Ethan Frome

Projektiranje, inženiring
in tehnično svetovanje
KOMAC MIRAN, s.p.
Rovte 82/D, 1373 ROVTE
TEHNIČNO POROČILO-KANALIZACIJSKI SISTEM
A/ SPLOŠNO-KANALIZACIJSKI SISTEM
Predmet projektne naloge je izdelava projektne dokumentacije za izgradnjo sanitarnega
kanalizacijskega omrežja za vaško naselje Laze v občini Logatec, katere investitor je Občina
Logatec.
Naselje Laze so gručasto naselje cca 5 km južno od Logatca na vzhodnem robu Planinskega
polja. Nahajajo se v neposredni bližini avtoceste in železnice Ljubljana-Postojna. Naselje leži
na zelo razgibanem kraškem svetu pod Lekantovim vrhom.
Zgradil naj bi se zaključen sistem kanalizacije za odvajanje odpadnih voda na območju
naselja Laze v občini Logatec. Območje je trenutno zazidano z 98 stanovanjskimi objekti in
obremenjeno z 277 PE (populacijskimi enotami) odpadnih vod in 80 PE industrijskih
odpadnih vod. Predvideva se, da bi končna obremenitev lahko dosegla 600 PE, kjer se
upošteva število še možnih gradenj v območju naselja in število objektov zunaj naselja, ki bi
se v prihodnosti še lahko priključili na ta sistem. Ker območje ureditve spada v občutljivo
območje je za odpadno vodo potrebno izvesti primerno čistilno napravo. Čistilna naprava
MBR 300 PE je tudi predmet te projektne dokumentacije, kjer je podana tudi rešitev
odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ter iztok iz čistilne naprave, zunanja
ureditev, pozicija čistilne naprave in vsa nova infrastruktura.
Za območje ureditve je bila izdelana Feasibility študija odvajanja odpadne vode Logatec.
Kanalizacijski sistem bo mogoče izvesti gravitacijsko
1
B/ TEHNIČNI DEL
Kot osnova pri projektiranju omenjene sanitarne kanalizacije je služila projektna
dokumentacija Feasibility študija odvajanja odpadne vode Logatec.
V nadaljevanju opisan potek trase kanalizacijskega sistema odpadnih voda je razviden iz
situacijskih načrtov in vzdolžnih profilov. Kanalizacijski sistem bo mogoče izvesti
gravitacijsko in delno tlačno z eno skupno čistilno napravo ustrezne tehnologije in petimi
črpališči. S strani Inženiringa za vode d.o.o. je bila izvedena tudi študija poplavne kote
Planinskega polja, ki je pokazala, da je poplavna kota polja 453,50 m.n.v., s povratno dobo
100 let. Projektni dokumentaciji je priložena situacija poplavnega območja z vrisanim
kanalizacijskim sistemom iz katere je točno razvidno, kateri kanali potekajo po poplavnem
območju.
Kanalizacijski sistem v naselju Laze je zasnovan po posameznih odsekih: Ls = stacionarna
dolžina cevovoda
-odsek A1:
Ls = 564,04 m
PVC 200 (SN8)
L = 199,46 m
PVC 250 (SN8)
L = 364,58 m
-odsek A2:
Ls = 120,36 m
PVC 200 (SN8)
L = 120,36 m
-odsek A3:
Ls = 113,76 m
PVC 200 (SN8)
L = 113,76 m
-odsek A4:
Ls = 124,22 m
PVC 200 (SN8)
L = 124,22 m
-odsek A5:
Ls = 108,50 m
PVC 200 (SN8)
L = 108,50 m
-odsek A6:
Ls = 50,91 m
PVC 200 (SN8)
L = 50,91 m
-odsek A7:
Ls = 79,74 m
PVC 200 (SN8)
L = 79,74 m
-odsek K1:
Ls = 689,37 m
PVC 200 (SN8)
L = 385,54 m
PVC 250 (SN8)
L = 403,83 m
-odsek K2:
Ls = 291,97 m
PVC 200 (SN8)
L = 291,97 m
-odsek K3:
Ls = 108,19 m
PVC 200 (SN8)
L = 108,19 m
-odsek K4:
Ls = 181,33 m
PVC 200 (SN8)
L = 148,85 m
PE 63 x 12,5
L = 32,48 m
-odsek K5:
Ls = 5,97 m
PVC 250 (SN8)
L = 5,97 m
-odsek K6:
Ls = 426,30 m
PVC 200 (SN8)
L = 215,72 m
PVC 250 (SN8)
L = 210,58 m
2
-odsek K7:
Ls = 476,20 m
PVC 200 (SN8)
L = 169,63 m
PVC 250 (SN8)
L = 306,57 m
-odsek K8:
Ls = 63,65 m
PVC 200 (SN8)
L = 63,65 m
-odsek K9:
Ls = 189,86 m
PVC 250 (SN8)
L = 189,86 m
-odsek B1:
Ls = 83,64 m
PVC 200 (SN8)
L = 83,64 m
-odsek B2:
Ls = 69,36 m
PVC 200 (SN8)
L = 69,36 m
-odsek B3:
Ls = 76,55 m
PVC 200 (SN8)
L = 76,55 m
-odsek T1:
Ls = 83,45 m
PE 110 x 12,5
L = 83,45 m
-odsek T2:
Ls = 57,33 m
PE 110 x 12,5
L = 57,33 m
-odsek T3:
Ls = 250,73 m
PE 110 x 12,5
L = 250,73 m
-odsek T4:
Ls = 133,60 m
PE 110 x 12,5
L = 133,60 m
Celotna dolžina kanalizacijskega sistema znaša Lc = 4449,03 m
Celotna dolžina gravitacijskega voda znaša Lg = 3891,44 m
Dolžina gravitacijske cevovoda iz PVC 200 znaša L200 = 2410,05 m
Dolžina gravitacijske cevovoda iz PVC 250 znaša L250 = 1481,39 m
Celotna dolžina tlačnega voda znaša Lt = 557,59 m
Dolžina tlačnega voda iz PE 110 x 12,5 znaša L110 = 525,11 m
Dolžina tlačnega voda iz PE 63 x 12,5 znaša L63 = 32,48 m
Oseki, ki potekajo v poplavnem področju so:
odsek K6 (med RJ 52 in RJ 53)
L = 32 m
odsek K7 (med RJ 66 in Č3)
L = 181 m
odsek K9 (v celoti 190 m)
odsek A2 (med RJ 104 in RJ 89)
L = 48 m
odsek A3 (med RJ 107 in RJ 89)
L = 25 m
odsek A1 (med RJ 88 in Č1)
L = 381 m
odsek A4 (med RJ 111 in RJ 89)
L = 34 m
odsek A5 (med RJ 115 in RJ 101)
L = 61 m
odsek A6 (v celoti 51 m)
odsek A7 (v celoti 80 m)
odsek B1 (v celoti 84 m)
odsek T1 (v celoti 84 m)
odsek T2 (v celoti 58 m)
3
odsek T3 (v celoti 251 m)
Parcele s parcelnimi številkami po katerih poteka posamezni odsek kanalizacije so prikazane
v LOKACIJSKIH PODATKIH v VODILNI MAPI.
Ker bo nova kanalizacija odpadnih voda v Lazah potekala tudi po poplavnem območju je
zahtevana popolna vodotesnost kanalizacijskega omrežja kot vseh ostalih objektov na
kanalizacijskem omrežju (črpališča, revizijskih jaškov in čistilnih jaškov na tlačnem vodu).
Zaradi tega je bil izdelan statični izračun in izračun vzgona ter armaturni načrti temeljenja
kanalizacijskih cevi, črpališč in revizijskih jaškov. Zaradi zahtevane popolne vodotesnosti
smo izbrali PVC kanalizacijske cevi DN 200 in 250 mm SN8 (togost 8), ki se tesnijo s tesnili
iz umetnega kavčuka. Spoji morajo biti delno gibljivi in kljub temu absolutno vodotesni. PVC
kanalizacijske cevi se polagajo na AB posteljico iz betona MB 20, debeline 15 cm armirano z
dvojno Q mrežo 190/190. Tlačne PE cevi se polagajo na peščeno posteljico debeline 10 cm.
