št. 227, december 2014

Comments

Transcription

št. 227, december 2014
Naglas
227
Časopis Skupine Mladinska knjiga
december 2014
Srečno 2015!
Uredniški odbor Naglasa
Intervju:
Peter Tomšič in Marko Ručigaj
Aktualno:
Pred vrati jubilejnega leta
Osebnost meseca:
Sajma Kthiri
praznični utrinki
NAGLAS december 2014
Prednovoletno srečanje z nekdanjimi sodelavci
Laura ŠTRAUS Mirjam PEZDIRC
Zadovoljni in nasmejanih obrazov so
tudi letos prišli na svoje staro mesto –
v Skriti kot, kjer se srečujejo nekdanji,
danes pa upokojeni sodelavci Mladinske knjige.
Ljubljanska restavracija Skriti kot
je postala priljubljen prostor, v katerem se že nekaj let srečujejo upokojeni sodelavci družb v Skupini
Mladinska knjiga. Najprej so bila to
srečanja upokojencev Založbe Mladinska knjiga, po priključitvi MKT
in CZ v Skupino MK leta 2004 pa so
se upokojenim sodelavcem Založbe
priključili tudi tisti nekdanji sodelavci Mladinske knjige Trgovine in Cankarjeve založbe, ki so se upokojili po
priključitvi MKT in CZ v Skupino
MK. Skriti kot je bil tako tudi letos
napolnjen do zadnjega kotička.
Živahni udeleženci so najprej
prisluhnili glasbenemu nastopu mlade
pevke Zale Smolnikar in pianista Ga-
šperja Konca, ki sta se predstavila s
skladbo Lučke in bučke. V nadaljevanju so z zanimanjem prisluhnili predsedniku uprave Petru Tomšiču, ki je v
svojem nagovoru izpostavil pesnika in
pisatelja Kajetana Koviča, spregovoril
pa je tudi o trenutnih razmerah in poslovnih rezultatih Mladinske knjige.
Po uradnem delu in skladbi Sonce zašlo je se je začelo prijetno druženje, ki ni pojenjalo niti takrat, ko so
se zunaj prižgale prve luči. Da bi le
bilo prihodnje leto spet tako, so ob
slovesu dejali udeleženci in si zaželeli
veliko zdravja.
Tudi letos so naši nekdanji sodelavci do zadnjega kotička napolnili Skriti kot.
Obisk dedka Mraza
Mojca HRIBAR
2
Mirjam PEZDIRC
Otroke naših zaposlenih je tudi letos obiskal dobri mož z darili. Za uvod v popoldansko druženje v Cankarjevem domu so
poskrbeli Anja Štefan, Boštjan Gombač in
Janez Dovč s tremi pravljicami. Nato smo
poklicali dedka Mraza, ki je vsakega od
otrok povabil k sebi na oder, se z njim malo
pogovoril, fotografiral in mu dal darilo.
Vabljeni so bili predšolski otroci, ki so
navdušili nastopajoče in zaposlene v Cankarjevem domu. Mirno so sedeli, poslušali
ter potrpežljivo počakali na darila. In ker
so bili tako pridni, so prav vsi dobili bogato darilo.
Za pravljično vzdušje so poskrbeli Anja Štefan, Boštjan Gombač in Janez Dovč, za
darila pa dedek Mraz.
Časopis Naglas • izdaja Mladinska knjiga Založba, d.d., Ljubljana, Slovenska 29 • Uredniški odbor: Ester Fidel, urednica;
Tatjana Cestnik, Lidija Goršič, Rok Gregorin, Urška Kaloper, Mojca Klešnik, Katarina Modic, Valentina Praprotnik,
Urška Skvarča, Lav Stipić • Telefon: 01/241 30 26 • Lektoriranje: Andreja Prašnikar • Oblikovanje: Saša Kovačič • Na
naslovnici: Ilustracija iz slikanice Rokavička Hane Stupica, MKZ 2014 • Prelom: Iztok Kham • Tisk: Grafika Soča, d.o.o. •
Naklada: 1.300 izvodov
Modri koledarček
Kaj se skriva pred vrati
prihodnjega leta?
Polona STEPIŠNIK
četrtek, 18. december
Zabava za otroke: Šinjorina
Jablanka in Mala morska deklica
Vabljeni na pravljico o Mali morski deklici,
ki bo na ogled v »živi izložbi«, knjigarno pa
bo obiskal tudi Božiček!
• četrtek, 18. december, ob 17. uri, Dom
knjige Koper
četrtek, 18. december
Po vonjavah Svilne poti
Azijski večer s trgovino Svilna pot: pokušanje sušija ob zvokih moderne različice tradicionalne korejske glasbe Arirang
• četrtek, 18. december, ob 18. uri,
knjigarna Konzorcij
petek, 19. december
Evgen Gec: Skrivnosti lepote
Predstavitev knjige Evgena Geca Skrivnosti
lepote
Vizažist Evgen Gec bo predstavil svojo
drugo knjigo o ličenju Skrivnosti lepote 2.
Prikazal bo številne možnosti uporabe ličil,
tudi praktične, in zaupal nekaj skrivnosti ličenja, o katerih se sicer ne piše ali govori.
• petek, 19. december, ob 16. uri, Dom
knjige Koper
torek, 6. januar
Čajanka z Manco Košir
Manca Košir bo v Konzorciju vsak prvi torek v mesecu poskrbela za prijeten knjižni
klepet ob toplem čaju in izvrstnih knjigah.
Ne zamudite prvega srečanja v novem letu.
• torek, 6. januar, ob 18. uri, knjigarna
Konzorcij
Ko smo še v tekočem letu, pravzaprav v najbolj plodnih dneh
tega leta, smo hkrati že globoko v prihajajočem, saj se intenzivno
ukvarjamo s plani, ključnimi aktivnostmi in projekti prihodnjega
leta. In kaj nas čaka v prihajajočem letu? Glede na to, da nisem
ravno vešča pogledovanja v stekleno kroglo ali spogledovanja
z zvezdami ali metanja kart, je bolje, da ostanem na kar se da
realnem pogledu v prihodnost.
Spremembam, ki se dogajajo v našem mikro okolju ali tudi
v širšem makro pogledu, ne moremo ubežati. Prezgodaj bi bilo
trditi, da se vsesplošna kriza končuje, zato moramo ohraniti (nadgraditi) svojo gibkost in prilagodljivost tudi v prihodnjem letu.
Prihodnje leto bo leto jubilejev. »70 let zapisani bralcem«
– jubilej Mladinske knjige Založbe in Cankarjeve založbe je zagotovo prvi med njimi. V ta namen bomo izdali posebne izdaje
ali ponatise del, ki so tako ali drugače pustili markanten pečat
v zgodovini založb. Posebne izdaje, ki jih bomo oblekli v lično
darilno podobo, bomo izpostavljali na maloprodajnih mestih in
preko drugih prodajnih poti. 40 svečk bomo pomagali upihniti
najbolj prepoznavnemu in simpatičnemu črnemu mucu, mačku
Muriju. Ob njegovem jubileju bomo izdali dve novi knjižni različici ter spremljajoče otroške izdelke, igre in igrače, praznovanje pa bomo zaokrožili v novoletni sezoni. Tudi Ciciban, ki ga
enačimo z otroštvom in otroškostjo, je v resnici že precej bradat
in bo prihodnje leto dopolnil okroglih 70 let. Medvedi in medvedki, antologija, ki bo ponujala 70 medvedjih pravljic, pesmic
in ugank, bo osrednje delo ob njegovem jubileju. Ne smemo pa
pozabiti niti na Piko Nogavičko, ki bo prav tako praznovala 70
let in bo zasijala v novem prevodu.
Prodor v številna slovenska gospodinjstva nameravamo doseči z novo izdajo Zdravilnih rastlin na Slovenskem, ki bodo osrednji projekt na direktnih prodajnih poteh. Maloštevilno, vendar
po vrednosti izjemno pomembno delo bo luksuzna izvedba Rafaela, s katero nadaljujemo niz prestižnih izdaj. V knjigarniških mrežah, preko naših klubov in drugih maloprodajnih mest bomo z
bogato ponudbo nagovarjali drug segment kupcev. Bera naslovov
bo bogata in pestra, med njimi bodo izstopajoča in uveljavljana
imena avtorjev in njihove uspešnice. Svojo pojavnost bomo nadaljevali in nadgrajevali v medijih in vabili kupce v naše knjigarne
in druga prodajna mesta. Osrednja os med Založbo in Trgovino
se bo še nadalje krepila tudi na segmentu klubske prodaje.
Leto 2014 zaključujemo z dvignjeno glavo. Čeprav zastavljenih prodajnih rezultatov ne bomo dosegli, nam bo z ukrepi
na drugih segmentih uspelo rezultat obrniti v pozitivno smer.
Ob tem gre zahvala vsem sodelavcem, vsakemu posamezniku in
njegovemu prispevku k mozaiku končnega skupnega rezultata.
Borbenosti in poguma nam ne bo zmanjkalo, zato se bomo v
dobri kondiciji lotili izzivov prihajajočega leta. Naj bo leto 2015
v duhu sodelovanja in povezovanja, saj smo skupaj najmočnejši!
intervju
NAGLAS december 2014
4
V jubilejno leto z vsebinami iz naših zakladnic
Ester FIDEL arhiv MKZ
Izjemno dinamično leto se izteka v praznični zaključek, ki pa je za sodelavke in sodelavce iz maloprodajnih enot še zelo delaven. Tudi v drugih
delovnih sredinah je čutiti veliko dobre energije
ob snovanju aktivnosti za jubilejno leto 2015. V
pogovoru s predsednikom uprave MKZ Petrom
Tomšičem in članom uprave Markom Ručigajem
smo se dotaknili dogodkov iztekajočega se leta in
se zazrli v 2015, ki že trka na vrata.
Vstopamo v jubilejno leto: 70-letnica
Mladinske knjige, Cankarjeve založbe
in revije Ciciban, 50 let Trubarjevega antikvariata, 40 let bo praznoval tudi pravljični junak maček Muri. Kakšno je vaše
osebno stališče do navedenih jubilejev?
XXP. Tomšič: Do njih gojim izjemno
spoštovanje. Ne gre toliko za klasično
simbolno raven, čeprav tudi to. Gre
predvsem za izjemen občutek, da za
vsemi temi desetletji stoji nepregledna
množica knjig, zgodb, enkratnih ljudi,
ki so jih ustvarjali ali pri tem tako ali
drugače sodelovali … Gre za njihove
vidne in nevidne sledi, ki so pustile in
puščajo še danes v slovenski knjižni,
kulturni in s tem narodovi krajini trajen pečat. Imamo enkraten privilegij,
da s pisano besedo soustvarjamo identiteto naroda. Zato bi bile parade kot
način praznovanja teh jubilejev groteskne. Praznovali jih bomo z najboljšim, kar premoremo v svoji knjižni
in drugi produkciji in s čimer pravzaprav dokazujemo in utrjujemo svoje
poslanstvo. V tem kontekstu je za nas
vsako leto praznično in jubilejno!
Kako bomo jubileje izkoristili za ugled
obeh založb in hkrati za pospeševanje
prodaje?
XXM. Ručigaj: Vsekakor so tudi
vsi jubileji, ki jih bomo praznovali
v prihodnjem letu, dobra priložnost,
da javnost ponovno opozorimo na
ključno vlogo Mladinske knjige v
slovenskem knjižno-kulturnem in izobraževalnem prostoru ter še posebej
na pomen in bogastvo vsebin, ki jih
imamo v naših zakladnicah. Poudariti želimo, da so te vsebine pomemben del narodove dediščine, ki jim
novo življenje vedno znova vdihujejo
naše strokovne uredniške in prodajne ekipe in jih v sveži, času primerni
podobi predstavljajo vedno novim in
novim generacijam Slovencev.
Seveda bomo jubileje izkoristili
tudi za oblikovanje novih zgodb o jubilantih, s katerimi bomo nagovorili
naše bralce in jih poskusili v čim večjem številu prepričati o nakupu naših
knjig in revij. Ekipe uredništev, marketinga in prodaje že kar nekaj časa zelo
aktivno in prizadevno pripravljajo vse
potrebno, da bodo naši jubileji praznični tudi v prodajnem smislu … Vse
praznične izdaje, aktivnosti, dogodke … pa bo v jubilejnem letu seveda
spremljal in povzemal tudi naš Naglas.
Za stabilne temelje hiše dobrih zgodb
je bil tako v preteklosti kot danes pomemben odnos z našimi avtorji. Tudi
letos se je med prodajne uspešnice
uvrstilo nekaj izvirnih slovenskih del.
Skupaj z avtorji smo praznovali ob njihovih pomembnih jubilejih, se z njimi
veselili nagrad … Kakšen pomen pripisujete odnosu založbe do avtorjev in
ne nazadnje tudi do drugih sodelavcev,
npr. prevajalcev?
XXP. Tomšič: Odnosu do avtorjev
in preostalih ustvarjalcev pripisujemo
v naši založbi poseben in izjemen pomen, ki se kaže na različnih ravneh –
od najvišje ravni uredniških standardov, s katerimi spremljamo njihovo
ustvarjalnost, poštenega plačila za
opravljeno delo do kvalitetnega izdelka, s katerim skupaj nagovarjamo
kupce, dolgoročnosti medsebojnega
sodelovanja …,vendar gre pri vsem
tem bolj za okvirno politiko in standarde založbe, ne pa za »tisti pravi«
odnos, ki je lahko po mojem globokem prepričanju samo personificiran
in unikaten. Sodelovanje je torej v veliki meri odvisno od čisto osebnega odnosa, ki ga kot posamezniki/ljudje gojimo z avtorji na različnih relevantnih
ravneh v založbi. Občutek imam, da v
teh odnosih stalno rastemo in z medsebojnim razumevanjem znamo presegati tudi morebitna drugačna gledanja
in razlike. Hkrati pa velja poudariti,
da v teh odnosih na neki način, včasih
tudi nezavedno, odseva kakovost odnosov, ki jih kot ljudje in sodelavci gojimo med seboj, pri svojem dnevnem
delu v sami založbi in znotraj Skupine
MK. Odprtost, pristnost, poštenost in
srčnost vedno najdejo pot k sočloveku. Ob dolžni kompetentnosti seveda,
ki je v poslu sama po sebi imperativ.
