Prenos pdf različice dokumenta

Comments

Transcription

Prenos pdf različice dokumenta
GLASILO OBČINE CERKVENJAK
ŠTEVILKA 42, 2. APRIL 2015
Želimo lepe in vesele velikonočne dni
in izpolnitev vseh
pomladnih pričakovanj!
Organi občine, organizacije in
društva ter uredništvo Zrnja
Foto: M. Ž.
Umetnine Bebe Šafarič, foto: mag. M. Žmavc
Foto: F. B.
IZ VSEBINE
Foto: M. Ž.
Razvoj občine se ne bo ustavil
500-letnica cerkve in nove orgle Okrogla miza o podjetništvu Praznični utrinki Iz dejavnosti organizacij in društev Naši ljudje V Cerkvenjaku izbor naj športnika
Slovenskih goric 2
7
8
10
15
27
36
ZRNJE
2. APRIL 2015
Pogovor z županom občine Cerkvenjak Marjanom Žmavcem
KLJUB POMANJKANJU SREDSTEV SE RAZVOJ
OBČINE NE BO USTAVIL
Tako kot za vse občine v Sloveniji bo
omenjeni cesti, vendar smo čakali na to,
tudi za občino Cerkvenjak letošnje leto
da bo začela direkcija modernizirati cetežavno, ker je vlada zaradi varčevanja
lotno cesto. Tokrat pa ne bomo več nikoznižala povprečnino, ki jo daje občigar čakali, temveč bomo pločnik začeli
nam iz svojega proračuna, s 536 evrov
graditi sami, saj je trenutno hoja po tej
v lanskem letu na 525 evrov v prvi pocesti, ki vodi tudi od središča Cerkvelovici ter na 500,83 evra v drugi polonjaka do Športno-rekreacijskega centra,
vici letošnjega leta. Poleg tega je držanevarna. Po njej hodi veliko šolarjev,
va prepolovila sredstva, ki jih bo letos
mladih, rekreativcev in drugih. Pločnik
dala za investicije v občinah. Skratka,
bomo zgradili na desni strani ceste glev letošnjem letu bodo imele domala vse
dano iz Cerkvenjaka proti Svetemu Juslovenske občine, tudi občina Cerkveriju.
njak, na voljo manj sredstev za svoje
Po obnovi kliče tudi cesta od regiodelovanje in izpolnjevanje z zakonom
nalne ceste Cerkvenjak–Sveti Jurij do
določenih nalog kot v lanskem letu.
Športno-rekreacijskega centra.
O tem, kako bo v takšnih okoliščinah
Za obnovo tega cestnega odseka bomo
delovala in se razvijala občina Cerkveposkušali pridobiti sredstva preko pronjak, smo se pogovarjali z njenim žugrama LAS za razvoj podeželja. Seveda
panom Marjanom Žmavcem.
pa se bodo za omenjena sredstva potegoČlani občinskega sveta so kljub težkim
vale tudi druge občine. Kdaj bomo prišli
finančnim razmeram v državi proračun
na vrsto, ni odvisno od nas. Projekte v
občine Cerkvenjak za leto 2015 sprejeli
okviru LAS-a namreč točkujejo glede na
že tik pred koncem lanskega leta. KaMarjan Žmavc: Čeprav bo država letos nujnost izvedbe in na druge kriterije.
kšen je? Kaj bi lahko rekli o njem?
Občina Cerkvenjak pa bo še letos
občinam zagotovila manj sredstev kot lani, je
Zaradi znižanja povprečnine, ki jo bodo
proračun občine Cerkvenjak do neke mere še sama poskrbela za asfaltiranje parkirišča
občine v Sloveniji letos prejele od držaob Športno-rekreacijskem centru, ki ga
vedno investicijsko naravnan.
ve, bo poleti potrebno narediti rebalans
potrebujemo tudi za različne turistične,
našega občinskega proračuna, saj smo ga
sejemske, športne, kulturne in druge prisprejeli ob predpostavki, da bo povprečreditve v kraju in občini, od Antonove noči do prireditev ob
nina vse leto 2015 znašala najmanj 525 evrov. Kljub vsemu pa občinskem prazniku. Doslej so te prireditve potekale v sredije proračun občine Cerkvenjak še vedno do neke mere investi- šču Cerkvenjaka, kjer so bile moteče za mnoge prebivalce, še
cijsko naravnan in bo takšen ostal tudi po rebalansu. Občina zlasti v nočnem času. Poleg tega so prireditve v središču kraja
bo letos investicijska sredstva vlagala zlasti v modernizacijo bolj ogrožale požarno in drugo varnost. Že lani ob občinskem
cestne infrastrukture.
prazniku se je nova lokacija, na kateri je stal prireditveni šoKatere ceste boste obnovili?
tor in do katere je vozil vlakec, izkazala kot dobra. Ob tem
Letos bomo modernizirali in preplastili cestni odsek v Ča- moram reči, da se je nekdanji prireditveni prostor v središču
goni od Turizma Druzovič (pri kapeli) proti Cerkvenjaku, do Cerkvenjaka zaradi izgradnje novega vrtca zožil in tudi zaradi
križišča pri kužnem znamenju. Modernizirali bomo tudi odsek tega ni več primeren za prireditve, saj tovornjaki nimajo več
ceste v Smolincih proti Slavšini. V Cenkovi bo občina moder- direktnega dostopa nanj.
nizirala odsek ceste pri Belnovih, v Župetincih pa pri ZamuAli bodo po tem, ko bo parkirišče pred Športno-rekreacijdovih. Pričeli bomo tudi z izgradnjo in asfaltiranjem dela ploč- skim centrom asfaltirano, lahko na njem tudi druge večje
nika ob regionalni cesti proti Svetemu Juriju ob Ščavnici na prireditve?
odseku od križišča pri pokopališču proti kapeli pri granati. Za
Seveda. Asfaltna površina bo primerna tudi za različne športa projekt bomo poskušali pridobiti tudi evropska sredstva, ko tne in družabne prireditve, denimo za košarko, rolkanje, sebo kaj več znanega o novi finančni perspektivi, zato se bomo jemsko dejavnost, veselice itd.
poleti poskušali prijaviti na razpis zanje.
Kako pa je zaseden Športno-rekreacijski center CerkveImeli ste tudi pogovore z Direkcijo za ceste Republike Slo- njak?
venije o obnovi regionalne ceste proti Svetemu Juriju ob
Društva in klubi so ga sprejeli z veseljem in ga dobro koriŠčavnici.
stijo. Zdaj imajo kakovostne pogoje za vadbo in tekmovanja,
Res je. Dogovorili smo se, da bo direkcija za ceste prepla- pa tudi cenovno je Športno rekreacijski center za klube veliko
stila cestišče na tej regionalni cesti od križišča pri pokopališču bolj ugoden kot prejšnja gostovanja v drugih krajih. Največ
do kapele pri granati, saj je bila cesta močno poškodovana ob Športno-rekreacijski center koristijo Nogometni klub Cerkvegradnji avtoceste. Obnova te ceste bo tekla etapno, tako da njak, ki ima šest selekcij, Strelsko društvo, Društvo upokojenbo projekt končan v dveh letih. Projektna dokumentacija je že cev, novoustanovljeni Tenis klub in drugi. Poleg tega osnovna
narejena. Izdelali so jo že v času, ko je bil župan občine Jože šola v Športno-rekreacijskem centru izvaja športne dneve in
Kraner, vendar pa do realizacije projekta ni prišlo, ker drža- nekatere druge aktivnosti. Zlasti je primeren za atletska tekva ni uspela zagotoviti finančnih sredstev. Občina Cerkvenjak movanja, za kar prej v Cerkvenjaku sploh nismo imeli pogoje pred štirimi leti že imela sredstva za izgradnjo pločnika ob jev. Športno-rekreacijski center za svoja tekmovanja uporablja
2
2. APRIL 2015
ZRNJE
teriale, v katerih bomo predstavili tudi nove pridobitve kraja
in občine ter nove ponudnike turističnih storitev. Poleg tega
bomo poskrbeli za nekaj novitet v arheološkem parku. Zagotovili bomo tudi sredstva za delo informativno-turistične pisarne.
V njej bo delala predvsem ob koncih tedna študentka Sandra
Soko, ki je naredila tudi izpit za turistično vodenje.
K turistični promociji občine Cerkvenjak veliko prispeva
tudi njena vključitev v čezmejni projekt Užitek ob reki, ali ne?
Res je. Število ponudnikov iz občine Cerkvenjak v tem projektu se je v zadnjem času povečalo s šest na devet. Novi ponudniki so Vera in Feliks Rajh (muzejska zbirka in zdravilne tinkture), Silva Kozar Veberič (vinogradništvo) in Srečko Kozar
(gostinske storitve). Zahvaljujoč projektu naše ponudnike promovirajo in oglašujejo tudi v Avstriji v njihovih promocijskih
gradivih. To že vpliva na povečan obisk tujih gostov v Cerkvenjaku. Nasploh opažamo, da se je v zadnjem letu število domačih in tujih gostov, ki prenočijo v Cerkvenjaku in zato plačajo
turistično takso, povečalo. Gosti v prenočitvenih kapacitetah v
naši občini ostajajo tudi več dni, kot so ostajali včasih. Cerkvenjak se med domačimi in tujimi turisti uveljavlja kot izhodišče
za izlete v neokrnjeno naravo, v naša naravna zdravilišča, na
pohorska smučišča in v bližnja mesta v Sloveniji, v Avstriji, na
Madžarskem in na Hrvaškem. Veliko gostov pride k nam tudi
zaradi sejemske dejavnosti v Gornji Radgoni.
V okviru projekta Užitek ob meji, ki ga izvajamo skupaj z avstrijskimi partnerji, pripravljamo tudi kolesarsko karto, ki bi jo
radi pripravili skupaj s partnerji iz Avstrije. Razmišljamo tudi
o nabavi električnih koles, ki bi si jih lahko sposojali turisti,
in o postavitvi električne postaje za polnjenje akumulatorjev v
električnih avtomobilih in kolesih. O tem smo se pogovarjali
tudi na kolegiju županov občin iz osrednjih Slovenskih goric.
S projektom se nameravamo potegovati za sredstva LAS-a.
Tudi ideja za ureditev razglednega stolpa na gasilskem domu
v Cerkvenjaku ni zamrla. Idejno zasnovo že imamo. Ko bo
prva priložnost, se bomo s projektom prijavili na ustrezen razpis.
Lani je bilo zaradi tega, ker je državni zbor najprej sprejel zakon o obdavčenju nepremičnin, nato pa ga je ustavno
sodišče razveljavilo, kar nekaj zmede pri plačevanju davkov
oziroma nadomestil. Kako bo letos s plačilom nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča? Ali so na vidiku kakšne spremembe?
Plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča bo v
letošnjem letu potekalo tako kot lani. Občinski svet je samo
za malenkost dvignil višino nadomestila, saj se ni spremenilo
že štiri leta. Vendar gre zares za minimalen dvig. Če bo nova
vlada po tem, ko je ustavno sodišče razveljavilo zakon o davku
na nepremičnine, sprejela novega, bo začel veljati predvidoma
na začetku naslednjega leta. Letos bomo torej v vsakem primeru plačevali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča po
starem.
Marca ali aprila bo občina javno razgrnila tudi predlog občinskega prostorskega načrta, ki je po zapletenem postopku
in ob sodelovanju številnih strokovnih inštitucij in državnih
organov nastajal več let. Kako dolgo bo v javni obravnavi?
V javni obravnavi bo trideset dni. Občankam in občanom
svetujem, naj si predlog pozorno ogledajo. Če imajo nanj še
kakšno pripombo, bo ob razgrnitvi pravi in zadnji čas, da jo
podajo. Po razgrnitvi bodo pripombe še enkrat proučili strokovnjaki, nato pa bo predlog obravnaval in o njem odločal
občinski svet. Če in ko ga bo občinski svet sprejel, nekaj let
spremembe ne bodo več mogoče. Zato občane zares pozivam,
naj ob razgrnitvi predlog natančno pregledajo. Če bo vse po
sreči, bo občinski svet občinski prostorski načrt dokončno
tudi Prostovoljno gasilsko društvo Cerkvenjak in še nekatera
druga društva.
Nekaj zanimanja za najem igrišč je tudi pri zunanjih porabnikih, vendar se pri tem pozna, da je trenutno finančna kriza.
Res pa je, da Športno-rekreacijskemu centru manjka še del infrastrukture za kondicijske treninge.
Kako pa bo z investicijami v male oziroma individualne čistilne naprave?
Sredstva za njihovo sofinanciranje smo v letošnjem občinskem proračunu glede na lanski proračun povečali za sto
odstotkov. Tako bo občina imela letos na voljo za ta namen
15.000 evrov. Občanom, ki bodo investirali v izgradnjo individualne čistilne naprave, bo občina povrnila 50 odstotkov
vloženih sredstev. Predno se bo kdo lotil investicije, naj se informira na občinski upravi, da bo investicija skladna s predpisi
in da jo bo izvedel na pravilen način, saj mora imeti zanjo vse
račune, izvesti pa jo morajo pooblaščeni izvajalci. Občina se
že dogovarja tudi s proizvajalci individualnih čistilnih naprav,
da bi morebiti za naše občane v paketu pripravili bolj ugodno
ponudbo, ki pa bo še vedno v skladu z vsemi standardi.
Za vsakega, ki razmišlja o izgradnji individualne čistilne
naprave na svoji domačiji, je najbolje, da se oglasi v občinski upravi in se pozanima, kje bodo v bodoče tekli komunalni
vodi, ki jih bo gradila občina. Idejni načrti so narejeni že za
nekaj let naprej. Če komunalni vodi niso načrtovani v bližini
njihovih domačij, je najbolje, da si zgradijo individualno čistilno napravo. Možno je tudi, da se med seboj povežejo sosedi
in se dogovorijo za izgradnjo skupne čistilne naprave, vendar
pa se morajo dogovoriti tudi, kdo bo nosilec investicije. Tudi v
tem primeru bo občina sofinancirala 50 odstotkov investicije,
seveda dokler omenjenih 15.000 evrov ne bo pošlo. Zato je za
tiste, ki razmišljajo o investiciji v malo čistilno napravo, dobro,
da pohitijo.
Po direktivi Evropske unije mora biti vsako gospodinjstvo
priključeno na čistilno napravo najkasneje do leta 2017, ali
ne? Po tem datumu ne bo smel nihče več spuščati odpadnih
voda v naravo niti preko dvoprekatne greznice.
Verjetno bo ta rok podaljšan do leta 2020. Prej kot slej pa bo
vsakdo moral imeti svojo čistilno napravo ali pa bo moral biti
priključen na skupno. Tisti, ki si bodo morali zgraditi individualno čistilno napravo, bodo imeli na začetku več stroškov,
nato pa bodo imeli določene ugodnosti. Ne bo jim treba plačevati kanalščine in omrežnine, plačevali pa bodo tudi nižjo
okoljsko takso. Investicija v čistilno napravo se jim bo na dolgi
rok nekako izplačala. Še bolj pomembno pa je, da bodo živeli
v čistem in zdravem naravnem okolju. Ne smemo si namreč
delati iluzij, da so rešitve s pretočnimi in drugimi greznicami s
higienskega in zdravstvenega vidika povsem neoporečne, da o
nevarnosti izpusta odpadnih voda direktno v gnojne jame ali v
naravo niti ne govorimo.
Kakšne čistilne naprave pa bo v bodoče gradila občina?
Na občini načrtujemo gradnjo manjših čistilnih naprav s kapaciteto od 50 do 200 populacijskih enot. V naslednjih letih
naj bi zgradili tri do štiri, žal pa so evropska sredstva za tako
majhne čistilne naprave v naslednji evropski perspektivi do
leta 2020 zelo omejena. Za gradnjo malih čistilnih naprav bo
občina zato uporabila sredstva, ki se zbirajo z okolijskimi taksami, in sredstva iz občinskega proračuna. Realno ni mogoče
pričakovati, da bi z njihovo izgradnjo lahko pričeli veliko pred
letom 2017.
Lani je občina postavila sodobno turistično signalizacijo.
Kakšne investicije na področju turizma pa načrtujete na občini v letošnjem letu?
Letos bomo obnovili propagandne oziroma promocijske ma-
3
ZRNJE
2. APRIL 2015
prodajali z razpisi za zbiranje ponudb. Zainteresirani bodo informacije o tem našli na spletni strani občine Cerkvenjak.
Kakšno bo za občino Cerkvenjak letošnje leto v finančnem
smislu?
Glede na predvideno zmanjšano financiranje občin bo precej
težko. Kljub temu pa se bomo na občini potrudili, da bomo
skrbno obrnili vsak evro in da se razvoj občine ne bo ustavil.
Naše glavno vodilo je, da razvoj mora teči naprej, saj si občanke in občani v občini Cerkvenjak zaslužijo primerljive pogoje
za življenje, kot jih imajo občani v večjih urbanih središčih.
Pred nami so velikonočni prazniki, praznik dela in še nekateri prazniki. Kaj ob njih sporočate občankam in občanom?
