor je velikoga, žanrovski i tematski raznolikoga opusa koji podjednako vole i
čitatelji i kritika.
Predstavljanje je izazvalo velik
interes medija i publike pa možemo
s ponosom reći da je naš autor ponovno potvrdio status jednog od najomiljenijih hrvatskih proznih pisaca.
Goran Gavranović, Goran Tribuson, Sonja Šarunić, Zoran Maljković
aktualno
NAGLAS januar 2015
14
Godina rekorda u Mladinskoj knjizi Sarajevo
Olja KATALINSKI
Mladinska knjiga Sarajevo svoj uspjeh u 2014. godini duguje nepokolebljivom duhu savjetnica telefonske prodaje koje su marljivim radom napravile
do sada najbolji rezultat u ovom odjelu od njegovog postojanja! Mnogi od vas sigurno se pitaju ko
stoji iza tih sjajnih rezultata, pa je vrijeme da upoznate najbolje među njima, apsolutne šampionke
u prodaji putem telefona!
ŽANA RADONJA
Djevojka koja je pomjerila sve granice kada je u pitanju telefonska
prodaja, ostvarila najbolji rezultat
ikada u telefonskoj prodaji, rekordnih 86.000 EUR!
Za sebe kaže da je hiperaktivna,
takmičarskog duha, uporna, da može
radila bi i nedeljom. U ovaj posao
se upustila bez ikakvog prethodnog
iskustva u prodaji, iz čiste potrebe da
zarađuje. S osmijehom dolazi na posao i za nju glavna prednost ovog posla ogleda se u tome što nema pritiska nadređenih. Njen osnovni motiv
leži u njenom takmičarskom duhu,
ona jednostavno mora da bude prva,
a nikada se nije desilo da nije imala
makar jednu prodaju u danu. Njen
lični moto, koji je ujedno i tajna
njenog uspjeha, je: „Radi svaki dan
kao da je posljednji.“ I zaista svaki
dan za Žanu je novi izazov i svakoga
dana ona sebi postavlja plan prodaje,
a s posla ne odlazi dok taj plan ne
ostvari.
MIRSADA-MACA MEHIĆ
Gospođa Maca svojim dolaskom u
telefonski studio donijela je mudrost
i mir. Ona je omiljeno društvo svim
telefonisticama, njihova najbolja prijateljica i sagovornica. Marljivim radom dospjela je na drugo mjesto po
godišnjem prometu i ostvarila rezultat od 74.500 EUR.
Za sebe kaže da je vrijedna i da
voli dinamične poslove. Na ovom
poslu se prijatno iznenadila ponajprije činjenicom da su njene godine
i životna mudrost zapravo poželjne,
a budući da je cijeli svoj radni vijek
provela u prodaji, u njemu se pronašla u potpunosti. Atmosfera u firmi je
savršena. Motivisana je samom prirodom posla jer je dinamičan i izazovan, zarada je za nju na posljednjem
mjestu. Kao veliku prednost ovog
posla ističe to što dob nije eliminirajući faktor, što su uslovi rada odlični i što vlada prijateljska atmosfera.
Tajna njenog uspjeha leži u nastupu
koji ima prema kupcima, jer je prvi
kontakt koji ostvaruje neobavezan, u
opuštajućem tonu, prijateljski.
SUVADA OMEROVIĆ
Naša dugogodišnja saradnica, naša
odana savjetnica Sutka, uspješna od
samog početka, na trećem je mjestu
po ostvarenom prometu u 2014. godini što je do sada njen najbolji rezultat - 66.000 EUR.
Energična je, uporna, eksplozivne naravi. Počela je raditi u MK
Sarajevo najprije kao telefonska podrška u odjelu Svijeta knjige, da bi
nedugo zatim prešla u telefonsku
prodaju. Priznaje da je u početku
bila skeptična da je moguće prodati
knjigu putem telefona, ali su je uspjesi na samom početku ohrabrili da se
trudi još više i zbog toga je s nama
već punih 9 godina. Radna atmosfera je dobra, a uslovi rada zadovoljavajući. Njen recept za uspjeh leži u
odgovornosti prema kupcima i poštivanju svih dogovora.
BRANKICA VUKOVIĆ
Najčešće projuri kroz prostorije administracije i žurno sjeda na svoje
radno mjesto da bi što prije počela s
radom. Nestrpljiva je u ostvarivanju
rezultata i svakoj ostvarenoj prodaji
veseli se poput djeteta. Upravo zahvaljujući tome ostvarila je u protekloj godini 64.000 EUR prometa.
U razgovoru otkriva kako je
uporna i pozitivna. Posao se u samom startu učinio zanimljivim,
radna atmosfera je podsticajna i
ohrabrujuća, u potpunosti je zadovoljna svojim radnim mjestom. Najveća motivacija su joj svakodnevni
izazovi koje sama sebi postavlja, a
velika prednost je u tome što može
da se iskaže do kraja. Posvećena je
ostvarivanju ličnih i grupnih ciljeva i smatra da je važan dio kolektiva. Njena tajna uspjeha je u tome
da sebi ne daje prostora za razočarenje, jer se sve rješava narednom
prodajom.
ARNELA NEZIRI
Jedna od onih osoba koje su do kraja posvećene poslu, marljiva pčelica
usmjerena u potpunosti na svoj radni
zadatak i organizovana, napravila je
u 2014. godini neskromnih 43.500
EUR prometa (meda)!
Iskrena je i komunikativna osoba, vrlo staložene naravi, pozitivna i
uporna. Po preporuci prijatelja odlučila je da se okuša u ovoj vrsti posla
jer je 2012. godine bila nezaposlena, a posao joj je bio jako potreban.
Njena iskustva su odmah bila pozitivna, i još uvijek je prezadovoljna
poslom. Kao najveću prednost ističe
to što sama diktira svoj tempo rada,
što radi u opuštenoj atmosferi i od-
aktualno
NAGLAS januar 2015
15
ličnim uslovima. Najviše je raduju
stalna osvježenja ponuda, prezadovoljna je naknadama koje dobija za
svoje zalaganje. Tajna uspjeha koju
preporučuje i svim novim kolegicama za Arnelu je istrajnost.
ELDINA HUMIĆ
Još jedna od naših dugogodišnjih savjetnica, već osmu godinu besprijekorno obavlja svoje radne zadatke.
Učiteljica svim novim savjetnicama
u telefonskom studiju, najbolja mentorica kolegicama koje za nju imaju
samo riječi hvale. Konstantno dobra
u rezultatima, u 2014. godini napravila je 43.300 EUR.
Uporna je i istrajna, nepokolebljivog duha, s izraženim smislom za
humor. Kada je počinjala s radom
2007. godine bila je blago skeptična
prema prodaji knjiga putem telefona.
Ipak, radno vrijeme joj je odgovaralo, ekipa je bila mlada i entuzijastična, i jako brzo je počela ostvarivati
zavidne rezultate. Posao je izazovan,
raduju je osvježenja u prodaji, a najveće zadovoljstvo joj predstavlja da
proda knjigu nekome ko nikada nije
bio kupac.
MIRJANA KREŠIĆ
Relativno novi kolačić u našem timu,
zarazila nas je svojim optimizmom
i vedrinom od prvog dana kada je
kročila u našu firmu. S nama je posljednju godinu dana i uspjela je da
napravi promet od 40.000 EUR.
Mirjana za sebe kaže da je optimistična, ambiciozna, uporna, hiperaktivna, da voli timski rad. Prvi
utisci na poslu su bili dosta ohrabrujući jer je odmah na početku uspjela
da zablista u prodaji. Radnu atmosferu ocjenjuje, na skali od 1 do 10,
ocjenom 11! Posao je jako motivirajuć jer su primanja redovna, radni
uslovi adekvatni, fleksibilno radno
vrijeme, posao izazovan.
ERMINA PANJETA
Najmlađa savjetnica u telefonskom
studiju, mlada majka dvoje djece,
skromna, duhovita, uvijek spremna
za zabavu i druženje, ali svojom predanošću u poslu napravila rezultat
od 35.000 EUR.
Uporna je, predana, odgovorna,
voli knjige i to je bio osnovni razlog
zbog kojeg je počela da radi u MK
Sarajevo. Imala je sreću da je odmah
u početku ostvarila dobar rezultat, a
za kolektiv ima samo riječi hvale. U
potpunosti se pronašla u ovome poslu
za koji je adekvatno nagrađena. Veliku prednost za nju predstavlja radno
vrijeme telefonskog studija, a ističe i
da joj je rad bez pritiska olakšavajući
faktor. Tajna njenog uspjeha leži u
ljubavi koju gaji za posao i upornosti.
DŽENITA KURTIĆ
Dženitu od šale zovemo povratnikom u telefonski studio, pošto je na
neko vrijeme odlučila da prekine s
radom, pa se ponovo vratila nakon
par mjeseci i poslu pristupila mnogo
ozbiljnije nego ranije. Za sedam mjeseci u ovoj godini ostvarila je rezultat
od 13.500 EUR.
Uporna je, društvena, pozitivna, tvrdoglava. Imala je iskustva sa
radom u call centru i to je vrsta posla koji joj se dopada, tako da joj
nije bilo teško da počne raditi. Ipak,
uslovi u MK Sarajevo u odnosu na
druge firme u kojima je radila su neuporedivo bolji, radna atmosfera je
odlična, zadovoljna je čitavim kolektivom, posao je u potpunosti ispunjava. Trudi se da iz mjeseca u mjesec
pravi bolje rezultate u prodaji, jer je
svjesna da je važna karika u procesu
poslovanja firme.