Ja, še nekaj se mi zdi v kontekstu odnosa z avtorji pomembno –
da ob velikih »zvezdah« znamo prepoznati in se posvetiti tudi novim,
»nepomembnim« mladim ustvarjalcem in jim pomagati na njihovi poti
do »zvezd«. Tudi to mora biti prepoznavna odlika Mladinske knjige, kot
je bila že v časih Kristine Brenkove in
Zorke Peršič.
V zahtevnem poslovnem okolju je pomembno dobro sodelovanje produkcije
in prodaje, različnih področij pa tudi
odvisnih družb, izkoriščanje sinergij
znotraj Skupine. Znamo dobro izkoristiti svoje prednosti in potenciale?
XXM. Ručigaj: Mislim, da lahko
na to vprašanje najbolje odgovorim
intervju
NAGLAS december 2014
5
z znanim citatom iz filma Sječaš li se
Dolly Bell?: »Svakoga dana u svakom pogledu sve više i više napredujemo …« Nismo še čisto tam, kjer
bi si želeli biti, vendar pa nas tudi
krizna situacija na trgu sili, da vedno
bolj razumemo medsebojno prepletenost in soodvisnost različnih poslovnih funkcij znotraj podjetja in med
podjetji (še zlasti med programsko-uredniškim in marketinško-prodajnim ter med založniškim in knjigarniškim segmentom poslovanja MK)
ter ob tem tudi vse bolje izkoriščamo naše združene potenciale znanja,
sposobnosti in tržne moči.
Ključ do še boljših rezultatov pri
tem pa je brez dvoma stalna, pogosto
neformalna ter vedno korektna komunikacija med zaposlenimi v različnih oddelkih, sektorjih, področjih,
podjetjih … Več ko bomo vedeli o
delu svojih kolegov, bolje se bomo
medsebojno razumeli in hitreje našli
rešitve za skupne probleme in težave.
Naj nam torej ne bo težko poklicati
sodelavca iz drugega podjetja oz. se
sprehoditi na kratek delovni razgovor do kolega v pisarni na drugi strani hodnika, v drugem nadstropju ali
pa v drugi stavbi. Se splača!!!
Kakšno je sodelovanje uprave s predstavniki zaposlenih – svetoma delavcev in sindikatoma? Večkrat v imenu
svojega članstva oziroma zaposlenih
poudarjajo, da si želijo več informacij
o poslovanju.
XXP. Tomšič: Sodelovanje je po
profesionalni in človeški plati po
moji oceni dobro. Predstavniki zaposlenih imajo vse relevantne informacije o poslovanju, ne nazadnje
imajo dva predstavnika tudi v Nadzornem svetu družbe. Ni pa samo
uprava tista, ki informira zaposlene.
Informiranje je namreč eden od elementov procesa vodenja, zato mora
biti v interesu vseh vodij, ne glede na
organizacijsko raven, da zaposlenim
stalno posredujejo relevantne informacije s področja njihovega dela in
Uprava MKZ: Marko Ručigaj in Peter Tomšič
rezultatov. Pomanjkanje informacij
lahko povzroči nepotrebno negotovost in ustvarja prostor za špekulacije, zato se je pametno temu izogniti. Verjamem, da je tu še prostor za
izboljšave in uprava je v tej smeri že
večkrat poskušala motivirati vodje k
bolj zavzetemu delu. V vsakem primeru pa morajo biti naše informacije
preverjene in verodostojne, zato ne
prehitevamo z raznimi popularnimi
»novicami«, ki v končni fazi nikoli
ne morejo prispevati k rasti medsebojnega zaupanja.
V prvi polovici leta se je Mladinska knjiga Založba v medijih pogosto pojavljala
zaradi prodajnega postopka. »Lastniška
zgodba« je precej vznemirjenja povzročila tudi med zaposlenimi. Kako so se
te razmere odražale na naši storilnosti?
Kakšno je trenutno stanje glede prodaje
delnic, ki so jih zasegle banke upnice?
XXP. Tomšič: Vsekakor za podjetje
ni dobro, da se že nekaj let – resda
ne po svoji krivdi – ponovno ukvarja z vprašanjem lastništva. Stanje,
kakršno je danes, na daljši rok ne
more biti vzdržno, to je jasno. Želimo si dolgoročnega odgovornega
strateškega lastnika, kar smo jasno
povedali tudi sedanjim ekonomskim
lastnikom in državi. Če je za to potreben čas, si ga je treba pač vzeti in
poiskati dolgoročno najboljšo rešitev, ne pa hiteti za vsako ceno. Ne
nazadnje smo (tudi) kulturna insti-
tucija, ne le eno od podjetij, ki se je
zaradi propada finančnih holdingov
znašlo na pladnju. Hkrati pa nam je
bilo že v začetku prodaje nerazumljivo, da se nekdo zadovolji s kupnino,
ki je (brez dodatnih zavez in pogojev
glede ohranitve dediščine MK na založniškem in knjigotrškem segmentu,
kjer je nujno zaščititi javni interes)
nekajkrat nižja od cene za ponovno
vzpostavitev infrastrukture, ki bi v
primeru drugačne strategije novih lastnikov vsaj delno nadomestila obstoječo ureditev. No, ob vsem tem
zaposleni v MK v enem letu v državno blagajno samo s plačilom davkov
in prispevkov plačamo več, kot je
bila izlicitirana celotna kupnina za
MKZ na zadnji javni dražbi …
Trenutno je večinski paket naših
delnic (51 %), ki so bile v prvotni lasti Zvona Dva Holding in so mu ga
najprej zasegli banki NLB in Abanka, prešel skupaj s krediti Zvonov
na slabo banko (DUTB), ki je začela
ponovno iskati potencialne partnerje.
V zadevo sta se aktivno vključili tudi
kulturno in finančno ministrstvo,
zlasti z vidika iskanja rešitev, ki bi
vključevale tudi t. i. javni interes.
V nekaterih medijih je bila Mladinska
knjiga prikazana kot okorela, zadolžena ostalina socialističnih časov, ki se ni
sposobna prilagajati aktualnim tržnim
razmeram … Vaš komentar?
XXP. Tomšič: Nimam komentarja.
intervju
Morda je lastniška zgodba MKZ letos
nekoliko zasenčila poslovanje naših
družb. V kakšnih pogojih so poslovale in kako bomo zaključili letošnje poslovno leto v primerjavi z 2013?
XXP. Tomšič: Za vse, ki si služimo
kruh v Mladinski knjigi, je poslovanje kljub vsem dogajanjem še vedno
najpomembnejša tema skozi vse leto
in nikoli ni nihče namesto nas izplačal zasluženih plač, poravnal računov
dobaviteljem, poravnal kreditov bankam ali izplačal dividend lastnikom.
Kar se tekočih rezultatov tiče, so ti zaenkrat na planirani ravni in bistveno
boljši od lanskih. Seveda pa nekoliko
variirajo po družbah, kar je običajno.
Pomembno je, da so nosilne družbe v
Skupini ob upoštevanju izjemno zaostrenih pogojev poslovanja in stanja
na trgu ter v primerjavi s stanjem pri
konkurenci spet v dobri kondiciji, in
upam, da se bodo ti rezultati v decembru še dodatno potrdili. Pomembno je
tudi, da smo se sposobni prilagajati
in spreminjati. Ne poznam podjetja
v Sloveniji, ki je bilo stroškovno in
organizacijsko zmožno amortizirati
tako velik padec prodaje in tekoče
ponovno poslovati pozitivno.
V prodajnem postopku je bila v javnosti velikokrat še posebej izpostavljena
močna in razvejena knjigotrška mreža
Mladinske knjige Trgovine, največje
odvisne družbe v Skupini MK. Kako
ocenjujete poslovanje MKT, razvoj maloprodajne mreže in trende po posameznih področjih poslovanja?
XXM. Ručigaj: Gospodarska in finančna kriza se je v zadnjih letih seveda dotaknila tudi poslovanja Mladinske knjige Trgovine. Individualni
kupci so pri nakupih knjig, pa tudi
pisarniških ter darilnih izdelkov v
naših knjigarnah in papirnicah postali mnogo bolj zadržani oz. previdni. Manj je t. i. impulzivnih nakupov, veliko težje je kupce navdušiti
za kakšen nenačrtovan nakup. Še
bolj pa se kriza kaže pri nakupnih
odločitvah pravnih oseb, tj. podjetij,
NAGLAS december 2014
inštitucij, šol, knjižnic … v javnem in
v zasebnem sektorju. Vsi varčujejo
in omejujejo nakupe. Vse navedeno
je seveda prineslo manjšo prodajo,
pri čemer pa je treba hkrati ponovno
poudariti, da so tržni deleži MKT na
vseh pomembnejših segmentih poslovanja (knjigarniškem, papirniškem,
darilnem, veleprodajnem, izobraževalnem…) ostali vsaj na predkrizni
ravni oz. so se celo povečali, kar je
vsekakor zelo dober obet za uspešno
poslovanje v obdobju po zaključku
trenutne gospodarske krize v Sloveniji. Manjšemu obsegu prodaje so se
v MKT, podobno kot tudi v drugih
družbah Skupine MK, prilagodili s
spremembami in optimizacijami na
praktično vseh segmentih poslovanja
(prodajnem, organizacijskem, nabavnem, programskem, stroškovnem…).
Rezultati poslovanja bodo letos predvidoma (pred nami je še praznična
druga polovica decembra, ki je za
uspešnost poslovanja MKT izredno
pomembna) kar precej boljši od lanskoletnih, vendar pa bodo še nekoliko v zaostanku za načrtovanimi.
Posebej želim opozoriti še na
dejstvo, da je MKT letos po daljšem
obdobju stagnacije prešla v ofenzivo
pri pridobivanju novih oz. širjenju
obstoječih maloprodajnih površin.
V Žalcu smo preselili na novo boljšo
lokacijo in ob tem hkrati tudi povečali tamkajšnjo knjigarno in papirnico; odprli smo novo knjigarno v
Sparovem nakupovalnem centru na
Viču; po dolgoletnih prizadevanjih
nam je uspelo bistveno povečati tudi
prodajno površino naše knjigarne v
ljubljanskem CityParku, ki smo ji
tako lahko dodali tudi papirnico.
Vse omenjene enote so že letos poslovale zelo uspešno. Ob koncu leta
bomo sicer zaprli knjigarno na Wolfovi, vendar bomo že takoj po novem
letu odprli primerljivo veliko novo
knjigarno na Trubarjevi, ki tako postaja prava ljubljanska knjigarniška
ulica. S tem se bosta tržni položaj
in perspektiva naše maloprodaje še
okrepila.
Katerim poslovnim ukrepom pripisujete največji pomen v letošnjem poslovanju Skupine Mladinska knjiga?
XXM.
6
Ručigaj: Vse družbe Skupine
MK so tudi v letu 2014 uspešno nadaljevale pospešeno prilagajanje poslovanja v zahtevnem kriznem okolju. Pri tem lahko v vseh primerih govorimo o zelo kompleksnem sklopu
raznovrstnih ukrepov in aktivnosti
na praktično vseh področjih oz. segmentih poslovanja, ki so med seboj
tudi tesno povezani in soodvisni. Izvajati jih moramo koordinirano, saj
le tako lahko pripeljejo do želenih
rezultatov. Tako ne bi želel izpostavljati posamičnih ukrepov, ker je bil
vsak od njih pomemben in je prispeval svoj delež k boljšemu poslovanju.
Vsekakor pa bodo tudi v prihodnje ključni ukrepi za zagotavljanje
še tesnejše povezave in sodelovanja
med programom, marketingom in
prodajo, ki bodo vodili k optimiziranju prodajnih rezultatov v zahtevnem tržnem okolju.
Kaj si lahko obetamo za leto 2015? Katerim pomembnim ciljem bomo sledili?
XXP. Tomšič: Še naprej nas čakajo
zahtevni časi. Nič ne kaže, da se bo
v letu 2015 potrošnja s strani podjetij, države ali prebivalstva dejansko
okrepila, kar bi edino lahko realno
vplivalo na našo rast. Še naprej si
bomo prizadevali za optimizacijo
vseh vrst stroškov, krepili bomo naše
jedrne dejavnosti ter dezinvestirali
nestrateške dele podjetja in Skupine. Pri slednjem bo pomembna tako
cena kot tudi resnost potencialnih
strateških partnerjev, da bodo odgovorni lastniki in bodo posle razvijali
naprej.
Predvsem pa bo v letu 2015 bolj
kot kdaj prej ključno doseganje načrtovanih prodajnih ciljev. Imamo
odličen knjižni program, privlačno
trgovsko ponudbo ter motivirane
sodelavce, ki verjamejo v poslanstvo podjetja. In če računamo še na
kanček sreče, tudi ni nič narobe, mar
ne?
In še vaša popotnica zaposlenim za
leto 2015?
XXP. Tomšič in M. Ručigaj: Naj bo
to eno dobro leto za vse. Vesel božič
in srečno!
sejem
NAGLAS december 2014
7
Sejemski dogodki, ujeti v fotografski objektiv
Laura ŠTRAUS Laura ŠTRAUS, Mirjam PEZDIRC
Letošnji jubilejni 3o. slovenski knjižni sejem je dosegel rekord po številu dogodkov, ki so se v Cankarjevem domu
odvijali zadnji novembrski teden. S trinajstimi dogodki sta
k pestremu sejemskemu dogajanju pripomogli tudi založba Mladinska knjiga in Cankarjeva založba, ki sta na odrih
foruma in debatne kavarne gostili več kot 30 nastopajočih.