Želim, da bi nam največji krščanski praznik, velika noč, prinesla novo upanje, ki ga vsi potrebujemo. Občankam in občanom čestitam tudi ob drugih praznikih, ki so pred nami. Tukaj
pa je tudi pomlad, ko v naših krajih že tradicionalno poskrbimo
za to, da si lepo uredimo okolje. Nasploh pa pregovor pravi, da
se žetev na poljih in bratev v vinogradih začne že spomladi.
Zato vsem občankam in občanom želim – v dobesednem in
prenesenem smislu – da bi dobro izkoristili pomladne dneve in
da bi bil trud jeseni obilo poplačan.
sprejel v poletnih mesecih. Graditelji, ki nanj čakajo že več
let, bodo lahko začeli urejati dokumentacijo za gradnjo hiš in
drugih objektov.
Je treba danes na gradbeno dovoljenje, ki ga izda upravna
enota v Lenartu, čakati dolgo?
Ne. Zadnje čase gre to mnogo hitreje, tudi zahvaljujoč dobremu sodelovanju pristojnih na občini in upravni enoti. Če je
vloga popolna in ima v prilogi vsa soglasja, je gradbeno dovoljenje izdano v mesecu ali dveh.
Koliko pa vsi papirji za gradnjo nove hiše od načrta do
gradbenega dovoljenja stanejo?
Komunalni prispevek, ki ga mora investitor plačati občini,
znaša za enodružinsko hišo od 1500 do 3000 evrov, odvisno od
njene velikosti in potrebnih komunalnih priključkov. Koliko
pa znašajo stroški za vse papirje, pa najbolje vedo investitorji.
Pravijo, da znašajo stroški do začetka gradnje od 5000 do 7000
evrov.
Ali bo občina zainteresiranim graditeljem v letošnjem letu
prodala tudi kakšno gradbeno parcelo?
Eno gradbeno parcelo je občina letos že prodala – v Čagoni.
Če bo interes, jih bomo prodali še nekaj. Občina ima več gradbenih parcel za prodajo – ena je v centru Cerkvenjaka, druge pa
so v Čagoni, v Brengovi in na drugih lokacijah. Parcele bomo
Tomaž Kšela
INVESTICIJE IN DRUGI PROJEKTI V 2015
OBČINSKI REŽIJSKI
OBRAT SE KREPI …
njem storitev pri zunanjih pogodbenih izvajalcih. Po odločitvi
občinskega sveta na zadnji seji v mesecu marcu bo občina
zraven že v letu 2014 potrjenega nakupa manjšega delovnega stroja (traktorja) s priključki (čelni snežni plug, posipalec
Režijski obrat Občine Cerkvenjak je v občini trenutno zadolžen za izvajanje javnih služb vzdrževanja občinskih cest,
vzdrževanja obeh čistilnih naprav in celotnega kanalizacijskega omrežja, vzdrževanja športnih objektov ter drugih javnih
površin in pokopališča. Trenutno obsega enega zaposlenega
za delo na terenu, enega v občinski upravi ter dva delavca
prek javnih del. Do sedaj je premogel samo osnovno delovno
opremo, s katero je bilo temu primerno tudi izvajati določena
manjša opravila, za vse ostalo pa je bilo potrebno najemati zunanje pogodbene izvajalce ter plačevati relativno drage stroške
izvajanja teh storitev. Za razliko od dosedanjega oddajanja del
Novi traktor v uporabi
za drobljenec, metla za pometanje cest in manjša prikolica) v
skupni vrednosti cca 36.500 eur izvedla še postavitev ustrezne
garaže s pomožnimi prostori (sanitarni kontejner) ter vsemi
komunalnimi priključki (voda, elektrika 3 x 20A, kanalizacija-meteorna in fekalna) in to v skupni površini cca 65 m2
ter investicijski vrednosti cca 23.000 eur. Objekt je zgrajen na
parceli v lasti občine v poslovno obrtni coni in bo že v kratkem
služil svojemu namenu. Prav tako je že dobavljen traktor, ki že
opravlja svojo prvo večje delo – spomladansko pometanje cest
in drugih javnih površin po zimski službi.
V prihodnje se načrtuje, da bo zaradi pomanjkanja kapacitet
deponije materiala za zimsko službo pri pokopališču potrebno
na zemljišču zraven garaže zgraditi še dodatno deponijo, ki
bi v prihodnje omogočala optimizacijo časa in s tem stroškov
izvajanja zimske službe. Nadaljnje tovrstne aktivnosti pa bodo
Nov objekt - garaža režijskega obrata v gradnji
zunanjim pogodbenim izvajalec bo v prihodnje režijski obrat
postoril tudi kaj sam z lastnimi delovnimi sredstvi ter obstoječim kadrom in s tem zmanjšal stroške v primerjavi z naroča-
4
2. APRIL 2015
ZRNJE
sveta; Sklep o potrditvi elaborata o oblikovanju cen izvajanja
storitev obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja
s komunalnimi odpadki v občini Cerkvenjak za leto 2015;
Sklep o spremembi pravilnika o sofinanciranju dejavnosti in
programov društev, organizacij in združenj v občini Cerkvenjak; Lokalni program kulture v občini Cerkvenjak za obdobje 2015-2018; Letni program športa v občini Cerkvenjak, za
leto 2015; Poročilo Medobčinskega inšpektorata in redarstva
Maribor za leto 2014; Letno poročilo o izvedenih ukrepih iz
akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta in njihovih
učinkov za leto 2014; Kodeks ravnanja izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni; Sklep o zagotovitvi sredstev za nakup
strojne opreme in ureditev objekta za režijski obrat in za konec
Pobude in vprašanja svetnikov.
Prisotni so bili vsi svetniki in svetnica, prisostvovali so tudi
vsi iz občinske uprave kot tudi predsednica nadzornega odbora
in, razumljivo, župan.
Pričakovati je bilo, da bo seja glede na podan dnevni red
hitro in gladko tekla, a so za dokončanje minile štiri ure. Odlok
o proračunu občine Cerkvenjak za leto 2015 je bil sprejet že na
tretji seji občinskega sveta konec decembra lani – mimogrede:
zanj je glasovalo 7 članov, eden pa ni glasoval. Zataknilo se
je že pri predlogu vrstnega reda dnevnega reda. Pomisleke je
imel svetnik Mirko Kozar in župan Marjan Žmavc je svetnikom ponudil na glasovanje prvotno pripravljen dnevni red kot
tudi predlaganega s strani svetnika Kozarja. Potrjen je bil prvi.
Nato so potrdili sklepe 3. redne seje in prešli na razpravo o
elaboratu o oblikovanju cen izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Cerkvenjak za leto 2015. Obširno gradivo elaborata sta pripravila Saubermacher Slovenija, d.o.o., in občinska
uprava občine Cerkvenjak. Predstavnika druže Primož Gjerkeš in Franc Knaus sta ga na seji svetnikom tudi obrazložila
in odgovorila na njihova vprašanja. Kot je v razpravi povedal
svetnik mag. Mirko Žmavc, je elaborat bil podprt tudi na odboru za gospodarstvo, kmetijstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe. Za občane pa je zagotovo najbolj aktualno,da
se cene ne spremenijo. Te torej za zdaj ostajajo enake. Treba pa
bo v gospodinjstvih nameniti pozornost doslednejšemu ločevanju odpadkov v za njih namenjene posode in vreče. Svetnik
Kozar je predlagal tudi uvedbo manjše posode za mešane odpadke s šestdesetlitrskim volumnom. Odgovor je bil, da manjši volumni posod cene ne bi znižali, morda bi s tem prišlo le do
doslednejšega ločevanja odpadkov. Obširno je bilo tudi poročilo Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor za leto
2014. Podal ga je njegov Franjo Švajger. Seveda so ga svetniki dobili tudi v pisni obliki. Aktivnosti inšpekcijskega dela
so bile usmerjene na reševanje prijav, ki so bile evidentirane
na sedežu občinske uprave občine Cerkvenjak ali neposredno
vložene na sedežu Medobčinskega inšpektorata v Mariboru.
V preteklem letu je bil inšpektor na območju občine prisoten
dvakrat mesečno, pri čemer je v sklopu rednih pregledov pre-
seveda izvajane v skladu z finančnimi zmožnostmi v okviru
občinskega proračuna v prihodnjih letih.
PREGLED IZVAJANJA
INVESTICIJ V LETU 2015
INVESTICIJA
OBSEG / IZVAJANJE INVESTICIJE
OBSEG INVESTICIJE
MODERNIZACIJA – ODSEKI:
LC Čagona-Drbetinci (cca 800 m)
Brengova-Rajh-Belna-Cenkova (200 m)
Andrenci-Zamuda-Župetinci (350 m)
1.
2.
CESTE,
PLOČNIKI,
PARKIRIŠČA:
VODOVOD:
STANJE IZVAJANOSTI
IZDELAVA PROJEKTNE
DOKUMENTACIJE
UREDITEV PLOČNIKA OB
REGIONALNI CESTI R II 439:
IZVEDBA DEL – PLOČNIK NA
ODSEKU:
USKLAJEVANJE
DOGOVORA O IZVEDBI
Z DRSI
Cerkvenjak-Peščeni Vrh
NAČRTOVANA
IZVEDBA DELA
ODSEKA V LETU 2015
Cerkvenjak-Brengova
NAČRTOVANA
IZVEDBA GLEDE NA
SOFINANCIRANJE V
NASLEDNJIH LETIH
UREDITEV CESTE IN PLOČNIKOV
OB CESTI DO ŠRC CERKVENJAK
NAČRTOVANA
IZVEDBA GLEDE NA
SOFINANCIRANJE V
NASLEDNJIH LETIH
IZDELAVA PROJEKTNE
DOKUMENTACIJE
IZGRADNJA VODOVODA
IVANJSKI VRH–COGETINCI–
KOMARNICA
IZGRADNJA VODOVODA
GRABONOŠKI VRH-COGETINCI
3.
KANALIZACIJA:
4.
OBRTNA CONA:
5.
JAVNA
RAZSVETLJAVA:
ODSEK V NASELJU KADRENCI
PRODAJA ZEMLJIŠČ
IZGRADNJA JR V NASELJU
CENKOVA
IZDELAVA PROJEKTNE
DOKUMENTACIJE
V IZVAJANJU – NA
PRODAJ ŠE NEKAJ
PARCEL
V PRIPRAVI
mag. Vito Kraner, mag. jav. upr.,
direktor občinske uprave
4. REDNA SEJA
OBČINSKEGA SVETA
Pri nadzoru nad ustavljanjem in parkiranjem vozil in
kršitvah cestno prometnih predpisov so lani redarji Medobčinskega redarstva v občini Cerkvenjak izrekli le 4 globe
in 4 opozorila.
V začetku marca so se na 4. redni seji sestali člani občinskega sveta občine Cerkvenjak. Predlog dnevnega reda je prvotno
vseboval deset točk, a so ga dopolnili še z dodatno, tako da je
vseboval naslednje točke: Ugotovitev sklepčnosti in sprejem
dnevnega reda; Potrditev sklepov 3. redne seje občinskega
5
ZRNJE
2. APRIL 2015
Svetniki so se še seznanili z letnim poročilom o izvedenih
ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta
in njihovih učinkov za leto 2014 in podpisali kodeks ravnanja
izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni
Pod točko 10 so govorili o sredstvih za nakup strojne opreme in ureditve objekta za režijski obrat. Slednji bo dobil prostor v poslovno-obrtni coni v Brengovi. Svetniki so potreben
sklep sprejeli s petimi glasovi za, trije pa niso glasovali.
Tudi zadnja točka Pobude in vprašanja svetnikov je bila pestra in zanimiva.
gledal celotno območje. V primerih podanih prijav ali drugih
ugotovljenih nepravilnosti je inšpektor občino obiskal glede
na trenutno problematiko tudi večkrat na mesec. Na posameznem območju so nadzorovali splošno čistočo kraja, občinske
ceste in javne poti, odlaganje odpadkov, odvajanje in čiščenje
odpadnih in padavinskih voda ter vse ostale nepravilnosti, ki
jih nadzira medobčinska inšpekcija. V obravnavanem letu so
izvajali nadzor nad vzdrževanjem vegetacije ob občinskih cestah. Podanih je bilo več prijav na občinsko upravo, katere je
inšpektor pregledal v sodelovanju s predstavnikom občinske
uprave. Občani so vegetacijo ustrezno porezali že po ustnem
opozorilu inšpektorja. Inšpektorat je prejel tudi prijavo v zadevi nedovoljenega odlaganja odpadkov v naravno okolje. Ker
je šlo za odlaganje nevarnih odpadkov, je reševanje zadeve nadaljevala državna inšpekcija za okolje. Splošno stanje čistoče
naj bi bilo na celotnem območju občine v zadovoljivem stanju.
Na območju občine Cerkvenjak je bilo v letu 2014 opravljenih skupaj 269 pregledov in od tega izdani le ena ureditvena
odločba, dva sklepa in štirje dopisi, odgovori, odstopi zadev.
Kar zadeva nadzor nad ustavljanjem in parkiranjem vozil in
kršitve cestno-prometnih predpisov, so občinski redarji v letu
2014 v občini Cerkvenjak obravnavali 8 prekrškov. Pri tem so
4 kršiteljem izrekli globo, 4 kršitelje pa so opozorili. Kršitelji
so globe tudi plačali.
Redarji so v okviru svojih pristojnosti izvajali tudi nadzor z
namenom preprečevanja vandalizma. Te so izvajali predvsem
v popoldanskem in večernem času v okolici osnovne šole in
vrtca, igrišča in športnega parka v Kadrencih kakor tudi v okolici gasilskega doma in bencinskega servisa ter v okolici arheološkega parka. Pri nadzoru kršitev niso zaznali, ni pa mogoče
oceniti, koliko nezakonitih ravnanj so s svojo navzočnostjo
preprečili.
Oglašali so se tudi svetniki. Mirko Žmavc je imel predlog,
da ko redar pride, naj se ta oglasi tudi pri krajevnih istitucijah ,
kjer bi se lahko o določenih problemih posvetoval ali bi mu jih
nakazali. Slikovit je bil podžupan Andrej Kocbek, ki je dejal,
da sicer z vzorno pripravljenim poročilom ne more biti najbolj
zadovoljen. Slišali smo še, da bi tudi redarji morali spoštovati
predpise in s svojim obnašanjem biti vzor.
Tudi pri ostalih točkah dnevnega reda so se kresala mnenja
in postavljala vprašanja. Tako bodo na podan predlog svetnika
Kozarja nekaj dobila društva, ki imajo v tekočem letu obletnice. Sprememba pravilnika o sofinanciranju dejavnosti in programov društev, organizacij in združenj v občini Cerkvenjak je
bila potrebna iz razloga, da za potrebe svojega delovanja nekaj
dodatnega denarja iz naslova materialnih stroškov delovanja
dobijo društva, ki imajo v lasti objekt in ga sami vzdržujejo.
Prav tako tudi pri predlogu sklepa o potrditvi lokalnega programa kulture v občini Cerkvenjak ni šlo gladko, saj se je k
besedi priglasilo več svetnikov. Vsaj seznam nepremične kulturne dediščine na območju občine Cerkvenjak mora v prihodnje dobiti ažurnejšo vsebino.
Dolgo so se mudili tudi pri letnem programu športa v občini
Cerkvenjak. S sprejetim letnim programom so za letos potrdili
tudi predlog načrtovanih sredstev za športno infrastrukturo in
sicer za redno vzdrževanje športnih objektov in opreme (igrišče pri osnovni šoli in ŠRC) v višini 16.076,00 eur, za naslednje planirane investicije za ureditev javne razsvetljave na pomožnem nogometnem in na teniškem igrišču 28.341,00 eur, za
opremo za garderobe 4.000,00 evr in za asfaltiranje parkirišča
pri ŠRC 12.500,00 eurov. Pri razsvetljavi upajo na sredstva
iz Fundacije za šport, če teh ne bo, bo osvetljava okrnjena,
je povedal Vito Kraner, direktor občinske uprave in obenem
zadolžen za področje športa.
Tekst in foto: Franc Bratkovič
RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE DEJAVNOSTI, PROGRAMOV
ALI PROJEKTOV DRUŠTEV ZA LETO 2015
Občina Cerkvenjak je 10. 3. 2015 objavila »Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti, programov ali projektov društev, organizacij in združenj, ki niso predmet
drugih razpisov v Občini Cerkvenjak za leto 2015«.
Rok za oddajo prijav za sofinanciranje dejavnosti, programov ali projektov, ki niso predmet drugih razpisov v
Občini Cerkvenjak za leto 2015, je 10. 4. 2015. Razpisno
dokumentacijo lahko prijavitelji v razpisnem roku dobijo
v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Cerkvenjak
ali na spletni strani Občine Cerkvenjak: www.cerkvenjak.
si, pod rubriko Razpisi in objave.
PITNA VODA V SKLADU S
PRAVILNIKOM
Skladnost
pitne
vode je Mariborski
vodovod, d. d., tudi
v letu 2014, tako kot
do sedaj, zagotavljal
z izvajanjem notranjega nadzora po
izdelanem HACCP
načrtu oziroma z obvladovanjem procesov od črpanja podzemne vode, njene
obdelave, prečrpavanja in distribucije
do uporabnikov. Skladnost pitne vode se je spremljala na
črpališčih, na omrežju v vodooskrbnih objektih in pri uporabnikih (večinoma v osnovnih šolah in vrtcih ter deloma
v gostinskih objektih). Izvajanje notranjega nadzora se je
vršilo v skladu z določili Pravilnika o pitni vodi (Ur.l.RS,
št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006 in 25/2009).