Na odsekih, kjer poteka gravitacijska kanalizacija v poplavnem območju je le to potrebno še
dodatno zaščititi proti vzgonu. To naredimo tako, da PVC kanalizacijske cevi na vsake 2 m
opremimo z AB kolačem 30/50/65 cm (glej armaturni načrt). Na odsekih, kjer bo kanalizacija
poteka v državni cesti 640 1373 je kanalizacijske PVC cevi potrebno polno obbetonirati z
betonom MB 20 v debelini 10 cm. Obsip in fini zasip 20 cm nad temenom se izvedeta s
prodom premera zrn do 32 mm ali lomljencem zrn do 16 mm. Finalni zasip do kamnite grede
se izvaja strojno z nabijanjem tamponskega materiala v plasteh do 30 cm.
Ker gre za zelo občutljivo področje in dokaj zahtevno gradnjo v poplavnem območju se
zahteva usposobljenost izvajalca del z popolnoma izpravno gradbeno mehanizacijo, da
slučajno ne bi prišlo do izlitja goriva in raznih olj v zemljino.
Opombe:
-Pred pričetkom del je potrebno zakoličiti potek vseh obstoječih komunalnih vodov, ki bodo
prečkali ali samo tangirani s predvidenim kanalom. Pri zakoličevanju je potrebno sodelovanje
predstavnikov upravljalcev posameznih naprav.
-Kvaliteten kataster obstoječih komunalnih vodov s koordinatami lomnih točk nam ni bil
posredovan. Če bo med izkopom kanalizacijskih jarkov ugotovljeno, da se v projektu
predpostavljene vrednosti razlikujejo od dejanskih je potrebno o tem obvestiti projektanta.
4
-Na trasi kanala pred izdelavo projektne dokumentacije niso bile izvedene geomehanske
raziskave. Lastnosti zemljine, po katerih bo potekal kanal so zato predpostavljene.
-Če se med gradnjo izkaže, da katerikoli od predpostavljenih in prevzetih podatkov ne drži je
potrebno o tem obvestiti projektanta, ki bo podal novo rešitev.
-Hišni priključki in projekt čistilne naprave niso predmet tega projekta.
Revizijski jaški so tipski polietilenski PE DN 800 in 1000 mm s konusno odprtino 625 mm in
skupaj s PVC cevmi predstavljajo sistemsko rešitev kanalizacijske mreže. Globine jaškov
bodo predvidoma 1,5 do 4,0 m. Za vse jaške so predvideni vodotesni LTŽ pokrovi iz
modularne litine s protihrupnim vložkom ter sistemom za zaklepanje, nosilnosti 400 kN/m2.
PE revizijski jaški se v območju 0,5 m okrog jaška zasujejo z gramozom granulacije 0-16
mm. Glede temeljenja revizijskih jaškov na poplavnem območju so izdelani armaturni načrti.
Potrebno je izdelati peč črpališč za odpadne vode. Črpališča Č1, Č2 in Č3 so locirana na
poplavnem območju, črpališči Č4 in Č5 pa na nepoplavnem.
Č1 črpališče je iz armiranega poliestra DN 1600 mm in globine 3,00 m locirano izven ceste
na poplavnem območju in dostopno direktno iz ceste, kar omogoča nemoteno vzdrževanje in
upravljanje. Opremljeno mora biti z vodotesnim pokrovom. Temeljenje je izdelati točno po
priloženem armaturnem načrtu. Podnožje za potopno črpalko je potrebno dobaviti
proizvajalcu črpalnega jaška, da se tovarniško vgradi v črpališče. Črpališče ima svoj elektro
priključek. V črpališču sta nameščeni dve potopni črpalki za odpadne vode MAN 400/4/80
A1FT/50, ki sta dimenzionirani vsaka na polno potrebno črpalno količino, ena črpalka vedno
predstavlja rezervo. Črpalki sta nameščeni tako, da je omogočena demontaža katere koli
črpalke brez praznjenja bazena ali izklopa druge črpalke. Tlačni vod v črpališču je sestavljen
iz LTŽ fazonov in vodovodnih armatur, vsi vijaki in vezni material mora biti nerjaveč.
Črpališče se mora redno vzdrževati in po potrebi tudi čistiti. Delo črpalk je potrebno redno
nadzirati, vzdrževati in servisirati po navodilih proizvajalca. Na tlačnem vodu T3 bosta
nameščena 2 čistilna jaška, na T4 pa 1 (glej priloženi detajl).
Enako velja tudi za črpališča Č2, Č3 in Č4, različne so samo globine črpališč in to, da Č4 ni
locirano na poplavnem območju. Globina Č2 = 3,00m, Č3 = 5,50 m in Č4 = 4,30 m.
5
Č5 črpališče je manjše od ostalih, iz betonskih cevi DN 100 cm in globine 3,00 m. Locirano
je izven ceste na nepoplavnem območju in dostopno direktno iz ceste, kar omogoča nemoteno
vzdrževanje in upravljanje. V črpališču sta nameščeni dve potopni črpalki za odpadne vode
SEMISON 700/50, ki sta dimenzionirani vsaka na polno potrebno črpalno količino, ena
črpalka vedno predstavlja rezervo. Vse ostalo velja isto kot pri ostalih štirih črpališčih.
Vgradnja in zamenjava črpalk je omogočena skozi pokrov črpališča, ki mora biti dovolj velik
(800 x 800 mm).
ČN čistilna naprava bo locirana na parceli s parc. št. 3010 k.o. Laze na nadmorski višini
456,00 m. Izvede se MBR čistilna naprava kapacitete 300 PE.
Poseg v državno cesto 640 1373
Natančen potek trase nove kanalizacije je razviden iz grafičnih prilog. Sami pogoji Direkcije
RS za ceste niso bili čisto v celoti upoštevani. V nekaterih odsekih je nujen poseg v samo
vozišče, kot tudi lokacije revizijskih jaškov v vozišču. Zahtevani odmik poteka kanalizacije 2
m od roba vozišča onemogoča predvsem obstoječi javni vodovod, ki poteka na tej lokaciji,
delno pa tudi podzemni telefonski kabel. Dve križanji kanalizacije (podboj) s cesto nista čisto
pravokotni, ker smatramo, da to ne bo poslabšalo kvalitete dotične ceste nam pa omogoča
cenejšo in enostavnejšo izvedbo.
Na stacionaži ceste 8,0 + 77 do 7,5 + 32 bo potekala kanalizacija ob desnem robu ceste 640
1373 z odmikom min. 2,0 m od asfaltnega vozišča. To je odsek od RJ št. 1 do RJ št. 17 v
dolžini 545 m. Enako velja za odsek stacionaže ceste 6,7 + 84 do 6,8 + 12. To je odsek med
RJ 105 in RJ 106 v dolžini 28 m. Na stacionaži ceste 7,5 + 32 do 7,3 +25 je potreben poseg v
samo voziščno konstrokcijo. To je odsek med RJ 17 in RJ 47 v dolžini 207 m. Enako velja za
odsek stacionaže ceste 7,2 + 46 do 7,0 + 77. To je odsek med RJ 56 in RJ 63 v dolžini 169 m.
Na odsekih, kjer bo kanalizacija potekala v vozišču in bo potrebno rušenje asfalta, se v celoti
zgradi kompleten zgornji ustroj ceste, kar pomeni nov tamponski sloj enake sestavine in
debeline materiala kot je sedanji, ter nov nosilni in obrabni asfaltni sloj prav tako enake
sestavine in kvalitete kot je obstoječ. Prav tako se na novo izvedejo in utrdijo vse bankine.
6
Kanalizacijske cevi je povsod tam kjer kanalizacija poteka v vozišču ceste 640 1373 polno
obbetonirati z betonom MB 20 v debelini 10 cm. Cevi potekajo na globini večji od 1,20 m
glede na niveleto ceste.