Gornji red, s lijeva na desno: Amina Lojo, Samra Keserović, Enisa Hoti, Dženita Kurtić, Sanda Subotić, Suvada Omerović, Tamara Perišić, Arnela
Neziri, Snježana Simović, Mirjana Krešić
Donji red, sjede, s lijeva na desno: Ermina Panjeta, Mirsada Mehić, Eldina Humić, Žana Radonja, Brankica Vuković
aktualno
NAGLAS januar 2015
16
So nov predizvik do podobar rezultat vo 2015 godina!
Tim na MK-SKOPJE
Makedonija dobro ja završi 2014 godina, pred nas e 2015 godina so novi predizvici, novi naslovi, novi čitateli i dobar zaednički plan do podobri finasiski
rezultati – po toj povod vo prodolženie
zbor-dva od menadzerot na direkta prodažba Saše Markovski za rabotenjeto i
planot na prodažba vo 2015 g. kako i
del od mislenjata na voditelite koi pridonesuvaat za dobroto kordiniranje i
rabotenje na ostanatite zastapnici.
SAŠE MARKOVSKI - MENAĐER NA
DIREKTNA PRODAŽBA
Nova godina – nov predizvik, taka
e vpročem sekoja izminata no i idna
godina.
Kako najodgovoren za rezultatot vo Makedonija, svesen sum
deka ovaa godina e klučna za ona
što prestoi pred nas vo idnite godini, zadovolen sum od lugjeto što me
opkružuvaat vo rabotata, sekoj go
dava svojot maksimum, no i svesen
sum deka sekoj može ušte povekje.
Makedonija ima mal pazar, no
produktivni zastapnici.
Vo poslednite pet godini zastapnicite uspeaa da napravat približno
3 milioni evra, što e odličen prosek
po godina – imaše dobri godini no i
loši, kako što e izminatava 2014 g. No
kako što sekogaš miluvam da kažam:
nie ne sme istoričari da go gledame
minatoto, tuku lugje što gi interesira
progresot - energijata ja nasočuvame
vo toj pravec. 2015 g. realno ja započnuvame so ne taka uspešen rezultat, ali
kje ja završime so dobar rezultat. Ova
ne se procenki tuku realni moi viduvanja, bidejkji imame zaednički plan so
voditelite kako da go ostvarime rezultatot. Kako i sekoja kompanija i MK
– Skopje ima nedostatok od kvaliteten
kadar no zatoa ima kvalitetni lugje koi
rabotat povekje od pet, sedum i deset godini na razvoj i obuka na novi
zastapnici, a ovaa godina imaat poseben motiv da go pokažat istoto.Vo
godinata 2015 kje se obideme da bideme što poprisatni do našite potencijalni klienti preku niza marketinški
deluvanja so edna cel da gi obnovime
i pridobieme novite čitateli. Sekako za
se gorenavedeno e potrebna i dobra
logistika – tuka se devojkite od administracija na Mladinska kniga Skopje,
od koji kje imame golema podrška i
vklučenost vo site planirani aktivnosti. Ostanuva na kraj da kažam deka
ona što e predvideno od novi naslovi
vo 2015 g. uspešno kje go plasirame i
prodademe, a ona što vekje go imame
od postoečkite naslovi gi namalime –
so dobar optimizam vo novi pobedi i
podobar finansiski rezultat.
VODITEL - ĐOKO KIPRINOVSKI
Vo novata 2015 g. očekuvam deka
rabotata kje se podobri na povisoko
nivo vo odnos na minatata godina so
ogled na brojot na naslovi koi MK gi
predviduva da se izdadat vo ovoj period vo Makedonija. Seto toa potkrepeno so dobar razvoj koj kje se trudime
da go napravime treba da ovozmoži
solidni rezultati, kade ušte povekje bi
pridonelo izdavanje na detska litera-
tura, odnosno slikovnici so koji bi ja
opfatile i najmladata generacija na roditeli i dolgoročno bi ostanale postojani kupuvači na našite izdanija vo idnina.Ova moja procenka se temeli vrz
osnova na moeto dolgogodišno iskustvo i pobaruvanjeto na pazarot, a za
taa cel predlagam poseta na najgolemiot saem na detska kniga vo Evropa
koj sekoja godina vo april se održuva
vo Bolonja. Site ovie elementi mislam
deka kje priodnesat za toa povisoko
nivo i zadovolitelni rezultati.
VODITEL ZORAN TODOROVSKI
Vo tekot na 2015 godina očekuvam
podobruvanje na rabotata, najmnogu vo prezentacijata i fokusiranje na
uspeh vo prodažbata. Za taa cel imame najaveno novi naslovi na knigi, a
isto taka kje se raboti na podobruvanje na klimata kaj samite zastapnici,
da se zgolemi entuzijazmot i verbata vo Mladinska Kniga Skopje koja
sekogaš ima vrven kvalitet na svoite
proizvodi odnosno knigi. Očekuvam
makotrpna rabota, koja na krajot kje
pokaže pozitivni rezultati, kako kaj
sebe, taka i kaj ostanatite kolegi zastapnici. Isto taka očekuvam i pogolemo animiranje na pogolem broj na
novi kupuvači kako nova baza od
prigradskite i ruralni podračja vo
Republika Makedonija. Mladinska
Kniga Skopje kje ostane broj eden vo
Makedonija, ne samo vo 2015 godina, tuku i dolgi godini ponatamu.
(Tekstot prodoluzuva vo sledniot
broj na Naglas...)
urednik priporoča
NAGLAS januar 2015
17
urednik priporoča
Pot (nazaj) v svet je še mogoča
urednik priporoča
urednik priporoča
urednik priporoča
urednik priporoča
urednik priporoča
Milena Michiko Flašar
KLICAL SEM GA KRAVATA
Prevedla: Tanja Petrič
Uredil: Andrej Ilc
Seveda knjig ne bi smeli soditi po
platnicah in drugih zunajliterarnih
kriterijih, pa vendarle že samo ime
pisateljice Milene Michiko Flašar
(1980) vzbuja svojevrstno zanimanje.
Hči japonske matere in avstrijskega
očeta s češkimi koreninami je le nekaj dni po izidu slovenskega prevoda
svojega doslej najuspešnejšega romana Klical sem ga Kravata (preveden
v deset jezikov, uprizorjen tudi v gledališču) obiskala Ljubljano in Maribor in v pogovoru s prevajalko Tanjo Petrič med drugim spregovorila
o odraščanju v spodnjeavstrijskem
mestu St. Pölten, ki v tistem času ni
imelo še niti ene kitajske restavracije, tako da so bili z mamo in bratom
zares videti eksotično. Njen materni
jezik je torej japonščina, a svoje knjige piše v nemščini. Zgodba kratkega
romana Klical sem ga Kravata se sicer dogaja na Japonskem, a lahko bi
se kjer koli. Tudi v Ljubljani? Tudi.
Pri nas seveda ne poznamo japonskega fenomena hikikomori, ko
se, povečini mladi ljudje, zaprejo pred
družino in svetom in ostanejo tako
izolirani tudi do petnajst let. Takih
ljudi naj bi bilo na stotisoče, glavni razlog pa naj bi bil velik storilnostni pritisk in občutek nepripadnosti v šoli in
družbi, tudi strah pred odraščanjem in
prevzemanjem odgovornosti. Morda
pa se temu pri nas samo drugače reče?
Recimo depresija? Milena Michiko
Flašar je povedala, da na vsakem nje-
nem branju vsaj eden od obiskovalcev
pozna koga, ki se zapira v sobo. In
tudi k pisanju romana jo je spodbudil članek o neki Nemki v reviji Spiegel, ki se je na ta način osamila za
dvaindvajset let in naj bi nekega dne
njen brat skozi naključno odškrnjena
vrata opazil, da je medtem popolnoma osivela. »Moj namen je, da bi tudi
evropski bralec, bralec sredi Ljubljane,
začutil tega hikikomorija.«
Je torej Klical sem ga Kravata
depresiven roman? Sploh ne. Zadnja beseda v tej kratki, izjemno
premišljeno zgrajeni in spisani knjigi
(»Med besedami sem pustila precej
zraka, molka in tišine, ki ponujajo
prostor bralcu.«) je »začetek«, kar
govori o tem, da upanje še o(b)staja
in je pot (nazaj) v svet še mogoča. Ne
samo za dvajsetletnega protagonista
Taguchija Hira, ki se je po dveh letih
v sobi začel ponovno vključevati v
svet z vsakodnevnim posedanjem na
klopi v parku. »Hotela sem najti nevtralno mesto, ki bi omogočilo hikikomoriju, da se sploh odpre drugim
in jih spusti do srca. Klop v parku
se mi je zdela primeren kraj – dovolj
omejen, da se lahko počutiš varnega, a kljub temu ohraniš svojo anonimnost. Poleg tega je mogoče klop
prenesti na kateri koli konec sveta.«
Taguchi Hiro sicer nekje izreče,
da ni tipičen hikikomori, če kaj takega sploh obstaja. »Tako kot obstajajo
najrazličnejše sobe, obstajajo najrazlič-
nejši hikikomoriji, ki so se izolirali iz
najrazličnejših razlogov in na najrazličnejše načine. (…) Srečo imam, da
so me do danes pustili pri miru. Kajti obstajajo tudi taki, ki so jih zvabili
ven. Obljubijo jim ponovno vključitev.