Skupno je bilo v sklopu izvajanja notranjega nadzora v
letu 2014 odvzetih 2.213 vzorcev, od tega 2.112 za mikrobiološka preskušanja in 101 za kemijska preskušanja. Na
celotnem sistemu Mariborskega vodovoda, d. d., je bilo v
letu 2014 mikrobiološko neskladnih 1,9% vzorcev. Večinoma gre mikrobiološka odstopanja pripisati neustreznemu stanju internih hišnih vodovodnih instalacij. Kemijsko
neskladnih vzorcev vode nismo zabeležili. Podrobnejše
poročilo ter več podatkov o kakovosti pitne vode je dosegljivo na spletni strani: http://www.mb-vodovod.si/
Pitno vodo, ki jo je v letu 2014 dobavljal Mariborski
vodovod za občino Cerkvenjak, Nacionalni laboratorij
za zdravje, okolje in hrano ocenjuje kot skladno z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Glede na obseg opravljenih preskušanj ocenjujejo pitno vodo kot varno.
6
2. APRIL 2015
ZRNJE
PRIPRAVE NA
500-LETNICO DANAŠNJE
PODOBE CERKVE IN
NOVE ORGLE
CERKVENI PEVCI PRI
IZDELOVALCU NOVIH
ORGEL
Kot pove župnik Janko Babič, bo prihodnje leto za župnijo
sv. Antona v Slovenskih goricah nadvse zanimivo in pomembno, saj bomo obhajali 500-letnico začetka gradnje cerkve.
Zvonik, glavno ladjo in prezbiterij današnje podobe cerkve so
začeli graditi leta 1516 in končali leta 1546. Zato so se v župniji odločili, da častitljivi jubilej 500-letnice današnje cerkve
obogatijo tudi novimi orglami in obnovljenim korom.
Priprave na svečani dogodek so v polnem teku. Projektant
ureditve kora je Peter Požauko iz Maribora. Projektna dokumentacija je že pripravljena. Sedaj čakajo še na odločbo zavoda za spomeniško varstvo. To bi naj bi dobili do velike noči.
Potem bodo lahko pričeli z obnovitvenimi deli.
Cerkveni pevski zbor z župnikom Jankom Babičem, županom Marjanom Žmavcem in podžupanom Andrejem Kocbekom je obiskal izdelovalca novih cerkvenih orgel za cerkev
sv. Antona, Josipa Mihaljevića, v Mali Subotici na Hrvaškem.
Izbrali so že tudi najugodnejšega ponudnika oziroma orgelskega mojstra. Med več ponudbami so se odločili za Josipa
Mihajleviča iz sosedne Hrvaške. Naredil bo nove orgle z 12
registri, mehansko registrsko, manualno in pedalno trakturo,
novo omaro z novim prostostoječim igralnikom, nekaj piščali
pa bo rabljenih in obnovljenih iz starih orgel. Kot že rečeno,
bodo hkrati s tem obnovili tudi kor, na katerem bo po prenovi
prostor samo za pevce in cerkvene glasbenike. Za nekaj malega bodo kor tudi povečali.
Ob svečanem jubileju bodo izdali tudi posebno publikacijo, za njenega urednika so imenovali dr. Bernarda Rajha. Ker
bo to za faro in občino velik dogodek, bodo pripravili še več
različnih aktivnosti, ki bodo na različne načine polepšali praznovanje.
Naši načrti, je še dejal župnik Janko Babič, so povezani z
dokaj velikim finančnim zalogajem, 40.000 evrov za orgle
in okoli 10.000 evrov za obnovo kora. Zagotovili ga bodo s
pomočjo občine Cerkvenjak, ki bo primaknila 15.000 evrov.
Ostalo bodo zbrali z raznimi nabirkami, z darovi posameznikov in botrov orgel, z donatorskimi sredstvi obrtnikov v fari sv.
Antona in bližnji okolici, organizirali pa bodo tudi dobrodelni
koncert. Te dni pa že tudi člani in članice Župnijskega pastoralnega sveta obiskujejo gospodinjstva in zbirajo prispevke.
Več v eni prihodnjih številk Zrnja.
Z veseljem je delegacijo sprejel občinski načelnik Vladimir
Domijanić.
Z županom Marjanom Žmavcem sta si tudi izmenjala izkušnje o delu in nalogah obeh v različnih občinah.
Joško Zorko
Franc Bratkovič
7
ZRNJE
2. APRIL 2015
Okrogla miza o
podjetništvu
mi je zelo prepoznavna tako v Sloveniji kot v svetu. Štefan
Pavlinjek je izkušnje, ki si jih je pridobil pri razvoju podjetja,
uporabil tudi kot predsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije nato pa še kot njen predsednik.
»Uspešen produkt – ključ do poslovnega uspeha«
Delovna mesta v osrčju Slovenskih goric
Bogdan Šavli se je po študiju zaposlil kot tehnični vodja v
tedanjem Klemosu v Lenartu. Že takrat je bil eden od motorjev sodelovanja z nemškim partnerjem Küster. Šlo je za enega
najbolj uspešnih primerov tujih vlaganj v tedanji Jugoslaviji. V začetku devetdesetih let se je podjetje, ki je proizvajalo bovden potege in plastične folije, zlasti po njegovi zaslugi
preoblikovalo v sodobno delniško družbo in preimenovalo v
Tovarno bovdenov in plastike, ki jo je več kot uspešno vodil
do upokojitve. Kot socialno čuteč podjetnik je s pomočjo tujih partnerjev v Lenart pripeljal tudi konfekcijsko industrijo za
šivanje avtomobilskih prevlek. Gre za tovarno Prevent Halog,
ki je dve desetletji dajala delo in kruh okoli 1200 domačinom
iz osrednjih Slovenskih goric.
Občina Cerkvenjak je v sodelovanju s Slovenskogoriškim
forumom konec februarja v dvorani Kulturnega doma v Cerkvenjaku organizirala okroglo mizo na temo »Uspešen produkt
– ključ do poslovnega uspeha«. Na okroglo mizo, s katero so
želeli pomagati vsem v osrednjih Slovenskih goricah, ki razmišljajo o samostojni podjetniški poti, so povabili tri ugledne
podjetnike: ustanovitelja in dolgoletnega direktorja podjetja
Roto Štefana Pavlinjeka, ki je bil dolga leta tudi predsednik
Obrtno podjetniške zbornice Slovenije; dolgoletnega direktorja Tovarne bovdenov in plastike ter Preventa Haloga Bogdana Šavlija ter gradbinca in podjetnika Stanka Bernjaka iz
Benedikta, ki je tudi predsednik Območne obrtno-podjetniške
zbornice v Lenartu.
Zahtevna gradnja stanovanj
Stanko Bernjak je, kot je sam dejal, zrasel iz skromnih razmer, zato je moral vse, s čemer danes posluje, ustvariti sam.
Začel je sam z enim pomočnikom, s prizadevnim delom in
umnim poslovanjem pa se je razvil v enega največjih gradbincev v osrednjih Slovenskih goricah. Med drugim gradi tudi
stanovanja v Lenartu in Benediktu, poleg tega pa je v Lenart
pripeljal še en perspektiven program. Gre za reciklažo in predelavo gume. Iz reciklirane gume, ki ji dodaja naravna barvila,
proizvaja gumijaste plošče za terase, balkone, okolico otroških
igral in podobno. Bernjak je tudi dolgoletni predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice v Lenartu.
Kako mlade navdušiti za podjetniško pot?
Udeleženci okrogle mize so ugotovili, da je zgodbam treh
uspešnih podjetnikov skupno, da so bili prizadevni, vztrajni,
inovativni in ambiciozni ter ob težavah niso obupali, temveč
so iskali nove rešitve. Več udeležencev okrogle mize je opozorilo, da bi morali mlade za podjetniške vrednote vzgajati že
v osnovnih in srednjih šolah, kjer bi morali pridobiti tudi več
znanj za podjetništvo. Ta čas so namreč podjetniki za narodni
obstoj in razvoj vsaj tako pomembni, kot so bili v 18. in na
začetku 19. stoletja pomembni pesniki in pisatelji, ki so prispevali k kulturni, jezikovni in narodni samobitnosti Slovencev.
Danes pa potrebujemo v Sloveniji ustvarjalne in socialno čuteče podjetnike, ki bodo slovenskemu gospodarstvu priborili
ustrezen prostor na enotnem trgu Evropske unije. »Tudi dobri
podjetniki so ustvarjalci,« je bilo mogoče slišati na okrogli
mizi. Poleg pridnosti in smelosti potrebujejo tudi ustvarjalno
žilico. Zato bi morali ljudi, ki so talentirani za podjetništvo,
spodbujati že od malega ter jim, kot vrhunskim športnikom
in umetniškim ustvarjalcem, stati ob strani. Ob tem so se udeležencem okrogle mize postavljala številna vprašanja: Ali se
tega, kot družba, dovolj zavedamo? Ali mladi v šolah dovolj
zvedo o podjetništvu? Ali dobijo dovolj znanja o njem? Kaj
bi morale šole na vseh ravneh mlade naučiti o podjetništvu in
gospodarstvu nasploh?
Na okrogli mizi o podjetništvu v Cerkvenjaku so sodelovali (od
leve) Štefan Pavlinjek, Bogdan Šavli, Stanko Bernjak in Marjan
Žmavc.
Ugledne podjetnike in vse druge, ki so prišli na okroglo
mizo, je uvodoma pozdravil župan občine Cerkvenjak Marjan
Žmavc. Povedal je, da si občina Cerkvenjak, ki ima tudi svojo poslovno-obrtno cono v Brengovi, prizadeva ustvariti čim
boljše pogoje za razvoj obrti in podjetništva, posebej pa skrbi za promocijo podjetništva, zlasti med mladimi. Zato vsako
leto organizira okroglo mizo o problematiki podjetništva, da
bi ohrabrila vse mlade in manj mlade, ki želijo uresničiti svojo
poslovno idejo, ter jim po svojih močeh tudi pomagala.
Na okrogli mizi, ki jo je vodil novinar Tomaž Kšela, so gostje zbranim najprej predstavili svojo podjetniško pot.
4000 lastnih proizvodov
Štefan Pavlinjek je povedal, da se je rodil v podjetniški
družini. Podjetnost kot način življenja in razmišljanja mu je
privzgojil že oče. Po študiju pa je stopil na samostojno podjetniško pot in v skromnih razmerah odprl obrtniško delavnico
Kovinoplastika Pavlinjek, v kateri je sprva izdeloval reklamne
in svetlobne napise. Kasneje je proizvodnjo razširil na druge
tehnologije in ustanovil podjetje Roto ter zanj našel novo lokacijo v Černelavcih. Podjetje Roto, ki je proizvajalo posode
za kmetijstvo in kmetijsko mehanizacijo, se je hitro širilo, na
začetku 21. stoletja pa se je preoblikovalo v holding s hčerinskimi proizvodnimi podjetji v več državah. Danes ta za
naše razmere dokaj velika multinacionalna družba z več sto
zaposlenimi proizvaja preko 4000 lastnih izdelkov, s kateri-
Brez tveganja ni uspeha
Na okrogli mizi je tekla beseda tudi o neuspehih, ki so v
podjetništvu tako običajni kot uspehi. Podjetništvo je vedno
rizično. Podjetnik lahko z novim programom oziroma izdelkom na trgu uspe ali ne uspe. Pretiran strah pred neuspehom
ljudi odvrača od podjetništva. Zato na vsak neuspeh ne smemo
gledati kot na kriminal. Izkušnje iz razvitega sveta kažejo, da
8
2. APRIL 2015
ZRNJE
povprečni podjetnik uspe šele v drugem ali tretjem poskusu.
Največ pa je odvisno od proizvoda in od tega, ali je dovolj
inovativen. Dober izdelek oziroma dobra storitev sta ključ do
uspeha podjetnika.
Na okrogli mizi so ugotavljali tudi, da je za razvoj podjetništva izjemno pomembno poslovno okolje, še zlasti pa delovanje pravne države. Na tem področju imamo pri nas zelo
velike probleme (plačilna nedisciplina, nelojalna konkurenca
šušmarjev, korupcija pri dodeljevanju poslov, dolgotrajni postopki na sodiščih, nejasna zakonodaja, neživljenjski predpisi
itd. itd.). Marsikateri mladi podjetnik je zaradi tega že vrgel
puško v koruzo, češ da ne more uspešno poslovati, če mu ne
plačujejo redno in ga pravosodje ne more zaščititi pred goljufi.
Vendar pa je razprava pokazala, da tudi pri nas ni vse tako
črno, kot se včasih zdi, zato ne velja vreči puške v koruzo.
nodaje. S 30. aprilom letos se konča tudi interventni zakon, ki
je veljal od 7. marca 2014 zaradi žledoloma. Za učinkovitejšo
odpravo posledic žledoloma v času veljavnosti interventnega
zakona tako od 7. marca lani do 30. aprila letos (torej še do
konca tega meseca), ni treba uporabljati prevoznega dokumenta oz. prevoznice.
Iztekajo se tudi koncesijske pogodbe za izkoriščanje državnih gozdov, ki zajemajo sečnjo in spravilo lesa, prodajo gozdnih lesnih sortimentov, opravljanje varstvenih in gojitvenih
del in vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij gozdov ter gradnjo in vzdrževanje
gozdne infrastrukture.
Novelacija zakonodaje bo poleg vsebine koncesijskih pogodb morala rešiti tudi vprašanja o nabiranju gozdnih sadežev
v zasebnih in državnih gozdovih in o letnem poseku lesa ter
vprašanja, kdo bo načrtoval gospodarjenje z gozdovi, kakšne
pravice in dolžnosti imajo lastniki v svojem gozdu in drugo.
Pripravljavci zakonodaje imajo zahtevno nalogo, kako primerno in pravilno izrabiti skupno dobro, ki ga gozdovi zagotavljajo lastnikom gozdov in celotni družbi.
Za bolj spodbudno podjetniško okolje
Pavlinjek, Šavli in Bernjak so spregovorili tudi o ukrepih,
ki bi jih morali v Sloveniji sprejeti in uveljaviti v praksi, da
bi spodbudili razvoj podjetništva. Veliko dobrih ukrepov je že
zapisanih v dokumentih obrtno-podjetniške zbornice.
Na koncu je cerkvenjaški župan Marjan Žmavc vse, ki
razmišljajo o tem, da bi postali podjetniki, spodbudil, naj se
podajo na podjetniško pot. Vse udeležence je povabil tudi na
skromen sprejem v avlo Kulturnega doma, kjer so lahko mladi podjetniki goste tudi osebno povprašali za kakšen koristen
nasvet.
F. B.
OPOZORILNE NALEPKE
Za pravilno zbiranje komunalnih odpadkov
Pri prevzemanju komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih pri gospodinjstvih in/ali pravnih osebah pogosto opažamo
nepravilnosti oz. napake, ki se odražajo kot nepravilno sortirani
oz. nesortirani komunalni
NEUSTREZNA
odpadki, nepravilna upoEMBALAŽA ZA ZBIRANJE
raba zabojnikov in vreč za
ODPADKOV /
NESORTIRANI ODPADKI
zbiranje posameznih vrst
komunalnih odpadkov, odloženi komunalni odpadki
Spoštovani,
izven zabojnikov ... Da bi
bilo napak pri zbiranju
komunalnih odpadkov
čim manj, smo pripravili nalepke, s katerimi
želimo uporabnike naših
storitev zbiranja določenih vrst komunalnih
odpadkov opozoriti na
USTVARJAMO
ZDRAVO OKOLJE.
njihove napake. V primeSlovenija
ru ugotovljene napake odpadkov ne bomo prevzeli,
na zabojnik ali vrečko pa Ena od nalepk
bomo nalepili nalepko z
ustrezno vsebino.
Nalepke uporabljamo za naslednje ugotovljene napake:
1. Neustrezna embalaža za zbiranje odpadkov / nesortirani odpadki
2. Količina vaših odpadkov presega volumen vašega
zabojnika.
3. Dodatne vreče za zbiranje odpadkov
4. Poškodovan zabojnik
Za več informacij lahko
pokličete na 02/620 23 00 ali
pišete na [email protected]
T. K. (Iz Ovtarjevih novic)
PRENOVA GOZDARSKE
ZAKONODAJE
NESORTIRANI
ODPADKI
Slovenija
Gozdovi pokrivajo blizu 60 odstotkov celotne Slovenije.
Več kot polovica jih je zaradi dragocenosti naravnih virov zavarovanih ali varovanih v okviru Natura 2000. Gozd ima pomembno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in zmanjševanju podnebnih sprememb. V Sloveniji je 75 odstotkov
gozdov v zasebni lasti, 22 odstotkov jih je v lasti države ter 3
odstotki v lasti občin.
Zasebna gozdna posest je zelo razdrobljena. Po zadnjih po-
ob prevzemu odpadkov smo ugotovili, da le-ti niso
pravilno sortirani oz. odloženi v pravo embalažo za
zbiranje odpadkov, zato jih nismo prevzeli.
Naprošamo vas, da odpadke ponovno presortirate in jih
odložite v pravo embalažo, skladno z našimi navodili o
pravilnem ločevanju odpadkov.