Preboji oziroma podvrtavanja ceste so predvideni na naslednjih stacionažah:
7,7 + 78
PVC 200
L = 13,51 m
(pravokotni podboj)
7,6 + 00
JC 150
L = 12,00 m
(pravokotni podboj)
6,9 + 12
PVC 200
L = 16,00 m
(poševni podboj)
6,8 + 30
PVC 200
L = 19,45 m
(poševni podboj)
Podboja na stacionaži 7,3 + 25 (med RJ 47 in RJ 48) ter 7,0 + 77 (med RJ 63 do RJ 64) nista
smiselna saj sta tako RJ 47 kot RJ 63 locirana v vozišču ceste. Vsi revizijski jaški, ki bodo
locirani v voziščni konstrukciji morajo obvezno biti opremljeni z LTŽ pokrovi težke izvedbe,
nosilnosti 400 kN/m2 in imeti protihrupne vložke.
Zaradi gradnje kanalizacije ne smejo biti ogroženi varnost prometa na državni cesti, stabilnost
državne ceste in njeni interesi ali moteno redno vzdrževanje te ceste. Dela na predmetnem
objektu lahko izvaja samo za ta dela usposobljeno, pooblaščeno in registrirano podjetje.
Gradbena dela se smejo izvajati pod nadzorom pooblaščenega nadzornega organa. Stroški
nadzora bremenijo izvajalca del oziroma investitorja. Izvajalec del oziroma investitor je
dolžan pred začetkom del pisno obvestiti Direkcijo RS za ceste o začetku del. Pri zakoličbi
nove kanalizacije mora biti obvezno prisoten predstavnik vzdrževanja državnih cest. Stroške
krije izvajalec del oziroma investitor. Za varnost prometa na državni cesti in zavarovanje
gradbišča v skladu s predpisi o varstvu pri gradbenem delu je odgovoren izvajalec del.
Izvajalec del mora v celoti upoštevati Zakon o varnosti cestnega prometa. V kolikor bo zaradi
gradnje kanalizacije prišlo do onesnaženja ceste jo mora izvajalec takoj očistiti. Če bo med
gradnjo kanalizacije prišlo do onesnaženja ostalega dela prometnih površin, jih mora izvajalec
del redno očistiti že med delom, posebno pa po končanju del. Pred končanjem del mora
izvajalec del gradbišče očistiti ter odvečni in odpadni material odpeljati na ustrezno
odlagališče na svoje stroške. Ves odkopani material je potrebno sproti odvažati na
odlagališče. Ponovno vgrajevanje odkopanega materiala v cestišče ni dovoljeno!
Gradbene jame vertikalnih izkopov za izvedbo podbojev morajo biti ustrezno razprte, vozišče
državne ceste pa zavarovano pred vdiranjem. Gradbena dela ne smejo ovirati prometa na
državni cesti. Zaradi preglednosti na cesti mora biti ves material od zunanjega roba državne
7
ceste oddaljen vsaj 3,00 m ali več če to zahteva preglednost in odložen ter shranjen tako, da je
zagotovljena varnost prometa. Zaradi oviranja prometa na državni cesti ob izvajanju
gradbenih del pri gradnji kanalizacije si mora izvajalec del v skladu s 65. členom Zakona o
javnih cestah pridobiti dovoljenje za delno zaporo ceste od Direkcije RS za ceste na podlagi
vloge in elaborata začasne prometne ureditve med izvajanjem gradbenih del. Izvajalec
gradbenih del je dolžan v skladu z določili Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni
opremi na javnih cestah med izvajanjem del zavarovati promet na državni cesti z ustrezno
cestno prometno signalizacijo. Postavi in vzdržuje jo za to registrirano in pooblaščeno
podjetje na stroške izvajalca del. Izvajalec del je dolžan vršiti stalno kontrolo nad postavljeno
prometno signalizacijo in le to odstraniti takoj po končanju del zaradi katerih je bila
postavljena. Izvajalec del je odgovoren za tehnično pravilno izvedbo vseh del pri gradnji
omenjene investicije ter moralno in kazensko odgovoren za vso morebitno škodo, ki bi nastala
na državni cesti zaradi neprimerne tehnologije izvajanja gradbenih del. Vse stroške zaradi
morebitne povzročene škode oziroma stroške za odpravo nepravilnosti bremenijo izvajalca
del. Eventuelne poškodbe vozišča, sistema odvodnjavanja in druge poškodbe mora izvajalec
takoj odpraviti in državno cesto vzpostaviti v prvotno stanje na svoje stroške. Izvajalec je
dolžan takoj oziroma njkasneje v 60 dneh od dneva prejema obvestila Direkcije RS za
državne ceste vse vgrajene naprave v varovalnem pasu cestnega sveta in vzpostaviti v prvotno
stanje. Če bi prišlo do uničenja mejnikov cestnega sveta ob gradnji kanalizacije jih je
investitor dolžan na svoje stroške ponovno vzpostaviti v prvotno stanje. To opravi
pooblaščena geodetska organizacija. Začetek in konec del je potrebno prijaviti Direkciji RS za
ceste. Po končanju del je investitor dolžan v skladu z Zakonom o graditvi objektov k
tehničnem pregledu zgrajenega objekta pisno povabiti tudi predstavnika Direkcije RS za
ceste. Če bodo na tehničnem pregledu ugotovljene pomanjkljivosti jih je izvajalec del dolžan
odpraviti. Direkcija RS za ceste odklanja vsako odgovornost, ki bi nastala na kanalizaciji v
varovalnem pasu, cestnem svetu in cestnem telesu državne ceste zaradi same ceste, njenega
vzdrževanja in prometa na njej.
V projektni dokumentaciji so priloženi detajli križanj s cesto 640 1373 (podvrtavanja oziroma
podboji).
8
Križanje s komunalnimi vodi
Podatki o komunalnih vodih so pridobljeni na terenu oziroma od upravljalca posamezne
komunalne infrastrukture. Višinsko poteka nova kanalizacija povsod pod obstoječimi
komunalnimi vodi.
Pred začetkom izvedbe del naj se določi mikro lokacija posameznih komunalnih vodov.
Najmanjši horizontalni odmik katerega koli objekta ali naprave od kanalske cevi je 0,30 m
razen vodovoda, kjer znaša odmik 0,50 m. Najmanjši vertikalni odmik od katerega koli
objekta ali naprave znaša od temena cevi 0,30 m. Križanje vodovoda in kanalizacije se izvede
v vertikalnem razmaku min. 0,30 m. Če je križanje v manjši medsebojni razdalji je potrebna
zaščita vodovoda z zaščitnimi jeklenimi ali PVC cevmi v dolžini 3,00 m. Vsa križanja z
obstoječimi komunalnimi vodi so označena v situacijskem načrtu.
C/ HIDRAVLIČNI IZRAČUN
Komunalne odpadne vode Qk
trenutna obremenitev:
357 PE
predvidena končna obremenitev:
600 PE
računska obremenitev:
600 PE
norma porabe vode = np = 150 l/os/dan
Qk = 600 x 150 = 90000 l/dan = 3750 l/uro = 1,04 l/sek
max. urna poraba vode = 10 % celodnevne porabe
Qh = Qk / t = 90 / 10 = 9,00 m3/h = 2,50 l/sek
količina tuje vode (Qf) zaradi zahtevane popolne vodotesnosti kanalov = 0
količina industrijske vode (Qi) = 0
DVAKRATNI SUŠNI ODTOK (2Qt)
2Qh = 2 x 2,50 = 5,00 l/sek
dimenzioniranje kanalizacijskih PVC cevi (gravitacijski vod)
Izberemo najneugodnejši odsek gravitacijske kanalizacije PVC DN 200 z najmanjšim
vzdolžnim padcem cevi Imin = 6,7 %o in polno obremenitvijo dvakratnega sušnega odtoka 2Qh
= 5,00 l/sek
9
Dotok na kanalizacijo odpadnih vod znaša Qd = 5,00 l/sek
PVC fi 200, D = 0,20 m
Imin = 6,7 %o
Koeficient hrapavosti cevi (n = 0,013)
Sp = ( P x D2 / 4 ) = ( 3,14 x 0,202 ) / 4 = 0,1256 / 4 = 0,0314 m2
vp = 1 / n x ( D / 4 )2/3 x I1/2
vp = 1 / 0,013 x ( 0,20 / 4 )2/3 x 0,00671/2 = 76,92 x 0,050,67 x 0,08185
vp = 76,92 x 0,1344 x 0,08185 = 0,83 m/sek
Qp = Sp x vp = 0,0314 x 0,83 = 0,0261 m3/sek
Qp = 26,1 l/sek
Qd/Qp = 5,00 / 26,1 = 0,19
h / d = 0,30
v / vp = 0,78
h = 0,30 x 0,20 = 0,06 m = 6 cm
v = 0,78 x 0,83 = 0,65 m/sek
Ugotavljamo, da cevi hidravlično ustrezajo zahtevam.