Tudi ozdravljenje. Delo. Uspeh. S to
ohlapno obljubo na jeziku jih korak za
korakom popeljejo nazaj v družbo, to
veliko skupnost. Navadiš se, da ji služiš. Z njo se spraviš v sozvočje. Jaz pa
imam srečo. Ne računajo name. Pred
vrata mi ne postavijo socialnega delavca, ki bi mi ure in ure prigovarjal.«
A Klical sem ga Kravata je,
kljub temu da govori o fenomenu
izolacije, zgodba o dveh. Naslov
knjige, ki je hkrati tudi njen začetni
stavek, se nanaša na Hirojevo poimenovanje drugega protagonista, starejšega mimobežnega znanca s klopi, še enega netipičnega obstranca, s
katerim v tednih pripovedovanja in
spominjanja spet zatipata tla pod nogami. Spregovorita. Spoznanje, da je
naklonjenost velikokrat zapakirana
v hrani, žalost skrita v smehu in da
so prijateljstva še mogoča, ju krepi
za dokončno slovo in nov začetek.
Klical sem ga Kravata, ki mu
je v slovenski izdaji likovno podobo
nadela Eva Mlinar, je, skratka, ena
tistih malih mojstrovin, ki s svojo izjemno čustveno nabitostjo še dolgo
vztrajno odzvanja v bralčevi zavesti.
Tudi skozi številne nepozabne citate: »Ko si majhen, tako majhen, da si
prepričan, da bo večno ostalo tako, je
svet silno prijazen kraj. Na to sem pomislil, ko sem jo spet prepoznal. Klop
svojega otroštva. To klop, na kateri
naj bi se naučil, da nič ne ostane tako,
kot je, in da se kljub temu izplača biti
na svetu. Še vedno se učim.«
inventura
NAGLAS januar 2015
Leto, ki se je proti koncu začelo pobirati
Rok GREGORIN 18
Metka ZVER
Inventura slovenskega knjižnega trga je stalnica januarske številke Naglasa. Tudi tokrat bomo
naredili kratko inventuro dogajanja na splošnem
knjižnem trgu v Sloveniji v letu 2014.
Žleda, poplav, muhastega poletja,
kupa volitev in drugih naravno-družbenih neprilik ne moremo pustiti ob
strani. Ob pogledu na prodajne številke vidimo, da je led, ki je prekril
Slovenijo v februarju preteklega leta,
močno vplival na obisk in prodajo v
knjigarnah; katastrofa velikih razsežnosti je vplivala tudi na prodajo po
drugih prodajnih poteh. Poleg žleda
pa smo takrat slavili tudi olimpijske
medalje in dobro igro hokejistov. O
vprašanjih, kaj je založniško in knjigotrško zimo podaljšalo v pomlad
in če je muhasto poletje vplivalo na
slabše poletne mesece oziroma o drugih vzrokih, bi bilo treba opraviti širšo raziskavo. Ostanejo nam le indici,
beseda, ki je bila pravi »buzzword«
leta 2014 v slovenskem medijskem
prostoru. In indice za skromnejšo
zimo, pomlad in poletje 2014 lahko
hitro odkrijemo, če pogledamo v kakšen časopis iz tistega obdobja ali pa
po iskanjih, ki so jih ljudje po svetu
vnašali v Googlov iskalnik. V Sloveniji sta za žledom in med poplavami
pustošili gospodarska in politična
kriza. Indici celo kažejo, da vsaj tja
do septembra. Sklepamo lahko, da je
stanje duha, predvsem pesimizem v
slovenskih medijih in družbi nasploh,
precej vplival na nakupne odločitve
prebivalstva. Knjiga, ki ni na vrhu
seznama najnujnejših vsakodnevnih
potrebščin nakupovalcev, je z nakupovalnih seznamov kaj hitro izpadla.
Tudi preostali svet, vsaj po iskanjih
v Googlu sodeč, ni bil preveč optimističen, saj so poleg svetovnega prvenstva v nogometu, ki je pozitivna
tema, ljudje iskali žal preminulega
Robina Williamsa in v iskalnik tipkali pojme, kot so ebola, islamska
država in malezijska letala. Pravzaprav je bil svet precej pesimističen.
Leto 2014 pa ni bilo samo slabo
in zanič. Ena glavnih pridobitev na
slovenskem knjižnem trgu je pravzaprav metapridobitev, saj s pomočjo
raziskave »Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji«, ki je bila objavljena v preteklem
letu, o slovenskem knjižnem trgu
vemo več. Bistvene poudarke in izsledke si bomo ogledali še v tej številki Naglasa. Raziskava nam odkriva
pogled kupcev in bralcev na knjižni
trg. Založniki in knjigotržci lahko
iz rezultatov izluščimo, kako še bolj
približati knjige slovenskim bralcem.
26. avgusta 2014 je začel veljati
zakon o enotni ceni knjig. Večina deležnikov na slovenskem knjižnem trgu
ga je ob uveljavitvi pozdravila, zato
bi lahko sklepali, da je to še ena fina
stvar, ki se je zgodila na slovenskem
knjižnem trgu. Tukaj je nujen stavek,
ki ga pod razne prispevke navadno
pišejo slovenski mediji: »Naslednje
vrstice so mnenje avtorja in ne odražajo stališč uredništva ali organizacije, v kateri je zaposlen.« Mislim,
da zakon slovenskemu založništvu ne
prinaša prav ničesar koristnega in ne
sodi v ta čas. Slovenske založnike in
knjigotržce naj bi ščitil predvsem pred
zniževanjem cen novih knjig v nakupovalnih centrih in znižanimi cenami
spletnih ponudnikov knjig, tako da
prepoveduje zniževanje cen knjig pol
leta po začetku prodaje. Nove knjige
se v diskontnih prodajalnah še vedno
pojavljajo po 4 evre, le da sedaj ne po
znižani, ampak po redni ceni. To so
knjige, na videz podobne tistim, ki jih
slovenski založniki pošljemo na trg
po najmanj 15 evrov. Podobnost se
sicer razblini takoj, ko bralec odpre
knjigo, saj gre za polprevod, besedilo je táko, kot bi ga napisal nemški
robot, ki je zaključil »schnellkurs«
slovenščine, ilustracije in oblikovanje
pa iz nekega drugega časa. Noben argument za zakon me še ni prepričal,
kaj hitro pa lahko navedem, kaj je
narobe z zakonom: onemogoča svobodno postavljanje prodajnih cen za
svoje izdelke, založnikom otežuje prilagoditve na posamezne ciljne skupine
po posameznih prodajnih poteh in še
krepi položaj knjižnic. Tudi knjigotržci zaradi enotnih cen niso nič bolj
konkurenčni. Neumno je na eni strani
regulirati konkurenco, če imajo slovenski bralci na drugi strani vse knjige v slovenskih knjižnicah na voljo
praktično brezplačno. Skratka, zakon
slovenskih založnikov ne ščiti, razen
morda pred njimi samimi.
Od mnenja pa se lahko preselimo k dejstvom: omenjali smo knjižnice, ki so še vedno z naskokom
najmočnejši kanal za distribucijo
knjig v Sloveniji. Najbolje izposojana knjiga v slovenskih splošnih
knjižnicah v letu 2014 je bila kriminalka Inferno Dana Browna (MK)
pred romanom In v gorah odzvanja
Khaleda Hosseinija (MK), tretji pa
je ljubezenski roman Sandre Brown
Nebeška vročica. Najbolj rezervirana
knjiga je bila prav tako naša Divja.
Glede na prejšnja leta se zdi, da je
vsaj v vrhu lestvice nekoliko popustila prevlada ljubezenskih in v zadnjih
letih priljubljenih erotičnih romanov.
Tudi v knjigarnah je popustilo
navdušenje nad erotiko. Po podatkih
iz naših knjigarn je bila na vrhu letne lestvice kriminalka Gillian Flynn
Ni je več pred še eno svetovno uspešnico, mladinskim romanom Johna
Greena Krive so zvezde, in ob seštevku obeh formatov, trdo vezane
in mehko vezane skupaj, bi zasedla
tretje mesto Divja Cheryl Strayed, ki
je bila pred Zlato mačjo prejo Svetlane Makarovič najbolje prodajana knjiga po vseh prodajnih poteh
inventura
NAGLAS januar 2015
19
v Mladinski knjigi Založbi. Četrto
mesto v knjigarnah je dosegla Louise L. Hay z večno uspešnico Življenje je tvoje. Žanrsko so se v letu
2014 premaknile knjige uspešnice
od erotike v precejšnjo raznolikost.