K temu lahko prištejemo še deset dogodkov na stojnicah,
ko so se obiskovalci lahko družili s 16 našimi avtorji in ilustratorji, ki so podpisovali svoja dela. Letošnja novost je
bila tudi priložnostna razstava ob 40-letnici knjižne zbirke
Odisej. Od jubilejev se s knjižnim sejmom za letos poslavljamo in napovedujemo veliki jubilej Mladinske knjige, ki
ga bomo praznovali v prihodnjem letu.
Dogodki Mladinske knjige so se že tradicionalno začeli z Veselo šolo
in njenim voditeljem Pižamo ter letos prvič s Šnofijem.
Sogovorniki debate o uspehu fenomena Johna Greena: dr. Veronika
Rot Gabrovec, Boštjan Gorenc, Darka Tancer Kajnih in dr. Vanesa
Matajc.
Najbolj duhovita skupina razpravljavcev: dr. Sašo Dolenc, Nataša
Štefe, Nina Kožar, Andreja Žnidaršič in Žiga Gombač. Tema: spletna
družbena omrežja.
Spletno učenje na zabavni način (Ucimse.com) so preizkusili osnovnošolci prvega triletja.
Podpisovanja knjig na stojnicah MK in CZ so bila več kot druženje, to
so bila tudi prijateljska srečevanja. Ciril Zlobec in Jelka Reichman.
Pižama tretjič: tokrat pri gospodinjskem opravilu skupaj s kuharskim
mojstrom Boštjanom Napotnikom.
sejem
NAGLAS december 2014
8
Pri vhodu iz pasaže so nas prijazno pozdravile knjige iz legendarne
zbirke Odisej. Pred 40 leti jo je zasnoval Ivan Minatti.
Kako do družinskega drevesa, so nam razkrili ustvarjalci knjige
Družinska kronika: Peter Hawlina, Tina Mlakar Grandošek, Maša
Ogrizek in Saša Kovačič.
To ni Hanina družina, pa tudi Damijanova ne. To so otroci, ki obožujejo njuna dela.
Trije pisatelji: Dijana Matković, Žiga Valetič, Jelka Ovaska in politik
Luka Mesec so v živahni debati osvetlili posebnosti različnih kulturnih generacij.
Tudi na tej sliki ni družina, ampak Boštjan Napotnik skupaj z ilustratorjem Cirilom Horjakom in njegovim sinom.
Neutrudna urednica Irena Matko Lukan je na stojnico MK k podpisovanju privabila pravljičnih dvanajst avtorjev. Na sliki skupaj s
pisateljico Barbaro Simoniti.
So časi, ko se nam splača popraviti krilo, bluzo … A kako? Nič
lažjega. Prisluhnili smo nasvetom avtoric knjige Šivam si: Suzane
Duhovnik in Mimi Udovč.
nagrade
NAGLAS december 2014
9
Vse naše nagrade na knjižnem sejmu
Laura ŠTRAUS arhiv MKZ
Avtorji in sodelavci naših založb na knjižnem sejmu že dolgo niso poželi toliko nagrad in priznanj
kot letos.
Na slavnostni akademiji na predvečer sejma je dolgoletni urednik Cankarjeve založbe Zdravko Duša prejel najvišje založniško in knjigotrško
priznanje – Schwentnerjevo nagrado.
Cankarjeva založba je slavila še z eno
nagrado – z najboljšim prvencem pisatelja Zorana Kneževića. Mladinska
knjiga je prejela dve novoustanovljeni
nagradi – knjigo leta za Ljubimca z
Vošnjakove in zlato okno za najlepšo knjigarniško izložbo v Sloveniji.
Radodarni so bili tudi z zlatimi hruškami – dve priznanji, za izvirno slovensko mladinsko leposlovno knjigo
in prevodno mladinsko knjigo.
Tik preden se je začel sejem, sta
nas razveselili nagradi, ki sta jih naši
sodelavki prejeli na 11. slovenskem
bienalu ilustracije. Hana Stupica je
prejela nagrado Hinka Smrekarja
za ilustracije v svoji prvi slikanici
Rokavička, Maja Kastelic pa plaketo Hinka Smrekarja za ilustracije v
knjigi Deček in hiša. Po mnenju žirije
je Hana Stupica kljub svoji mladosti
ustvarila zrelo slikarsko delo, Maja
Kastelic pa je v svojem delu pokazala
izjemen občutek za prostor, ki bralca
popelje v iluzijo realnega.
KULTNI UREDNIK ZDRAVKO DUŠA
Za Schwentnerjevega nagrajenca
Zdravka Dušo je podelitev nagrade
potekala v slavnostnem ozračju jubilejnega SKS. Začela se je z utemeljitvijo žirije, v kateri so izpostavili
bogat življenjski opus legendarnega,
tako rekoč kultnega predstavnika žal
izumirajoče vrste urednikov, ki, po
njegovih lastnih besedah, ne izbirajo
knjig, temveč kreirajo program.
Kaj Zdravku pomeni ta nagrada, je zaupal tudi bralcem Naglasa:
Tisto noč po podelitvi sem sanjal, da sem bil doma v Tminu, nejasno, kot se pač sanja, bili smo …
ne vem natančno, ali so mi bili tisti
ljudje bližnji ali kar eni, in tam pred
nami je bil stožec Kozlovega roba,
hriba, ki mu Tminci rečejo kar Grad,
z ostanki grajske trdnjave na vrhu.
Mi spodaj smo bili pa razburjeni, lezli smo v strmino in smo vpili: »Na
Grad! Na Grad!« Najbrž je bilo kaj v
povezavi s tristoto obletnico tolminskega kmečkega punta, ki smo jo delali lansko leto. Spomnim se, da so se
mi občutki, ko sem se začel zbujati,
pomešali: naenkrat nisem vedel, ali
hočem na Grad (in na grad) zato, ker
sem puntar zoper krivico, ali zato,
da bi pravzaprav jaz postal graščak.
Kasneje, ob dnevni luči in sredi vrveža, me je obšlo nenadoma, da sem pa
morda kričal: »Nagrad! Nagrad!« In
sem pomislil, a zdaj se mi bo pa to
začelo, a mi ne bo nikol dost?
NAJBOLJŠI PRVENEC ZA ZORANA
KNEŽEVIĆA
Dvoživke umirajo dvakrat je zbirka
trinajstih kratkih zgodb, za katere je
avtor Zoran Knežević dobil nagrado
za najboljši prvenec. Žirija je med drugim zapisala, da se bralec v vseh zgodbah sooča z odslikavo sveta, ki je nepretenciozna, pa vendar nadgrajena.
NA KONCU ZMEROM ZMAGA
LJUBEZEN
Tako je odločila žirija za novo nagrado SKS, knjigo leta, ki je za najbolj
prepričljivo izbrala knjigo Ljubimca
z Vošnjakove ulice, pisma Silve Ponikvar in Karla Destovnika Kajuha. Pod
uredniško taktirko Nele Malečkar je
izšla pri MK. Ob tem so še zapisali:
Zdravko Duša
»Knjiga ponuja nov pogled na Kajuha, ki zaživi kot urban intelektualec
ter se veseli daru ljubezni.« Mihael
Glavan, ki je pisma zbral, je ob podelitvi dejal, da je to eden lepših trenutkov, ki jih je preživel ob dolgoletnem
posvečanju raznoterim korespondencam. Naj k temu dodamo zahvalo našemu sodelavcu in sinu Silve Ponikvar
Davidu Gregorinu ter njegovi sestri
Vesni, ki sta dovolila, da so ta ganljiva osebna pisma prišla v javnost.
KNJIGARNA NEBOTIČNIK –
NAJLEPŠE IZLOŽBENO OKNO
Trudu in zamislim kolegic iz tržnega
komuniciranja (Andreja Žnidaršič,
Darja Klemenčič, Manca Macuh, Metka Zver in Saša Kovačič) gre priznanje
za najlepše izložbeno okno, v katerem
so predstavile knjigo Pečat življenja.
ZLATE HRUŠKE SPET DOBRO
OBRODILE
Priznanje zlata hruška za področje
izvirne slovenske mladinske leposlovne knjige je pripadlo Gugalnici za vse
avtorice Anje Štefan in ilustratorke
Marjance Jemec Božič, na področju
prevodne mladinske literature pa je
nagrado prejela knjiga Sedem minut
čez polnoč Patricka Nessa z ilustracijami Jima Kaya. Nagrajeno knjigo
je prevedla Ana Ugrinovič.
predstavljamo se
NAGLAS december 2014
Izvršni odbor sindikata delavcev MKZ
Maja OGRIZEK 10
Mojca HRIBAR
Kdor hoče nekaj narediti, bo našel pot. Kdor pa
noče ničesar narediti, bo našel izgovor.
Člani izvršnega odbora sindikata delavcev Mladinske knjige Založbe, od leve proti desni stojijo
Siniša Batanjski, Miha Bogovčič, Peter Svetek, Emil Serafin, Aleš Javornik, Nataša Štefe, sedijo
Suzana Jeklic, Maja Ogrizek (predsednica sindikata delavcev Mladinske knjige Založbe), Mojca
Kohek, Pavle Učakar. Manjka Gorazd Drnovšek.
Člani izvršnega odbora sindikata delavcev Mladinske knjige Založbe, ki
smo v sedanji sestavi pričeli delovati aprila 2014, ne iščemo izgovorov,
da se nič ne da, ampak imamo cilj
in začrtano pot: s sindikalnim delom
prispevati k pravični družbi, v kateri bo vsak njen posameznik čutil, da
ima svojo vlogo, svoj pomen, svoje
dolžnosti in svoje pravice.
Verjamemo, da je temelj socialne države institucionalna solidarnost,
zato želimo s svojim proaktivnim delovanjem sooblikovati nove sindikalne oblike delovanja. Prizadevamo si
dograditi in krepiti sistem kolektivnega pogajanja ter partnerske odnose
in socialni dialog med delodajalcem
in sindikatom.
V Mladinski knjigi Založbi ima
sindikalno delo tradicijo, prav tako
sodelovanje z delodajalcem. Utečenega reda stvari ne želimo postavljati
na glavo, smo si pa zadali nove cilje
ter se jih lotili s prevetreno energijo.
Prizadevamo si za hiter pretok informacij do članov – dobra informira-
nost je temelj zaupanja. Negujemo
tradicijo medčloveške solidarnosti
in tovarištva ter prisluhnemo vsakomur, kdor se znajde v težavah in
potrebuje pomoč. Prepričani smo,
da brez sindikata ni socialne države,
podjetja, ki imajo institucionalizirano prakso dobrega socialnega dialoga, pa so navzven prepoznana kot
stabilna in zaupanja vredna. K temu
lahko prispevamo z zgledom in aktivnim delom, zato se člani izvršnega odbora sindikata redno sestajamo
in se tekoče vključujemo v delovanje
podjetja ter širše, kjer in ko je to zakonsko predvideno.
V Sloveniji poteka sodelovanje
delavcev pri upravljanju po dveh tirih: prek sveta delavcev in sindikata.
Svet delavcev spremlja poslovanje
podjetja in mdr. lahko da veto na
odločitve glede poslovanja. Njegovo
sodelovanje pri upravljanju se uresničuje s pravico do pobude in s pravico
do odgovora na to pobudo, s pravico
do obveščenosti, s pravico dajanja
mnenj in predlogov ter s pravico do
odgovora nanje, z možnostjo ali obveznostjo skupnih posvetovanj z delodajalcem, s pravico soodločanja, s
pravico zadržanja odločitev delodajalca. Sindikat pa se ukvarja z zaščito
zaposlenih ter skrbi za gmotni in socialni položaj članov sindikata.
Vprašanje, ki ga člani izvršnega
odbora pogosto slišimo, je: Kaj pa
mi sindikat sploh lahko da? Sindikat delavcev MKZ je vključen v KSS
Pergam, ki svojim članom zagotavlja
zavarovanje pravic iz delovnega razmerja in daje brezplačno pravno pomoč ter zastopanje v delovno-pravnih sporih na sodiščih. Članstvo v
sindikatu omogoča sodelovanje v rekreativnih, športnih in kulturnih dejavnostih ter izobraževanje. Sindikat
svojim članom omogoča koriščenje
sindikalnih popustov idr. ugodnosti
pri aktivnem preživljanju prostega
časa. Pomembno pa se je zavedati tudi vloge sindikatov in sindikalnega delovanja na širši, državni in
mednarodni ravni – v državah brez
sindikatov je nivo zaščite delavcev
bistveno nižji. Preko sindikata, denimo, vplivamo na sprejem takšne
delovnopravne zakonodaje v državi,
ki zagotavlja varovanje pravic zaposlenih. Vplivamo na kreiranje pokojninske zakonodaje, na zdravstveno
zakonodajo, na kreiranje Zakona
o zavarovanju za primer brezposelnosti, preko sindikata in sindikalne
stroke sklepamo kolektivne pogodbe,
ki nam dajejo več pravic kot zakon.
Pomembno se je zavedati, da se zaposleni preko sindikata dogovarjamo z
vodstvom družbe o medsebojnih odnosih, pogojih dela in plačilu za delo.
Kadar ste v težavah, se lahko vedno obrnete na svojega sindikalnega zaupnika. V podjetju niste sami:
sindikat delavcev MKZ razume, kaj
pomeni spoštljiv odnos do delavcev
in njihovega dela ter skuša pomagati
vsakomur. V svoje vrste vljudno vabimo nove člane – več glav več ve,
skupaj smo močnejši.
osebnost meseca
NAGLAS december 2014
11
Sajma Kthiri
Silva KRANJEC Dunja KOFLER
Modri salon je njen drugi dom. Zaradi njene prijaznosti, ustrežljivosti in
spoštljivega odnosa do sočloveka pa
je lepo zapisan tudi v zavesti strank.
Modri salon je namreč tudi v deževnih in turobnih dneh ožarjen s Sajminim nasmehom.