Za dodatne informacije
pokličite na telefonsko številko 02 620 23 00
ali nam pišite na elektronski naslov
[email protected]
Več informacij najdete na naši spletni strani,
www.saubermacher.si.
Ulica Matije Gubca 2
datkih, ki jih navaja Zavod za gozdove Slovenije, je tako v
Sloveniji že 313.000 tisoč gozdnih posesti, ki jih ima v lasti
kar 461.000 tisoč gozdnih posestnikov.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za letošnje leto napoveduje spremembe na področju gozdarske zako-
9
9000 Murska Sobota
ZRNJE
2. APRIL 2015
PRAZNIČNI UTRINKI
OBDARITeV OTROK
Božiček je tudi lanskega decembra obdaril cerkvenjaške
otroke od prvega do vključno šestega leta starosti. Pred prihodom Božička pa so si otroci ogledali zgodbo o Obutem mačku
v izvedbi KUD Vitomarci.
V. T.
VREME NA BOŽIČ
Naši predniki so si vremenske in druge dogodke zapisovali
na koledarje, v zvezke in še kam. Mi imamo danes možnost,
da jih objavimo na straneh glasila Zrnje iz Cerkvenjaka in tako
zanamcem pustimo podatek v besedi in sliki, kako je bilo na
božični dan leta 2014, ki je vse prej spominjal na pomlad kot
zimo.
OU Občine Cerkvenjak
F. B.
BOŽIČNO-NOVOLETNI
SEJEM
V PRAZNIČNEM
PRIČAKOVANJU
V decembru 2014 je že tradicionalno potekal Božično-novoletni sejem v avli Doma kulture, na katerem so se predstavili
domači ponudniki z božičnih izdelki in kulinaričnimi dobrotami.
Občinsko središče je bilo v veselem decembru tudi tokrat
lepo okrašeno. Praznično vzdušje in s tem prihod božiča in
10
2. APRIL 2015
ZRNJE
MRZLA NOČ LJUDI
ZADRŽALA DOMA
novega leta so po cerkvenjaških zaselkih kazale tudi mnoge
domačije. Posnetek, ki ga objavljamo, je nastal pri domačiji
Kuri v Cogetincih.
F.B.
Po nekaj letih smo najdaljšo noč v Cerkvenjaku znova dočakali odeto v belo. Poleg zimske idile je bila ta noč tudi izredno
mrzla, kar je mnoge udeležence silvestrovanja na prostem iz
prejšnjih let tokrat zadržalo doma.
POLNOČNICA VSAKO
LETO PRIVABI VELIKO
VERNIKOV
Na božič se verniki še posebej radi odločijo za obisk katere
od treh maš. Prva od treh je na božično noč polnočnica. Čeprav
sredi noči so cerkve v večini polne. Tudi v farni cerkvi sv. Antona v Slovenskih goricah v Cerkvenjaku je vsako leto tako.
Tiste najvztrajnejše , ki so kljub vsemu prišli na silvestrovanje na ploščad pred domom kulture, je svojim nagovorom in
čestitko v novo leto 2015 popeljal Marjan Žmavc, župan občine Cerkvenjak. Glasbeno pa so skok v novo popestrili Veseli
slavčki iz Maribora.
Sicer pa so tudi tokrat naši ljudje lahko organizirano silvestrovali v gostinskih lokalih in na kmečkih turizmih. Še največ
jih je novo leto dočakalo ob domačem ognjišču, v krogu svojih
domačih, prijateljev in znancev. Žal so bili tudi taki, ki so tudi
najdaljšo noč v letu ostali sami in osamljeni. Za mnoge je bila
to le noč, ko se je ob polnoči spremenila letnica.
Pri vsaki od maš na ta praznik je s pomočjo božje besede, ki
je pri vsaki drugačna, predstavljen drugačen vidik skrivnosti.
Polnočnica nam predstavi dejstvo Kristusovega rojstva in okoliščine, v katerih se to zgodi. Osredotoča se na dogodek, ki je
opisan s presenetljivo preprostostjo. Tri ali štiri vrstice preprostih ali navadnih besed, ki opišejo absolutno najpomembnejši
dogodek v človeški zgodovini, to je prihod Boga na zemljo.
Tekst in foto: Franc Bratkovič
VESELI KOLEDNIKI
V času okoli novega leta so po starih običajih tudi po domovih v občini Cerkvenjak hodili koledniki. Trije pevci iz skupine »Prijatelji« Feliks Rajh, Jože Brunčič in Jože Vogrin so ob
obiskih zapeli nekaj koledniških pesmi in še kakšno zraven.
Žal jim čas ni dopuščal, da bi hodili po domovih več dni, dva
večera pa so si za oživljanje starih običajev vendarle uspeli od-
Že od nekdaj pa so se ljudje k polnočnicam odpravljali v
skupinah, v kar so jih tedaj privedle nedvomno takratne infrastrukturne in druge skromne razmere. Pot so si osvetljevali
s »šturmancami« in baklami. Z vsestranskim razvojem so se
navade spremenile in šle v pozabo. Zadnja leta pa so znova
obudile, kar pričajo fotografski posnetki.
trgati od vsakodnevnih opravil. Kamorkoli so prišli, povsod so
jih bili veseli, saj je že od nekdaj znano, da koledniki prinesejo
v hišo mir, zdravje, srečo in dobro letino.
Tekst in fotografiji: Franc Bratkovič
Tekst in foto: T. Kšela
11
ZRNJE
2. APRIL 2015
5. NOČNI ANTONOV
POHOD
torej za opata Antona, ki je tudi v pratiki upodobljen kot puščavnik z zvončkom in prašičkom. Kot tak je dobil zavetništvo
Tradicionalni Antonov pohod, katerega organizator je Turistično društvo Cerkvenjak, je tudi letos kljub dežju privabil
lepo število pohodnikov od blizu in daleč. Tokrat je pohod
Množica pred cerkvijo po bogoslužju
nad živino, predvsem nad prašiči. Takšen je znan po velikem
delu Slovenije, posvečenih mu je veliko cerkva, pred njegovo
podobo so ljudje za njegov god prinašali klobase in krače za
zdravje živine. Še posebej so tega svetnika nekoč častila dekleta, saj naj bi veljal tudi za mogočnega priprošnjika pri izbiri
zakonskega partnerja.
Sv. Antonu Puščavniku, ki je bil včasih torej izredno priljubljen »patron«, je posvečena tudi cerkev v Cerkvenjaku. Žegnanjska Antonova sobota in nedelja sta tako tudi letos privabili ljudi od blizu in daleč. Osrednje žegnanjsko bogoslužje je
potekalo v nedeljo, 18. januarja. Lepo okrašena cerkev, polna
vernikov, je dajala pravo praznično vzdušje.
potekal na relaciji Cerkvenjak–Stanetinci–Andrenci–Peščeni
vrh–Cerkvenjak. Za pohodnike na okoli 8,5 kilometrov dolgi
poti je bilo, kot običajno, tudi tokrat dobro poskrbljeno. Zanje
so s prigrizkom in rujno cerkvenjaško vinsko kapljico poskrbele družine Firbas in Pučko, Purgaj in Žižek v Stanetincih,
Fleisinger v Andrencih in Šipek v Peščenem vrhu. Da pohodnikom ni manjkalo ničesar, je nedvomno razvidno s posnetka.
Godbeniki MOL-a
Tekst in foto: Franc Bratkovič
Kot je za žegnanja v navadi, so najrazličnejši kramarji tudi
tokrat postavili svoje številne stojnice. Na prostoru pred cerkvijo so svojo stojnico postavile kot že nekaj let doslej tudi
članice cerkvenjaškega društva kmečkih žena in deklet, kjer
so po maši brezplačno pogostile z domačimi prigrizki množico
žegnanjske slovesnosti. Manjkalo pa ni tudi rujne cerkvenjaške vinske kapljice. H gostoljubnemu vzdušju so svoje dodali
še člani Slovenskogoriškega pihalnega orkestra MOL iz Lenarta, v katerem najdemo kar nekaj Cerkvenjačanov.
In kaj še vemo o svetniku Antonu puščavniku? Sv. Anton
je bil oče menihov in puščavnikov. Bil je Egipčan in se je z
dvajsetimi leti umaknil v puščavo, kjer je v razmišljanju prebil
skoraj sto let. Bil je človek, ki mu življenje ni prizanašalo s
skušnjavami pa tudi z »nečistostmi«, kar naj bi opozarjal prašič, ki je skoraj na vseh podobah tega svetnika. Na nobeni podobi ne manjka tudi zvonček na palici. Z njim naj bi odganjal
zle duhove, ki so ga skušali. Ljudstvo pa si podobo prašička
ANTONOVA NEDELJA
PRIVABILA VELIKO LJUDI
Igrala je Slovenskogoriška pihalna godba. Za prigrizke faranov in gostov po maši so poskrbele članice društva kmečkih
žena in deklet. Manjkalo pa tudi ni stojnic s kramarji.
Po novem letu v dnevih med tremi kralji in svečnico godujejo svetniki sredozimci, ki so bili našim ljudem zelo blizu,
saj so njihova godovanja povezana z zanimivimi legendami
in starimi šegami. V tem času so godovale Angele, Milene,
Marjete, Neže, Gregorji, Tomaži in še nekaj nam bližjih svetnikov. Vrh pa je 17. januarja, ko goduje sveti Anton Puščavnik
ali prašičnik, tudi klobasnik, ta največji svetnik, večji od sv.
Antona Padovanskega ali salatnika, ki goduje sredi junija. Gre
12
2. APRIL 2015
ZRNJE
POMLAD PRIHAJA
razlaga drugače. Preprosto sodi, da je svetnik Anton Puščavnik
pač zavetnik prašičev. In ga častijo tudi rejci prašičev.
Kakorkoli že, žegnanjska Antonova nedelja je minila v sproščenem vzdušju in Antonove častilce privabila tudi iz sosednjih far, in še od dlje.
Tekst in foto: Franc Bratkovič
PUST 2015
Za pustno vzdušje v Cerkvenjaku so poskrbeli otroci Vrtca Pikapolonica Cerkvenjak in koranti, kot so se poimenovali
»Fantje iz vseh vetrov«.
Valerija Toš
Posnetek, ki je nastal na Gregorjevo, 12. marca 2015, naznanja
prihod pomladi.
F. B.
TRAMINEC ZA 8. MAREC
Vinogradništvo Veberič-Kozar iz Cenkove pri Cerkvenjaku
goji prijateljske odnose z gasilci PGD Pobrežje. Že trideset let
se gasilci in gasilke udeležujejo trgatve v njihovih vinogradih. V zahvalo za njihovo udeležbo na trgatvi se jim oddolžijo
z vinom, ki ga gasilci namenijo za svoja srečanja in gasilske
veselice. Gasilci PGD Maribor-Pobrežje so za letošnji 8. marec, dan žena, pripravili proslavo, ki so jo posvetili ženskam.
Proslave sta se udeležila tudi vinogradnika Silva Kozar in Franc Veberič,
ki sta prispevala vinsko kapljico za
to srečanje. Namesto rož gasilkam
udeleženkam proslave sta vsaki udeleženki izročila buteljko dišečega traminca, ki je bila opremljena z etiketo
rdečih vrtnic in napisom »Dišeči traminec, na dan Pobreških žena 2015«.
Steklenica vina Vinogradništva VeberičKozar za dan žena
Kot sta povedala, so bile prejemnice vina, bilo jih je 48, darila nadvse vesele.
Ludvik Kramberger
13
ZRNJE
2. APRIL 2015
ZAPOSLOVANJE MLADIH
IZ FAKSA TAKOJ PRAKSA
Želite povečati konkurenčnost svojega podjetja z usposobljeno delovno silo? Omogočite mladi brezposelni osebi z zaključeno terciarno izobrazbo, ki še nikoli ni bila zaposlena in je
stara do vključno 29 let ter prijavljena v evidenci brezposelnih
oseb, pridobitev prvih delovnih izkušenj z izpopolnjevanjem
oziroma pripravništvo. Zaposlite jo za najmanj eno leto na delovno mesto, primerno njeni ravni izobrazbe, ter ji pomagajte
širiti in poglobiti obstoječa znanja, spretnosti in kompetence,
pridobljene v času formalnega izobraževanja.
Program Iz faksa v prakso vam ob izpolnjevanju pogojev
javnega povabila omogoča za zaposlitev pridobitev subvencije
v višini 6.000 EUR. Javno povabilo je odprto do 30. 6. 2015
oziroma do porabe razpoložljivih sredstev.
Več o javnem povabilu Iz faksa takoj praksa ter pogojih
za oddajo ponudbe preberite na spletni povezavi http://www.
ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/iz_faksa_takoj_praksa oziroma se oglasite osebno
v Pisarni za delodajalce Urada za delo Maribor, Gregorčičeva
39, Maribor.
JAVNO POVABILO
DELOVNI PREIZKUS ZA MLADE
ZA LETO 2015
Ste pravna ali fizična oseba, vpisana v Poslovni register
RS, ki namerava zaposlil mlado brezposelno osebo, staro do
vključno 29 oziroma pred dopolnjenim 30 letom starosti? Program Delovni preizkus za mlade vam omogoča, da mlado
brezposelno osebo pred zaposlitvijo preizkusite in spoznate na
konkretnem delovnem mestu. Udeleženi osebi morate v času
preizkusa zagotoviti mentorja, program pa lahko traja od najmanj 100 ur do največ en mesec.
Delodajalcu se za izvedbo delovnega preizkusa priznajo
ocenjeni stroški na udeleženca v višini 201,00 EUR, ki zajemajo strošek mentorja, zdravniškega pregleda in nezgodnega
zavarovanja. Javnim, državnim in nepridobitnim institucijam
se kot opravičen strošek povrne strošek zdravniškega pregleda
v dejanski višini. Vlogo oddate na območni službi zavoda, ki
je pristojna glede na vaš sedež.
Vabimo vas, da več o javnem povabilu Delovni preizkus za
mlade 2015 preberete na spletni povezavi http://www.ess.gov.
si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=1026
oziroma se oglasite osebno v Pisarni za delodajalce urada za
delo Maribor, Gregorčičeva 39, Maribor.
Zavod RS za zaposlovanje, Renata Petek
AVTO ANŽELJ
Tel.: 041/504-202, 02/72 06 008
e-mail: [email protected]
Borut Anželj, s. p.
Brengova 43a
2236 Cerkvenjak
Servis vozil, vulkanizerstvo, avtokleparska in ličarska popravila
(vse zavarovalnice), polnjenje in servis klimatskih naprav,
avtopralnica
kakovost • lepota • strokovnost
Sebastjan Murko
m: +386 31 294 404
[email protected]
Sebastjan Murko s.p.
Stanetinci 21, SI-2236 Cerkvenjak
www.keramicarstvo-murko.com
14
2. APRIL 2015
ZRNJE
IZ DEJAVNOSTI ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV
SPOMLADANSKA
UTRUJENOST NE VPLIVA
NA ŠTUDENTE
Za nami je izpitno obdobje, za katerega upamo, da je bilo
zelo uspešno, in pogumno vstopamo novim izzivom in znanjem naproti. Zima se je poslovila, pomlad barva naravo v žive
barve in sonce nas nežno boža ter vliva dodatno energijo. Slednje se v veliki meri odraža tudi med nami, saj nam energije in
idej za projekte ne zmanjka.
Počivali pa nismo niti med zimskimi meseci. Otvoritveni
projekt v letu 2015 je bil ŠKSG bowling, ki se je odvijal 16. 1.
v Bowling centru Lenart. Člani so lahko bowlali brezplačno,
simpatizerji so plačali simbolično ceno 3 eur. Nekateri so bili
pravi mojstri v podiranju kegljev, drugi pa v metanju krogel
izven steze.
Že naslednji dan, 17. 1. ,smo organizirali delavnico na temo
pravilne ustne higiene. Predavali so nam študentje dentalne
medicine iz Medicinske fakultete v Ljubljani. Poučili so nas
o pravilni ustni higieni, nam predali nekaj svojega znanja in
z veseljem odgovorili na vsa vprašanja. Delavnica je bila sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Od zdaj naprej,
bomo imeli vsi udeleženci delavnice bleščeče bele nasmeške.
1. februarja smo v Ledni dvorani organizirali drsanje za vse
naše člane in simpatizerje. Dobro razgibani (morda tudi z rahlimi modricami) smo kvalitetno preživeli prvo nedeljo v mesecu.
Mesec februar pa smo nestrpno pričakovale predstavnice
nežnejšega spola, saj je bila prav na valentinovo premiera filma Petdeset odtenkov sive. Film je posnet po zelo priljubljeni
knjižni trilogiji. Organizirali smo ogled predpremiere filma in
odziv na dogodek je bil zelo velik.
Za vse tiste, ki so želeli večer namaskirani preplesati ob ritmih starega jugo rocka, smo omogočili nakup cenejših kart za
pustovanje, ki so ga organizirali naši prijatelji iz Klinke (študentski klub iz Gornje Radgone).