Beležimo pa tudi skok mladinskega
leposlovja predvsem zaradi romana Krive so zvezde, o čemer pričajo
mesečne lestvice naj 10 v slovenskih
knjigarnah. Na teh lestvicah so bile
knjige Mladinske knjige Založbe v
veliki večini že v preteklih letih, ob
tem velja pripomniti, da drugi največji slovenski založnik in knjigotržec pri lestvici ne sodeluje. Prisotnost
knjig Mladinske knjige in Cankarjeve
založbe se je vseskozi povečevala; v
letu 2014 so naše knjige popolnoma
prevladale na lestvicah, mesečno se
pojavi le nekaj knjig drugih slovenskih založnikov. Kar nakazuje na še
eno neprijetno dejstvo, ki ima najbrž
korenine v trdovratni gospodarski
krizi. Vedno manj založb je sposobno narediti knjižno uspešnico na slovenskem knjižnem trgu. To potrjuje
tudi dejstvo, da je število uspešnic v
knjigarnah padlo, po naših kriterijih
se je celo prepolovilo; kar pa ne velja
za naše uspešnice. Omeniti velja tudi
knjigo Sapiens: kratka zgodovina
človeštva Yuvala Noaha Hararija, ki
je bila ena medijsko najbolj izpostavljenih knjig leta. Prav zaradi medijske odmevnosti je postala uspešnica.
Na celotnem slovenskem splošnem knjižnem trgu je bila sodeč po
prijavljeni nakladi v sistem cobiss
najbolje prodajana kuharska knjiga
Bineta Volčiča, ki je stranski produkt
resničnostnega šova Kuhinja išče šefa
3. Izdal jo je producent oddaje sam.
Prodajala se je preko spleta na spletni strani televizije in ekskluzivno
v trgovski verigi Tuš, ki je sponzor
šova. Najbolj prodajana knjiga pa
zaradi nižje cene ni dosegla zmage
po ustvarjenem prometu s knjigo. Prvenstvo leta 2014 v tej kategoriji je
osvojil Slovar slovenskega knjižnega
jezika Cankarjeve založbe in Znanstvenraziskovanega centra Slovenske
akademije znanosti in umetnosti. Primer SSKJ tudi dokazuje, da veliki izvirni leksikografski projekti v tiskani
obliki lahko dosežejo zavidljive prodajne številke.
V zadnjih letih je bilo veliko
napisanega o e-knjigah. Vendar na
žalost količina napisanega na določeno temo ni nujno sorazmerna z uspehom. To drži tudi v primeru e-knjig v
Sloveniji. Še vedno ne vemo, koliko
knjig se pretoči na elektronske na-
prave Slovencev preko tujih trgovin
ali ne ravno legalnih ponudnikov.
Vendar lahko trdimo, da se slovenski trg e-knjig ni bistveno okrepil. Po
velikem skoku v letu 2013 (zmagovalna e-knjiga je bila Inferno – zmagovalka tudi v letu 2014), ko je bila
e-prodaja še vedno majhen, vendar
že zaznaven del celotne prodaje knjige in ko se je z vzpostavitvijo naše
e-knjigarne prodaja e-knjig bistveno povečala, v letu 2014 ni doživela
ogromnega skoka naprej, ampak le
manjši skokec. Tudi tu velja omeniti
izposojo, ki poteka preko platforme
Biblos, gre pa v večini za knjige, ki
so prodajno manj zanimive.
Ob vseh zgoraj naštetih neprijetnih dejstvih se je ob koncu leta zgodil
preobrat na bolje. Zadnji tedni preteklega leta, ki so se začeli s slovenskim
knjižnim sejmom, so nam prinesli precej optimizma. Že knjižni sejem je z
daleč najboljšim prometom v zadnjih
šestih letih in verjetno tudi z najboljšim prodajnim uspehom nasploh prinesel optimistični pogled v božično-novoletno sezono. In prodaja knjig je
v tem obdobju presegala darilne sezone nekaj zadnjih let. Lahko upamo, da
se bo to nadaljevalo tudi v leto 2015,
saj se tudi splošno družbeno stanje
duha, ki nedvomno vpliva na prodajo
knjig, popravlja. Tako da se lahko z
optimizmom odpravimo v leto 2015.
Zadnji tedni preteklega leta so nam prinesli precej optimizma, prodaja knjig je v tem obdobju presegala darilne sezone nekaj zadnjih let.
predstavljamo se
NAGLAS januar 2015
20
Marketing
Andreja, Darja, Martina, Manca, Metka, Saša Meta BAJC
Služba Marketing in oglasno trženje organizacijsko spada
v področje Prodaja in šteje 7 ljudi. Teja, Eva in Anja iz oglasnega trženja so se že predstavile, tokrat se vam bodo z
zanimivim intervjujem približale sodelavke iz marketinga.
Prva je postavila pet vprašanj drugi sodelavki; ta jo je najprej
opisala, potem je odgovorila na vprašanja in vprašanja zastavila drugi sodelavki, dokler krog ni bil sklenjen. Vključeni
sta tudi Saša in Manca, ki sicer spadata v skupino oblikovalcev, sta pa nepogrešljiva člena v verigi in tako rekoč del
marketinga. Službe, ki v sodelovanju z uredništvi in drugimi
službami skrbi za pripravo kreativnih rešitev in medijsko
podporo naših prodajnih aktivnosti z mislimi na končnega
uporabnika.
ANDREJA ŽNIDARŠIČ (sprašuje Metka Z.)
Andreja je kreativno jedro marketinškega oddelka s pretanjeno izdelanim občutkom za pravilno uglašeno noto
komunikacije, prilagojeno posamezni ciljni skupini. Je
avtorica najbolj viralne slovenske akcije lanskega leta
(kviz SSKJ), ustvarjalka in skrbnica izjemno priljubljenega Facebookovega profila Radi beremo ter oseba, na
katero se vedno obrnemo, kadar smo v dvomih, katera
rešitev bi bila najboljša. V poslu in tudi sicer.
1. Andreja, katera je najljubša knjiga tvojega življenja?
2. Kaj storiš najprej, ko prideš v službo?
3. Če bi lahko izbirala in delala le 10 % tega, kar počneš zdaj, čemu bi se posvetila?
4. Koliko hribov boš osvojila v letu 2015?
5. Na kaj si ta hip najbolj ponosna?
1. M
­ oj prijatelj Piki Jakob, že od majhnih nog.
2. Parkiram kolo, iščem kartico, iščem kartico, iščem
kartico, da se poštempljam pri uri, ko sem tudi uradno notri, pa pritisnem gumb za dvigalo. Nazaj grede pa najprej iščem kartico. Ponavadi dlje časa.
3. Ne morem toliko skrčiti, všeč mi je pestrost dela.
Res pa je, da mi je že od nekdaj blizu internet. Če bi
se lahko odpovedala samo 10 %, bi bile to računovodske in pravne stvari.
4. Novoletni sklep pravi 15 vzponov, glede tega, na
kateri hrib, pa ni natančen. Vmes bo gotovo večkrat
Slivnica in vsaj enkrat Krnska jezera.
5. Našo družinsko trojko. Ker smo najraje skupaj.
MANCA MACUH (sprašuje Andreja Ž.)
Manca je zakladnica znanja – o trendih, marketingu,
oblikovanju, montiranju TV-oglasov pa tudi vrtičkarstvu in medosebnih odnosih. Najbolj cenim njeno neutrudno željo po izboljšanju sebe pa tudi drugih tako na
profesionalni kot tudi na osebnostni ravni. V promocijskih materialih za luksuzne projekte, ki jih Manca med
drugim oblikuje, boste na simbolni ravni našli tudi njo
– lepo, osupljivo, natančno in jasno izraženo. Poleg tega
zna biti Manca strašansko zabavna, kot pritiče umetniški zmedenosti.
1. Če bi bila ponovno stara 13 let, kaj bi v svojem življenju spremenila?
2. Če bi morala z enim sodelavcem na tedenski dopust,
kdo bi to bil?
3. Nadaljuj stavek : V Mladinski knjigi cenim …
4. S čim vse se še ukvarjaš v prostem času?
5. Koliko je 5 x 5 ?
1.
2.
3.
4.
5.
Sebe.
Saša.
Nekatere ljudi.
Služenjem denarja in sama s sabo.
Še vedno razmišljam ...
SAŠA KOVAČIČ (sprašuje Manca M.)
Saša je umetnica v pravem pomenu besede. Dela in živi
v stiku s seboj in nikoli ne odda izdelka iz rok »samo da
je«. To zelo spoštujem, ravno tako spoštujem njeno potrpežljivost in prijazno naravo. Saša ima oblikovanje v mezincu. Vedno je polna svežih idej in v vsak izdelek vključi
tako tistega, kateremu je namenjen, kot tudi sebe. Najraje
se pogovarjam z njo, ker vem, da razmišlja s svojo glavo
in se ne opira na mnenje drugih. To je redkost. Ima originalen smisel za humor, ki je večinoma zelo nalezljiv. Je
izvirna oseba s srcem!
1. V čem je tvoja strast?
2. Kaj bi najraje spremenila v MKZ-ju?
3. Kakšni ljudje so ti najbliže?
4. Kako se naredi jabolčni štrudelj?
5. Kako si kaj?
1. V njenem iskanju.
2. Svoj status v Mladinski knjigi (iz nezaposlene v zaposleno).
3. Takšni, s katerimi se dobro počutim.
4. Ni težko, japke zaviješ v testo.
5. Zanimivo.
DARJA KLEMENČIČ (sprašuje Saša K.)