-dimenzioniranje črpališča št. 5
Največji dotok v črpališče št. 5
Qč5 = 0,50 l/sek
Predvidena je vgradnja črpališča iz BC DN 100 cm in H = 3,00 m
Izbira črpalk: Semison 700/50 (2 kom – obratuje 1)
Hgeod = 6,00 m
tlačni vod PE 63 x 12,5
L = 33 m
di = 50 mm
Qč = 5,83 l/sek
S = Π x D2 / 4 = (3,14 x 0,052) / 4 = 0,002 m2
hitrost v cevovodu
v = Qč / S = 0,00583 / 0,002 = 2,92 m/sek
linijske izgube na cevovodu
L = 40 m/km
tlačna izguba
Δhl = 1,3 m
10
lokalne izgube
Δh2 = 1,0 m
potrebna tlačna višina
ΔH = 6,0 + 1,3 + 1,0 = 8,3 m
Izbrana črpalka Semison 700/50 ima naslednje Q /H karakteristike: Q / H = 5,83 l/sek / 8,3 m.
V tem primeru je možnost črpanja 350 l/min.
Predvidena črpalka BBC Semisom 700/50 popolnoma ustreza zahtevam. Vgrajeni bosta dve
taki črpalki, obratovala bo ena, druga predstavlja rezervo.
Akumulacija črpališča:
-višina akumulacije:
h = 0,80 m
-površina: Π x D2 / 4 = 3,14 x 12 / 4 = 3,14 x 0,25 = 0,785 m2
-volumen akumulacije: 0,80 m x 0,785 m2 = 0,628 m3 = 628 l
-dotok q = 0,50 l/sek
-polnjenje črpališča znaša Tpo = 1256 sek = cca 20,9 min
-praznjenje črpališča znaša 108 sek = 1,8 min
-črpalka se bo vklapljala na cca 21 min
-volumen črpališča:
Včdej = 0,80 x 0,785 = 0,628 m3
-dimenzioniranje črpališča št. 4
Največji dotok v črpališče št. 4
Qč4 = 1,50 l/sek
Predvidena je vgradnja črpališča iz poliestra DN 1600 mm in H = 4,30 m
Izbira črpalk: MAN 400/4/80 A1FT/50 (2 kom – obratuje 1)
Hgeod = 6,00 m
tlačni vod PE 110 x 12,5
L = 134 m
di = 100 mm
Qč = 24 l/sek
S = Π x D2 / 4 = (3,14 x 0,12) / 4 = 0,00785 m2
hitrost v cevovodu
v = Qč / S = 0,024 / 0,00785 = 3,06 m/sek
linijske izgube na cevovodu
L = 10 m/km
tlačna izguba
Δhl = 1,4 m
lokalne izgube
Δh2 = 1,0 m
potrebna tlačna višina
ΔH = 6,0 + 1,4 + 1,0 = 8,4 m
11
Izbrana črpalka MAN 400/4/80 A1FT/50 ima naslednje Q /H karakteristike: Q / H = 24 l/sek /
8,4 m.
Predvidena črpalka MAN 400/4/80 A1FT/50 popolnoma ustreza zahtevam. Vgrajeni bosta
dve taki črpalki, obratovala bo ena, druga predstavlja rezervo.
Akumulacija črpališča:
-višina akumulacije:
h = 0,80 m
-površina: Π x D2 / 4 = 3,14 x 1,62 / 4 = (3,14 x 2,56 / 4 = 2,01 m2
-volumen akumulacije: 0,80 m x 2,01 m2 = 1,61 m3 = 1610 l
-dotok q = 1,50 l/sek
-polnjenje črpališča znaša Tpo = 1073 sek = cca 17,9 min
-praznjenje črpališča znaša 67 sek
-črpalka se bo vklapljala na cca 18 min
-volumen črpališča:
Včdej = 0,80 x 2,01 = 1,61 m3
-dimenzioniranje črpališča št. 3
Največji dotok v črpališče št. 3
Qč3 = 5,00 l/sek
Predvidena je vgradnja črpališča iz poliestra DN 1600 mm in H = 5,30 m
Izbira črpalk: MAN 400/4/80 A1FT/50 (2 kom – obratuje 1)
Hgeod = 10,00 m
tlačni vod PE 110 x 12,5
L = 251 m
di = 100 mm
Qč = 7,5 l/sek
S = Π x D2 / 4 = (3,14 x 0,12) / 4 = 0,00785 m2
hitrost v cevovodu
v = Qč / S = 0,0075 / 0,00785 = 0,96 m/sek
linijske izgube na cevovodu
L = 10 m/km
tlačna izguba
Δhl = 2,51 m
lokalne izgube
Δh2 = 1,0 m
potrebna tlačna višina
ΔH = 10,0 + 2,5 + 1,0 = 13,5 m
12
Izbrana črpalka MAN 400/4/80 A1FT/50 ima naslednje Q /H karakteristike: Q / H = 7,5 l/sek
/ 13,5 m.
Predvidena črpalka MAN 400/4/80 A1FT/50 popolnoma ustreza zahtevam. Vgrajeni bosta
dve taki črpalki, obratovala bo ena, druga predstavlja rezervo.
Akumulacija črpališča:
-višina akumulacije:
h = 0,80 m
-površina: Π x D2 / 4 = 3,14 x 1,62 / 4 = (3,14 x 2,56 / 4 = 2,01 m2
-volumen akumulacije: 0,80 m x 2,01 m2 = 1,61 m3 = 1610 l
-dotok q = 5,0 l/sek
-polnjenje črpališča znaša Tpo = 322 sek = cca 5,4 min
-praznjenje črpališča znaša 215 sek = 3,6 min
-črpalka se bo vklapljala na cca 18 min
-volumen črpališča:
Včdej = 0,80 x 2,01 = 1,61 m3
-dimenzioniranje črpališča št. 1
Največji dotok v črpališče št. 1
Qč1 = 1,50 l/sek
Predvidena je vgradnja črpališča iz poliestra DN 1600 mm in H = 3,00 m
Izbira črpalk: MAN 400/4/80 A1FT/50 (2 kom – obratuje 1)
Hgeod = 8,00 m
tlačni vod PE 110 x 12,5
L = 84 m
di = 100 mm
Qč = 20 l/sek
S = Π x D2 / 4 = (3,14 x 0,12) / 4 = 0,00785 m2
hitrost v cevovodu
v = Qč / S = 0,020 / 0,00785 = 2,55 m/sek
linijske izgube na cevovodu
L = 10 m/km
tlačna izguba
Δhl = 0,8 m
lokalne izgube
Δh2 = 1,0 m
potrebna tlačna višina
ΔH = 8,0 + 0,8 + 1,0 = 9,8 m
Izbrana črpalka MAN 400/4/80 a1FT/50 ima naslednje Q /H karakteristike: Q / H = 20 l/sek /
9,8 m.
13
Predvidena črpalka MAN 400/4/80 A1FT/50 popolnoma ustreza zahtevam. Vgrajeni bosta
dve taki črpalki, obratovala bo ena, druga predstavlja rezervo.