Tudi letos smo se zadnji vikend februarja odpravili na nepozabno smučanje v Kranjsko goro. To smučanje je zdaj že
tradicionalni projekt, ki se ga vsako leto udeleži veliko naših
članov in simpatizerjev. Letos smo podrli rekord, saj se nas
je zbralo kar nekaj čez 60. Tako smo dom, kjer smo bili nastanjeni, napolnili do zadnjega kotička. Dneve smo preživeli
na smučeh ali boardih, večere in noči pa namenili druženju,
zabavi in plesu. Ker smo se udeleženci izredno dobro povezali,
smo naslednji vikend po vrniti domov organizirali afterparty v
Baru 10 v Voličini.
Za to pomlad načrtujemo veliko zanimivih projektov, zato
vas vabimo, da spremljate našo Facebook in spletno stran.
Vse ljubitelje teka pa že zdaj vabimo, da se prijavite na mednarodni dobrodelni dogodek WINGS FOR LIFE WORLD
RUN, na katerem se teče za vse tiste, ki sami tega ne morejo
–osebe s posebnimi potrebami. Prav tako pa bomo tekli na Maratonu treh src v Radencih. Za oba dogodka bomo omogočili
nakup cenejših kart.
!!NOVO!! V sodelovanju z Muziklubom vsem našim članom ponujamo cenejše mesečne individualne vaje za učenje
igranja na različne instrumente in učenje solo petja. Več si lahko preberete na naši spletni ali facebook strani.
!!NOVO!! Wellness center Saviva nudi vsem našim članom
15 % popust na vse storitve.
Vsem našim članom pa še vedno ponujamo veliko drugih
popustov, in sicer članski popust v vrednosti 25 % na vso dodatno opremo v Simobil Halo centru Lenart, kopanje po ceni 4 €
v Termah Radenci, kopanje po ceni 8 € v Termah Ptuj in brezplačno članstvo v Knjižnici Lenart. Ponujamo cenejše mesečne karte za obisk plesnih tečajev, fitnesa in vodene vadbe, ki jih
organizira Plesna dimenzija v Lenartu. Na voljo so tudi cenejše
smučarske karte za Pohorje, Roglo in Krvavec. Vse dodatne
informacije lahko najdete na naši facebook strani (Študentski
klub Slovenskih goric-ŠKSG), na naši spletni strani: www.
sksg.org ali nas obiščete v času uradnih urah, ki potekajo v
naših prostorih na Trgu osvoboditve 9 v Lenartu.
15
Tina Rajh, ŠKSG
83. REDNI OBČNI ZBOR
PGD CERKVENJAK
Starejše gasilke so bile udeleženke gasilskega državnega
tekmovanja. Med pomembnejšimi nalogami delo z gasilskimi desetinami in izobraževanju kot tudi požarni preventivi. Na zboru so izvolili tudi novega poveljnika.
Kot vseh društvih in organizacijah so pripravili redni občni zbor tudi v Prostovoljnem gasilskem društvu Cerkvenjak.
Na že 83. občnem zboru so se sestali v soboto, 21. februarja, v dvorani gasilskega doma. Ob številnih gostih na čelu z
Za 60 let dela v društvu je prejel priznanje in značko Franc Lovrec.
Marjanom Žmavcem, županom občine Cerkvenjak, in drugimi
vidnejšimi predstavniki krajevnega življenja, predstavnikom
GZ Lenart, predstavniki sosednjih gasilskih društev z lenarškega, radgonskega in ptujskega območja, so se občnega zbora
cerkvenjaških gasilcev udeležili tudi njihovi prijatelji iz PGD
Nova Gorica, PGD Maribor–Pobrežje in PGD iz Bohinjske
Bistrice. Kot gosta sta občnemu zboru cerkvenjaških gasilcev
prisostvovala tudi predstavnika iz PGD Dolenja vas pri Cerknici, katero je ob lanskih poplavah ostalo brez precejšnjega
dela svoje gasilske opreme in jim je DMNR iz Peščenega vrha
pomagalo s pomočjo v obliki gasilskih škornjev.
Iz poročil odgovornih predstavnikov društva, predsednika
Petra Šafariča in poveljnika Karla Goloba, je bilo razvidno,
da jim dela ni manjkalo. Kriza v državi in svetu pa se pozna
tudi v društvih. Delali so po že ustaljenih tirnicah. Posebej se
ZRNJE
2. APRIL 2015
Turistično društvo Cerkvenjak
za lansko leto lahko pohvalijo z udeležbo starejših gasilk na
državnem gasilskem tekmovanju in uspelim, tokrat že 22. gasilskim tekmovanjem za pokal Slovenskih goric.
Dobro so sodelovali z društvi in organizacijami v kraju, gasilsko zvezo in občino Cerkvenjak.
VSAKO LETO
ORGANIZIRAJO
VEČ PRIREDITEV IN
AKTIVNOSTI
Turistično društvo Cerkvenjak, ki ga vodi predsednik Alojz
Zorko, je iz leta v leto bolj uspešno, saj vsako leto organizira
več aktivnosti skozi vse leto. To so poudarili na občnem zboru Turističnega društva Cerkvenjak, na katerem so se članice
in člani zbrali konec februarja. Na občnem zboru so se jim
pridružili tudi predsednik Štajerske turistične zveze magister
Jože Protner, župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc in župnik Janko Babič.
O delu Turističnega društva
Cerkvenjak v letu 2015 je na
občnem zboru poročal njegov
predsednik Aloj Zorko. Povedal je, da je društvo lani organiziralo že četrti Antonov nočni
pohod po naselju Čagona.
Dolgoletni poveljnik Karl Golob je poleg plakete gasilskega veterana bil deležen še posebne pozornosti za njegovo prizadevno
delo v društvu.
Na zboru so razrešili poveljnika društva Karla Goloba in na
njegovo mesto izvolili Leonarda Bračka. Potrdili so zaključni
račun in izvolili delegate za udeležbo na občnem zboru Gasilske zveze Lenart. Sprejeli so tudi program dela za letošnje
leto, kjer bo predvsem poudarek na izobraževanju gasilskega
kadra, delu z gasilskimi desetinami in požarni preventivi.
To in ono bi bilo treba postoriti tudi pri vzdrževanju in posodobitvi gasilske opreme, orodja in na zgradbi gasilskega
doma, kjer pa ne gre imeti velikih pričakovanj, saj je še treba
odplačevati novo gasilsko vozilo.
Alojz Zorko: Letos bomo člani in
članice našega društva postavili
tudi jaslice.
Pohodniki, bilo jih je okoli 230, so ob lepem in sorazmerno
toplem vremenu na pot krenili iz kleti župnika Janka Babiča.
Nato pa so obiskali družine Gregorec, Vajngerl, Vogrin, Lajh,
Kovačec ter Milene in Antona Ploja, osrednja točka pohoda
pa je bila na Turistični kmetiji pri Kapeli v Drbetincih. Nočni
pohod je lepo uspel, udeleženci in vsi drugi pa so bili zadovoljni, saj je pohod prispeval k prijetnemu druženju in boljšemu
spoznavanju domačega kraja.
Nočnemu pohodu je lani sledil občni zbor Turističnega društva Cerkvenjak, na katerem so obravnavali delo v letu 2013
ter se dogovorili za delo v letu 2014.
Maja 2014 so članice in člani turističnega društva posadili
180 rož na Johanezovi gredi. V začetku junija pa si je društvena komisija ogledala domačije in trem najbolj urejenim podelila priznanja, ki so jim jih izročili ob občinskem prazniku. Lani
so priznanja prejeli družina Hauzer iz Peščenega vrha, družina
Borko iz Grabonoša in družina Kocmut iz Cerkvenjaka.
Prizadevne članice in člani turističnega društva so organizirali tudi povorko starih običajev in navad ob občinskem prazniku, na kateri je lani sodelovalo šest skupin, pridružili pa so
se jim tudi člani »oldtimer« kluba Starodobnik iz Stare gore.
Ob občinskem prazniku je turistično društvo organiziralo
tudi tekmovanje v košnji in grabljenju trave pri družini Žerdin
iz Ivanjskega vrha. Turistična prireditev ob tem je potekala v
Komarnici tik ob izletniški kmetiji Breznik. Kot je povedal
Zorko, je bilo med kosci 18 moških in 7 žensk, v grabljanju
pa se je pomerilo 9 žensk. Prireditev, na katero so povabili
tudi predsednika države Boruta Pahorja, je spremljalo zelo veliko obiskovalcev, žal pa se je predsednik dan pred prireditvijo
opravičil.
Prijateljsko sodelovanje z gasilci iz PGD Nova Gorica poteka že
več desetletij in tudi tokrat so njihovi predstavniki z veseljem prišli
na občni zbor cerkvenjaških gasilcev.
Tudi na letošnjem občnem zboru je bilo članom podeljenih
več priznanj, zahval in napredovanj.
Razumljivo so na zboru dobili besedo tudi gostje, ki so pohvalili delo gasilcev in jim ponudili na določenih področjih
tudi pomoč z njihove strani.
Tekst in foto: Franc Bratkovič
16
2. APRIL 2015
ZRNJE
Turistično društvo Cerkvenjak vsako leto organizira tudi
društveni izlet. Lani so šli na drugi konec Slovenije - v Kranjsko goro in Bovec. Na izletu, ki ga je vodila Damjana Kmetič,
so si udeleženci ogledali Planico, obiskali so Turistično kmetijo Černuta, kjer so poskusili ovčji sir, obiskali so Mangrtska
jezera na tromeji, ogledali pa so si tudi muzej prve svetovne
vojne v Ravelniku. Večerjo so jim pripravili v gostilni Vančar.
Pa tudi sicer udeleženci, bilo jih je 67, na izletu niso bili lačni.
»Kot je že v navadi, sta Majda in Milan Rojs darovala pujsa,
spekli pa so ga Rokavčevi. Kruh so spekle Dragica Majer, Marija Simonič, Irma Rajh in Danica Zorko. Vino smo prispevali
odborniki,« je poročal Zorko.
Seveda je turistično društvo sodelovalo tudi na martinovanju, na katerem so udeležencem ponudili pečene kostanje in
slanino po »antujoško«. Pripravili so tudi razstavo »Pridelki
naših kmetij«.
Lani so članice in člani turističnega društva prvič izdelali
tudi adventni venec in ga postavili na gredo pri Johanezovi trti.
Venec, ki je meril kar 2,5 metra, je blagoslovil župnik Janko
Babič, pri njegovem nameščanju pa je bil prisoten tudi župan
Marjan Žmavc. »Po končanem delu smo se zadržali na južni.
Kruh je spekla Dragica Majer, polovico južne je prispevalo
društvo, polovico pa družina Zorko. Odslej bo turistično društvo vsako leto izdelalo adventni venec,« je dejal Zorko, ki
se je zahvalil vsem sponzorjem, ki so članice in člane društva
spodbujali ter gmotno ali moralno podpirali.
Na občnem zboru so se članice in člani dogovorili tudi za
delo v letošnjem letu. K aktivnostim, ki so jih izvedli lani,
bodo dodali še nekatere. Tako bodo postavili jaslice, članom
Rdečega križa bodo pomagali izdelati presmec, izlet pa bodo
organizirali v okolico Vipave. Ob 500-letnici gradnje cerkve
svetega Antona pa bodo organizirali tudi prireditev od vasi do
vasi. V vsaki vasi si bodo ogledali kapele in križe ter se seznanili z njihovo zgodovino.
Udeležence občnega zbora je pozdravil tudi župan Marjan
Žmavc, ki je pohvalil delo društva in članom zaželel, da bi tudi
v bodoče tako uspešno organizirali svoje aktivnosti skozi vse
leto. Tudi predsednik Štajerske turistične zveze magister Jože
Protner je pohvalil delovanje društva in izrazil občudovanje
nad številom prireditev in drugih aktivnosti, ki jih pripravljajo
čez vse leto. Župnik Janko Babič pa se je članicam in članom
društva zahvalil za dejavnosti, ki jih organizirajo in so povezane s cerkvenimi prazniki.
Člani društva so se po občnem zboru zadržali še na družabnem srečanju, ki je trajalo do poznih večernih ur.
Abonma zajema pet predstav, komedij, ki so se in se še odvijajo na odrskih deskah Kulturnega doma Cerkvenjak ob nedeljah zvečer. Gosti prihajajo iz različnih krajev. Ogledali smo si
dramske igre Kulturnih društev iz Svečine, Selnice ob Dravi,
Ribnice na Pohorju in Zgornje Polskave. V mesecu marcu, natančneje 29. 3. ob 19.00, pa so bili pri nas zadnji gosti v sklopu
abonmaja- Kulturno društvo Rače s komedijo Moj Vinko.
Ob koncu abonmajskega leta pa bomo domačini še enkrat
odigrali igro Amlet od Antuja, kjer bomo pobirali prostovoljne
prispevke za humanitarne namene.
Jernej Rajh
FOLKLORNA SKUPINA
CERKVENJAK
V letošnjem letu smo folkloristi kot vsako leto spremljali
kulturne prireditve v Cerkvenjaku. Nastopali smo na trgatvi
potomke stare trte, na 120-letnici organizirane kulture v Cerkvenjaku ter ob kulturnem prazniku v spomin Francetu Prešernu. Prav tako smo se v mesecu marcu udeležili revije folklor-
T. K.
DRAMSKA SKUPINA
CERKVENJAK
Za Dramsko skupino Cerkvenjak je letošnje leto leto nastopanj. Preteklo leto smo se učili igro Amlet od Antuja, katero
smo odigrali samo dvakrat, zato smo se odločili, da to leto namenimo nastopanju in gostovanju. Do sedaj smo gostovali in
odigrali igro dvanajstkrat in prav tako imamo še pester spekter
gostovanj pred seboj do konca sezone. Prav tako smo kot novost letos predstavili Abonma-Komedije 2014/15. S pogledom
naprej si želimo, da bi ta novost postala tradicionalna.
nih skupin Si za ples? Sem za ples., ki se je odvijala v Domu
kulture Lenart. V mesecu maju pa smo vabljeni na Pedagoško
fakulteto Maribor, kjer bomo gosti ob evropskem druženju
slovenistov. Veseli smo bili tudi novega para, ki se nam je pridružil ob začetku sezone. Prav tako še vedno vabimo ljubitelje
plesa, da se nam pridružite k ohranjanju kulturne dediščine in
poplesavanju v slogu naših šeg in navad.
Maja Fridau
17
ZRNJE
2. APRIL 2015
DVE LETI ENOTE
KNJIŽNICE LENART V
CERKVENJAKU
DRUŠTVO
VINOGRADNIKOV
DOBRO OPRAVLJA SVOJE
POSLANSTVO
Odprta je vsak torek in četrtek popoldan od 16. do 18.
ure. Če določene knjige v knjižnici v Cerkvenjaku ni, jo
obiskovalec dobi ob naslednjem obisku, saj jo knjižničarka
prinese s seboj iz lenarške knjižnice.
Ni še tako dolgo od odprtja enote Knjižnice Lenart v Cerkvenjaku, pa vendar sta minili že dobri dve leti. Ja, res, čas kar
hitro beži. In ker ima bralna kultura v Cerkvenjaku dolgo in
bogato tradicijo, tam iz devetnajstega stoletja, dobro založena
knjižnica pa je v prejšnjem stoletju več desetletij delovala tudi
pod okriljem cerkvenjaškega kulturnega društva, ne smemo pa
pozabiti tudi na šolsko knjižnico, smo se odpravili na obisk v
enoto Knjižnice Lenart v prostore Osnovne šole Cerkvenjak.
Knjižnica ima svoj vhod s parkirišča pri transformatorju. V
knjižnici nas je pričakala knjižničarka Ana Zorman, ki je sicer
naša domačinka, drugače pa že pet let zaposlena v Knjižnici
Lenart.
Tako je bilo razbrati iz poročila predsednika Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak Ivana Janeza Pučka
na občnem zboru, ki se je odvijal na Kmečkem turizmu Breznik v Komarnici 6. marca 2015. Zbor se je pričel z enournim
predavanjem o negi in zaščiti vinske trte pred boleznimi in
škodljivci. Predavala je strokovnjakinja iz podjetja Bayer Ana
Ramšak, univ. dipl. ing. agr. iz Maribora. Udeleženci zbora so
njenemu izvajanju sledili z velikim zanimanjem, saj bo letos
Udeleženci občnega zbora Društva vinogradnikov in ljubiteljev
vina Cerkvenjak
zaradi lanskoletne neugodne letine s trto veliko več dela pri
zaščiti pred boleznimi in škodljivci.
Zbor je bil dobro obiskan, saj se ga je ob članih, društvo jih
šteje 81, udeležilo veliko gostov. Med njimi so bili župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc in poslanec v Državnem zboru
Franci Breznik, predsedniki sosednjih društev vinogradnikov:
Kot je povedala Zormanova, je knjižnica v Cerkvenjaku odprta vsak torek in četrtek popoldan v času od 16. do 18. ure.
Na knjižnih policah v Cerkvenjaku je na voljo 4000 knjig (v
Lenartu pa še okrog 90.000) od leposlovja, mladinske literature, strokovne literature, satire, antologij, reportaž, spominov,
romanov družabne, zgodovinske, potopisne, biografske, fantazijske tematike do DVD-jev z otroško vsebino in CD-jev z
otroškimi pesmicami kot tudi mladinska literatura, primerna
za otroke nižje in višje stopnje.