Darja je čudovit človek. Je nežna, subtilna, z močnim občutkom za pravičnost. Je odločna, kadar je to potrebno,
spoštljiva do dela drugih, obenem pa zna podati ostro
kritiko, podprto z močnimi argumenti. Všeč mi je njena
neodvisnost in hkrati njen izostreni občutek za povezanost. Vodi jo nekakšen notranji kompas. Točno ve, kdaj
se človeku približati in kdaj mu pustiti prostor. Ona to
preprosto ve. Darja pravzaprav ve vse. Kadar pri nas česa
ne vemo, rečemo: »Darjo vprašaj, ona ve.« In zelo veliko
bere, nenehno prežeča na stavke z globljim pomenom,
NAGLAS januar 2015
predstavljamo se
21
ki jih deli z nami v obliki podčrtank. Pri snovanju novih
marketinških zgodb ima izvirne ideje, podprte s pretanjenim smislom za humor. Z njo zelo rada sodelujem. Zame
je nepogrešljiva.
1. Katera je tvoja najljubša podčrtanka?
2. Pri katerem projektu, ki si ga delala v marketingu,
si najbolj uživala?
3. Kaj si si želela postati kot otrok?
4. Kje bi bila zdaj najraje?
5. Zakaj moram vedno in povsod dati pravni tekst?
1. Naključij ni, so samo znamenja. Brina Svit (vse je z
namenom).
2. Coben, Ni za starše, Divja, Bucay.
3. Frizerka.
4. Glede na to, da me ves čas zebe, nekje na toplem.
5. Ker me je tako naučila Andreja Ž., ko sem pričela
delati v TK.
Marketinški šopek: Martina, Darja in Metka (na prvi stopnici), Manca, Saša in Andreja (na drugi).
MARTINA DOLGAN (Sprašuje Darja K.)
Martina je vodja, ki spretno krmari med marketingom
in oglasnim trženjem ter poskuša kar najbolj povezati in
izkoristiti možnosti, ki jih obe področji ponujata za minimiziranje stroškov in optimizacijo učinkov naše pojavnosti. Cenimo njeno zaupanje in podporo ter da nam je
vedno pripravljena prisluhniti in o predlogih razmisliti,
pa če pridemo na plan s še tako noro idejo. Z občasnimi
prikupno nerodnimi pripetljaji, npr. to, da se redno moti
pri voščilih za rojstni dan (en dan plus ali minus), pa nas
še nasmeji do solz.
1. Pogrešaš v svoji ekipi kakšnega moškega?
2. Kateri je tvoj najljubši šport?
3. Če bi napisala svojo avtobiografijo, bi se imenovala …?
4. Imaš kak novoletni sklep?
5. Naštej naše rojstnodnevne datume (brez plonkanja);
letnice niso zaželene.
METKA ZVER (Sprašuje Martina D.)
Metka je ženska z izrednim čutom za estetiko in privrženka sloga »manj je več«. Njen glas je topel in umirjen,
ne glede na okoliščine. Je strastna »tviterašica« in tudi
na njeno pobudo smo pristopili k celostnemu upravljanju družbenih omrežij, rezultati so več kot odlični, saj
profili MK, ki jih imata pod okriljem marketing in PR,
štejejo skupaj več kot 70.000 sledilcev. Včasih se šalim,
da je dvoživka, ker skrbi za knjigotrški del marketinga
MKT (med drugim skrbi, da so vse prodajne enote redno
obveščene o vseh marketinških aktivnostih, ki jih izvajamo) in je po drugi strani nepogrešljiv člen marketinške
ekipe MKZ.
1. Metka, ker menim, da prebereš največ knjig v oddelku (upam, da se ne motim), koliko knjig boš prebrala letos?
2. Katera stvar te najhitreje spravi v smeh?
3. Kaj najbolj pogrešaš v svojem delovnem okolju?
4. Kako ti uspeva v skorajda vseh situacijah ohraniti
umirjen ton glasu?
5. Katera je tvoja najljubša barva nohtov?
1. V marketingu ne, v oglasnem trženju pa nam bi
moška energija prišla prav predvsem pri zunanjih
partnerjih, recimo na medijskih agencijah, kjer prevladujejo ženske in so lačne moških sogovornikov.
2. Ne morem se odločiti samo za enega. Pozimi smučanje, poleti wakeboarding, oboje je seveda povezano
z dobro družbo. Svoj mir pa najdem med pilatesom,
plavanjem in tekom.
3. Martina Dolgan.
4. Da bom prihajala v službo najkasneje ob 7.15.
5. Letos imam vse opomnike v koledarju. Na pamet pa:
Darja, 28. 11., Metka ima RD v času marketinške
konference, letos bo 27. 5., Andreja pa en teden pred
SOF-om, 20. 3., Manca in Saša imata RD … enkrat
v prvi polovici leta.
1. V moj bralni čas se vedno bolj zajedata tvitanje in
mizarjenje, ki bo moj poklic v naslednjem življenju.
Ampak jih še berem. Verjetno jih bo tam okoli petdeset. Je pa o tem težko govoriti v številkah. Kakšna
knjiga je takšna, da bi jo lahko brala mesece in mesece. Pa potem začela znova. Druge so takšne, da
jih pohrustaš v popoldnevu ali dveh in si jim sicer
v tistem trenutku hvaležen za razvedrilo in uspešno
preganjanje drugih misli, se pa že čez nekaj dni ne
spomniš več, o čem si sploh bral.
2. Neumnost. Še najbolj lastna.
3. Parkirišče.
4. Joj, a res? (*zardevam*)
5. Bela z narisanimi črnimi tiskanimi črkami. List iz
knjige, torej. Ampak še nisem našla izvajalke.
raziskava
NAGLAS januar 2015
22
Bralna kultura in nakupovanje knjig v RS
Rok GREGORIN
Po šestnajstih letih smo dobili celosten pogled
bralcev in kupcev knjig na slovenski knjižni svet.
Ministrstvo za kulturo in Javna agencija za knjigo
sta pri podjetju UMco naročila raziskavo Bralna
kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji.
Kombinacijo spletnega in osebnega anketiranja je
na vzorcu 1037 oseb izvedla agencija Valicon. Rezultate smo analizirali in razlagali dr. Samo Rugelj,
dr. Andrej Blatnik, dr. Miha Kovač, Patricia Rupar in
Rok Gregorin. V pričujočem besedilu bodo sledila
le najpomembnejša dejstva (po mnenju avtorja).
Šestnajst let od zadnje raziskave, ki
se je imenovala Knjiga in bralci IV,
je dolga doba. Vprašalnik je bil tudi
v letu 2014 sestavljen tako, da sta
raziskavi pri večini vprašanj primerljivi, zato bi lahko zadnjo raziskavo
poimenovali Knjiga in bralci 5. Pričakovali bi, da se je v šestnajstih letih
v odnosu Slovencev do branja in nakupovanja knjig precej spremenilo.
Najprej je treba ločiti bralce in
nebralce. Bralci so tisti, ki so prebrali
vsaj eno knjigo v zadnjem letu dni.
Odstotek teh se od zadnje raziskave
ni bistveno spremenil, v letu 1998 so
med bralce uvrstili 61 % ljudi, leta
2014 pa 58 %. Še več, ta številka v
zadnjih 30 letih ni bistveno odstopala, saj so v anketi Slovensko javno
mnenje leta 1983 dobili odgovor, da
je bralcev 60 %.
Na vprašanje, zakaj berejo leposlovne knjige, so anketiranci v tokratni anketi najpogosteje navedli »širjenje obzorja in znanja« (informiranje,
učenje), »ker jih branje veseli« in »za
notranji mir in sprostitev«. Ti odgovori so bili visoko že v prejšnji raziskavi. Eno od bistvenih vprašanj je
tudi, kako bralci pridejo do knjige.
Zaradi primerljivosti so jih ponovno
spraševali, kje so dobili leposlovno
knjigo, ki so jo nazadnje prebrali.
Pričakovano je bil najpogostejši odgovor »izposodil sem si jo v knjižnici«, dosegel je skoraj večino – 48 %
(slovenske knjižnice so najmočnejši
distribucijski kanal za knjigo), na
drugem mestu je bil z 20 % odgovor
»posodil mi jo je prijatelj (znanec, sodelavec, sorodnik)«. Na tretjem mestu
je bil odgovor »v domači knjižnici«
s 14 %, šele četrti, s 6 %, je bil odgovor »kupil v knjigarnah«. Če bi se
spustili nižje po lestvici odgovorov in
razdelili knjige na tiste, ki so kupljene
v sedanjosti ali bližnji preteklosti, in
tiste, ki so se jih bralci sposodili ali
pa so bile kupljene pred davnimi ali
malo manj davnimi časi, bi ugotovili,
da prvi kategoriji ustreza 20 % odgovorov, drugi pa posledično 80 %. Z
drugimi besedami: v dojemanju bralcev je knjiga blago za posojo.
Zanimivo je tudi spreminjanje
percepcije uporabe prodajnih poti.
Tako leta 1998 kot tudi leta 2014 je
na vprašanje »Kje oziroma na kakšen
način kupujete nove tiskane knjige?«
ob več možnih odgovorih največ anketirancev odgovorilo »v knjigarnah«. Delež se je povečal z 61 % v
letu 1998 na 75 % v letu 2014, kar
kaže na krepitev knjigarniških poti.