Ko sem se lotila pisanja o Sajmi, sem se najprej vprašala, kaj pa sploh vem o njej. Vem, da je Sajma krasna
mamica, ki ob vsaki priložnosti govori o svojem sinku,
ki ga ima neizmerno rada in bi zanj naredila prav vse,
obenem pa se trudi, da bi ga vzgojila v učenega, delovnega in poštenega človeka. Veseli se vsakega trenutka,
ko je lahko skupaj s svojim sinom in možem. Spomnim
se, s kakšnim navdušenjem je pripovedovala, da se seli v
novo stanovanje, ki bo pripadalo samo njeni družinici.
Veliko veselje je doživela letošnje leto, ko je našla del
svojih korenin. Sajma je čudovita oseba, ki skriva neskončno inteligenco, ki ima izreden čut za pravičnost in
bi naredila vse za sočloveka. Je oseba, ki zna prisluhniti
sočloveku, mu stati ob strani, pri tem pa prevečkrat pozabi nase. Tuja pa ji niso niti alternativna zdravljenja,
ki jih z veseljem in seveda s praktičnim prikazom deli
s sodelavci. Najbolj dene njena jutranja masaža, ki je
boljša od vsake dobre kave. Včasih bi jo kar zaposlili,
da bi v SOK-u izvajala dnevne terapije in s tem dvignila
nivo zdravja. Sajma poskrbi tudi za svoje dobro počutje,
a ker na sebi ne more delati masaže, prične dan z jogo.
Na ta način lahko prebrodi bolečine v hrbtenici. Njena
druga strast pa so energijski kristali. Veliko zanimivega
zna povedati o kristalih, ravnovesju telesa in duha pa o
energiji, ki jo oddajajo kristali in njihovem pozitivnem
vplivu na človeka.
Zaradi spoštljivosti, prijaznosti in ustrežljivosti je
prava oseba za delo s kupci v Modrem salonu. Modri
salon je Sajmin drugi dom, zato je njena prva skrb, da je
lepo urejen, da so knjige vedno lepo zložene, da na policah ni prahu, skratka, da je pripravljen na sprejem naših
strank. Z veseljem in občutkom zna izpostaviti knjige
in dodatno ponudbo, skrbno zlaga dokumente in skrbi
za zalogo aktualnih naslovov. V Modri salon prihajajo
kupci z različnimi željami. Nekateri želijo samo prevzeti
naročene izdelke, so pa tudi takšni, ki se radi malo pogovorijo. Sajma jim vedno prisluhne, saj nekateri potrebujejo samo prijazno besedo, topel pogled in nasmeh,
da odidejo iz Modrega salona zadovoljni in nasmejani.
Veliko kupcev se vrača v Modri salon po Sajmini
zaslugi; pravimo jim kar naše stalne stranke. Ob vsaki
prejeti ponudbi RD ali SP se ustavijo v Modrem salonu,
Sajma pa že kar vnaprej ve, kaj stranka želi, ko prinese
kuverto … Na vprašanje o njihovem izboru izdelkov iz
ponudbe včasih dobi tudi odgovor: To pot pa žal ne bo
nič. In Sajma jim prijazno odgovori: Pa drugič. Katalog
pa le obdržite, če bi si kasneje premislili in želeli naročiti.
Ko je bila nekaj časa na bolniški, so stranke spraševale:
Kje pa je tista prijazna gospodična s črnimi lasmi? Ob
odgovoru, da se kmalu vrne, so bile vidno zadovoljne.
Zanimivo, ko začneš pisati, ugotoviš, da je v vsaki
osebi tudi delček neznanke, ki jo počasi iz dneva v dan
odkrivamo in nas na prijeten način preseneča. Sajma nas
tako preseneti z novimi spoznanji o alternativnih metodah zdravljenja pa tudi s pogledi na aktualne dogodke in
razmere, s katerimi se vsakodnevno srečujemo. Odlikuje
jo zelo zrel in jasen pogled, predvsem pa želi v vsaki stvari odkriti nekaj pozitivnega. Sajma, radi te imamo takšno,
kot si, zato korajžno nadaljuj začrtano pot.
nagrade
NAGLAS december 2014
12
Nagradi zlato okno dobili knjigarni MK
Roman STRGAR Saša KOVAČIČ
Društvo slovenskih založnikov je na letošnjem knjižnem sejmu v okviru natečaja Zlato okno prvič podarilo nagradi
za najlepši knjigarniški izložbi v Sloveniji. Prva nagrada je bila podeljena na
osnovi ocene strokovne komisije, ki ji
je predsedoval grafični in industrijski
oblikovalec Jani Bavčer, druga pa na
osnovi spletnega glasovanja občinstva
na straneh Slovenskih novic. Lahko
smo veseli, da sta bili obe nagradi podeljeni izložbama knjigarn Mladinske
knjige. Nagrado strokovne komisije je
prejela izložba knjigarne Nebotičnik,
nagrado po izboru občinstva pa izložba
knjigarne na Čopovi ulici.
Strokovna komisija je za izložbo
knjigarne Nebotičnik ugotovila:
»Mimoidoči in obiskovalci mogoče
niso mogli v celoti doumeti sporočila
razstave v izložbi z naslovom Pečat
stvarjenja, saj bi bilo za popolno razumevanje postavitve treba prebrati
knjigo. Vsekakor pa nas je vse, tako
komisijo kot obiskovalce, navdušila zelena votlina iz mahu in drevja
sredi betonskih in steklenih zidov.
Upamo tudi, da je izložba spodbudila mimoidoče k vstopu v knjigarno
in nakupu.«
Avtorice izložbe v Nebotičniku,
ekipa marketinga MKZ – Manca
Macuh, Saša Kovačič, Darja Klemenčič, Andreja Žnidaršič, Metka Zver,
so želele opazovalcem na zunanji
Nagrajeni izložbi – Nebotičnik …
strani izložbe omogočiti, da so v notranjem svetu knjigarne lahko opazovali naravo kot prizorišče najbolj
intimnih misli in tudi dejanj. Slednje
spoznamo, ko preberemo knjigo.
Glas ljudstva je podelil nagrado
izložbi na Čopovi, kjer so poglede
mimoidočih ustavljale kreacije fantazijskih oblek, ki jim je kot tekstilni vzorec služila naslovnica knjige.
V obleko iz knjig oblečene lutke so
govorile tako z likovno, barvno in
kompozicijsko skladnostjo kot s simbolno govorico, ki je sporočala, da je
knjiga svoj svet, v katerega vstopiš,
ko odpreš njene platnice. Avtorska
zasnova in izvedba izložbe na Čopovi je delo ekipe aranžerjev Mladinske
knjige, Barbare Mihelič in Simona
Klešnika.
Še enkrat čestitam vsem avtorjem izložb, ekipama knjigarn z nagrajenima izložbama in vsem, ki so
sodelovali pri nastajanju teh kreacij.
Naj izrabim priložnost in pohvalim
vse, ki v Mladinski knjigi vsak dan
in vse leto razmišljajo, kreirajo in
postavljajo izložbe po celi Sloveniji.
Potrebno je usklajeno in inovativno
delovanje sodelavcev iz marketinga,
aranžerjev, prodajnih programov in
zaposlenih v prodajnih enotah, da
ljudje po Sloveniji opazijo naše izložbe, se jih razveselijo in pridejo v
knjigarne in papirnice. Bravo in le
tako naprej!
Lepo je prejeti nagrado za posamezno izložbo. Še lepše pa je v različnih krajih Slovenije slišati pohvalne
besede občanov o lepih in privlačnih
izložbah Mladinske knjige, ki polepšajo ulice in trge. Vse skupaj dokazuje, da se zavedamo pomena izložb za
uspešno prodajo in da so privlačne
izložbe resnično v funkciji prodaje.
Izložbe morajo predvsem pritegniti
pozornost mimoidočih, jim posredovati želeno sporočilo in jih privabiti
v knjigarne.
Seveda so izložbe samo en element v celovitem marketinškem
spletu in uspešni prodajni zgodbi
posameznega izdelka ali blagovne
skupine. Za resničen prodajni uspeh
morajo biti dobri ali odlični ključni
elementi, kot so avtor ali oblikovalec oz. vsebina izdelka, naslovnica ali
embalaža, usklajen promocijsko-propagandni splet. Za fizično prodajo
pa še učinkovite izložbe, urejenost
prodajne enote, izpostavitev izdelka
in odlična prodajna storitev. Če kaj
od tega manjka, delovanje ni usklajeno in rezultat ni optimalen.
Dragi sodelavci, iskrene čestitke za nedavne nagrade in uspehe.
Za prihodnje leto želim vsem poleg
zdravja, osebne in družinske sreče
tudi veliko usklajenega poslovnega
delovanja, novih nagrad ter dobrih
rezultatov dela. Najdimo zadovoljstvo v skupnem delu in uspehu!
… in Čopova.
Náglasak
Prilog Náglasak namijenjen je čitateljima grupe Mladinska knjiga u inozemstvu.
Priloga Náglasak je namenjena bralcem družb Mladinske knjige v tujini.
Izvještaj s INTERLIBERA – najvećeg
sajma knjiga u Hrvatskoj
Lav STIPIĆ i Bojan VIDMAR Lav STIPIĆ
Paviljoni 5 i 6 na Zagrebačkom velesajmu, prepuni
novih naslova izdanih u protekloj godini, dočekali
su i ove godine velik broj posjetitelja Interlibera,
najvećeg sajma knjiga u Hrvatskoj, koji je trajao
od 11. do 16. 11. 2014.
Kao i dosad, Mozaik knjiga se i ove
godine predstavio s brojnim naslovima i štandovima dizajniranim upravo
za tu prigodu, koji su privukli ljubitelje knjiga iz cijele Hrvatske, ali i regije.
Osim plakata i vizuala kojima
su oglašavani novi naslovi i prigodne
akcije, Mozaik knjiga je predstavio i
svoju novu kampanju POTICANJA
ČITANJA te projekt PROŠIRENE
STVARNOSTI (eng. Augmented Reality ili AR).
PROJEKT PROŠIRENA STVARNOST
Projekt PROŠIRENA STVARNOST,
sa sloganom “Kad mašta postaje
aktualno
NAGLAS december 2014
14
stvarnost“, objedinio je modernu
tehnologiju s tradicijom čitanja najljepših dječjih knjiga i slikovnica namijenjenih djeci i mladima.
Iz produkcije DreamBoxa i Mozaika knjiga stigao nam je omiljeni
lik iz slikovnice Grga Čvarak oživljen tehnologijom Augmented Reality
(AR), na što su mališani, ali i roditelji, reagirali s velikim oduševljenjem.
Svi posjetitelji štanda Mozaika
knjiga u paviljonu 6 bili su pozvani
da uz pomoć tableta ili smartphonea
(i aplikacije JUNAIO) virtualno uđu
u svijet Grge Čvarka, zaplešu s njim
ili zasviraju „zračnu gitaru“ (eng. Air
Guitar) te se na kraju s njim i slikaju.
Oni koji su se slikali mogli su
tu sliku dobiti na svoj e-mail te je
na društvenim mrežama podijeliti s
drugima.
Ova zanimljiva novotarija bila
je jedinstvena na ovogodišnjem saj-
mu, te je dodatno povećala atraktivnost Mozaikova štanda.
PROJEKT POTICANJE ČITANJA
Već spomenuti projekt POTICANJE
ČITANJA svojim je vizualima i sloganom „Djeca koja čitaju postaju
ljudi koji misle“ pobudio veliko zanimanje kako kupaca tako i ostalih
izlagača te smo sigurni da će nastavak kampanje imati zapažen odjek u
medijima. U prilog toj tvrdnji govori
i nastavak projekta kroz radionicu
pod nazivom Čitajmo zajedno, koja
će se održavati u cijelom 12 mjesecu
u suradnji s APM-ovom maloprodajnom mrežom, na lokaciji knjižare u
Arena Centru u Zagrebu.
aktualno
NAGLAS december 2014
15
Riječ i osvrt dir. Bojana Vidmara:
PROGRAM DRUŽENJE S
AUTORIMA
I ove smo godine posebno mjesto u
sadržaju posvetili organizaciji dolaska naših najistaknutijih autora. U
programu smo svakog dana imali
DRUŽENJE S AUTORIMA, a naši
su gosti bili Julijana Matanović, Sanja Pilić i Sanja Polak, Pavao Pavličić i Goran Tribuson te ilustratorica
Željka Mezić.
Svakako je bio užitak gledati na
trenutke poveliku gužvu obožavatelja koji su strpljivo čekali na potpis i
koju ugodnu riječ sa svojim omiljenim autorom ili autoricom.
Interliber je postao jedna od priredbi u Hrvatskoj koja ostvaruje najviše
posjeta, što se godinama odvija bez velikih promjena – svake ga godine,
naime, posjeti više od 100.000 posjetitelja.
Za sve Hrvatske izdavače, pa tako i za Mozaik, to je jedan od najvećih
izazova i prilika za bolju prodaju, pogotovo u vremenima recesije i općeg
smanjenja potrošnje.
Interliber je u Hrvatskoj postao pravi sinonim za mjesto i vrijeme najpovoljnije kupnje knjiga te druženja s brojnim autorima.
Prije i nakon održavanja sajma, održan je sastanak između hrvatskih
nakladnika i organizatora Zagrebačkog velesajma, gdje je ponovno istaknuta želju da Interliber dobije još jači naglasak na kulturnim sadržajima, ali da se pritom ne mijenja temeljna podloga sajma koja donosi dobru prodaju, kao što je, primjerice, besplatan ulaz za posjetitelje
i vrijeme održavanja, koje je po trajanju maksimalno a termin dobro
pozicioniran.
Pripreme za Interliber u Mozaiku traju nekoliko mjeseci prije samoga
početka; one, zapravo, počinju odmah po završetku prošlog Interlibera.
U tih šest dana, koliko sajam traje, gotovo svi mi koji smo zaposleni u
Mozaiku postanemo promotori i prodavači svojih izdanja. Zato je tijekom Interlibera od ponedjeljka do petka u uredima i skladištu poprilično
prazno, no ipak se odrade svi potrebni poslovi.
Možemo se pohvaliti da je to model kojim uspijevamo biti jedan od
malobrojnih nakladnika koji su u zadnje tri godine svaki put postavili
novi rekord prodaje.