Če v enoti Knjižnice Lenart v Cerkvenjaku knjige, ki bi jo
obiskovalec želel, ni, mu jo knjižničarka prinese naslednjič s
seboj iz knjižnice v Lenartu. Knjige je mogoče vrniti ali si izposoditi tudi v Lenartu ali obratno.
Letna članarina za odrasle znaša 10 evrov, za študente 5
evrov, šoloobvezni otroci in mladina do 18 let kot tudi brezposelni oziroma iskalci zaposlitve so članarine oproščeni.
Knjižnica v okviru zmožnosti knjižni fond vseskozi dopolnjuje. Razveseljivo pa je, da narašča tudi obisk knjižnice, in
prav je tako, saj je ta vendar namenjena bralcem. Knjižnico
obiskujejo tako mladi kot starejši. V cerkvenjaški knjižnici
imajo za otroke uvedeno mesečno literarno uganko, v kateri
vsak mesec izmed pravilnih odgovorov izžrebajo srečnega dobitnika knjižne nagrade.
Slovo in izročitev darila in listine častnega člana društva dosedanjemu predsedniku Ivanu Janezu Pučku
iz Gornje Radgone Milan Kolarič, Kapele Danilo Rihtarič,
Sv. Trojice v Slovenskih Goricah Peter Leopold, Benedikta
Martin Farazin in Lenarta Sebastjan Rojs. Zbor so s svojo prisotnostjo počastili tudi predstavniki društva Kmečkih žena in
Tekst in foto: Franc Bratkovič
18
2. APRIL 2015
ZRNJE
Kulturnega društva Cerkvenjak ter vinski kraljici Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak Martina Breznik in
vinska kraljica Društva vinogradnikov Radgonsko–Kapelskih
Goric Gornja Radgona Anja Trstenjak. Zbor sta z obiskom počastili tudi druga in tretja društvena vinska kraljica Tina Rajh
in Polona Čeh.
O delu društva v preteklem letu je poročal predsednik Ivan
Janez Pučko, ki je med drugim dejal: »Leto, ki je za nami, je
bilo predvsem delavno. Tu ne mislim samo na delo društva,
ampak tudi na opravila v vinogradu, predvsem pri zaščiti vinske trte. Verjetno je kdo med nami, ki bi najraje pozabil preteklo leto. Kar pa se tiče pridelka grozdja, ga je bilo nekoliko
manj in tudi različne kakovosti. Vinogradniki vemo, da je trta
ljubiteljica sonca in ne prevelike vlage, ki je je bilo lansko leto
mnogo preveč. Če pogledam malo pozitivno, smo s kletarjenjem kljub manjši količini pridelanega mošta ali vina ustvarili
dokaj dobro vino. Naša izobraževanja, ki jih prirejamo v društvu, tako niso bila odveč..« Ob koncu poročanja se je zahvalil
organom društva, ki so bili vseskozi aktivni, kakor tudi članom
in posebej županu Marjanu Žmavcu in občini, ki podpira delovanje društva. Ob naštevanju aktivnosti, ki so se odvijale skozi
leto, je posebej poudaril izobraževanje članov in dogodke ob
Johanezovi trti, potomki najstarejše trte z Lenta v Mariboru.
Ob njej se na rezi, postavljanju klopotca in trgatvi zbirajo člani
društva in drugi občani ter mnogi gostje od drugod.
Župan Marjan Žmavc je v svojem nagovoru pohvalil delo
društva in ob tem dejal, da je društvo s svojim delom in vinskimi kraljicami dobro promoviralo občino v bližnji okolici
kakor tudi po Sloveniji. Ob tem se je za dobro vodenje društva
zahvalil odhajajočemu predsedniku Ivanu Janezu Pučku, ki je,
kot je dejal, živel za društvo in je bilo z njim lahko sodelovati.
Enako je zaželel novem predsedniku Franciju Zorku, da bi tudi
v naprej skrbel za dobro delovanje društva ter tako tudi za promocijo občine in s tem prispeval k razvoju turizma, ki je del
strategije razvoja občine.
Od vodenja društva se je poslovil dosedanji predsednik Ivan
Janez Pučko, ki je društvo vodil od vsega začetka. Pred 13 leti
pa je bil tudi pobudnik ustanovitve. Od funkcije se je poslovil
s čustvenim nagovorom ter obljubil, da bo kot podpredsednik
še naprej aktivno sodeloval. Za novega predsednika so izvolili Francija Zorka iz Brengove. Kot je dejal, si bo še naprej
prizadeval, da bo društvo dobo delovalo. To je potrdil tudi s
predstavitvijo plana dela društva za prihodnje. Želja društva
je, da bi ob podpori občine dobilo svoje prostore v središču
občine. Ob koncu so se člani upravnega odbora in novi predsednik dosedanjemu predsedniku zahvali z darilom, ki mu ga
je izročila Silva Kozar, predsednik Franci Zorko in društvena
vinska kraljica Marina Breznik pa sta mu j izročila listino častnega člana društva.
Društvu sta se s posebnim spominskim darilom za dobro
sodelovanje zahvalila predsednika DV Radgonsko-Kapelskih
goric Milan Kolarič in DV Kapela Danilo Rihtarič.
tudi najvidnejši predstavniki cerkvenjaškega političnega, kulturnega in duhovnega življenja.
Prejemniki protokolarnega vina Johanezove trte: Alojz Kaučič župan občine Juršinci (opravičil odsotnost), Andrej Šajnovič - član
Evropskega reda vitezov vina, Štefan Pavlinjek - član Slovenskega
reda vitezov vina in vodja Pomurskega omizja (zanj prevzela ljutomerska vinska kraljica Ines Munda), mag. Jože Protner - predsednik Štajerske turistične zveze, Edvard Pukšič - urednik občinskega
glasila Zrnje in medobčinskih Ovtarjevih novic
Prejemniki cepičev Johanezove trte: Ivan Janez Pučko, ČD Ivan
Jurančič Cerkvenjak, Silva Kozar, Franc Kuri, ŠTD Smolinci –
Župetinci, OŠ Cerkvenjak–Vitomarci, Franci Zorko in Martina
Breznik
Ludvik Kramberger
PODELILI CEPIČE
JOHANEZOVE TRTE
Johanezovo trto je obrezal viničar Ivan Janez Pučko.
Rez so pričeli s krajšo kulturno prireditvijo, v kateri so sodelovali učenci osnovne šole Cerkvenjak –Vitomarci in mešani
pevski zbor cerkvenjaškega kulturnega društva. Zbrane pa so
pozdravili Marjan Žmavc, župan občine Cerkvenjak in gospo-
Nedelja, 22. marca, je bila v znamenju že 11. rezi Johanezove trte, potomke mariborske trte z Lenta, najstarejše na svetu,
stare več kot 450 let. Tudi tokratne rezi se je udeležilo več
kronanih glav – vinskih kraljic in vitezov vina. Manjkali niso
19
ZRNJE
2. APRIL 2015
V ČETRO LETO
OBUJENEGA DELOVANJA
dar Johanezove trte, Ivan Janez Pučko, viničar Johanezove
trte, in Franci Zorko, novi predsednik Društva vinogradnikov
in ljubiteljev vina Cerkvenjak. Podelili so tudi protokolarno
vino Johanezove trte in letos prvič tudi cepiče Johanezove trte.
Trto je obrezal viničar Ivan Janez Pučko. V rezi sta se preizkusila še župan Marjan Žmavc in četrta cerkvenjaška vinska
kraljica Martina Breznik. Etnografsko-kulturni dogodek se
je zaključil z okrepčilom, ki so ga pripravile članice društva
kmečkih žena in deklet ter vinogradniki. Slišal se je tudi glas
harmonike.
Dobra tri leta so
minila, odkar je
bilo obujeno aktivnejše delo Čebelarskega društva
Ivan
Jurančič
Cerkvenjak, katerega člani se sicer
že tri in pol desetletja združujejo
in preko delovanja na različne
načine uresničujejo
skupne interese.
Padci in vzponi zaznamujejo
mnoga društva in
združenja, tudi
omenjeno društvo
ni bilo izjema,
zato so člani toliko bolj veseli vsakega koraka naprej.
Člani društva so se 12. 2. 2015 v društvenem Čebelarskem
domu v Čagoni sestali na rednem letnem občnem zboru. Dogodek je bil priložnost za pogled v preteklo delo, trenutno stanje
in načrte društva, pa tudi posameznikov znotraj stanovskega
združenja. Dogodka se je poleg drugih gostov udeležil predstavnik Čebelarske zveze društev Maribor Vlado Vogrinec.
Foto utrip
OBČNI ZBOR DRUŠTVA
UPOKOJENCEV
CERKVENJAK
V nedeljo,15. marca, so se v gostišču pri Antonu na 40. rednem letnem občnem zboru zbrali člani Društva upokojencev
Po pregledu poročil je bilo ugotovljeno, da vse zadane naloge iz načrta dela za predhodno leto niso bile uresničene, za kar
pa v večini primerov obstajajo objektivni razlogi. S tem so se
strinjali tudi prisotni člani društva. Skozi uradni del zbora in
na druženju v nadaljevanju je bila večkrat poudarjena potreba
po zavedanju pomena čebel in čebelarjenja. Povedano je bilo,
da je delno naseljen društveni čebelnjak, osnovne ali dodatne
čebelje družine pa so si pridobili tudi posamezni člani čebelarji v svojih čebelnjakih, kar pa je bilo precej omejeno zaradi
množičnega pojava čebeljih bolezni. Nadaljevalo se je delo na
urejanju društvene dokumentacije in dokumentacije, povezane
z društvenimi nepremičninami, prav tako pa vzdrževanje in
ohranjanje čebelarskega doma, čebelnjaka in okolice v primernem stanju. Na žalost v preteklem letu ni bila izvedena načrtovana čebelarska ekskurzija, za kar pa je obliž pomenil dobro
izveden dan odprtih vrat.
Za društvo je velikega pomena pridobitev hišne številke za
objekt Čebelarski dom. Stavbi, ki stoji na parceli v Čagoni, je z
odločbo s strani pristojnega organa izdana hišna številka – Čagona 70A. Akt je bil osnovni pogoj za registracijo društva in
prenos sedeža društva na omenjeni lastni objekt. V ta namen je
bil po sklepu upravnega odbora društva za sprejem na občnem
zboru pripravljen, in na zboru potrjen, osnutek prenovljenih
Pravil društva. Temeljni društveni akt je bil do mojega pisanja s strani Upravne enote Lenart tudi uradno potrjen. Poleg
omenjenega prenosa naslova registracije in sedeža društva so
z prenovljenimi Pravili opredeljeni grb društva, skrajšano ime
Cerkvenjak. Iz podanih poročil najvidnejših predstavnikov
društva smo lahko ugotovili, da so bili aktivni na različnih področjih društvenega delovanja. Dejavni so na področjih starejši za starejše, izletništva, rekreacije in športa pa tudi kulture,
saj so na začetku občnega zbora v kulturnem programu, v katerem so nastopili učenci Osnovne šole Cerkvenjak–Vitomarci,
sodelovali tudi njihovi ljudski pevci. Kar je še posebej razveseljivo, je bila velika udeležba članov na občnem zboru.
F. B.
20
2. APRIL 2015
ZRNJE
STARI OBIČAJI NA VASI
društva (Čebelarsko društvo IJC), kratica društva (ČD IJC) ter
nadgrajena ali dodana posamezna določila o delovanju društva
in njegovih organov.
Za tekoče leto 2015 si je ČD IJC zadalo 6 težiščnih nalog:
čebelarjenje, izobraževanje in izpopolnjevanje, vzdrževanje
društvenega lastništva, izgradnja sodelovanja s čebelarskimi
društvi (zvezami in strokovnimi službami, ki so pomembne
za čebelarsko stroko) in priprave na volilni občni zbor (2016).
Za uresničevanje zadanih nalog in izzivov je izdelan program
dela, ki se že uresničuje. Tako ima društvo trenutno šest članov
na osnovnem izobraževanju »Čebelar začetnik«, posamezniki
so se letos že udeležili organiziranih predavanj, poteka delo s
čebelami in v čebelnjaku ter podobno.
In za konec: šesti člen Pravil ČD IJC govori o javnosti delovanja društva, ki razen obveščanja članstva skrbi za javnost
delovanja društva tudi z obveščanjem javnosti. V ta namen
je društvo s strani občinske uprave pridobilo svoj prostor na
oglasni deski v središču Cerkvenjaka (na avtobusi postaji, ob
osnovni šoli oz. občinski stavbi), vzpostavljena je družbena
spletna stran na omrežju Facebook, do konca leta 2015 pa je
načrtovana tudi vzpostavitev lastne internetne strani. Mogoče
vas bo objavljeno na teh mestih vzpodbudilo, da se nam pridružite kot član ali nas kar tako obiščete. Dobrodošli v obeh
primerih.
V občini Cerkvenjak,
konkretno na Peščenem
vrhu, že kar nekaj let
deluje Društvo za mali
nogomet in rekreacijo
»DMNR«, od leta 2006
pa je del skupine pričel
uresničevati idejo o nastanku društva » Krdebač«. V društvu
bi se trudili obujati stare kmečke običaje ter izdelavo raznih
pripomočkov in izdelkov, ki jih potrebuje vsaka kmetija.
Tako se je večja skupina zbrala tudi lani 12. decembra na
domu Mirka Kozarja na Peščenem vrhu na vsakoletni akciji
učenja in pletenja krdebačev, ki so po ljudskem izročilu kot
pripomoček za običaj tepežkanja in ki mora biti
spleten iz svežih poganjkov vrbe (pintovca).
»Pametva, pametva
friški bodte, zdravi bodte,
celo leto k maši hote,
vino pijte ne vodo,
zelje jejte ne meso.«
Zbrana družba je združila prijetno s koristnim tako,
da so eni prinesli prigrizke,
drugi pa prispevali nekaj
vina in sokov. Seveda je
za dobrodošlico poskrbel Krdebači
tudi gostitelj. Skupini se je
pridružilo kar nekaj radovednežev, ki bi se radi te veščine tudi
naučili. Največ spretnosti smo občudovali pri Marici Golob,
ki je najstarejša članica skupine. Prisotni brez te veščine so
z veseljem sledili navodilom tistih, ki to obvladajo. Poudariti
moram še, da se je pletenja z veseljem odzvala skupina mladih
iz Vitomarcev na čelu z županjo. Druženje skupine ob pletenju
krdebačev je bilo kar pestro in družabno, saj ljudje v tem hitrem tempu življenja to še kako potrebujemo. Na koncu lahko
poudarimo, da se je spletlo kar 140 krdebačev.
Spletene krdebače smo ponudili v zameno za prostovoljne
prispevke. Tako je ekipa z Mirkom Kozarjem predstavila pletenje in ponudila krdebače tudi v Lenartu v prostorih Razvojne
agencije Slovenske gorice, kjer je Štajerska turistična zveza
priredila strokovni posvet, kjer smo nabrali 60 €, nadalje smo
krdebače ponudili ob božično-novoletni prireditvi v avli kulturnega doma v Cerkvenjaku, nato pri cerkvi v Vitomarcih in
nazadnje še pri cerkvi sv. Antona v Cerkvenjaku. Tudi naši
občinski svetniki ter občinska uprava so prispevali svoj delež.
Skupna vsota zbranih prostovoljnih prispevkov se je ustavila
pri 600 €. Vsem, ki so prispevali svoj delež, iskrena hvala.
Že od vsega začetka delovanja omenjene skupine zbrana
sredstva namensko podarijo socialno potrebnim ali kot humanitarno pomoč po ujmah. Tako je v preteklih letih bila poslana
pomoč Unicef-u, za pomoč ob poplavah v Železnikih, nekaj
tudi v naši občini, ob poplavah v okolici Maribora (Duplek),
letos pa smo ponudili pomoč poplavljenim iz okolice Cerkna
(Cerkniško jezero). Ob vzpostavitvi stika s predsednikom društva Lovrenc je gospod Rihard izrazil, da bi bili zelo hvaležni
pomoči gasilcem »PGD Dolenja vas« v obliki prepotrebne gasilske opreme. Tako je Mirko Kozar kontaktiral Čevljarstvo in
rokavičarstvo Janko Dolenc, s. p., iz Cirkovc pri Kidričevem,
Tekst in foto: Vido Blažič
DRUŠTVO KMEČKIH
DEKLET IN ŽENA
CERKVENJAK
Društvo kmečkih deklet in žena deluje z namenom ohranjanja starih običajev, izobraževanja in druženja prebivalcev
občine Cerkvenjak.
Danes društvo šteje 49 članic in članov. Aktivno sodelujejo
na številnih prireditvah v kraju. Na mize smo vrnile že pozabljene dobrote. Članice smo dobitnice tudi različnih priznanj
na ocenjevanju (ocvirkovca, gibanica, razni kruhi in ostalo).
Članice društva smo se nazadnje lotile prostovoljne izdelave
jaslic v cerkvi sv. Antona v Cerkvenjaku. Že tradicionalno je
sodelovanje na Antonovem žegnanju.
S svojo bogato dejavnostjo se članice društva rade predstavimo tudi širši javnosti. Vesele smo, če lahko z našimi dobrotami popestrimo ponudbo na občinskih prireditvah.
Podpredsednica društva Silva Kozar
21
ZRNJE
2. APRIL 2015
nov (pilotov) ter 72 podpornih članov, ki niso piloti.