Akumulacija črpališča:
-višina akumulacije:
h = 0,80 m
-površina: Π x D2 / 4 = 3,14 x 1,62 / 4 = (3,14 x 2,56 / 4 = 2,01 m2
-volumen akumulacije: 0,80 m x 2,01 m2 = 1,61 m3 = 1610 l
-dotok q = 1,50 l/sek
-polnjenje črpališča znaša Tpo = 1073 sek = cca 17,9 min
-praznjenje črpališča znaša 81 sek
-črpalka se bo vklapljala na cca 18 min
-volumen črpališča:
Včdej = 0,80 x 2,01 = 1,61 m3
-dimenzioniranje črpališča št. 2
Največji dotok v črpališče št. 2
Qč2 = 3,00 l/sek
Predvidena je vgradnja črpališča iz poliestra DN 1600 mm in H = 3,00 m
Izbira črpalk: MAN 400/4/80 A1FT/50 (2 kom – obratuje 1)
Hgeod = 6,00 m
tlačni vod PE 110 x 12,5
L = 58 m
di = 100 mm
Qč = 26 l/sek
S = Π x D2 / 4 = (3,14 x 0,12) / 4 = 0,00785 m2
hitrost v cevovodu
v = Qč / S = 0,026 / 0,00785 = 3,31 m/sek
linijske izgube na cevovodu
L = 10 m/km
tlačna izguba
Δhl = 0,6 m
lokalne izgube
Δh2 = 1,0 m
potrebna tlačna višina
ΔH = 6,0 + 0,6 + 1,0 = 7,6 m
Izbrana črpalka MAN 400/4/80 a1FT/50 ima naslednje Q /H karakteristike: Q / H = 26 l/sek /
7,6 m.
Predvidena črpalka MAN 400/4/80 A1FT/50 popolnoma ustreza zahtevam. Vgrajeni bosta
dve taki črpalki, obratovala bo ena, druga predstavlja rezervo.
14
Akumulacija črpališča:
-višina akumulacije:
h = 0,80 m
-površina: Π x D2 / 4 = 3,14 x 1,62 / 4 = (3,14 x 2,56 / 4 = 2,01 m2
-volumen akumulacije: 0,80 m x 2,01 m2 = 1,61 m3 = 1610 l
-dotok q = 3,00 l/sek
-polnjenje črpališča znaša Tpo = 537 sek = cca 9 min
-praznjenje črpališča znaša 62 sek
-črpalka se bo vklapljala na cca 9 min
-volumen črpališča:
Včdej = 0,80 x 2,01 = 1,61 m3
Tlačni preizkus
Tlačni preizkus vgrajenih kanalov z revizijskimi jaški mora biti narejen skladno s standardom
SIST EN 1610. Izvaja se po navodilih proizvajalca cevi in v skladu z omenjenim standardom:
-v najbolj spodnjem jašku testiranega odseka se dotočno cev v jašek zatesni,
-kanal se polni z vodo iz najbolj zgornjega jaška na testiranem odseku,
-ko se odsek napolni z vodo se počaka 1 uro, da se vsi odseki testiranega kanala napolnijo z
vodo in da eventuelni zračni mehurčki zapustijo kanal,
-potem se z dolivanjem gladina vode v zgornjem jašku dvigne do zgornjega roba jaška,
-po 30 minutah se ponovno dolije vodo do prvotne gladine,
-če je potrebno dolivanje večje kot 0,20 l/m2 stene kanalov in jaškov je potrebno kanalske
spoje ponovno preveriti in ponoviti opisani tlačni preizkus.
-O tlačnem preizkusu je potrebno voditi zapisnik.
-Preizkus vodotesnosti mora izvesti akreditiran (registriran, usposobljen in od izvajalca
neodvisen) preizkusni laboratorij.
Gradbena dela
KANAL
Za kanalizacijo so predvidene PVC kanalizacijske cevi SN8 (togost 8) DN 200 in 250 mm, ki
morajo biti vgrajene v vodotesni izvedbi. Spoji morajo omogočati delno gibljivost in kljub
temu absolutno vodotesni. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti temeljenju kanala na
problematičnem poplavnem terenu in eventuelnemu vzgonu med gradnjo (glej armaturne
načrte). Cevi bodo položene na AB posteljico deb. 15 cm. Na poplavnem območju se cevi
15
dodatno zavaruje proti vzgonu z AB obroči (glej armaturne načrte). Spajanje cevi z jaški se
izvede po navodilih proizvajalca cevi.
Opombe:
-izven cestišča se obsip komprimira z 90 % zbitostjo po Proctorju in pod cestiščem s 95 %,
-če med izkopom talna ali meteorna voda zalije dno jarka jo je potrebno izčrpati,
-podatki o načinu transporta, skladiščenju in polaganju cevi so podani v prospektu
proizvajalca cevi,
-vse površine, ki bodo med gradnjo prizadete in poškodovane je potrebno povrniti v prvotno
stanje.
REVIZIJSKI JAŠKI
Revizijski jaški so iz polietilana, dimenzij 800 in 1000 mm z konusno odprtino, opremleni z
AB vencem in LTŽ pokrovi DN 600 mm na zaklep in protihrupnim vložko, nosilnosti 400
kN/m2. Za vse revizijske jaške, ki so locirani na poplavnem območju je izdelan statični
izračun in armaturni načrt temeljenja, katerega je potrebno zaradi vzgona v celoti upoštevati.
Zemeljska dela
Vsa zemeljska dela se izvajajo po načrtih in detajlih, določilih tehničnih predpisov in v
soglasju z obveznimi standardi. Pri delih na prometnih površinah se morajo dela izvajati v
skladu s cestno prometnimi predpisi.
Pred pričetkom del je izvajalec dolžan popolnoma počistiti teren, odstraniti rastline in objekte
ter ves material transportirati na deponijo, ki jo določi investitor. Na tako očiščenem terenu
izvajalec zakoliči in zavaruje celotno traso cevovoda in objekte, ki se gradijo. Pri izkopih
globljih od 2,00 m je potrebno izkope opažiti s SBH jeklenimi opaži. Pri vseh izkopih mora
izvajalec del paziti, da poškoduje čim manj obdelovalnih površin in objektov, ker gre vsaka
škoda, nastala iz naslova nestrokovnega in nesolidnega dela ter po njegovi krivdi na stroške
izvajalca del. Vsa zemeljska dela morajo biti izvršena pravilno in upoštevaje vse kote in
detajle iz načrtov. Preden se dela nadaljujejo, morajo biti vsa zemeljska dela sprejeta in
potrjena s strani nadzornega organa in zaradi obračuna vpisana v gradbeno knjigo. Obračun
vseh zemeljskih del se obračunava po dejansko izvršeni količini. Peščena ali AB posteljica
kakor vsi zasipi jarkov za polaganje cevovoda, morajo biti izvršeni z materialom in na način,
kot to predvidevajo načrti. Pri zasipavanju jarkov za cevovode je obvezno uporabiti nevezan
material, ki je lahko iz izkopov v kolikor je primeren, v nasprotnem primeru je potrebno
16
pripeljati novega. To se odloči na mestu gradnje. Prvi sloj zasipa nad temenom cevi sme biti
komprimiran le ročno. Preostali zasipi jarkov in zasipi ob objektih se lahko komprimirajo s
stroji v posameznih slojih debeline 30 cm. Ves izkopani material se transportira na začasno
deponijo, ki jo določi investitor. Tu se izbere material za naknadno uporabo oziroma za odvoz
na stalno deponijo. Na posebno zahtevo naročnika je izvajalec del dolžan izvršiti ločitev
izkopanega materiala po kategorijah.
Betonska dela
Vsa betonska in armirano betonska dela se izvajajo v skladu z načrti, opisi del, statičnimi
izračuni tehničnimi predpisi in standardi. Kvaliteta vgrajenega betona mora odgovarjati
zahtevam opisa del, tehničnim predpisom in standardom glede čistoče agregata, granulacije,
količine in kvalitete cementa in vode. Cement uporabljen za vsa dela mora biti povsem svež,
pravilno skladiščen in zaščiten pred vodo in vlago, v skladu z navodili in predpisi za beton in
armiran beton. Agregat za pripravo betona naj bo po možnosti rečnega porekla, brez gline in
mulja in granuliran po predpisih za predvideno marko betona. Armatura mora biti dobro
očiščena od rje in blata in dimenzionirana točno po detajlih. Glede kvalitete mora odgovarjati
veljavnim tehničnim predpisom. Vse betonske in armirano betonske konstrukcije morajo biti
betonirane z marko betona predvideno v statičnem izračunu. Vgrajevanje betona v
konstrukcije se mora izvajati po navodilih statika in zahtevah iz opisa del ter v skladu s
tehničnimi predpisi. Pri vibriranju betona moramo paziti, da se z vibratorjem ne dotikamo
armature in s tem povzročimo segregacijo in slabšo kvaliteto armiranega betona. Vgrajevanje
betona ni dovoljeno, dokler nadzorni organ ne pregleda vse položene armature. Po končanem
betoniranju je izvajalec del dolžan beton negovati in ga zaščititi pred vremenskimi vplivi.