Ob tem so močno zrasle tudi druge
maloprodajne poti, saj se je v letu
2014 odgovor »v trgovskih centrih in
trgovinah z mešanim blagom« uvrstil
na drugo mesto s 37 %, v letu 1998
pa raziskava tega odgovora sploh ni
zaznala. Tretje mesto je tokrat zasedel odgovor »v spletnih knjigarnah
založb« z 18 %, v prejšnji raziskavi je
odgovor »internet« navedel en odstotek anketiranih. Enak, 18-odstotni,
delež je prejel odgovor »v knjižem
klubu«, kar je 4 odstotne točke manj
kot leta 1998. Na drugi strani pa je v
odgovorih moč najti precejšen upad
direktnih prodajnih poti, saj je tokrat
prodajne zastopnike na terenu navedlo le 2 % anketirancev, pred šestnajstimi leti še 31, kataloge in prodajo
po pošti pa je tokrat navedlo 7 %,
v prejšnji anketi pa 18. Tudi omemba telefonske prodaje se je več kot
prepolovila s 7 na 3 %. Gre za pričakovan proces na slovenskem knjižnem trgu, ki se po svojem ustroju
bliža drugim trgom, kjer prevladujejo
maloprodajne poti knjige do bralcev;
predvsem zaradi zgodovinskih in demografskih razlogov so na knjižnem
trgu v Sloveniji dolgo prevladovale
direktne prodajne poti.
Motivacijo za nakup knjig so
med kupci knjig ugotavljali z vprašanjem »Zakaj kupujete knjige?«.
Najpogostejši odgovori so bili »ker
rad berem« (55 %), »za vseživljenjsko izobraževanje« (48 %), odgovor
»za darila« je navedlo 30 % anketirancev. Približno petina anketirancev
je ob več možnih odgovorih navedla,
da zaradi otrok in »ker knjige predstavljajo vrednost«.
Na nekaj pomembnih odgovorov so anketiranci odgovorili po pričakovanjih. Ko so nebralce vprašali:
»Zakaj ne berete knjig?« jih je večina
(56 %) odgovorila, da zaradi pomanjkanja časa, 22 % jih ne bere, ker ni
volje ali jim branje ni v veselje. Ko so
vse anketirance vprašali: »Kaj bi vas
spodbudilo, da bi kupovali več knjig
oz. da bi jih kupovali bolj pogosto?«
aktualno
NAGLAS januar 2015
23
so največkrat, pričakovano, navedli
»nižje cene« (63 %), »več časa za branje« (58 %), »boljšo informiranost o
novih knjigah« (12 %). Med pogostimi odgovori lahko navedemo še, da bi
bralci kupovali več, če bi bili prepričani, da jim knjige koristijo (11 %).
Najbolj skrb vzbujajoče odgovore sta verjetno prinesli vprašanji »Koliko knjig imate doma?« in
»Koliko knjig ste kupili v zadnjem
letu?«. Iz odgovorov sklepamo, da so
se v primerjavi z letom 1998 domače
knjižnice skrčile, saj se je skupina, ki
ima doma več kot 200 knjig, zmanjšala za tri odstotne točke. Hkrati se
je zmanjšala skupina najintenzivnejših kupcev knjig. Že hitra primerjava
nam pokaže, da se je najbolj zmanjšala skupina intenzivnih kupcev, saj se
je število tistih, ki so letno kupili več
kot 20 knjig, zmanjšalo za dve tretjini, skupina tistih, ki so kupili 10 do
20 knjig, pa se je zmanjšala za slabo
polovico. Občasni kupci knjig so se
glede na leto 1998 sicer okrepili, a le
za 3 odstotne točke, kar je premalo,
da bi lahko nadoknadili izpad prodaje
v najbolj nakupno intenzivnih skupinah. Skupina tistih, ki so kupili eno
do tri knjige, je ostala približno enaka.
V raziskavi smo skušali ugotoviti, koliko knjig se na leto proda v
Sloveniji, in sicer z obilo predvsem
računske telovadbe; za njeno razlago
bi potrebovali še nekaj strani prostora, vse pa si lahko preberete v Poročilu, ki je na voljo na spletni strani
http://www.jakrs.si/.
Ocenjujemo, da se je v letu 2013
v Sloveniji prodalo od 4,4 izv. knjig
do 7,7 izv. knjig skupaj z učbeniki.
Dobili pa smo odgovore na vprašanje, koliko Slovenci cenijo knjige. Za
posamezen izvod knjige so potencialni bralci pripravljeni plačati v 37 %
do 10 €, četrtina pa še manj, 5 €.
Na koncu velja omeniti še vprašanje
o posedovanju e-knjig. Kar 79 %
vprašanih je povedalo, da jih ne poseduje, le 2 % vprašanih jih ima več
kot 100.
Prenova prireditvenega
prostora v Konzorciju
Bojana ZARNIK Mojca HRIBAR
Konec decembra smo v knjigarni Konzorcij nekoliko osvežili prireditveni prostor. Prenova je
bila več kot potrebna, saj je bila oprema že popolnoma iztrošena. Prostor je prvič zaživel v
novi podobi na zadnji tiskovni konferenci v letu
2014, ko smo predstavljali novosti Cankarjeve
založbe.
Konzorcijev prireditveni prostor je zasijal v umirjenih rdečih odtenkih.
Na novo smo oblekli 30 naslanjačev, lesene zložljive stole smo opremili z blazinami, zamenjali 15 klubskih mizic z novimi in jih opremili
s svečniki, zamenjali preprogo, namestili drsna vrata med prireditvenim prostorom in pisarno, na novo
smo kupili čajne skodelice za goste
ter nov grelnik vode za pripravo
čaja. Potrebno pa je bilo tudi beljenje. Prostor je zasijal v umirjenih
rdečih odtenkih, ki mu dajejo pridih domačnosti in dobrega počutja.
Veseli smo številnih pohval naših obiskovalcev in gostov, ki se
pri nas dobro počutijo in so zadovoljni z našim gostoljubjem.
Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem, ki so pomagali
pri prenovi tega prostora: vodstvu MKZ in MKT, ki je idejo podprlo, Suzani Duhovnik za
idejno zasnovo, PR-službi, Lidiji Goršič in Goranu Hudinu.
Potrudili se bomo, da bomo organizirali kakovostne prireditve, privabili zanimive goste, spodbujali kvalitetno branje ter bralcem in kupcem zagotovili prijetno počutje, da
se bodo vedno radi vračali k nam.
v slovo
NAGLAS januar 2015
Slovo ekonomičnega zanesenjaka
Zdravko DUŠA 24
arhiv MKZ
Menda je Šalamunov Poker v tipkopisu pred tistimi petdesetimi leti najprej pristal na uredniški mizi Ceneta
Vipotnika na Cankarjevi založbi. A
bilo je samo nameravano, namenjeno
pa očitno ne, in ker zbirka ni prišla
ven po redni založniški poti, je avtor
poskrbel za samozaložbo; Cankarjeva
pa je svojo zapoznelo vlogo odigrala
slabega četrt stoletja pozneje, ko je tu
izšel ponatis Pokra – edini doslej, čeprav velja zbirka za prelomno v zgodovini slovenske poezije. Zadnja leta,
ko je založba z zbirko Poezija spet jasneje definirala svoj odnos do aktualne slovenske pesniške produkcije, je
Tomaž Šalamun prispeval dve svoji
knjigi. Pri Levu sem zribal glavo do
pol gobca, potem sem nehal (2009)
se je nekaj zalomilo: bil je, domnevno, nezadovoljen z opremo; ali je bil
zraven še kak ali predvsem kak drug
razlog (avtorje v Poeziji je oprema
ponavadi navdušila), ugibam, morda
celo slutim, a naj ostane pri tem. Nikoli več nisva načela tega vprašanja.
Moluska, svojo predzadnjo zbirko, je
pripravljal in ob izidu tudi pospremil
bolj navdušeno in naklonjeno: veselilo ga je, da smo knjigi dodali študijo Simone Škrabec, ki precej presega
običajne spremne besede in opredeljuje njegov celotni opus.
To je torej suha uredniška statistika. Tako, skoraj suho, je delo s Šalamunom tudi izgledalo: neekscesno,
profesionalno, premišljeno. Na drugi
strani telefona ali maila je bil človek,
ki je očitno zjutraj odprl seznam svojih projektov, gostovanj, nastopov,
intervjujev, predavanj, prevodov, izborov ter kljukal. Dokler zbirka ni
izšla, je bil urednik bolj ali manj redno seznanjen z njegovimi potovanji,
vračanji, termini, razpoložljivostjo.
Vmes je bil vsak njegov obisk ekstatičen, a zraven tako hudičevo miren
pljusk Velikega sveta med pisarniške
mize. Dan po izidu se je galaksija Šalamun odprla drugam. Precizno in
smotrno, kot pritiče človeku, ki si je
dolga leta, ko je bila Slovenija z Jugoslavijo izključena iz realne ekonomije, služil denar tako, da je »dilal« z
delnicami in nasveti na tržaški borzi.
Zasebno je bilo pa takole. Pred
dobrimi dvajsetimi leti sem z njim
in Vasjo Cerarjem sestavljal sloven-
Kotiček za rime
ADAM ZAGAJEWSKI
Če bi bil jaz Tomaž Šalamun
Če bi bil jaz Tomaž Šalamun,
bi najbrž bil zmeraj vesel.
Na Malem trgu bi plesal dolgo v noč
na melodijo, ki je nihče še ni slišal.
Na harmoniko bi poigraval Mahlerjevo Peto, prav
razigrano.
A kaj hočem, ko pa sem introvertiran tip,
ki pozablja vrniti knjige v knjižnico
in včasih zavida junakom življenja,
zagorelim reševalcem na avgustovskih plažah.
Kaj bi govoril.