Pohvale idu organizacijskom timu, te svima koji su vrijedno prodavali i
radili sve što je bilo potrebno, kako na sajmu tako i na svome radnom
mjestu, a posebno onima koji su svih šest dana držali cjelodnevni tempo.
aktualno
NAGLAS december 2014
Život po narodnom kalendaru
Bojana DODIĆ 16
Maja KESER
Po tradiciji, oko Nove godine pribavljaju
se i poklanjaju kalendari. Za 2015. godinu Mladinska knjiga Beograd svojim
čitaocima nudi sasvim poseban kalendar – narodni. Zapravo, mnogo više od
kalendara – i običajnik, i podsetnik na
verske praznike, i savetnik za sezonske
radove u kući i polju, i priručnik za predviđanje vremenskih prilika ili odbranu
od „lošotinje”, i riznicu narodnih izreka.
U prvim danima januara iz štampe izlaze Godišnji običaji u Srba, novi projekat
u nizu izdanja o našim korenima.
Po danima od Petozarnih mučenika
do Božića gleda se kakvo će vreme biti
u narednoj godini. Jedan dan je jedan
mesec – ako nekog od tih dana pada
sneg, onda će biti kišan onaj mesec što
ga taj dan predstavlja u idućoj godini, a kog dana je vedro, taj će mesec
biti bez kiše. Od Svetog Nikole dan
biva duži onoliko koliko petao može
da skoči s praga. Do svetoga Luke
tur’ đe oćeš ruke, od svetoga Luke, u
džepove ruke. Kad ko koga udesi, u
svakom smislu te reči, kaže se da ga
je udesio kô za Vrbicu. Svetog Spiridona slave papučari – i oni što papuče
izrađuju i oni što se plaše svojih žena.
Jun je nekad bio trešnjar, juli – žetvar,
a septembar – grozdober. Pre Deda
Mraza deca su poklone dobijala na
Nikoljdan, Božić, Materice i Očeve.
Od zmija štite jeremije, kišu prizivaju
prporuše i dodole, dobar rod donose
krstonoše, karakondžule rasteruju sirovari, a komendije teraju komendijaši. U čistoj nedelji pere se i čisti sve u
kući, u gostinskoj nedelji dočekuju se
gosti, u zagonetnoj se oštri duh i ogleda u domišljatosti, a u šarenoj nedelji
dozvoljeno je da se „šara”.
U narodu se, dakle, tačno zna
kad je čemu vreme, jer je celina življenja kalendarski usklađena i cela
godina propraćena je određenim radnjama. Čak su i pesma i igra kalendarski utvrđeni, i tačno se zna otkad
i dokad se određene pesme pevaju ili
igre izvode i čemu služe. O tome govori nova knjiga u izdanju Mladinske
knjige Beograd – Godišnji običaji u
Srba. Autor knjige, cenjeni srpski etnograf Mile Nedeljković čitav život
posvetio je beleženju narodnih običaja i očuvanju tradicije. Za svoj rad na
proučavanju i sistematizaciji građe o
običajima vezanim za godišnji ciklus
dobio je prestižnu Nagradu za nauku
Vukove zadužbine.
Zahvaljujući temama koje su
u njima zastupljene, a prevashodno
autorovom umeću da slikovitim narodskim jezikom približi čitaocima
bogatu etnografsku građu, rukopisi
Mileta Nedeljkovića decenijama su
u vrhu najpopularnijih i najvoljenijih. O tome svedoči i poruka čitaocima godinama štampana na zadnjoj
korici Miletovog Srpskog običajnog
kalendara: „Srpski običajni kalendar
je knjiga koja se čita i prepričava, pozajmljuje i krade – nemojte da vam
nismo rekli”. Na vrlo topao prijem
kod čitalaca naišla je i knjiga Srpske
slave – čuvari ognjišta, koju je na
osnovu rukopisne zaostavštine Mileta Nedeljkovića za našu kuću priredila njegova supruga Nevenka Nedeljković, takođe etnograf. Najmanje
tolike tiraže i slavu priželjkujemo i
za Godišnje običaje, koje je na osnovu bogate građe koju je prikupio g.
Nedeljković, za našu kuću ponovo
priredila gđa Nevenka Nedeljković.
Godišnji običaji u Srba podeljeni
su na dva velika poglavlja – Pokretne
i Nepokretne praznike, u kojima su
opisani najraznovrsniji običaji koje
srpski narod vezuje za određene dane
u godini. Među njima su veliki praznici, kao što su Badnji dan s Božićem, Uskrs, Đurđevdan, Spasovdan,
Trojice, Ivanjdan, Ilindan, ali i mnogi
praznici koji su gotovo iščezli iz narodne svesti ili su lokalnog karaktera,
poput Ptičjeg sveca, Mišjeg dana, Levontija, Đermana, Strmeljevca. Praznici poređani u hronološkom sledu
obogaćeni su tematskim antrfileima,
kroz koje se može saznati veza između naših staroslovenskih korena i hrišćanske nadogradnje, zatim kako su
Novo izdanje MK Beograd likovno je opremila Maja Keser
naši preci predviđali vreme na osnovu
vremenskih prilika određenog dana, i
kako se život po narodnom kalendaru
odrazio na jezik, pa su pojedini izrazi
u kojima se pominju godišnji običaji i
danas u opštoj upotrebi, iako smo na
same običaje možda i zaboravili. Tu
su još i poglavlja o različitim obrednim povorkama, koje su u ranijim
vekovima mnogo praktikovane, zatim
poglavlje o različitim vrstama slava i
veoma zanimljivo poglavlje o tome
kako je narod delio godinu, u kom su
pobrojani i objašnjeni najrazličitiji narodni nazivi za dane, nedelje i mesece,
kao i narodna mudrovanja o tome u
koji dan, na primer, valja započeti posao, a kad ništa ne treba raditi.
U najboljoj tradiciji Mladinske knjige, i ovo izdanje bogato je
ilustrovano, pre svega crtežima mladog ilustratora Marka Markovića,
posebno izrađenim za ovo izdanje,
i, sasvim primereno, delima narodnih umetnika iz bogate zbirke Muzeja naivne i marginalne umetnosti
u Jagodini. Da bi novo izdanje bilo
najprigodniji poklon svakom domaćinu ili domaćici za velike porodične
praznike koji nas očekuju početkom
godine, Godišnji običaji u Srba do čitalaca će dolaziti u rustičnoj drvenoj
kutiji s motivima narodne radinosti.
Novi projekat smo, dakle, udesili kô za Vrbicu i željno očekujemo
prve reakcije čitalaca početkom naredne godine!
urednica priporoča
NAGLAS december 2014
17
Plameneča in prav nič prihuljeno zadržana pisma
urednica priporoča
urednica priporoča
urednica priporoča
urednica priporoča
urednica priporoča
urednica priporoča
Mihael Glavan
LJUBIMCA Z
VOŠNJAKOVE ULICE ­–
PISMA SILVE PONIKVAR
IN KARLA DESTOVNIKA
KAJUHA
Uredila: Nela Malečkar
Pred dvema letoma smo se posvetili
spominu na Karla Destovnika Kajuha ob 90. obletnici njegovega rojstva s knjigo Enaindvajset pesmi za
enaindvajset let življenja. Dr. Matjaž
Kmecl je zanjo izbral le tiste pesmi,
ki so zaradi svoje izpovedne moči
postale lirska klasika. V dodani dokumentirani biografiji njegovega
kratkega, a intenzivnega življenja pa
je bila opisana tudi njegova silovita ljubezenska zgodbo s Silvo Ponikvar. Odvijala se je sredi okupirane
Ljubljane, kjer je Kajuh kot ilegalec
živel med septembrom 1941 in avgustom 1943. Objavili smo nekaj
faksimilov njunih pisem in takrat je
pisec biografije dr. Glavan omenil,
da obstajajo še številna druga Silvina
in Kajuhova pisma, ki bi jih bilo vredno v celoti prepisati in ponatisniti v
posebni knjigi.
Pravzaprav je bil za prepis in s
tem trajno ohranitev pisem v knjižni obliki že skrajni čas, saj so zaradi časovne oddaljenosti več kot 70
let od njihovega nastanka nekatere besede in stavki postajali skoraj
neberljivi. Potem ko sta dediča pisem, Silvina potomca Vesna in David Gregorin, z velikim posluhom za
kulturno zgodovino dovolila objavo
korespondence, se je dr. Glavan lotil
rekonstruiranja »ljubezenskega romana« v pismih. Eden njegovih prvih
komentarjev je bil: »Pisma so res plameneča in za slovensko »prihuljeno
zadržanost« prava redkost. Pa tudi
dokaj obsežna.«
Prava redkost so tudi korespondence, po katerih ostanejo pisma
obeh dopisovalcev, kot se je zgodilo
v tem primeru. Sredi vojne in sredi
okupirane Ljubljane je bila Silva obtožena sodelovanja z Osvobodilno
fronto in poslana v zapor. Edini stik
med ljubimcema so bila pisma, ki so
jih prenašali zaupniki. Ko se je Kajuh poleti 1943 začel poslavljati od
Silve in se pripravljati na odhod v
partizane, ga je prosila, naj njena in
njegova pisma zakoplje pod češnjo
na vrtu hiše na Vošnjakovi 22 v Ljubljani, kjer sta se spoznala in nekaj
časa živela skupaj. Kajuh je v nepremočljivo platno skupaj s pismi zavil
še njune fotografije in zvezek pesmi,
ki jih je s posvetilom napisal za Silvo. Škatlo je po osvoboditvi, ko je bil
Kajuh že mrtev, izkopala Silva.
Zdaj so ti relikti njune ljubezni – skupaj s Kajuhovo uro, ki jo je
po njegovi smrti dobila Silva v dar
– shranjeni v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Dr. Glavan
primerja njuno zgodbo z ljubezensko
zgodbo mladoporočencev z Ulice Rosetti, Stanka Vuka in Danice Tomažič. »V obeh primerih gre za hvalnico
življenja in ljubezni, ki se spleta v nenormalnih okoliščinah (…) Tragične
okoliščine še poveličujejo ljubezensko
zvezo, ki se v pismih presenetljivo
malo meni za brutalno stvarnost, a
se zato tem močneje hrani z upanjem
na svobodno prihodnost,« piše dr.
Glavan v spremni besedi z naslovom
Najlepša ljubezenska zgodba v okupirani Ljubljani. Ob kronološkem
razvrščanju pisem (ki zaradi konspirativnih razlogov niso bila datirana)
je dr. Glavan opravil še obsežno raziskovalno delo in dešifriral številne
inicialke in psevdonime. Napisal je
več kot tristo opomb, iz katerih razbiramo zanimive podrobnosti o njuni
korespondenci, lokacijah, življenju v
okupirani Ljubljani in številnih sodobnikih, ki v pismih nastopajo in so
bili povezani z njima. Korespondenca
ima svoj dramaturški lok, izteče se s
poslavljanjem in dogovorom, da če
bo ko od njiju ustreljen ali ubit, mora
drugi zaživeti polno življenje tudi zaradi njune globoke ljubezni.
Ohranjenih šestindvajset Silvinih in dvanajst Kajuhovih pisem, objavljenih v knjigi Ljubimca z Vošnjakove ulice, je, kot piše dr. Glavan, v
slovenski kulturni zgodovini redek
in dragocen primer iskrenega in odprtega močnega obojestranskega čustvovanja. Kot presežek jo je najprej
prepoznala žirija in uvrstila med pet
nominirancev za knjigo leta Slovenskega knjižnega sejma, z zadnjo besedo pa so jo določili za zmagovalca
glasovi bralcev. Ali kot je dejal eden
od žirantov Luka Novak: »Na koncu
je zmagala ljubezen.«
smernice v svetovnem založništvu
NAGLAS december 2014
Mularija bere Brezvezne knjige
18
Rok GREGORIN
V zadnjih tednih sem bil v naši hiši priča več zanimivim pogovorom o mladinskem leposlovju.
Mladinsko leposlovje, natančneje zgodbe o vsakdanjih težavah mularije, postavljene v različne
kontekste. Na krilih knjige Johna Greena Krive so
zvezde je ta žanr postal priljubljen v svetu. Nekateri viri poročajo, da je to trenutno najbolj rastoče in
cvetoče področje svetovnega knjižnega trga.
Omenjena knjiga je v ZDA izšla v
januarju 2012, uspešnica je postala
že prej, na prehodu iz poletja v jesen
2011, ko so začeli zbirati prednaročila, John Green pa je izdatno nastopal
predvsem na spletu, natančneje na
različnih video posnetkih. V Sloveniji
se je v uspešnico začela spreminjati šele po lanskem knjižnem sejmu.
Zvezde so žarele tudi na letošnjem
knjižnem sejmu, kjer smo prodali
celo več knjig kot lani.
Skoraj tri leta po izidu Greenovega romana, ki je povzročil vzpon
leposlovja za mladino, lahko ob pogledu na lestvice najbolje prodajanih
knjig v ZDA in Veliki Britaniji v letošnji darilni sezoni hitro ugotovimo, da so knjige za mladino, vsaj na
enem trgu, še vedno zelo priljubljene.