Opaži morajo biti izdelani z vsemi potrebnimi podporami, povezavami, tako da so stabilni in
sposobni prevzeti težo vgrajenega betona. Izdelani morajo biti tako, da je možno razopažanje
brez poškodovanja armirano betonskih delov konstrukcije.
Varstveni ukrepi
Pred kopanjem jame v globino večjo od 1,0 m mora vodstvo ugotoviti vrsto zemljine oziroma
terena na katerem se bo izvajala gradnja in na osnovi tako dobljenih podatkov izbrati delovno
metodo in sistem izvajanja zemeljskih del. To še posebej velja za izbiro načina strojnega
izkopavanja zemljine. Pri ročnem izkopu je izvajati etapno kopanje. Pri globinah večjih od 2,0
m je obvezna uporaba vmesnih odrov. Na mestih kjer se izvaja opažen izkop, mora biti
konstrukcija opiranja takšna, da jo je možno po končanih delih demontirati brez nevarnosti za
17
delavce. V kolikor pa bi pri odstranjevanju opaža bilo ogroženo življenje delavcev, se mora
opaž pustiti v izkopu. Glede na zgoraj navedeno projektant predlaga izkop po KRINGS
metodi. Po končanih delih se mora jarek oziroma kanal takoj zasipati. Pri izkopih jarkov, ki se
opravljajo v nevezani zemljini in so globine večje kot 1,0 m, se morajo bočne stene zavarovati
z opiranjem bočnih sten. Opiranje bočnih sten izkopa mora ustrezati geofizičnim lastnostim
šibkosti in pritisku tal v kateri se koplje. Opaž, ki varuje bočne stene izkopa pred vdiranjem
zemljine, mora segati čez rob izkopa najmanj 20 cm, zemljo pa je potrebno odmetavati
najmanj 50 cm od roba izkopa. Pri izkopih, ki se opravljajo na globinah večjih od 3,0 m je
potrebno za zavarovanje bočnih sten izdelati ustrezno montažno konstrukcijo, ki se sme
nameščati v globino s strojem. Dokler ni izvedeno ustrezno razpiranje bočnih sten je
delavcem prepovedan vstop v dno jarka. Po vskokratnih neugodnih vremenskih razmerah je
potrebno upoštevati, da so takrat večje možnosti rušenja sten izkopa, zato je še toliko bolj
potrebno upoštevati in izvajati ukrepe ter izvršiti kontrolo o izvajanju teh ukrepov. Izkop, ki
se izvaja v naselju, se mora ograditi s predpisano varovalno ograjo, na prometnih odsekih pa
je potrebno v nočnem času poleg ograje namestiti še oranžno svetilko. Ograditi se morajo vsi
jarki ob cestah, poteh in prehodih.
D/ VPLIV NA OKOLJE
PLODNA ZEMLJA
Zemeljski material, ki nastane pri izkopu kanalizacijskega jarka in gradbenih jam se deponira
na bližnjem odlagališču in se uporabi za zunanjo ureditev površin. V slučaju viška
zemeljskega materiala se ta uporabi skladno z občinskim Odlokom o ravnanju s plodno
zemljo in uporabi za sanacijo degradiranih kmetijskih površin.
VODA
Obravnavano območje je delno poplavno. Kota visoke vode s povratno dobo 100 let znaša
453,50 m.n.v. Nevarnost za onesnaževanje je delno možna samo tekom gradnje, kar pa je
možno ob ustrezni kontroli minimalizirati. Nova kanalizacija bo popolnoma vodotesna.
ZRAK
Novogradnja ne vnaša v prostor dodatnih neugodnih emisij.
18
HRUP
Z novogradnjo bo povečan hrup v okolju tekom izvajanja gradnje zaradi uporabe gradbene
mehanizacije, vendar bo stopnja hrupnosti ostala v mejah kot to določa Uredba o hrupu v
naravnem življenjskem okolju (Ur. List RS, št. 45/95) in bo začasnega značaja.
ODPADKI
Odpadni gradbeni material z vozišča ceste, ki se oceni kot ne nevaren se uporabi za zasip in
sanacijo depresij na območju občine. Eventuelni nevarni odpadki se odvažajo preko
pooblaščenega javnega podjetja na posebna odlagališča.
VARNOSTNI UKREPI
Gradnjo kanalizacije sme izvajati za to usposobljena organizacija. Gradbena mehanizacija s
katero se bodo izvajala gradbena dela mora biti popolnoma izpravna in ne sme puščati goriva
ali mazilnih olj, ki bi tako iztekali v okolje. Tekoča goriva morajo biti ustrezno skladiščena in
preprečeno mora biti onesnaženje voda. Delavci morajo biti ustrezno usposobljeni v primeru
nastanka nezgod. Parkirni prostor za gradbeno mehanizacijo mora biti predhodno določen in
ustrezno zavarovan.
IZBOLJŠANJE IN VAROVANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA
Z ureditvijo javnega kanalizacijskega omrežja se bodo nedvomno izboljšale bivalne razmere
za prebivalce in bistveno se bo zmanjšala nevarnost onesnaženja podtalnice.
E/ UPOŠTEVANJE PROJEKTNIH POGOJEV IN SOGLASIJ
Izvajalec del se mora strogo držati vseh zahtev projektnih pogojev in soglasij, ki so
priložena v projektni dokumentaciji.
V kolikor bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano elektro energetsko ali drugo
podobno napravo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti dotičnega distributerja omrežja.
Omogoči se arheološki nadzor nad zemeljskimi deli in ugotovitve se vpišejo v gradbeni
dnevnik. Investitor ali izvajalec mora točen datum pričetka izvajanja zemeljskih del obvestiti
pristojno območno enoto ZVKDS štirinajst dni pred samim pričetkom del. Stroški ob odkritju
arheoloških najdb bremenijo državni proračun.
19
F/ OCENA VREDNOST INVESTICIJE
Ocena vrednosti investicije znaša: 1.800,000,00 EUR
G/ SPLOŠNA NAVODILA ZA IZVAJANJE GRADNJE IN TEHNIČNO IZVEDBO
KANALIZACIJE TER SPREMLJAJOČIH OBJEKTOV
Splošne določbe
Primopredaja del v izvajanje oziroma objektov v izgradnjo
Izvajanje del oziroma gradnja objektov se lahko začne samo, če so predhodno izpolnjeni vsi
zakonsko predpisani pogoji in priskrbljena za to potrebna finančna sredstva.
Primopredaja del v izvajanje oziroma objekta v gradnjo, se izvrši s podpisom pogodbe med
investitorjem (naročnikom) in izvajalcem del ter s primopredajo kompletne zakonsko
predpisane pogodbene in tehnične dokumentacije.
Obveščanje
Pogodbenika sta dolžna pravočasno pismeno ali z vpisom v gradbeni dnevnik, obvestiti drug
drugega o dejstvih, katera lahko vplivajo na izpolnitev pogodbe, kot so ovire pri izpolnitvi
pogodbe, spremenjene okoliščine, ipd…
Proučevanje in sprememba tehnične dokumentacije
Izvajalec je dolžan pravočasno in podrobno proučiti tehnično dokumentacijo, po kateri naj se
izvajajo pogodbena dela, in od naročnika pravočasno zahtevati pojasnila o nezadostno jasnih
podrobnostih, pomanjkljivostih ali spremembah potrebnih zaradi izboljšav oziroma
pomanjkljivostih, ki ogrožajo varnost objekta, del ali okolice.
Naročnik in projektant sta dolžna, razen če dokumentacijo izdeluje in zagotavlja izvajalec, v
primernem roku odgovoriti in pismeno dati zahtevana pojasnila glede tehnične
dokumentacije. V nasprotnem ima izvajalec, v primeru ogrožene varnosti, pravico ustaviti
dela, dokler vse pomanjkljivosti niso odpravljene.