Le eno je gotovo: nisem Tomaž Šalamun.
Tomažu sta bili dani dve domišljiji:
slovenska in mehiška in zdaj žonglira z njima
z vrtoglavo spretnostjo,
jaz pa sem večni študent stenografije,
ki bi rad razumel, kako smrt pride v hišo
in kako iz nje odide in se spet vrne,
in kako jo premaguje mala pegasta deklica,
ki recitira Danteja po spominu –
ženem pa se tudi za žarom vzhičenja,
dejal bi povsod, celo v cenenem kinu,
v vlaku in domala v vsaki kavarni
(ampak to naju prej povezuje kakor ločuje).
Če bi bil jaz Tomaž Šalamun,
bi divjal na nevidnem kolesu
kot metafora, ki je ušla iz kletke pesmi,
nebogljena v svoji svobodi,
a srečna v gibanju, vetru in soncu.
(Spominjam se, kako nama je nekdo zaklical,
zdi se mi v Münstru, »Kar pogumno, pesniki
slovanstva, samo čas vas bo premagal!«
ti pa si se nakremžil, kot da bi hotel reči,
čakaj, čakaj, ali ni že malo prepozno.)
Prevedel Niko Jež,
objavljeno v: ISKANJE SIJAJA, MK, 2012
v slovo / Modrinova stran
NAGLAS januar 2015
25
Korada še čaka
Meta INTIHAR sko ekipico na poletnih srečanjih z
britanskimi avtorji v Cambridgeu,
gostil nas je British Council. Eno
popoldne sva se potepla po mestu
in Tomaž je razpredal o tem, kako
utira pot slovenski poeziji po svetu;
kako že dolga leta odpira vrata in
utrjuje zavest o Slovencih, da bodo
lahko za njim prišli nasledniki. Pravzaprav naslednik, ki si ga je izbral in
določil, da prevzame vajeti pesniške
kočije. To je bil popoldan, posvečen
Alešu, Tomaževa vera vanj je kipela in se razlivala, občudoval ga je,
polagal upe, kar naprej Aleš, Aleš,
Aleš. In potem, sredi tistega, nenadoma obstane, pokaže na izvesek
pivnice čez cesto in reče: »Glej, tudi
tam piše!« Pisalo je Ales. To lahko
preberete na vsakem izvesku in tabli
pred vsako beznico in pomeni Piva.
Gledal sem ga – a se tip zajebava?
Ne, ni se. Njemu je padlo v kontekst
in je podkurilo tisti svetli pogled, da
je bil še svetlejši. Otrok zagamani, ni
čudno, da je šlo vse na kolena pred
njim. Dneve smo sicer imeli zabasane s predavanji, začenjalo se je po
zajtrku in končalo s pozno večerjo.
Tomaž ni posedal po tistih lekcijah,
saj mu tudi ni bilo treba; delal je v
eni od kvazihistoričnih internatskih
zgradb ali pa se sprehajal po raztegnjenih tratah med njimi. Kmalu je
začel izostajati tudi mlad ruski pisatelj mrkega videza, ki se ni vklapljal
v večerne družbe, če pa že, je molčal
in žgal viskije. Čez dan si ju videval,
njega in Tomaža, na kaki klopi zunaj na trati, Rus je večinoma molčal,
Tomaž je očitno prelival svoj besedni tok in Rus je poslušal trpežno,
naletel je na nekoga drugačnega od
nadobudnih pesnic in pedagogov iz
oddaljenih kotov Commonwealtha,
ki so mu šli bolj ali manj na živce.
Bila sta si očitno naklonjena. In ni
minilo dolgo, da se je Tomaž »napalil« in začel oznanjati, naj si zapomnimo tega človeka, ker ta Viktor,
Viktor Pelevin, ta bo še velik pisatelj.
Marija FUNTEK
V začetku decembra sem se zelo razveselila Kekčevega vabila na planinski
izlet na Korado v Posočju. V njem je
bilo nazorno opisano, kaj vse bomo videli z vrha te 812 m visoke gore: Goriška brda z vinogradi, Banjsko planoto,
Trnovski gozd, morje v Tržaškem zalivu, Dolomite, kaninske gore in Julijske
Alpe s Triglavom na čelu. Seveda, vse
to le v primeru lepega vremena.
Sobota, 13. december. Na zbornem
mestu pri Dolgem mostu se nas je
zbralo trinajst kekcev. Vremenska
napoved ni bila obetavna – deževati naj bi začelo ravno na zahodu
Slovenije. Ker je pot do izhodišča
sorazmerno dolga in bi pohodniki
radi ujeli tudi kakšen sončni žarek,
smo sprejeli Andrejin in Alenkin
plan B: gremo na Grmado, Korada
pa nas bo počakala za kdaj drugič.
Grmada (898 m) in bližnji
Tošč (1021 m) sta najvišja vrhova
Polhograjskega hribovja. Polhograjci so znani po svoji raznoliki flori in
so del krajinskega parka Polhograjski Dolomiti. Na Grmado vodi več
markiranih poti; samo iz Polhovega
Gradca so tri, potem iz Dvora in Belice, iz doline Ločnice in s Topola.
Iz Ljubljane smo se zapeljali proti Brezovici, kjer smo zavili
desno proti Polhovemu Gradcu. V
vasi Dvor je nasproti okrepčevalnice Andrejc večje parkirišče. Tu
smo pustili avte. Alenka je prevzela
vodenje in nas kar takoj ob okrep-
čevalnici usmerila v strmino. Hitro
nam je postalo toplo, čeprav smo v
senčnih predelih poti še zaznali sledi nočne zmrzali. Sledimo stezi, ki
nas vodi po poraščenem grebenu,
in se na travnatem pobočju priključimo markirani poti iz Polhovega
Gradca. Kmalu prispemo do lovske
koče, od tod naprej pa samo še strmo navzgor po skalnatem pobočju
proti vrhu. Na vrhu Male Grmade
si privoščimo kratek počitek za prelepe razglede proti Tošču, Katarini,
Mačkovemu Grabnu, Sv. Uršuli in
Korenu, potem pa po grebenu do
glavnega vrha. Veter, ki nas je spremljal celo pot, je postal na vrhu še
hladnejši, zato smo se kar na hitrico
okrepčali in nadaljevali pot. Sledil je
spust proti Gontam, kjer sta se dva
kekca odločila za počitek na kmetiji odprtih vrat, preostali pa smo
skrenili levo na stezo, ki nas je popeljala na greben proti Tošču. Pot
se ponekod kar strmo vzpenja po
poraslem grebenu. Prečkamo Mali
Tošč in kaj kmalu smo na vrhu, ki
je poraščen in zato manj razgleden
kot vrh Grmade. Pa nas ne moti,
saj nam vroči napitek iz Stanetovih
termovk ogreje telo in duha.
Vračamo se po isti poti, na
Gontah poberemo »špilferderberja«
in se spustimo po južnem pobočju
Grmade proti dolini potoka Belica.
V vasi z istim imenom pridemo na
glavno cesto in po nekaj sto metrih
hoje po njej smo že na izhodišču.
Najbolj vztrajni kekci so izpolnili plan B decembrskega izleta.
anketa
NAGLAS januar 2015
26
Kako se spopadate s stresom?
Olga Verovšek, MKT
Zaradi veliko
različnih obveznosti in vsakodnevne naglice se, kljub
temu da uživam v stvareh, ki jih počnem, srečujem s kar nekaj stresnimi
situacijami. Moje osnovno vodilo je,
da se poskušam o različnih, tudi zapletenih situacijah pogovoriti in težave rešiti na najbolj pragmatičen
način z najmanj posledicami. Seveda
pa to ni dovolj. Za lažje premagovanje posledic stresa potrebujem poleg
psihične tudi fizično kondicijo. Zato
se kar precej ukvarjam s športom.
Uživam v aktivnostih v naravi, rada
imam dvoranske športe. Sprošča me
branje, kuhanje posebnih jedi, rada
čutim veter v laseh in ne nazadnje se
rada družim s prijatelji, ki me poleg
družine najbolj dopolnijo.
Metka Tratnik, MKT
Stres je moj sovražnik številka 1. Jutranja
naglica, napori
v službi, popoldanske obveznosti vseh članov družine pač terjajo svoj davek na telesu in zdravju. Da je vse skupaj lažje, poskušam vstajati 15 minut pred
drugimi, da v miru poskrbim zase,
nato pa pomagam otrokoma, da sta
pravočasno pripravljena za vrtec in
šolo. Na delovnem mestu si vzamem
nekaj minut za malico. Takrat poskušam izklopiti delovne obveznosti
in v miru pojem obrok. Največkrat
je to sadje, domači ovseni piškoti,
trdo kuhana jajca ali solata. S sodelavkami tudi vsako jutro skuhamo
svež čaj. Ob prostem času se z družino večkrat odpravimo na bližnji hrib
Koželj, poleti gremo s kolesi na velenjsko plažo, vrtičkamo, če pa ob
koncu dneva še ostane kaj energije,
zelo rada kvačkam. Moje prvo pravi-
lo je, da moraš biti dobro naspan, da
lahko optimalno funkcioniraš, zato
si privoščim vsaj 8 ur spanca. Skratka, zdrava prehrana, dovolj hidracije
in 8 ur spanca, pa gre vse lažje!
Majda Gregorc, MKZ
Stres je vsakodnevni spremljevalec današnjega časa.