V začetku decembra letošnjega leta so
bile na britanski lestvici, ki jo objavlja
thebookseller.com, na prvih štirih mestih knjige, ki bi jih z lahkoto uvrstili
v kategorijo knjig za mularijo. Na pr-
vem mestu je roman blogerice Zoelle
(Zoe Sugg) Girl Online, na drugem
mestu je novo nadaljevanje tudi v Sloveniji dobro znanega Dnevnika nabritega mulca Jeffa Kinneyja, tretja je
tudi pri nas zelo uspešna Guinnessova knjiga rekordov, ki cilja na mlajše
najstnike, na četrtem mestu britanske
lestvice je nova knjiga avtorja Babice barabice Davida Walliamsa, ki se
tokrat ukvarja z Grozno teto (Awful
Auntie). Šele na petem mestu je prva
knjiga za odrasle There's Something
I've Been Dying to Tell You Lynde
Bellingham. Čeprav se v nadaljevanju lestvice pojavi še nekaj knjig za
mladino, velja opozoriti na 17. mesto Booksellerjeve lestvice, ki ga je
osvojila Brezvezna knjiga (The Pointlessbook), nekakšen skupek idej za
aktivnosti in dnevniških zapiskov še
enega popularnega videoblogerja Alfieja Deyesa (PointlessBlog), ki je na
lestvici v družbi z Ni je več in knjigo
nogometaša Roya Keana. Zoe in Alfie
sta na youtubu objavila tudi božično
poslanico, ki bo verjetno še pospešila prodajo knjig, saj je na povezavo:
https://www.youtube.com/user/PointlessBlog v šestih dneh kliknilo več
kot milijon gledalcev.
Ameriška lestvica je nekoliko
drugačna, na skupni lestvici je med
prvimi desetimi knjigami le ena mladinska, Dnevnik nabritega mulca, ki
pa je na prvem mestu. Pogled na otroško in mladinsko lestvico pa prinaša med prvimi desetimi tudi Krive so
zvezde na šestem mestu. Če primerjamo obe lestvici, lahko ugotovimo,
da je na Otoku pravi razcvet knjig za
mladino. Tudi ni zaznati »problemskega« leposlovja za mladino, vendar to še ne pomeni, da ni uspešno.
Še več, mislim, da lahko opazimo modni trend med knjigami za mularijo.
Nisem prepričan, da bodo najnovejše
modne smernice všeč vsem; zlasti ne
tistim, ki želijo do ciljne publike pripeljati bolj kakovostne vsebine.
Čeprav mislim, da je nesmiselno
v knjige pretvarjati vsebine z elektronskih medijev, nam britanska primera kažeta, da so knjige, ki so stranski produkt popularnih blogov ali videoblogov, pri mladini zelo uspešne.
Kaže, da se od resničnih zgodb in
problemov mladih vsebina mladinskih uspešnic premika k blogovskim
zvezdnikom – nekakšnim resničnostnim monodramam rahlo zafnanih
kulskih najstnic in luštnih tipčkov,
ki izdajajo Brezvezne knjige in ob
tem doživijo uspeh na trgu. Knjigi
imata še eno skupno značilnost, sta
noro poceni, tako da si ju lahko privošči skoraj vsak najstnik. E-knjigo
(Girl Online) dobi za drobiž v podobi
dveh funtov, tiskana stane pet funtov,
Brezvezna knjiga je, zanimivo, samo
v tiskani obliki za štiri funte.
Mularija se ob vsej medijski ponudbi spet vrača tudi h knjižnim vsebinam. Kazalo je celo, da so celo na
»pravi« poti, vendar so hitro odšli
po svoje. Dobro je, da so ostali pri
knjigah.
strokovno
NAGLAS december 2014
19
Ali smo že dozoreli za učenje z ekrana?
Alenka KEPIC MOHAR Laura ŠTRAUS
O tem, ali smo že dozoreli za učenje z
ekrana, smo se pogovarjali na debatni
kavarni letošnjega knjižnega sejma.
Pogovor s sogovorniki: ravnateljico
in soavtorico interaktivnih nalog na
portalu ucimse.com dr. Marino Rugelj, psihologinjo dr. Sonjo Pečjak in
strokovnjakom za interaktivne izobraževalne igre na Pedagoški fakulteti dr.
Jožetom Rugljem, bi lahko povzeli v
misel, da smo tehnološko za učenje z
ekrana sicer zreli, vendar smo še daleč
od tega, da bi se znali učiti z ekrana,
in še dlje od tega, da bi učenje potekalo zgolj na ekranu. Kot je pokazala
razprava, je to povezano s številnimi
raziskovalnimi vprašanji.
Eksperimentalne raziskave so pokazale, da je učinkovitost reševanja
nalog na ekranu ali v klasični obliki enaka, kadar je čas odmerjen, če
pa ta ni omejen, je učenje z ekrana
precej manj učinkovito. Samonadzor je pri učenju z digitalnimi gradivi
nujen, pri učencih pa je to relativno
težko doseči.
Pomemben vidik učenja z ekrana je tudi drugačno prostorsko dojemanje: fizična knjiga ima osem točk,
znotraj katerih se tvorijo predstave,
spletni prostor je drugačen, omejen
z zaslonsko sliko ekrana, tablice ali
pametnega telefona. Tudi drsenje po
zaslonu ali klikanje je v marsičem
drugačno od pisanja. Ena od raziskav je pokazala, da so študentje,
ki so si delali izpiske predavanj na
tablici, po nekaj tednih svoje izpiske brali, kot da jih berejo prvič. Ko
oblikujemo interaktivna gradiva, je
torej temeljno razumevanje, kako delujejo človeški možgani. Informacije
potujejo v možgane prek dveh kanalov zaznavnega spomina, se prek organiziranja podob in besed v delovnem spominu integrirajo v dolgoročni spomin, kjer nastajajo mentalne
slike. Povezava motorike in tvorjenja
mentalnih slik povzroči procese, ki
pretvarjajo nove informacije v dol-
Dr. Sonja Pečjak, dr. Jože Rugelj in dr. Marina Rugelj so v pogovoru, ki ga je povezovala mag.
Alenka Kepic Mohar, ugotovili, da moramo v Sloveniji najprej vzpostaviti izobraževalno okolje,
ki bo podpiralo učenje z ekrana.
gotrajno znanje. Prav zato je ob vseh
prednostih, ki jih prinaša interaktivno in večpredstavno učenje, nujno
vedenje, v katerih fazah in kako uporabiti določena učna gradiva. Tako
je na primer nekatere informacije bolje predstaviti zgolj s preprosto skico,
določeno učno snov (npr. kroženje
krvi po telesu) pa lahko plastično
najbolj učinkovito prikažemo z večpredstavnimi animacijami.
Digitalno okolje pa je prineslo
še eno pomembno novost – igre so sicer od nekdaj predstavljale pomembno obliko učenja, vendar je z razvojem ta metoda v formalnih oblikah
izobraževanja postala redka. V najzgodnejših obdobjih je bilo učenje s
pomočjo igre še nekako sprejemljivo,
v »zrelih« obdobjih pa naj bi bilo poučevanje in učenje preveč resno, da
bi bila ta metoda še primerna. Digitalna tehnologija pa učenju z interaktivnimi izobraževalnimi igrami
(ang. game-based learning) daje večji
pomen in jih morda tudi vrača v formalno izobraževanje.
Kljub zanimivi debati je ostala neodgovorjenih kopica vprašanj,
npr.: ali niso današnji t. i. digitalni
domorodci vendarle drugačni in je
njihovo dojemanje že oblikovano za
nove medije? Na kakšen način naj
učitelji zasnujejo pouk – če sploh lahko tisti, katerih okno v svet ni ekran,
razumejo dojemanje otrok, ki sveta
brez računalnika sploh ne poznajo?
Izkušnje iz razreda sicer kažejo, da
otroci resda obvladajo tehnične vidike, da pa pri delu z vsebino potrebujejo veliko usmerjanja.
Vprašanje torej ni, ali smo zreli za učenje z ekrana, bolj smiselno
se je vprašati, ali v Sloveniji znamo
vzpostaviti izobraževalno okolje, ki
to primerno podpira. To je v prvi
vrsti naloga učiteljev in uporaba digitalnih gradiv bo pri pouku zaživela le, če se bodo za to ogreli učitelji
in če bomo pri oblikovanju digitalnih gradiv smiselno upoštevali posebnosti in jih znali dobro povezovati s klasičnimi učnimi gradivi. Za
oblikovanje tovrstnega okolja pa bo
nujno morala svoje prispevati tudi
država, kajti brez dolgoročne strategije na tem področju napredek v
izobraževanju ne bo mogoč. Način
izobraževanja pa bo treba posodobiti
karseda hitro, če želimo oblikovati
sodobno družbo. Ne nazadnje bodo
prav generacije, ki jih ta trenutek
poučujemo in za katere izdelujemo
interaktivna gradiva, tiste, ki bodo
aktivno oblikovale gospodarstvo in
krojile tudi našo prihodnost.
dogodki
NAGLAS december 2014
20
Knjiga na pravem mestu ob pravem času
Katarina MODIC
Slovenski knjižni sejem, torek pred otvoritvijo,
Knjigotrška akademija. Na petih predavanjih smo
slišali veliko zanimivega od ljudi iz založniškega
in poslovnega sveta. Namenoma so bili izbrani
tudi predavatelji, ki jim prodaja knjig ni osnovni
posel. Takšen pogled je ponavadi neobremenjen,
iz njega pa sami povzamemo vzporednice z drugimi poslovnimi modeli.
Bolj kot kdaj prej so knjigarnam
potrebni ljudje, ki znajo dobro prodajati knjige. Ljudje, ki se tega posla lotevajo z znanjem, strastjo in
čustvenostjo. Tokratna knjigotrška
akademija je ponudila znanja s področja merchandisinga, PR-ja in bibliotekarstva.
Kaj ljudi spodbudi k nakupu knjig?
Predavanje Roka Gregorina se je naslanjalo na nedavno raziskavo Knjiga
in bralci 5. Zanimiva pri tej raziskavi
je bila ugotovitev, da so anketiranci v
kar 48 % odgovorili, da si knjige izposojajo v knjižnicah, 20 % so si jih
izposodili pri prijateljih, 14 % pa so
jih vzeli kar z domače knjižne police.
Preostali so jih kupili, dobili v dar,
kupili v antikvariatih in prek spleta.
O nakupnih navadah pa so povedali,
da jih največ kupijo v knjigarnah in
prek direktnih prodajnih poti. Raziskava je tudi pokazala, da se kupci
precej manj odločajo za nakup prek
direktnih prodajnih poti (zastopniki,
telefon in katalogi) kot v preteklosti.
Torej je vloga knjigarjev in njihovega
navdušujočega prepričevanja postala
zelo pomembna.
Razporeditev knjig v knjižnicah
Špela Razpotnik, bibliotekarka v
NUK-u, ki se profesionalno ukvarja
z UDK-klasifikacijo knjižnih gradiv,
nam je razložila sistem razporejanja
sicer nepregledne množice knjig v pregledno postavitev knjig na knjižnične
police. Predavanje je bilo za knjigarje
zanimivo zato, ker je mnogo knjig na
knjižnih policah knjigarn postavljenih
na podoben način oz. bi bilo dobro,
da bi tako bilo. Namen je tako v knjižnicah kot v knjigarnah enak: bralci
se morajo med policami znajti sami.
Razporeditev knjig v knjigarnah
Marko Vlah, specialist merchandisinga z dolgoletnimi izkušnjami pri
postavitvi blaga na prodajne police v
različnih branžah, je predstavil svoj
pogled na postavitev knjig. Ta se je
precej razlikoval od prejšnje predavateljice, kljub temu da tudi merchandising stremi k temu, da se kupec čim lažje znajde med prodajnimi
policami.
Trgovec želi v vseh svojih prodajalnah vzpostaviti nadzor nad
izdelki, ki jih prodaja, nadzor nad
prodajnim prostorom in nadzor nad
zalogami. Merchandising pa zagotavlja, da je pravo blago na pravem
mestu ob pravem času in na pravi
način. Izkušnje kažejo, da je 70 %
prodajnih odločitev sprejetih v trgovini, kar v približno enaki meri velja
tudi za knjigarne. Zanimiva je bila
ugotovitev, da se ne sme zgoditi, da
dobavitelj promovira knjigo, ki je v
tistem trenutku kupec ne more dobiti
na prodajnem mestu. Za založnike je
to jasno sporočilo, naj se knjige ne
pojavljajo v medijih, preden izidejo
in prispejo na prodajna mesta, kar
se še vedno pogosto dogaja.
Prava razporeditev knjig v knjigarnah lahko zmanjša izpad prodaje
zaradi predčasne promocije, poveča
prodajo za 10 %, poveča maržo na
proizvod do 3 % in zmanjšanje zalog
do 15 %.
Znamo prodati znanstveno knjigo?
Maja Avsenik je vodja knjigarne Filozofske fakultete v Ljubljani, ki skrbi
za promocijo in prodajo znanstvene
literature. Je tudi pobudnica sejma
akademske knjige Liber.ac. Knjigarna na FF je specializirana za knjige,
ki jih potrebujejo študenti pri študiju,
vendar pa poskrbijo tudi za knjige,
ki jih študenti berejo v prostem času.
Uvedli so tudi prodajo rabljenih knjig,
kar je povečalo obisk v knjigarni.
Kako vzbuditi zanimanje medijev za
vašo knjigarno?
Irena Pavčič je nekajletna PR-direktorica, je strokovnjakinja za pripravo PR- in promocijskih strategih, izvajanje marketinške in PR-podpore.
Kot pobudnica zelo uspešnega projekta Simbioza (v katerega na začetku ni verjel skoraj nihče) pravi, da se
s pravim pristopom obveščanja javnosti prek medijev da narediti veliko.
Knjigarjem je svetovala, da knjige promovirajo tudi s pomočjo VIP-oseb, z
dogodki in sodelovanjem z izbranimi
skupinami (predšolski otroci, šole,
starejši, organizacije, mame z otroki
v popoldanskem času). Pri tem lahko
pomagajo tudi mediji, vendar si moramo pripraviti dobro adremo lokalnih
medijev, z njimi vzdrževati stalne kontakte in jih vabiti v knjigarno, ko se v
njej dogaja kaj zanimivega. In nasvet,
če so novinarji neodzivni: sami pripravimo zanimivo vsebino zanje, iščemo
zanimivosti o naših knjigah, iz njih naredimo zgodbo, s katero navdušimo
novinarje in jih prosimo za objavo.
dogodki
NAGLAS december 2014
21
Dan za učitelje angleščine
Urška RAVNJAK
Prvi petek v decembru je tradicionalno rezerviran za konferenco OUP, ki
sta jo letos že šestnajstič organizirala
MKT – Center Oxford in založba Oxford Universtiy Press. Dvorano je napolnilo 500 učiteljev iz vse Slovenije.