Naročnik ima pravico spremeniti tehnično dokumentacijo, na podlagi katere se izvajajo dela.
Spremembe lahko vplivajo na spremembo posameznih elementov pogodbe (cena, roki ipd.).
V primeru odpravljanja pomanjkljivosti tehnične dokumentacije, stroške in povračilo zaradi
pomanjkljivosti nastale škode trpi naročnik oziroma izvajalec, če je on izdeluje in zagotavlja.
20
Nepredvidena dela in dela pod posebnimi pogoji
Izvajalec je dolžan na pismeni nalog naročnika oziroma brez naloga izvesti nepredvidena dela
in vsa ostala, ki so nujna, da se zagotovijo trdnost objekta, pravilen potek del in normalna
uporaba zgrajenega objekta ali da se prepreči nastanek škode. Isto velja za vsa dela, ki se med
gradnjo pojavijo in zahtevajo posebne pogoje izvajanja (delo v talni vodi, izredno slaba
nosilnost tal, specialni izkopi – lapor ipd…).
V vseh teh primerih se sme izvajalec odmakniti od tehnične dokumentacije, na podlagi katere
izvaja dela.
V tem primeru je izvajalec dolžan nemudoma obvestiti naročnika o nepredvidenih delih in o
vzrokih, ki so jih povzročili.
Cene in obračun izvršenih del
Cene za dela se določajo tako, kot je določeno v naročnikovih pogojih za predložitev ponudbe
in sklenitev pogodbe o zadevnih delih.
Cene se določajo za mersko enoto del, ki so predmet pogodbe (cena za enoto) kakor tudi v
skupnem znesku za vrednost posameznih del oziroma celega objekta.
Vsak pogodbenik ima pravico zahtevati spremembo pogodbene cene, če nastopijo izredni
dogodki, ki vplivajo na njeno višino. Na podlagi tega imata pravico obračunati razliko cene,
tako kakor je to določeno s pogodbo oziroma zakonskimi predpisi in gradbenimi uzancami.
V skupnem znesku določena cena se ne spremeni zaradi nastalih presežnih ali manjkajočih
del, oziroma nepredvidenih del, za katere je izvajalec ob sklenitvi pogodbe vedel ali moral
vedeti.
Za vsa druga nepredvidena dela, ki nastanejo med gradnjo ter za vsa dodatna dela se določi
popis in cena, kateri se predmet poznejše pogodbe.
Obračun del se izvrši na podlagi dejansko izvršenih del med gradnjo evidentiranih del v
gradbeni knjigi oziroma na način, kot je s pogodbo določeno. Vsa izvedena dela se plačajo na
osnovi obračuna in izstavljenih začasnih mesečnih in končnih situacij.
21
Roki za izvajanje del
Z roki za izvajanje del so mišljeni roki za dovršitev posameznih faz del, kakor tudi vseh del v
celoti, tako kakor je določeno z terminskim planom napredovanja del, ostalimi določili,
sklenjeno pogodbo, zakonskimi predpisi in gradbenimi uzancami.
Pričetek del
1. Z izvajanjem del je možno pričeti šele tedaj, ko so izpolnjene vse obveznosti naročnika,
brez katerih predhodne izpolnitve, začetek ni mogoč ali zakonsko ni dovoljen.
2. Poleg splošnih določil mora izvajalec del upoštevati še posebna:
3. Ugotoviti mora ali bo pri gradnji poškodoval mejnike ali druge geodetske točke. S tem v
zvezi mora pravočasno obvestiti pristojne geodetske ustanove zato, da se pravočasno
izvrši zavarovanje in njihova ponovna vzpostavitev po končanih delih.
4. Vse obstoječe inštalacije (kanalizacija, vodovod, plin, elektrika, PTT ipd…) je potrebno
pred pričetkom gradnje, v sodelovanju s posameznimi predstavniki upravljalcev, zakoličiti
na kraju samem.
5. V kolikor tega ni mogoče storiti, je izvajalec del dolžan še posebno paziti pri izvajanju
izkopov na dvomljivih mestih. Za vsako poškodbo inštalacij, kakor tudi hišnih priključkov
je izvajalec del materialno odgovoren.
6. Da bi dela potekala pravilno in v skladu s projektiranimi trasami in niveletami, mora
izvajalec postaviti gradbene profile, kateri morajo zaradi funkcionalnosti zgrajene
kanalizacije, biti izvedeni solidno. Smer polaganja cevi je fiksirati z žico v osi kanalizacije
od profila do profila in svinčnico, ali pa s posebnim instrumentom pritrjenim na profil.
Vzpostavitev zakoličenih tras kanalizacije izvajalec izvrši na svoje stroške.
Sprejem in izročitev (primopredaja) izvedenih del
Po končanih delih pogodbeni stranki izvršita, v skladu s pogodbo in predpisi, prevzem in
izročitev ter dokončni obračun vseh izvršenih del.
Izvajanje gradnje in tehnična izvedba kanalizacije in objektov
Navodila se nanašajo na tehnično izvedbo vseh vrst cevovodov kanalizacije in na vse
spremljajoče objekte, kot so:
-
revizijski jaški
-
razbremenilniki visokih vod
-
pretočni bazeni meteornih vod
22
-
lovilci olj in maščob
-
peskolovi
-
črpališča odpadnih vod
-
zadrževalni bazeni deževnih vod
-
razdelilni jaški
-
jaški za postavitev armatur (blatniki, zračniki in zasuni)
-
izpustni objekti (izpustne glave)
-
greznice
-
male čistilne naprave
-
drugi podobni objekti
Miran Komac, kom. inž.
23
STROKOVNA OCENA VPLIVOV EMISIJ SNOVI IN TOPLOTE PRI
ODVAJANJU ODPADNIH VOD V VODE
UPRAVLJALEC: Upravljalec čistilne naprave Laze bo Komunalno podjetje Logatec, d.o.o.,
Tržaška cesta 27, 1370 Logatec.
LOKACIJA: Čistilna naprava Laze bo locirana na parceli s parc. št. 1030 k.o. Laze.
TIP NAPRAVE: Gre za membransko MBR biološko čistilno napravo zmogljivosti 300 PE.
UVOD: Na čistilno napravo se bodo priključile stanovanjske hiše iz naselja Laze, izpust
očiščene vode bo speljan v ponikovalnico.
TEHNOLOGIJA ČIŠČENJA: MBR (Membrane BioReactor) je tehnologija čiščenja odpadne
vode z aktivnim blatom, kjer se očiščena voda ločuje od aktivnega blata preko membrane.
Membrana deluje kot fizikalna meja, na kateri se zadrži aktivno blato, očiščena voda pa
pronica v notranjost membrane ter v iztok. S pomočjo filtracije očistimo vodo do te stopnje,
da jo je možno ponovno uporabiti kot tehnološko vodo.
Na čistilni napravi poteka čiščenje odpadne vode (v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri
odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav).
Čiščenje odpadne vode na čistilni napravi Laze bo potekalo v več stopnjah. Predvideli smo
tudi biološko odstranjevanje dušikovih spojin z nitrifikacijo/denitrifikacijo. Faze čiščenja
odpadne vode so:
1. Mehansko čiščenje
2. Denitrifikacija
3. Oksidacija/Nitrifikacija
4. Filtracija z membranami
24
VHODNI PODATKI:
Hidravlična obremenitev
Hidravlična obremenitev je privzeta iz velikosti ČN, načrta kanalizacije in splošnih
standardov (ATV A-131 ter A-198) in sicer so količine naslednje:
Parameter
enota
vrednost
PE
-
300
Normativ/PE
l/PE/d
150
Dnevni pretok
m3/d
45
Povprečni urni pretok Q24
m3/h
1,8
Maximalni pretok Q10
m3/h
5,25
Parameter
enota
vrednost
PE
-
300
pH
-
6,5 – 9,0
dnevni pretok
m3/d
45
Koncentracija BPK5
mg/l
400
Koncentracija KPK
mg/l
667
Koncentracija N (dušik)
mg/l
80
Biološka obremenitev
Predvidena biološka obremenitev ČN:
UČINEK ČIŠČENJA:
Biološka čistilna naprava bo dosegla učinek čiščenja zahtevanega z zakonom (pri
pričakovanih dotokih) v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih
komunalnih čistilnih naprav – (Ur. list RS, št. 98/2007) ter Uredbo o spremembah in
dopolnitvi Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih
naprav (Ur. list RS, št. 30/2010).