Klub si je za leto 2015 zadal naslednje načrte oz. plan dela:
• APRIL, Delovna akcija na vzletišču – priprava vzletišča na
letalsko sezono,
• MAJ (23.–24. 5. 2015) modelarsko srečanje – aerovleka,
• MAJ (23.-26. 5. 2015) – skupinski klubski polet na »Aero
Expo 2015« Vrsar,
• JUNIJ (20. 6. 2015) – LETALSKI DAN 2015,
• AVGUST – srečanje in piknik modelarjev,
• OKTOBER – jesenski kostanjev piknik.
Predaja zahvale Janku Dolencu
ki je z zadovoljstvom pristopilo k naši ideji. Izdelali so 10 parov gasilskih škornjev ter z tem dodali svoj zajeten prispevek,
saj so škornje izdelali po precej nižji ceni. Pri prevzemu škornjev smo podjetju Dolenc predali še zahvalo v imenu društva.
Odločili smo se, da v soboto, 31. januarja, peljemo škornje
v Dolenjo vas. Zahvala gre tudi PGD Cerkvenjak, ki nam je
dala na razpolago kombi. V Dolenji vasi smo doživeli prisrčen
Pogled na letala in hangar na vzletišču Cerkvenjak
V okviru plana dela za leto 2015 je potrebno posebej izpostaviti skupinski polet z več letali na Vrsar ter organizacijo letalskega dneva 2015. Aero klub je tudi letos član ULN sekcije
pri Letalski zvezi Slovenije (LZS) in bo tako z vsaj dvema
ekipama sodeloval na državnem prvenstvu. Dva člana kluba
(Štefan Mauko in Vito Kraner) pa sta v letu 2014 postala licencirana sodnika.
Oprema za gasilce
sprejem s strani vodstva PGD. Po dobrodošlici smo si ogledali njihov gasilski dom ter poslušali, kakšno je bilo stanje ob
lanskih novembrskih poplavah. Peljali so nas še na Cerkniško
jezero, kjer smo komaj dojeli velikost lanske vodne ujme.
Okoli poldne pa so nas povabili na kmetijo Kontraband na
kosilo. Po kosilu smo se odpeljali na objekt društva Lovrenc,
kjer smo ob dobri kapljici poslušali in si ogledali predstavitveni film o njihovih turističnih prireditvah. Po prijetnem kramljanju v prijetnem ambientu smo se žal morali posloviti ter se
z obljubami o ponovnem srečanju odpeljali proti Slovenskim
goricam in domačemu Cerkvenjaku.
Franc Kos
Z občnega zbora …
TUDI V 2015 MNOGO
AKTIVNOSTI ZA AK
SRŠEN CERKVENJAK
Cilj kluba za vprihodnje je predvsem zagotavljati najboljše
možne pogoje za varno letenje, tako za motorne pilote, modelarje kot motorne padalce. Prav tako želimo še naprej aktivno
sodelovati z domačimi in tujimi klubi ter delati na približevanju letalskega športa vsem zainteresiranim.
V prihodnje nas boste zagotovo še veliko občudovali na
nebu – pridružite se nam.
Tudi v Aero klubu Sršen Cerkvenjak smo na zadnji dan februarja pospravili pod streho že 13. redni občni zbor kluba, ki
se ga je udeležila dobra polovica aktivnih članov. Klub ima
skupaj 115 članov, od katerih je evidentiranih 43 aktivnih čla-
mag. Vito Kraner,
tajnik AK Sršen Cerkvenjak
22
2. APRIL 2015
ZRNJE
MK SLOVenske GORice
STRELSKO DRUŠTVO
CERKVENJAK
Toplo in lepo sončno vreme je začelo vabiti na cesto ob avtomobilistih še pešce, kolesarje in seveda nas, motoriste. Večinoma smo motoristi že pripravili svoje motorje za novo sezono
in jih tudi registrirali ter jih pripravili na vožnjo.
V soboto, 7. marca, smo izvedli 13.
občni zbor kluba in
pregledali realizacijo
voženj in dela v preteklem letu. Vreme v
lanskem letu nam ni
bilo naklonjeno in
kar nekaj voženj je
odpadlo zaradi dežja.
Upamo, da bo letos
vreme ugodnejše za
naše druženje in vožnje ter srečanja.
Tudi to zimo je bilo naše strelsko društvo zelo marljivo.
Vsak torek in petek zvečer smo izvajali redne treninge. Od
novembra do marca pa so na teh treningih posamezniki lahko
sodelovali v društveni ligi. Vsak mesec si je vsak posameznik
lahko sam izbral termin streljanja za rezultat. Tako smo na
koncu meseca februarja dobili rezultate in zaključili društveno
ligo. Tekmovalci so tekmovali v treh kategorijah: moški do 50
let, moški nad 50 let in ženske. Prvi trije posamezniki iz vsake
skupine so prejeli pokale. Podelitev le-teh je bila na rednem
občnem zboru društva, ki je potekal 1. marca 2015. Na tretjem občnem zboru se je zbrala polovica vseh članov ter nekaj
gostov: predstavniki sosednjih strelskih društev iz Oseka in
Trnovske vasi. Med vsemi povabljenimi pa seveda ni manjkal
tudi domači župan. Uradnemu delu je sledilo veselo druženje
v klubskih prostorih ŠRC v Kadrencih.
Tekmovalci društvene lige so se razvrstili takole: Moški do
50 let – 1. mesto Branko Peklar (693 krogov), 2. mesto Leon
Kos (663 krogov) in 3. mesto Marjan Kocuvan (636 krogov).
Moški nad 50 let – 1. mesto Slavek Čuček (629 krogov), 2.
mesto Aleksander Fekonja (616 krogov) in 3. mesto Marjan
Peklar (565 krogov). Ženske – 1. mesto Zdenka Kos (590 krogov), 2. mesto Tatjana Vurcer (577 krogov), 3. mesto Terezija
Živko (485 krogov).
Naši strelci pa so dejavni tudi v medobčinski ligi s serijsko
zračno puško, kjer sodeluje 12 ekip. Do konca lige sta še dve
tekmi, ki verjetno ne bosta odločali o našem pomiku po lestvici najboljših. Trenutno naša ekipa zaseda 5. mesto.
Patricija Peklar
Novi predsednik Lovske družine Dobrava je
Franc Slekovec
Občasno popestrim oglasno desko s slikami in z obvestili
drugih MK. Na njej je program voženj, a žal s tiskarsko napako, saj so izpustili naš 8. blagoslov motorjev. Kogar zanimajo
srečanja in aktivnosti motoristov, si jih lahko pogleda na spletni strani Zveze moto klubov Slovenije.
V marcu smo člani organizirali tekmovanje v bowlingu v
Lenartu. Udeleženci smo prejeli šaljive nagrade in priznanja.
Preživeli smo lep večer ob druženju in obenem pridobili nekaj
fizične kondicije.
V OSPREDJU SKRB ZA
NARAVO IN DIVJAD
Člani Lovske družine Dobrava so se sredi februarja zbrali
na volilnem občnem zboru, na katerem so za novega starešino
oziroma predsednika izvolili
Franca Slekovca iz Kadrencev
v občini Cerkvenjak. Hkrati pa
so se za dosedanje delo in uspešno vodenje lovske družine zahvalili dosedanjemu starešini
dr. Marjanu Tošu iz Lenarta. Za
tajnika Lovske družine Dobrava pa so izvolili Danila Muršeca, ki je to dolžnost opravljal že
doslej.
»Lovec sem že dolgo,« je po
občnem zboru smeje dejal novi
starešina Lovske družine Dobrava Franc Slekovec. »Vlogo
za pripravnika sem naši lovski
družini poslal že 1. marca leta Franc Slekovec: Prizadeval si
1988. Ko sem postal priprav- bom zlasti za varstvo in gojitev
nik, je bil moj mentor dr. Mar- male divjadi ter za urejanje
jan Toš. Po enoletnem priprav- remiz zanjo.
V nedeljo, 19. 4. 2015, ob 11. uri ste vabljeni vsi, ki ste
ljubitelji jeklenih konjičkov z njimi ali brez njih na naš
8. blagoslov motorjev pred domačo cerkev v Cerkvenjaku.
Predsednica MK Cerkvenjak
Tončka Divjak
23
ZRNJE
2. APRIL 2015
ništvu sem že 20. maja 1989 pri Lovski zvezi Maribor naredil
lovski izpit.«
»V času pripravništva, ki ga imam v lepem spominu, sem
se veliko naučil in si pridobil dosti izkušenj, saj me je lovstvo
zanimalo že od mladih nog,« pravi Slekovec. »Prej se lovski
družini žal nisem mogel pridružiti, ker sem delal v Avstriji.«
Kot vsak lovec se tudi Slekovec spomni, katero divjad je
najprej uplenil. »Na skupnem lovu sem uplenil fazana in lisico,
ki je ni lahko upleniti. Še danes nagačena krasi mojo zbirko
trofej.« Sicer pa Slekovec, kot pravi, ni lovec na trofeje. Je pa
velik ljubitelj narave in divjadi.
Po desetih letih članstva v Lovski družini Dobrava so njeni
člani Slekovca izvolili za tajnika lovske družine. Njen predsednik je bil takrat Zvonko Paluc. »Funkcijo tajnika sem opravljal 11 let. Sodeč po zapisnikih ni bil v zgodovini društva
na mestu tajnika tako dolgo še noben član,« pravi smeje. V
tem času je Slekovec opravil tudi več dodatnih izobraževanj.
Usposobil se je za preglednika divjadi, opravil je izpit za mentorja lovskim pripravnikom, pridobil diplomo za ocenjevanje
lovskih trofej, pridobil status sodnika pri streljanju in še in še
bi lahko naštevali. Šest let je vodil tudi aplikacijo Lisjak, v
okviru katere ažurno zbirajo in beležijo natančne podatke o
lovski družini, njenih članih in delu v lovski družini.
Lovska družina Dobrava šteje 36 članov, enega pripravnika
in častnega člana Antona Ornika iz Oseka. Slednji je edini še
živeči ustanovitelj Lovske družine Cerkvenjak, predhodnice
Lovske družine Dobrava.
Lovsko družino Cerkvenjak so ustanovili leta 1954. Kasneje
pa so kupili zemljišče v Dobravi in na njem postavili lovski
dom, po kraju pa so poimenovali tudi lovsko družino. Ta je lani
praznovala 60-letnico svojega obstoja.
»Ob jubileju smo razvili tudi novi prapor. Posebej sem se
zavzel, da smo nanj zapisali tudi, da naša lovska družina deluje na območju Cerkvenjaka in Svete Trojice,« pravi Slekovec.
Na prvi strani prapora piše »Lovska družina Dobrava 1954
– 2014«, na drugi strani pa »Ohranimo naravo in divjad Cerkvenjak – Sveta Trojica«. Ob visokem jubileju so izdali tudi
monografijo, ki so jo pomagali pripraviti vsi člani, izdelal pa jo
je Peter Rajniš iz Brengove.
Kakšne naloge si je zastavil novi predsednik Lovske družine
Dobrava? »Prizadeval si bom zlasti za varstvo in gojitev male
divjadi ter za urejanje remiz za malo divjad. V ta namen bomo
poskušali pridobiti tudi par arov zemlje za remize. Poleg tega
pa bomo člani društva skrbeli in vzdrževali svoj lovski dom
v Dobravi, ki smo ga že v mandatu mojih predhodnikov zelo
lepo uredili in opremili,« pravi Slekovec.
Sicer pa je, kot pravi Slekovec, biti lovec, zelo odgovorno.
»V nekdanji državi je bilo lovstvo zelo čislano in cenjeno, danes pa se njegovega pomena in odgovornosti mnogi premalo zavedajo,« poudarja Slekovec. Lovci skrbijo za naravo in
divjad ter opravljajo mnoge naloge, ki so pomembne za širšo
skupnost.
Kot pravi Slekovec, so vrata lovske družine Dobrava odprta
tudi za nove člane. Želijo si, da bi se jim pridružili zlasti mladi.
Letos že imajo enega pripravnika. Kdor želi postati pripravnik
in nato lovec, mora poslati vlogo lovski družini do 25. decembra. O njej lovska družina odloča v naslednjem letu. Vsak pripravnik pa mora pred sprejemom v zeleno bratovščino opraviti
lovski izpit, ki je precej obsežen in zahteven, saj mora lovec
veliko vedeti o naravi in divjadi, poznati pa mora tudi zakonodajo na tem področju. Poleg lovskega izpita mora pripravnik
pred sprejemom v lovsko družino opraviti tudi strokovni izpit
iz rokovanja z orožjem. Vsak bodoči lovec mora tudi sam po-
24
skrbeti za svojo opremo, zlasti za lovsko obleko, puško in vse
drugo, kar potrebuje. Zato ima na začetku nekaj več stroškov,
kasneje pa jih nima več toliko.
»Ko sem pred mnogi leti postal tajnik Lovske družine Dobrava, je imela naša družina 64 članov, sedaj pa nas je bistveno
manj,« pravi Slekovec. »Zato bomo veseli vsakega novega pripravnika in bodočega člana, ki se nam je pripravljen pridružiti
pri skrbi za naravo in divjad.«
Tomaž Kšela
NK Cerkvenjak
Zima se je umaknila pomladi in le-ta nakazuje pričetek spomladanskega dela sezone za naš klub. Vse naše selekcije so se
tudi že preselile na prosto v ŠRC Cerkvenjak. Sedaj pa preglejmo zadnje dogodke ter aktivnosti po selekcijah.
Naša
najmlajša
selekcija U-9 pod
vodstvom Damjana
Žmavca se je februarja udeležila turnirja
v Radencih in zasedla odlično 4. mesto.
Zmanjkal jim je le
kanček sreče v polfinalu, kjer so klonili
komaj po kazenskih
strelih, nato pa še nesrečno izgubili za 3. mesto. Moramo omeniti, da so premagali
tudi vrstnike iz NŠ Mura. Tudi selekcija U-11 se je v mesecu
marcu pomerila na turnirju, tokrat v Benediktu. Uvrstili so se
na končno 7. mesto. Obe selekciji sta se že pričeli s treningi
na prostem.
Mlajši dečki U-13 in trener Dejan Žmavc so se januarja udeležili drugega turnirja zimske lige MNZ Maribor v Staršah.
Uspelo jim je dvakrat zmagati in dvakrat remizirati ter s tem
zaključiti turnir brez poraza in s samo enim prejetim zadetkom
na 1. mestu. Vrstni red turnirja: 1. NK Cerkvenjak, 2. NK
Železničar Maribor, 3. NK Duplek 1, 4. NK Marjeta/Šentjanž
2, 5. NK Malečnik. Tudi 13-ka je že selila treninge iz telovadnice v ŠRC Cerkvenjak. Prve ligaške tekme pa jih čakajo v
začetku aprila.
Selekcija starejših dečkov (U-15), ki jih trenira Edo Žižek,
se je v mesecu januarju podala na močen turnir v Lenart. Sodelovalo je 10 ekip, naši pa so zasedli odlično 7. mesto. Končni vrstni red turnirja: 1. NK Rakičan, 2. NK Nafta, 3. ŠNK
Radgona, 4. NK Malečnik, 5. NK Lenart, 6. NK Kungota, 7.
2. APRIL 2015
ZRNJE
NK Cerkvenjak, 8. NK Jurovski Dol, 9. NK Benedikt, 10. NK
Šentilj. V februarju pa so odigrali še prijateljski tekmi z NK
Lenart ter KMN Benedikt. Kljub temu da je selekcija letos le
vadbena, so zelo aktivni.
Mladince je z decembrom prevzel Janko Maguša. S pripravami so začeli konec januarja v telovadnici osnovne šole, sedaj pa že trenirajo na pomožnem igrišču v ŠRC. Odigrali so
tudi že dve pripravljalni tekmi proti Podvincem ter Radgoni.
Prvi ligaški obračun jih čaka 4. aprila, ko bojo doma gostili
prvouvrščeno ekipo lige, NK Korotan Prevalje.
Članska ekipa je s pripravami na spomladanski del sezone
pričela sredi januarja. Na uvodnih treningih je seveda bilo
poudarka na fizični pripravljenosti (tek, vaje za moč, eksplozivnost, itd.). V februarju pa so nato sledile prve pripravljalne
tekme. Nekaj rezultatov s teh tekem:
NK Cerkvenjak : NK Apače 3:0, NK Cerkvenjak : NK Podvinci B 2:0, NK Cven : NK Cerkvenjak 0:3, NK Cerkvenjak : NK
Križevci 0:1, ŠNK Radgona : NK Cerkvenjak 2:1. Tri zmage in
dva minimalna poraza. V ligi pa se bodo člani v 14. krogu 1.
članske lige MNZ Maribor naprej odpravili na gostovanje v
Marjeto. Le-ta ima samo tri točke prednosti pred našimi, zato
upajmo, da se ponovi zmaga iz jesenskega dela.
kjer smo zasedli 5. mesto. Lansko leto se nam je v klubu pridružila tudi ženska ekipa. Pod vodstvom trenerja Željka Žmavca
tekmujejo v 1. ženski futsal ligi, kjer trenutno zasedajo odlično
3. mesto. Zaradi pomanjkanja ustrezne infrastrukture (telovadnica) so morale domače tekme odigrati v Juršincih, kjer imajo primerno telovadnico. Tekme so bile zelo dobro obiskane.