Konferenca OUP je najbolj množično obiskan dogodek
za učitelje angleščine v Sloveniji. Letos smo gostili tri tuje
predavatelje, ki so se posvetili najbolj aktualnim temam
na področju poučevanja angleščine.
Predavateljica Sarah Phillips je na osnovi dolgoletnih izkušenj predstavila gradnike uspešne učne ure. Na
osnovi praktičnih primerov je prikazala nepogrešljive
komponente, ki poskrbijo za motivacijo in uspešnost
učnega procesa.
Jeremy Bowell je navdušil udeležence z dejavnost-
Razveselila nas je polna dvorana aktivnih učiteljev.
Razstavni prostor je bil odlično obiskan.
mi, ki jih je mogoče koristno uporabiti, ne da bi porabili
veliko časa za pripravo, vse pa spodbujajo učinkovito
komunikacijo.
Marie Delaney je uveljavljena avtorica, predavateljica in psihoterapevtka s specializacijo s področja učnih
in vedenjskih motenj. Učiteljem je izdala nekaj skrivnosti,
kako poučevati t. i. »neučljive« otroke.
V vseh odmorih so v preddverju dvorane učitelji
lahko preizkusili gradiva na interaktivni tabli. Na razstavnem prostoru smo predstavili uveljavljene naslove in
novosti. Udeleženci so z velikim zanimanjem brskali po
razstavljenih gradivih.
Letos so nas ponovno obiskali dijaki Gimnazije in
srednje šole Rudolfa Maistra iz Kamnika in navdušili z
novim muzikalom »The Immortals«, ki je avtorski projekt njihovega mentorja Milana Mandeljca.
Konferenco OUP organiziramo kot promocijski dogodek, s katerim nagradimo sedanje uporabnike naših
gradiv in pridobivamo nove. Opažamo, da se dogodek
vsako leto zaključi z vedno več zahvalami in pohvalami,
kar nam pove, da smo na pravi poti.
Sarah Phillips je udeležence spravila na noge.
Dijaki GSŠRM Kamnik v muzikalu »The Immortals«.
dogodki
NAGLAS december 2014
22
Skriptorij v Konzorciju
Lidija GORŠIČ
Prireditveni prostor Konzorcija se je
na drugem srečanju študentov Univerze za tretje življenjsko obdobje in
obiskovalcev Konzorcija spremenil v
skriptorij.
Decembrski abonma je bil namreč
posvečen umetnosti pisanja, kaligrafiji in barvam. Dr. Dušana Findeisen
se je sprehodila skozi kulturno zgodovino barv. Znano je, da so črno
barvo v zahodni civilizaciji obravnavali kot eno najmočnejših v sistemu barv. Prav posebno vlogo dobi
z Gutenbergovim odkritjem tiska in
protestantizmom. Ko pa je nekaj desetletij kasneje Newton odkril barvni spekter, so se barve razporedile v
nov red in odtlej črna in bela nista
bili več barvi! Šele dvajseto stoletje
črni spet pribori pomembno mesto,
Univerza za tretje življenjsko obdobje je decembrski abonma posvetila umetnosti pisanja.
ki ga ima še danes. Mojca Močnik je
predstavila kaligrafijo, študenti kaligrafi pa so nam v živo pokazali, kako
pomembna je koncentracija in mirna
roka za nastanek umetelnih zapisov
v različnih pisavah, vse od rimske
minuskule pa do nam najbližje gotice. Obiskovalci so si lahko ogledali
razstavljeno literaturo na temo kaligrafije in pobrskali med različnimi
pripomočki za lepopis, ki jih ponuja
papirnica Konzorcij.
Klical sem ga Kravata
Mojca HRIBAR
Ob izidu romana Klical sem ga Kravata
je Slovenijo obiskala Milena Michiko
Flašar. Knjigo je s prevajalko Tanjo Petrič predstavila tudi v Konzorciju.
Na dvojezičnem literarnem večeru
smo ob branju in pogovoru spoznali
mlado japonsko-avstrijsko pisateljico in njeno nagrajeno zgodbo, ki je
v izvirniku izšla pred dvema letoma.
Roman na 160 straneh opisuje naključna srečanja dveh obstrancev v parku na Japonskem. Starejši
je zrcalna podoba mlajšega, oba sta
izpadla iz normalnega življenja in
zdaj sta učitelj in učenec drug drugemu. Eden je izgubil službo in to
skriva pred ženo, drugi po dveh letih
izolacije ponovno zahaja med ljudi.
Znanstvo se prelevi v prijateljstvo,
zaupanje in prepletenost. Junaka, ki
nista zdržala storilnostnega pritiska,
v dnevih in tednih pripovedovanja in
spominjanja obotavljivo spet zatipata trdna tla pod nogami.
Idejo za roman je avtorica dobila v reviji Spiegel, ko je brala članek o hikikomorijih. Ljudje, ki ne
zdržijo storilnostnega pritiska ali
imajo občutek nepripadnosti, se zaprejo v sobo in omejijo stik z družino ter drugimi. Roman Klical sem
ga Kravata veliko pove z malo besedami.
Milena Michiko Flašar (levo) je ljubeznivo podpisovala knjige.
dogodki
NAGLAS december 2014
23
Pogledi na prihodnost knjižnic
Bojana ZARNIK
V okviru letošnje razstave tujih knjig Frankfurt po Frankfurtu
smo prvič organizirali mednarodno strokovno konferenco
z naslovom »Pogledi na prihodnost knjižnic«. Konference
se je udeležilo preko 100 predstavnikov splošnih, šolskih,
visokošolskih in specialnih knjižnic.
Osrednja tema konference je bila, kakšna bo prihodnost
knjižnic in kako ponuditi vsebine sodobnemu bralcu. Ali
v času hitrega razvoja komunikacij in digitalne kulture
knjižnice izgubljajo svojo osnovno vlogo, ki so jo tako
uspešno izpolnjevale zadnjih sto in več let? Se bodo znale
prilagoditi in najti svoje mesto v svetu digitalne besede?
Konferenco sta otvorila Pekka Metso, finski veleposlanik v Sloveniji, in Iva Premerl, direktorica Mladinske
knjige Trgovine.
Ker je bila letos na sejmu dežela v gosteh Finska, smo
povabili na konferenco Tuulo Haavisto, direktorico Mestne
knjižnice Helsinki. Finska je država s 5,45 mio prebivalcev,
ki se uvrščajo med najbolj aktivne in dobre bralce v Evropi.
Na leto si v knjižnicah izposodijo 93 mio knjig ali 17 knjig
na prebivalca. Finske knjižnice beležijo v enem letu 51 mio
obiskov oziroma 10 obiskov na prebivalca. Knjižnice na Finskem financirajo lokalne skupnosti (67 %), preostalo pa da
Ministrstvo za kulturo. V letu 2013 so na Finskem namenili
knjižnicam 318,5 mio EUR sredstev. Knjižnice spreminjajo
svojo primarno vlogo in postajajo vedno bolj nekakšni centri kulture, prostori za druženje, izobraževanje in sprostitev.
Kako pa je pri nas? O tem so spregovorili Viljem Leban, direktor Mestne knjižnice Kranj, Ivan Kanič, vodja
Centralne ekonomske knjižnice v Ljubljani, Igor Zemljič,
vodja specialne knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino,
Gregor Škrlj, vodja knjižnice OŠ Prule, in Miro Pušnik,
direktor CTK.
V Sloveniji ima večina knjižnic težave s pomanjkanjem finančnih sredstev. Spremenile so se tudi navade
uporabnikov in mediji, ki ponujajo vsebine. Naraščajo
vsebine v e-obliki, uporabniki so postali zahtevnejši. Knjižnice morajo tako začeti prevzemati storitveno vlogo in
se prilagoditi sodobnemu uporabniku. Splošne knjižnice
postajajo kulturna in izobraževalna središča, ki skrbijo
za širjenje bralne kulture in promocijo kakovostnega branja. Visokošolske knjižnice se srečujejo z vedno večjim
povpraševanjem po e-vsebinah, zato so skupaj ustanovile nabavne konzorcije, kar jim omogoča lažji dostop in
učinkovitejše upravljanje z e-vsebinami. Specialne knjižnice pa postajajo strateški informator organizacije, v
kateri delujejo.
Ob koncu konference je Roman Strgar, direktor maloprodaje MKT, predstavil še sodelovanje Mladinske
knjige s knjižnicami.
Udeleženci konference so ob koncu izrazili zadovoljstvo nad izbrano tematiko, dobrimi predavatelji in odlično organizacijo ter se razšli z željo, da takšna konferenca
postane tradicionalen strokovni dogodek.
Iz srca za ljudi
Maja LIHTENVALNER arhiv MKZ
Konec novembra sta Reader's Digest in Založba Obzorja
podelila priznanje zlati album za tri tisoč prodanih izvodov
zbirke Iz srca za ljudi. Zbirka štirih zgoščenk, s katero smo
se poklonili spominu na Lojzeta Slaka, legendo slovenske
narodno-zabavne glasbe, je izšla novembra 2013 in je bila
razprodana v pičlih nekaj tednih.
Na prireditvi Boš videl, kaj dela Dolenc – 50 let Slakove
glasbe so Polona Stepišnik, direktorica področja Prodaja, Daniel Škraba, vodja Reader's Digesta, in Nevenka
Richter Peče, direktorica Založbe Obzorja, priznanje izročili Ivanki in Slavku Slaku, soprogi in sinu pokojnega
glasbenika.
Reader's Digest in urednica Metka Pušenjak letos
nadaljujeta uspešno serijo izdaj domače glasbe s še eno
glasbeno zbirko za ljubitelje narodno-zabavnih melodij:
Polona Stepišnik, Ivanka in Slavko Slak ter Nevenka Richter Peče
pred nekaj tedni je tako izšla zbirka Ansambel bratov
Avsenik, ki ji priznanje zlati album zagotovo ne uide.
Modrinova stran
NAGLAS december 2014
Po hribovitem zaledju Ljubljane
24
Franjo BRGLEZ
Na razgibano krožno pot po hribovitem
zaledju Ljubljane, kjer se srečujeta preteklost in sedanjost, smo se Modrinovi
kekci podali na novembrsko soboto.
Zbrali smo se na parkirišču strelišča
na meji med Poljanami in Rudnikom. Tokrat je bil naš cilj Molnik
z »zavidljivo« višino 582 metrov
nad morjem. Najvišji vrh zaledja
nad Ljubljano leži na vzhodnem obrobju Ljubljanske kotline in sodi v
sklop gričevja, ki povezuje obronke
Polhograjskih dolomitov prek Rožnika, Ljubljanskega gradu, Golovca in Orel z Dolenjskim gričevjem
in Zasavskim hribovjem. Skupaj z
omenjenimi izpostavljenimi točkami
deli Ljubljansko polje od Ljubljanskega barja in tako tvori naravno
pregrado, ki zapira prehode v smereh vzhod–zahod in sever–jug. Vrh
hriba je bil že v prazgodovini strateška točka z utrjeno naselbino. Glede
na odkrite žarne in skeletne grobove
pa tudi pokope v gomilah gre za prostor, kjer sta se srečali dve kulturni
prvini. Medtem ko starejši nosilci
kulture žarnih grobišč, ki jih datiramo v 13. in 12. st. pr. Kr., ostajajo
neznanka, vemo, da so bili skeletni
pokopi značilni za ilirski jug. Zato
sklepamo, da so Molnik v 8. in 7. st.
pr. Kr. naseljevali Iliri. V grobovih
Skupinska za spomin na Orle.
sta bila najdena zlasti orožje in vojaška oprema. Najdbe hrani Mestni
muzej v Ljubljani. Molnik je odigral
svojo vlogo tudi v drugi svetovni
vojni. Člani delavskega prosvetnega
društva Svoboda iz širše okolice Sostrega so 13. julija 1941 ustanovili
Molniško četo, ki je bila prva partizanska četa na Slovenskem.
S strelišča smo krenili po cesti
Hradeckega, s katere se odcepi Pot
na Golovec, ki se po slabem kilometru konča pri astronomskem geofizikalnem observatoriju. Pot je deloma
gozdna, deloma makadamska in lepo
urejena. Golovec je gozdnata vzpetina jugovzhodno od centra Ljubljane
z najvišjim vrhom Mazovnik (450
m). Preko Golovca je v smeri sever–
jugozahod (preko Črnega vrha, 443
m) speljana tudi Pot spominov in tovarištva. Nekdaj je bila vzpetina večinoma gola, porasla s travo (od tod
izhaja njeno ime), načrtno pogozdovanje pa se je pričelo po letu 1890.
Od observatorija dalje pot poteka po
grebenu vse do vasice Orle, ki leži na
južnem grebenu Golovca. V srednjem
veku je bila razdeljena med gospostvi
kranjskega vicedomskega urada in
deželnega glavarstva za Kranjsko. V
novem veku je vas po večini pripadala Komendi – Nemškemu viteškemu
redu. Orle so daleč naokoli pozna-
Vrh je pogumno osvojil tudi najmlajši kekec
Jaša.
ne po češnjah, katerih nasade redno
obnavljajo, pred cvetno nedeljo pa
mnogi vaščani pletejo tradicionalne
velikonočne butarice iz pobarvanih
lesnih oblancev, ki jih zlasti radi kupujejo Ljubljančani. Vas je poznana
tudi po sklepnih bojih druge svetovne
vojne med nemškim okupatorjem in
slovensko partizansko vojsko v prvih dneh maja 1945, o čemer priča
spomenik pod vasjo. Iz vasi nas pot
popelje mimo spomenika in po precej zahtevnem grebenu na Molnik. Po
počitku smo se spustili do spomenika in se sprehodili skozi vas. Prijazna
domačina sta nas počastila z žganjem
in lepo besedo. V Gostilnici Orle smo
opravili še letni občni zbor in potrdili
mandat vodji sekcije pohodništva in
tako dobili novo staro vodjo Andrejo. Po okrepčilu smo se vrnili do izhodišča, kamor smo prišli že v mraku.