Čistilna naprava ima naslednje stopnje čiščenja odpadne vode:
-
odstranjevanje ogljikovih spojin KPK, BPK5
-
odstranjevanje dušikovih spojin Nitrifikacija/Denitrifikacija
25
Izpustni parametri morajo zagotoviti naslednje vrednosti:
Parameter
izražen
enota
Mejna vrednost
Kot
Projektirana
vrednost
BPK5
O2
mg/l
30
20
KPK
O2
mg/l
150
110
TEHNOLOŠKI POSTOPEK ČIŠČENJA:
Elementi, ki bodo sestavljali čistilno napravo so:
1. Mehansko čiščenje
2. Črpališče odpadne vode
3. Fine grablje
4. Denitrifikacija
5. Oksidacija in MBR filtracija
6. Zalogovnik odvečnega blata
7. Rezervoar očiščene vode
8. Strojnica
Opis čiščenja:
1. Mehansko čiščenje
Predvideno je mehansko čiščenje odpadne vode z avtomatskimi finimi grabljami z
vijačnim transporterjem ter kompaktorjem. Grablje se bo vgradilo v kanal. Zaradi
nizkih temperatur v zimskem času in bojaznijo, da bi se naprava okvarila zaradi
zmrzali, se predvidi gretje kompaktnega ter vijačnega dela. Grablje morajo imeti sito z
okroglimi luknjami premera 2 mm.
2. Črpališče odpadne vode
Mehansko očiščena voda bo pritekla v črpališče, ki bo delovalo kot akumulacija
odpadne vode v času viškov dotoka. Voda se bo nato enakomerno dozirala na čistilno
napravo, kar bo omogočilo konstanten dotok odpadne vode tekom dneva. Za
prečrpavanje vode se predvidi dve centrifugalni potopni črpalki, ki delujeta izmenično.
Ena črpalka je rezerva in v primeru okvare druge se le ta vklopi. Na tak način se
izognemo izpadu delovanja čistilne naprave. Za avtomatsko delovanje črpalk se v
črpališče vgradi hidrostatična sonda za merjenje nivoja vode.
26
Zaradi varnosti pred poplavo čistilne naprave se v črpališču predvidi varnostni preliv,
ki bo povezan z iztokom/ponikovalnico.
3. Fine grablje
Iz črpališča se bo voda prečrpavala na avtomatske fine grablje na katerih se bodo
odstranjevale maščobe in ostali manjši delci, ki bi lahko škodili membranam.
4. Denitrifikacija
Iz grabelj bo voda odtekala v denitrifikacijo. V bazenu bo vgrajeno mešalo, ki bo
imelo funkcijo mešanja odpadne vode in recikla blata/nitratov iz oksidacije. Glavni
namen denitrifikacijskega bazena je biološko odstranjevanje dušikovih spojin.
5. Oksidacija in MBR filtracija
Voda se bo gravitacijsko prelivala iz denitrifikacije v oksidacijo/nitrifikacijo. V
oksidacijskem/nitrifikacijskem bazenu bo potekalo biološko odstranjevanje organskih
spojin kot tudi nitrifikacija. Za potek omenjenih procesov je potreben kisik. S pomočjo
talnega sistema za aeracijo z difuzorji finih mehurčkov bomo vnašali zrak v bazen ter
mešali zmes aktivnega blata in odpadne vode. Za zmanjšanje stroškov vpihovanja se v
bazen vgradi kisikovo sondo. Vpihovanje bo delovalo na podlagi izmerjenega
raztopljenega kisika in nastavljene vrednosti.
V oksidacijskem/nitrifikacijskem bazenu bosta vgrajena dva membranska modula.
Modula sta namenjena filtraciji očiščene vode in s tem ločevanja le te od aktivnega
blata. Za avtomatsko delovanje sistema se predvidi hidrostatična sonda za merjenje
nivoja vode v oksidaciji in MBR filtraciji.
6. Zalogovnik odvečnega blata
Stranski produkt pri čiščenju odpadne vode je odvečno blato. Za normalno delovanje
čistilne naprave je potrebno iz sistema redno odstranjevati odvečno blato. Odvečno
blato se bo črpalo iz oksidacije in MBR filtracije v zalogovnik odvečnega blata. V
zalogovniku se bo blato zgostilo, surnatant pa se bo vračal v črpališče. Zaradi
možnosti nastajanja stratifikacije ter za aerobno razgradnjo blata se predvidi mreža za
vnos zraka.
27
7. Rezervoar očiščene vode
Očiščena voda se bo iz membran ekstrahirala v zalogovnik z očiščeno vodo. V
rezervoarju bo vgrajena črpalka, ki bo črpala očiščeno vodo v sistem za tehnološko
vodo. Odvečna voda se bo prelivala v iztok in dalje v ponikovalnico.
8. Strojnica
V strojnici bosta vgrajeni dve puhali za aeracijo oksidacije in MBR modulov. Eno
puhalo bo namenjeno izključno aeraciji, drugo pa prezračevanju/čiščenju membran. V
strojnici bosta tudi za filtracijo potrebni ekstrakcijski črpalki. Za kemijsko čiščenje
membran se vgradi rezervoar, ki bo povezan na cevovod za ekstrakcijo. Prav tako
bosta v strojnici vgrajeni črpalki za recikel in odvzem blata. Za nadzor in avtomatsko
delovanje čistilne naprave se v strojnico vgradi tudi elektro omaro.
VPLIV NA OKOLJE: Pri postopku čiščenja odpadnih vod bodo nastajali naslednji odpadki:
odvečno blato ter mehanski delci iz finih grabelj za mehansko čiščenje.
V času obratovanja
V času obratovanja bo nastalo več vrst odpadkov, ki jih lahko razdelimo v dve glavni skupini:
-
odpadki, ki nastanejo v procesu čiščenja odpadne vode (ograbki iz grabelj čistilne naprave
in primarno ter odvečno biološko blato)
-
odpadki, ki nastanejo pri vzdrževanju same ČN (papir, embalaža, drobni material, …).
AGLOMERACIJA: Aglomeracija Laze
št.: 1795
(216 PE)
Aglomeracija Laze
št.: 1796
(72 PE)
VODNO TELO PODZEMNE VODE: Očiščena voda, ki pride neposredno iz čistilne naprave
je po kanalizacijski cevi speljana najprej do merilnega jaška, od tu dalje pa je ravno tako
speljana po kanalizacijski cevi do ponikovalnice. Tu voda ponikne v podzemne vode
Planinskega polja.
VELIKOST: Čistilna naprava v Lazah sodi med male naprave (50 – 2000 PE) z zahtevano
kvaliteto čiščenja KPK 150 mg/l in BPK5 30 mg/l.
28
NAJVEČJA LETNA KOLIČINA ODPADNE VODE: Maximalna količina odpadne vode na
leto znaša 32.850 m3/leto.
MEJNE VREDNOSTI: Mejni vrednosti za iztok iz male čistilne naprave v podtalnico sta:
KPK
150 mg/l
BPK5
30 mg/l
OBSEG PRVIH MERITEV: Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu (Uradni
list RS, št. 74/07) določa za naprave od 200 do 1000 PE minimalno 2 meritvi (monitoring) v
dveh letih, oziroma vsako drugo leto. Pri novi ali rekonstrukciji male čistilne naprave mora
investitor zagotoviti prve meritve za KPK in BPK5.
POUDARKI PRI PRVIH MERITVAH: Med prvimi meritvami mora zavezanec zagotoviti
osnovne in dodatne meritve pretoka med vzorčenjem.
OBSEG OBRATOVALNEGA MONITORINGA: Pri novi in rekonstruirani mali čistilni
napravi mora investitor zagotoviti prve meritve za KPK in BPK5.
ZAKLJUČEK: Čistilna naprava je bila dimenzionirana za doseganje visokega učinka čiščenja
odpadne vode ter z možnostjo ponovne uporabe očiščene vode kot tehnološko vodo.
Miran Komac, kom. inž.
29