Menim, da nas
določena količina stresa žene naprej, vendar ga moramo imeti ves
čas pod »nadzorom«, da ga mi
upravljamo in ne on nas. Sama se
»spopadam« s stresom tako, da poskušam dovolj spati in se v prostem
času športno udejstvovati v prijetni družbi. Najraje imam odbojko z
mojimi brojevci, ko vsak teden komaj čakam, da pride sreda, ne smem
pa pozabiti na kolesarjenje, ki mi v
poletnih mesecih veliko pomeni. Da
o dobri knjigi v naslanjaču ne izgubljam besed.
Aleš Dokleja, MKT
Mogoče bi začel z dalajlamo,
ki je rekel: »Če
se sekiraš zaradi problema in
ga lahko rešiš, ga reši in ne boš imel
več skrbi, če pa ga ne moreš rešiti, se
pa zaradi njega ne sekiraj.« Seveda
vse skupaj ni vedno tako preprosto,
saj smo praktično vsi dnevno izpostavljeni stresu. V stresne situacije
nas pogosto postavlja širše poslovno okolje. V takšnih situacijah se
poskušam umiriti in čim bolj trezno
pogledati na težavo ter jo videti kot
priložnost za izboljšavo. V pomoč
so mi tisti sodelavci, ki so pozitivno naravnani in v težavnih trenutkih
prinašajo veselje in humor. Slednja
sta verjetno precej močna ubijalca
stresa. Po »tlaki« pa v zasebnost k
bližnjim, ki me zagotovo obvarujejo
pred stresom. Če pa še to ni dovolj,
pomagajo tudi športne aktivnosti, v
mojem primeru plavanje ali pa hitra
hoja v hrib. Pri odklopu in sproščanju pomaga tudi delo na vrtu, okrog
hiše, zvečer pa kakšen dober film ali
glasba.
Boris Komazec, MKT
Ključen je odprt pogovor
o problemih
in skrbeh. Na
srečo imam soprogo, ki je pripravljena poslušati in
tudi prisluhniti. Tudi sicer imamo v
družini stkane trdne vezi in si pomagamo v vseh situacijah. Pogovoru
sledi odločitev o ukrepanju. Pri meni
mora odločitev sicer dozoreti, preden
jo izpeljem, vendar vsaj vem, kaj hočem, in mi je lažje. Pomaga tudi branje. Dobra knjiga odžene slabe misli, predvsem pred spanjem. Obstaja
še en način, ki učinkovito odganja
stres, a ni prav priporočljiv. Čokolada, ki učinkuje v vseh oblikah. Preizkušeno.
Janja Pincolič, MKZ
Vsi smo izpostavljeni stresorjem, doživljamo strese
in tudi sama
nisem izjema. Poskušam že vnaprej
predvideti morebitne negativne stresorje in stresne situacije, se psihično in fizično pripraviti ter dogodek
izkoristiti kot spodbudo in izziv za
naprej. Če to ni možno, izberem kakšno od »mojih« strategij spoprijemanja s stresom, kot so pogovor z
najbližjimi, telesna aktivnost, poslušanje glasbe, branje, prijetne dejavnosti ipd. Sreča je, ker imam doma
najboljšega terapevta, ki zna še posebno v takšnih trenutkih v meni prebuditi otroka ter mi svet in življenje
prikazati v soncu.
dogodki / napovedujemo
NAGLAS januar 2015
27
Zaključek leta s Cankarjevo založbo
Mojca HRIBAR
Cankarjeva založba je lansko leto zaključila s predstavitvijo
šestih knjig na prenovljenem prireditvenem prostoru Konzorcija.
Nataša Kramberger, edina slovenska avtorica tokratnega
paketa knjig, je predstavila svoje zapise o Berlinu, kjer živi
in kjer ji materiala za pisanje nikoli ne zmanjka. Knjiga Brez
zidu je sestavljena iz sedem pripovedi, prva govori o 15.
obletnici padca berlinskega zidu, ki je presekal 192 mest, 32
železniških prog, 50 000 Vzhodnih Berlinčanov pa odtrgal
od njihovih služb na zahodu. Zapisi so izšli v zbirki S poti.
Michelangelo Buonarroti je poleg kiparjenja in slikanja ustvarjal tudi pesmi, sonete in madrigale. Podroben
študij uglednih literatov naj bi mu dal napotke, kako se
tega lotiti. Odtlej ga pesniško ustvarjanje bolj ali manj
intenzivno spremlja ves preostali del njegovega dolgega
življenja. Dve tretjini njegovega celotnega opusa je zdaj
izbral in prevedel Srečko Fišer in so izšli v knjigi Stihi.
V zbirki Moderni klasiki so nedavno izšle štiri knjižne
novosti. Roman Bonavia srbskega glasbenika in pisatelja
Dragana Velikića nas popelje po nekdanjem avstro-ogrskem prostoru med Pulo, Beogradom, Dunajem in Budimpešto in celo v Združene države Amerike v letih od 1950 do
danes. Starec Jurija Trifonova govori o Pavlu Letunovu, ki
ga pismo mladostne ljubezni povleče v obujanje dogodkov
državljanske vojne, v katerem se s tipično nezanesljivostjo starčevskega spomina prepleta vrtinec zgodovinskih
in osebnih tem. Mehlisovo poročilo Rabija Džaberja je
zgodba o vojnem Libanonu, v katerem živi in mrtvi kakor
sence bivajo drug ob drugem, in ljudeh, ki ne morejo in ne
znajo drugega kakor čakati, da bo nekdo odšel – iz države
ali na oni svet. Z intimno razglednico predvojnega Pariza
se Dominik Tatarka vrača v čas svojega študija na Sorboni.
Pleteni naslonjači so avtorjevo osrednje delo, z motivom
zaupne ljubezni med slovaškim študentom in Francozinjo
Daniele.
Največ medijske pozornosti so v dneh po predstavitvi dobili Nataša Kramberger in Michelangelovi Stihi,
Moderni klasiki pa bodo tudi tokrat in četudi z manj
objavami ponovno razveselili vse zveste bralce te zbirke.
Rdeče fotelje sta premierno zasedla naša urednika Andrej Blatnik in Zdravko Duša ter ustvarjalci knjižnih novosti.
Napovedujemo
Kmalu izidejo naslednje knjige:
• Richard Holmes: 2. svetovna vojna
• Ursula K. Le Guin: Drugi veter
• Zlobec, Kovič, Pavček, Menart: Pesmi štirih
• Astrid Rosenfeld: Adamova zapuščina
• Aron Grunberg: Tirza
• Aleš Šteger: Kurent
• Enkratne elastike
• Shanon Buck: 200 receptov, nasvetov in tehnik za naravno lepoto
• Jeffrey Eugenides: Poročni zaplet
• Užitne rastline iz narave
5 najbolje prodajanih knjig v decembru 2014
MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA
1.Zlata mačja preja, Svetlana Makarovič
2.Kdo si, Aljaska? (žepnica), John Green
3.Sapiens, Kratka zgodovina človeštva, Yuval
Poiščite zdravje
v naravi
Noah Harari
4.365 modrosti, Helen Exley
5.Krive so zvezde, John Green
z najpopolnejšo knjigo o zdravljenju z rastlinami pri nas
CANKARJEVA ZALOŽBA
1.Slaščice iz pečice, s. Bernarda Gostečnik
2.Družinska kronika
3.Orodjarna, Boštjan Napotnik
4.Mehlisovo poročilo, Rabi Džaber
5.Starec, Jurij Trifonov
MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA
1.Rudolph kuha, Rudolph Van Veen, Vita
2.Zlata mačja preja, Svetlana Makarovič,
Mladinska knjiga
3.Sapiens, Kratka zgodovina človeštva, Yuval
Noah Harari, Mladinska knjiga
4.Od Benedikta do Frančiška, Mojca Širok,
Mladinska knjiga
NOVO
20 €
Izide maja 2015.
MOZAIK KNJIGA
1.Najljepše priče svih vremena – vbcRD, več
•
•
•
•
•
avtorjev
2.Gospođica neću, Sunčana Škrinjarić
3.Uvrnuti, Emma Chase
4.Kreativna radionica, več avtorjev
5.Suprugova tajna, Liane Moriarty
PRIHRANČIKLUA
V PREDNARO
120 zdravilnih rastlin
naravno zdravljenje otrok
naravno zdravljenje živali
naravna kozmetika in nega
izjemna cena
MK BEOGRAD
1.Velika ilustrovana enciklopedija Životinje
2.Gradovi Srbije + Ilustrovana dečja
MK SKOPJE
1.Makedonski slavi – zalog za pokolenijata
2.Golem Tojbnerov gotvarski priračnik (z
desko za sir)
3.11 zvezdički (komplet otroških knjig)
4.Golema ilustrurana enciklopedija – Životni
5.Srećni naviki, Stiven Kavi
Vse materialne avtorske pravice so last Mladinske knjige
DARILO:
© Mladinska knjiga
enciklopedija + Prevare i falsifikati +
pametan telefon
3.Gradovi Srbije + Ilustrovana dečja
enciklopedija + Pecimo s ljubavlju +
pametan telefon
4.Nova godina i Božič
5.Čudesna Srbija, Dragan Bosnić
steklen čajnik s filtrom
EKSKLUZIVNA
DODATNA PONUDBA:
ročno izdelana lesena škatla
za shranjevanje čajev