Modrinova stran
NAGLAS december 2014
25
Modrinovci ponovno na prednovoletnem Dunaju
Lidija GORŠIČ arhiv MKT
Cesarsko mesto, kjer vsak večer prodajo sedemdeset tisoč
sedežev za večerne kulturne dogodke in prav toliko vstopnic za številne razstave, privablja s svojo pestro kulturno
ponudbo brez predaha reke obiskovalcev od vsepovsod.
Kultura je del turizma in tega se v avstrijski prestolnici zelo
dobro zavedajo. Ankete kažejo, da 72 odstotkov turistov
pride na Dunaj zaradi kulturne ponudbe. Tudi modrinovci
smo bili del tega množičnega fenomena.
Težko je bilo izbrati, kaj si bomo v omejenem času enega dneva ogledali. Končni izbor: razstava V luči Moneta, vpliv velikega impresionista na avstrijsko slikarstvo
v oranžeriji prelepega baročnega dvorca Belvedere, in
pregledna razstava velikega španskega baročnega slikarja Diega Velazqueza v monumentalnem Umetnostnozgodovinskem muzej, se je izkazal za dobrega. Uživali
smo v 30 impresijah velikana francoskega impresionizma, monumentalnih baročnih mojstrovinah dvornega
slikarja španske veje Habsburžanov Diega Velazqueza,
odličnem vodstvu Jake Racmana, bleščavi praznični
opravi prestolnice in čisto nič v neizprosnih dežnih kapljicah, ki so nas sicer spremljale ves dan, prešernega
vzdušja pa nam vseeno niso pokvarile. Saj se vidi na
fotografiji, mar ne?
Dežne kaplje niso pokvarile prešernega vzdušja modrinovcev.
Božično-novoletni aranžmaji
Jožica RUS
V Mladinski knjigi Založbi smo v novembru ustvarjali tudi božično-novoletne aranžmaje. Zaradi velikega zanimanja in osebnega pristopa smo imeli
dve delavnici, 20. in 27. novembra.
V dobrih dveh urah so udeleženke
delavnic spoznale osnovna pravila
oblikovanja aranžmajev, izvedele pa
so tudi, zakaj ne delamo ikeban. Čar
našega druženja je bil predvsem v
zamislih, kako lahko oživimo edini
kozarec, ki nam je ostal od kompleta, ali naredimo uporabna krožnik,
ki smo ga shranil, ker nam je pri
srcu, in stekleno kroglo, ki nam je v
shrambi v napoto …
Uporabile smo naravne materiale: liste dreves, plodove grmovnic,
storže različnih iglavcev, veje in vejice … Za piko na i pa nekaj svetlečih
kroglic in sveče, ki so v tem prazničnem obdobju zelo zaželene. Spretne
roke lahko z domišljijo vse to in še
marsikaj sestavijo v privlačne oblike.
Po končani delavnici je vsaka
svoj izdelek odnesla domov.
Marsikaj lahko kupimo, izbira
je skoraj neskončna, vendar nič ne
more nadomestiti tistega, kar izde-
Praznični aranžmaji že krasijo domove
udeleženk tečaja
lamo sami. Z aranžmaji ustvarjalk
bodo domovi še lepši in bolj domačni. Največ pa so vredni zadovoljni
nasmehi na obrazih, ki so govorili:
tudi jaz znam in zmorem.
anketa
NAGLAS december 2014
26
Je 70-letnica v današnjem času veliko ali malo?
David Gregorin, MKZ
To je relativno. Kakšnemu sedemdesetletniku je sedem desetletij minilo, kot bi mignil, pred sedemletnikom pa je še cela večnost … Skoraj toliko je tudi od konca zadnje
svetovne vojne, pa je za nekatere še vedno aktualna, za
druge pa se je zgodila v daljni preteklosti in jih bolj skrbi
prihodnost.
Nam se zdi 70-letnica Mladinske knjige, ki jo bomo
praznovali prihodnje leto, veliko. In za slovenske razmere
tudi je veliko. V Sloveniji se zadnje čase podjetja namreč
ukinjajo in ustanavljajo kar čez noč. V preteklih letih je,
žal, ugasnilo veliko nekdaj zelo pomembnih slovenskih
podjetij, ki niso zdržala toliko časa. Mladinska knjiga in
njena dolgoletna tradicija nista pomembni samo za nas,
ki smo v njej zaposleni. Njeno poslanstvo pri negovanju
slovenskega jezika in ohranjanju narodne identitete je
tudi za prihodnost neprecenljivo.
sebnem jubileju, ki ga doseže malo podjetij. To vse priča
o tem, da smo Mladinska knjiga kot organizacija ter vsi
zaposleni in preostali deležniki v njej nekaj posebnega.
Sposobni smo se prilagajati vsem mogočim razmeram in
navkljub težkim časom, ki so že za nami in še pred nami,
vidimo za vse nas, predvsem pa za knjigo, lepše čase.
Emil Mlinar, MKT
70-letnica človekovega življenja
danes ni veliko – pričakovana življenjska doba ob rojstvu v razvitih
predelih je bila leta 1900 le 46 let,
leta 2010 pa že čez 80. Seveda je za
tiste, ki šele začenjajo, 70 let oddaljena prihodnost. Je
pa 70-letnica v današnjem času veliko skoraj na vseh področjih človekovega udejstvovanja, saj tehnološki razvoj
hitro spreminja družbeno pokrajino. Podjetij, ki dosežejo
tako starost, ni prav veliko.
Robi Ličen, MKZ
Gašper Kurnik, MKT
Če bi govorili o starosti pri ljudeh,
bi lahko rekli da 70-letnica dandanes ni več nič posebnega, saj statistično gledano živimo vedno dlje.
Če pa pomislimo na 70-letnico podjetja, lahko v današnjih časih z gotovostjo trdimo, da je to
že častitljiva obletnica. Žal ni veliko slovenskih podjetij, ki
bi dočakala takšno starost, saj so se razmere na trgu v zadnjih letih zelo zaostrile in botrovale propadu mnogih slovenskih podjetij. S tem v mislih bi zaželel MK, da gre po
poti dobrega vina, namreč, da z leti pridobiva kakovost.
Klemen Eržen, MKZ
70-letnica v današnjem času ne pomeni več toliko kot včasih. Tehnologija in drugi pripomočki sodobnega sveta nam stvari močno olajšajo, tako da se meja oz. percepcija
o tem, kaj je veliko ali pa dosegljivo, pomika vedno više.
Tudi pri starosti. Je pa res, da nas tovrstni pripomočki
seveda lahko tudi močno obremenjujejo (če se jim pustimo). Včasih je treba stopiti korak nazaj, se ozreti v
preteklost in tam videti stvari in vrednote, ki so zares
pomembne. Kombinacija starih (tradicionalnih) vrednot
ob pomoči novodobnih izumov nam starostno mejo venomer prestavlja više, tako da se 70-letnica pomika proti
sredini. Če pa govorimo o 70-letnici, ki jo bo v letu 2015
praznovala naša družba, pa seveda lahko govorimo o po-
Glede na to, da je čas relativen in
da je v galaktičnem prostoru ukrivljen in neskončen, vsak posameznik po svoje zaznava, kaj pomeni
določeno časovno obdobje za človeško življenje kot tudi za delovanje sistemov, organizacij
… Za veliko podjetje je v današnjem času glede na turbulentno okolje 70-letnica velik uspeh,vsekakor pa pomeni
veliko vloženega časa in truda.
Goran Hudin, MKZ
70-letnica? Za posameznika malo.
Za večino timov, družb, skupnosti,
organizacij itd. pa je to lahko že lepa
številka. Tudi za podjetje, kot je Mladinska knjiga, je prihajajoča obletnica vredna spoštovanja in je lepa podlaga za novih 70.
Aleš Humar, MKT
70 let z vidika človeškega življenja
se mi zdi veliko, kar pa ne bi mogel
reči za podjetje. Naslednje leto jih
bo Mladinska knjiga štela 70 in dobro se še spomnim 60-letnice podjetja. V zasebnem življenju se mi v teh 10 letih ni zgodilo
nič omembe vrednega, v podjetju je bilo teh dogodkov
precej. Čas je relativen; zdi se, da prav pogostost sprememb izkrivlja njegovo dojemanje.
dogodki / napovedujemo
NAGLAS december 2014
27
Od Benedikta do Frančiška z Mojco Širok
Mojca HRIBAR
Novinarka Mojca Širok je v tednu bivanja v domovini svojo novo knjigo o papežih predstavila medijem in obiskala
še štiri knjigarne po Sloveniji.
Knjiga ne govori le o papežih, intrigah in zločinih, pač pa tudi o dvomih
in pričakovanjih, ki prežemajo Katoliško cerkev v času, ko so ji ne le
spremembe načina življenja v sodobni družbi, politični ukrepi ali sekularizacija, temveč predvsem pedofilski
škandali, finančne nepravilnosti in
zdrahe v vatikanski kuriji omajali
ugled, omejili vpliv in skrčili domet.
Argentinski škof italijanskih
korenin, jezuit s strogo disciplino je
prvi globalni papež v zgodovini Cerkve. A ni vedno jasno, kaj svet pričakuje od Frančiška. Včasih se zdi, da
tudi stvari, s katerimi niti približno
nima opravka. Ali stvari, ki jih ne
more spremeniti.
Po predstavitvah v Novi Gorici, Kopru in Mariboru smo večji
pogovor ob izidu knjige pripravili še
v Konzorciju. V pogovoru, ki ga je
povezoval novinar Slavko Bobovnik,
sta poleg avtorice sodelovala še novinar Janez Markeš in sociolog religije
Mojca Širok v Konzorciju.
Igor Bahovec. Govorniki so povsem
napolnili knjigarno in navdušili.
Brina Svit spet doma
Mojca HRIBAR
Brina Svit je letos izdala kar dve knjigi.
Po romanu Noč v Reykjaviku, ki je izšel
marca, smo konec novembra izdali še
Slovenski obraz. Med letošnjim knjižnim
sejmom je bila avtorica v Sloveniji in
knjigo predstavila v Ljubljani in Kopru.
Slovenski obraz je skupek življenjskih zgodb Slovencev, ki živijo ali so
živeli v Argentini. Zapisi o Slovencih
druge ali tretje generacije, ki so jih
odločitve, osebne zgodbe ali zgodo-
vinsko naključje pripeljali v Buenos
Aires. Liki iz njene knjige so tokrat
prvič resnični, zato je Brina besedilo
opremila z avtorskimi fotografskimi
portreti in tudi opisala okoliščine, v
katerih so ti nastali. Pisateljica je z
junaki zgradila globok, oseben odnos. Tako je nastala malce drugačna knjiga, a se v njej še vedno skriva
tudi tipična Brina Svit. Morda bo
ravno ta drugačnost k branju povabila še kakšnega bralca več.
Napovedujemo
Kmalu izidejo naslednje knjige:
• Bela v ljubezni, Varja Kališnik
• Deček in hiša, Maja Kastelic
• Kuhajmo z začimbami, Jennifer Newens
• Maček Muri – mehka knjiga, Kajetan
Kovič, Jelka Reichman
• Mesečinska struna, Svetlana Makarovič
• Minimalizem, Živeti s smislom, J. F.
Millburn, R. Nicodemus
• Ni še mrak, Bob Dylan
• Ginster, Siegfried Kracauer
• Velika sanjska knjiga, Pamela Ball
Brina Svit in Milan Dekleva na novinarski
konferenci ob izidu njunih knjig.
5 najbolje prodajanih knjig v novembru 2014
MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA
1.Zlata mačja preja, Svetlana Makarovič
2.365 modrosti, Helen Exley
3.Eh, srce ti moje ljubljeno, Tone Pavček
4.Bobovo darilo, James Bowen
5.Od Benedikta do Frančiška, Mojca Širok
CANKARJEVA ZALOŽBA
1.Družinska kronika
2.Slaščice iz pečice, s. Bernarda Gostečnik
3.Barok na Slovenskem, Metoda Kemperl,
JUNAK
Luka Vidmar
4.Slovenski obraz, Brina Svit
5.Zgodba o mojih ljudeh, Edoardo Nesi
MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA
1.Zlata mačja preja, Svetlana Makarovič,
Mladinska knjiga
2.Sapiens, Kratka zgodovina človeštva, Yuval
Noah Harari, Mladinska knjiga
3.Življenje je tvoje, Louise Hay, Iskanja
4.Ni je več, Gillian Flynn, Mladinska knjiga
5.Orodjarna, Boštjan Napotnik,
Mladinska knjiga
Marsele Hajdinjak
5.I na početku in na kraju bijaše kava, Julijana
Matanović
MK BEOGRAD
1.Velika ilustrovana enciklopedija Životinje
2.Vladari Srbije, Đ. Bubalo, P. Krestić
3.Gradovi Srbije + Ilustrovana dečja
enciklopedija + Prevare i falsifikati +
pametan telefon
4.Srpske slave – čuvari ognjišta, N.
Nedeljković
5.Velika ilustrovana enciklopedija Čovek
© Mladinska knjiga
1.Suprugova tajna, Liane Moriarty
2.Zapleteni, Emma Chase
3.Tri čuda, Judith McNaught
4.Maca papučarica, Ela Peroci, ilustracije
Vse materialne avtorske pravice so last Mladinske knjige
MOZAIK KNJIGA
NAMENJENO VAM JE
POSEBNO ŽIVLJENJE.
OBSTAJA POT,
NA KATERO VAM
JE NAMENJENO
STOPITI.
MK SKOPJE
1.Golema ilustrirana enciklopedija Životni
2.Makedonski slavi – zalog za pokolenijata
3.Čudesna Makedonija
4.Domašen gotvač
5.Domaće lekovito bilje (srbska izdaja)
Copyright © 2013 by Making Good LLC. THE SECRET text mark
and THE SECRET logo are registered trademarks of Creste LLC.

Similar documents