Lansko leto nam žal ni uspelo organizirati 17. tradicionalnega turnirja za pokal Gostišča pri Antonu. Zaradi nestrinjanja
z občino glede lokacije in pogojev smo nameravali turnir izpeljati v sosednji občini, v Športnem parku Druzovič, ampak
nam je zagodlo še vreme. Upam, da bomo letos našli skupen
jezik, tudi z vremenom.
21. 2. 2015 smo imeli redni letni zbor članov, kjer je bilo
izvoljeno novo vodstvo. Predsednik je postal David Košnik,
podpredsednica Anita Fekonja in sekretar Dejan Firbas.
David Košnik
ŠTD SMOLINCI ŽUPETINCI
Veterani še vedno trenirajo v telovadnici OŠ Cerkvenjak–
Vitomarci, vendar bodo tudi oni kmalu pričeli z ligaškimi tekmami.
Naj še omenimo, da so se naši trenerji konec januarja tradicionalno udeležili trenerskega seminarja ZNT Maribor in s
tem pridobili točke za naslednjo sezono. 20. marca, letos malce kasneje, smo organizirali tudi letni zbor članov kluba.
Ob koncu naj ponovno poudarimo, da še vedno iščemo več
mladih nogometašev ter nogometašic, ki bi zastopali naše barve. Če vas zanima treniranje pri nas, potem ne oklevajte in
nas kontaktirajte ([email protected] ali preko našega
facebook profila NK Cerkvenjak) ali pa se nam pridružite na
treningih v ŠRC Cerkvenjak.
ŠTD Smolinci–Župetinci smo 7. marca imeli sedmi redni
občni zbor, na katerem se je zbralo veliko število starih članov
kot tudi novih. Pregledali smo lanske načrte, za katere lahko
rečemo, da so realizirani vsi, prav tako smo sprejeli program
za leto 2015. V lanskem letu smo izvedli 11 dogodkov. To so
Dejan Žmavc, sekretar NK Cerkvenjak
KLUB MALEGA
NOGOMETA
CERKVENJAK
občni zbor, čistilna akcija pri hrastu, izdelava presmeca, kresovanje pri hrastu (priprava, izvedba, čiščenje), soorganizacija
9. tradicionalnega turnirja Zorman, sodelovanje v občinskem
prazniku (povorka + kolesarjenje), pohod na Staro goro z ogledi in sveta maša pri kapeli v Župetincih. Za vse člane smo organizirali izlet v Prekmurje. Najprej smo se podali v Ižakovce
Naš klub je v letu 2014 praznoval 15 let obstoja. Ob tem
smo se dolgoletnim članom in sponzorjem zahvalili s plaketo
in majhno pozornostjo.
V sezoni 2014/15 smo tekmovali v 3. slovenski futsal ligi,
25
ZRNJE
2. APRIL 2015
35. MARATONU TREH SRC
NAPROTI
na Otok ljubezni. Tam smo se z brodom peljali čez reko Muro,
nato smo si ogledali mlin ter razstavo "Büjraštvo na reki Muri"
s projekcijo kratkega filmčka. Pot smo nadaljevali proti Dobrovniku, kjer smo obiskali Tropski vrt By Ocean Orchids. Vrt
vsebuje več kot 300 različnih rastlinskih vrst in sort iz tropskih
in subtropskih predelov našega planeta. Predstavili so nam
podjetje, ogledali smo si tudi zanimive tropske in subtropske
okrasne in uporabne rastline ter v Sloveniji dozorele tropske
sadeže. Sledila je vožnja proti Lendavskim goricam, do Hiše
vina Cuk. Ogledali smo si njihovo klet in degustirali vino. Od
tam smo se sprehodili do kapele sv. Trojice, v kateri smo videli
naravno ohranjeno mumijo na slovenskem - Mihaela Hadika.
Izlet smo zaključili z ogledom mestnega jedra v Lendavi ter večerjo v restavraciji Malibu. Leto 2014 smo zaključili z dvema
dogodkoma konec meseca decembra. Prvi je bil pohod iz Smolincev k polnočnici v cerkev sv. Antona, ki se ga je udeležilo
okoli 60 pohodnikov. Med potjo smo imeli nekaj postojank,
na katerih smo se lahko okrepčali s toplim čajem ali kuhanim
vinom. Zadnji dogodek pa je bil turnir v namiznem tenisu za
člane društva. Na turnirju je sodelovalo kar nekaj članov. Turnir je potekal ločeno v moški in ženski konkurenci. Najboljši
trije v moški konkurenci so bili: 1. mesto Dejan Čižič, 2. mesto
Roman Matjašič in 3. mesto Anton Čižič, v ženski konkurenci
pa: 1. mesto Julija Matjašič, 2. mesto Milena Dokl in 3. mesto
Ana Medančič. Za konec leta 2014 smo natisnili koledarje ter
vsakega člana obdarili z zimsko kapo. Za letošnje leto imamo
načrtovanih veliko dogodkov čez vso leto, za to vas že vse lepo
vabimo, da se jih udeležite.
Novost letošnjega jubilejnega maratona 16. maja je tekmovalna nordijska hoja.
Organizatorji radenskega Maratona treh src so v polnem
teku priprav na jubilejni, že 35. maraton, ki bo v soboto, 16.
maja 2015. Ta tekaška prireditev iz leta v leto privablja vedno
več udeležencev, znatno je poraslo število udeležencev v zadnjih desetih letih. Med njimi srečamo tudi precej Slovenskogoričanov.
Stalnice na Maratonu treh src ostanejo enake tudi letos. Tekači bodo ponovno lahko tekli na progah 42, 21, 10 in 5,5 km.
Tudi pohodniki se bodo ob 8. uri zjutraj odpravili na enako
progo kot že leta doslej in obiskali Kapelo, Turjanski vrh, Turjance itn. Popoldanski termin še nadalje ostaja rezerviran za
otroške teke in Humanitarni tek.
Novost 35. Maratona treh src bo prvič tekmovalna nordijska
hoja, kjer bo uradno izmerjen čas, s sodniki na progi, podelitvami nagrad najuspešnejšim, skratka z vsem, kar potrebuje ta
mlada tekmovalna disciplina.
Praznik teka bodo spremljala priložnostna dogajanja. Vse
skupaj pa bo začinil večerni koncert. Ime skupine, ki vas bo
zabavala, pravijo organizatorji, naj še ostane skrivnost. In ne
pozabimo gesla, ki ga poudarjajo organizatorji že vse od začetka, »Tekmuj sam s seboj« in »Vsak je zmagovalec«.
Sandra Soko
Franc Bratkovič
ZA ZDRAVJE
PREHLADNA OBOLENJA
V zimskih mesecih in v obdobju prehoda na pomladne dni
nas večkrat preseneti prehlad. Tudi druga obolenja, ki so posledica okužb, v tem času niso redkost. Vzrok temu leži v slabšem
delovanju imunskega sistema, saj je le-ta ključen za obrambo
pred mikroorganizmi. Pogosto v hitrem tempu življenja pozabljamo na enostavne načine, s katerimi vsakodnevno podpremo naš imunski sistem in s tem preprečimo tovrstna obolenja.
Priporočljivo je, da vsakodnevno skrbimo za zdravo uravnoteženo prehrano. V mesecih, ko smo najbolj podvrženi različnim okužbam, pa je to še bolj pomembno. Hrana, ki jo pojemo,
najpomembneje pripomore k zmožnosti obrambe proti okužbam. V črevesju se namreč nahaja kar 80 % vsega imunskega sistema. Del tega so tudi bakterije, ki se v velikem številu
nahajajo v našem črevesju. Z zdravo uravnoteženo prehrano
in rednimi obroki pripomoremo k preživetju dobrih bakterij,
ki nam pomagajo, da ne zbolimo. Če se prehranjujemo z nekvalitetno in neraznoliko hrano in ne skrbimo za redne obroke, pomagamo slabim vrstam bakterij, da v našem telesu lažje
povzročajo okužbe.
Za pomembno obrambo pred mikroorganizmi skrbijo naše
sluznice. Nahajajo se na očeh, v dihalnih poteh in v prebavilih.
Sluz otežuje vstop bakterijam in virusom v telo. Čim gostejša
je, tem bolj se lahko mikroorganizmi zadržujejo na določenih
mestih in tako lažje povzročijo okužbe. Da se to ne zgodi, moramo paziti na zadosten vnos tekočin. Ogrevanje prostorov pripomore k zmanjšanju vlažnosti zraka, zato je potrebno paziti,
da smo dovolj hidrirani. Na nezadostno preskrbo s tekočinami
nas lahko opozorijo suha usta, razpokane ustnice, suha koža.
Ob dolgotrajni dehidraciji pa se lahko pojavijo utrujenost in
glavoboli. Odrasel človek bi naj zaužil 2 do 3 litre tekočin
dnevno. K navedenih količinam spada tako pitje vode, čaja
in drugih napitkov kot tudi tekoča hrana, npr. juha ter zaužito
sadje in zelenjava. Sladki napitki so odsvetovani, saj sladkor
pripomore k slabši funkciji imunskega sistema. V hladnih mesecih so priporočljivi topli nesladkani ali manj sladkani čaji iz
domačih zelišč, kot so kamilice, lipa, bezeg, žajbelj, timijan.
Pitje toplih napitkov večkrat dnevno pomembno pripomore k
ogrevanju telesa.
Spremembe temperature okolja, kadar se premikamo iz toplega na hladno in spet nazaj, so v mrzlih mesecih za telo velik stres. Tudi v primeru, ko samo za nekaj minut spremenimo
okolje, je zelo pomembno paziti na primerna oblačila. Skozi
glavo izgubljamo od 60 do 70 % toplote, zato je bistveno, da
si v mrzlih dneh nadenemo ustrezno pokrivalo, ki naj pokrije
večino glave, ušesa ter naj dobro zadržuje toploto. Vsakodnevno pazite tudi na temperaturo nog, ki ne smejo biti hladne. Če
jih nikakor ne zmorete segreti, jih umijte s toplo vodo večkrat
dnevno in nato nadenite tople volnene nogavice.
Velikokrat se nam zgodi, da sicer začutimo znake prihajajočega prehlada, ampak jih ne jemljemo resno. Znaki so splošno
slabo počutje, hitrejša utrudljivost, hladne okončine, mrzlice
– občutek hladu po celotnem telesu, slabost, glavoboli. Pomembno je, da smo nanje pozorni in jih ne spregledamo, saj
lahko s pravočasnim ukrepanjem omilimo potek bolezni ali pa
bolezen preprečimo.
Preprečevati je bolje, kot zdraviti. Navedeni nasveti za preprečevanje prehladnih obolenj so enostavni, uporabni, učinkoviti in vam ne vzamejo veliko časa, zato so primerni za vsakogar.
26
Tina Purgaj
2. APRIL 2015
ZRNJE
NAŠI LJUDJE
Ivo Lorenčič, ki so ga kmalu po novem letu zaradi težav s
srcem iz ambulante v Cerkvenjaku odpeljali v Univerzitetni
klinični center v Mariboru, kjer so znanemu cerkvenjaškemu
umetniku s sodobno medicinsko tehnologijo in zdravili tako
pomagali, da se je po nekaj dneh lahko vrnil domov k svojemu
slikarskemu delu. Na našem posnetku je po vrnitvi iz bolnišnice pred domačo hišico že zopet sredi dela.
UREDNIŠTVO ZRNJA IZ
CERKVENJAKA
Novi občinski svet občine Cerkvenjak je imenoval tudi novo
uredništvo občinskega glasila Zrnje iz Cerkvenjaka, ki ga ponovno vodi odgovorni urednik Edvard Pukšič. Člani novega
uredništva so se že sestali na seji, na kateri so se dogovorili za
pripravo številke Zrnja, ki je pred vami. Vsi si željo, da bi delali čim bolj informativen in zanimiv časopis, ki bi ga občanke
in občani Cerkvenjaka, pa tudi drugi, radi prebirali.
Na našem posnetku so člani uredništva (žal ne vsi) skupaj z
županom občine Cerkvenjak Marjanom Žmavcem.
Tekst in foto: T. Kšela
S slikarjeve palete
»CERKVENJAŠKI
KURENTI«
Cerkvenjaški slikar, kipar in umetniški fotograf Ivo Lorenčič
vsako leto ob pustnem času naslika nekaj kurentov. Iz tega je
nastala že prava zbirka »cerkvenjaških kurentov«, ki bi si zaradi svoje barvitosti in enkratnosti zaslužila posebno razstavo.
Letos jih je upodobil poleg starega Ptujskega gradu, ki se je
začel na nekaterih mestih krušiti in kliče po prenovi.
Nekakšno »prenovo« pa je letos po novem letu doživel tudi
Tekst in foto: T. Kšela
VISOKO PRIZNANJE
NOVINARJU IN UREDNIKU
EDVARDU PUKŠIČU
Novinar in urednik Edvard Pukšič, ki izhaja iz Stanetincev v
Cerkvenjaku, kjer je preživel otroška in mladostna leta, je pred
dnevi dobil ugledno in prestižno nagrado – častni znak za delo
na RTV Slovenija s kipcem dečka s piščalko in plaketo.
Edvard Pukšič, ki
je tudi odgovorni urednik Zrnja in Ovtarjevih novic, sodi med
najbolj plodovite in
znamenite novinarje,
kar jih je zraslo na gričevnatem svetu med
Dravo in Muro, saj
se njegov novinarski
opus, čeprav je še sredi ustvarjalnega dela,
razteza čez pol stoletja. Pred natanko 50
leti je že kot osnovnošolec postal dopisnik
Radia Maribor o dejavnosti mladih v Cerkvenjaku. Ko je postal dijak pedagoške gimnazije v Mariboru, pa je začel redno
sodelovati v oddaji Mladi mladim, prav tako pa je bil prvi urednik novoustanovljene oddaje Študij in glasba, ki je desetletja
razveseljevala mariborsko študentarijo. Bil je tudi urednik pri
študentskem listu Katedra. Še pred diplomo na Pedagoški akademiji se je sredi leta 1974 kot takrat najmlajši član kolektiva
zaposlil na Radiu Maribor, ki mu je ostal zvest vse do danes.
Na Radiu Maribor je Pukšič opravljal različne novinarske in
uredniške dolžnosti. Najprej je bil novinar v kulturnem uredništvu, nato pa se je specializiral za mednarodne odnose in problematiko zamejcev in zdomcev. Skupaj z Lojzetom Kosom
sta prekrižarila Koroško in spoznala vse plati narodnostnega
boja koroških Slovencev. Ta spoznanja so mu prišla prav pri
urejanju oddaje o slovenskih manjšinah v Avstriji, Italiji in na
Madžarskem Sotočje in kasneje tudi pri uredniškem vodenju
tujejezičnega programa Radia MM2, RMI in Slovenskega turističnega radia. Novinarsko in uredniško delo Edvarda Pukšiča
na Radiu Maribor in v okviru celotne RTV Slovenije je bilo
zelo plodovito, zato ga je v kratkem zapisu nemogoče v celoti
popisati.
Poleg tega je bil Edvard Pukšič vedno tudi družbeno angažiran, tako na društveni ravni, zlasti na področju kulture, v krajevni skupnosti, na občinski ravni ter v delovnem okolju. Med
drugim je bil tudi predsednik delavskega sveta Radia Maribor
in član skupščine RTV Slovenija. Več mandatov pa je bil tudi
sindikalni zaupnik v svojem delovnem okolju, kar priča o zau-
27
ZRNJE
2. APRIL 2015
Po končanem civilnem obredu sta se zakonca s svati peš podala v cerkev Sv. Antona, kjer je ob zahvalni maši zlatoporočni
obred opravil župnik Janko Babič. Na poti k poroki je igral
ansambel Vlada Maguša, s pritrkovanjem pa so ju spremljali
Atunjovški klenkarji. V cerkvi je cerkveno slavje s petjem polepšal cerkveni pevski zbor. Slavljencema je za zlatoporočni
jubilej čestital župnik Janko Babič, ki je z njim tudi nazdravil
z »svatovskim«, blagoslovljenim vinom.
panju, ki ga uživa med kolegi novinarji.
Edvard Pukšič je profesionalen novinar, ki se zaveda družbene odgovornosti tega odgovornega in napornega poklica ter
ga ne izkorišča za lastno promocijo ter potrebe. Zavezan je
resnici, pri pisanju pa ga vodijo tudi druge vrednote, ki mu jih
je že v otroštvu in mladosti vcepilo življenje v osrednjih Slovenskih goricah: poštenje, solidarnost, delavnost, predvsem pa
spoštovanje sogovornikov in vseh ljudi. Iz novinarskega opusa
Edvarda Pukšiča je razvidno, da je tako kot o srečanjih z največjimi osebnostmi našega časa od Williya Brandta do Janeza
Pavla II, Billa Clintona, Vladimirja Putina in drugimi tudi o
srečanjih z povsem običajnimi ljudmi v Slovenskih goricah
poročal enako profesionalno in zavzeto. Za Edvarda je vsak
človek spoštovanja vreden in zanimiv.
Čeprav je Edvard Pukšič s svojim novinarskim delom obeležil že pol stoletja, je še vedno sredi ustvarjalnega življenja,
tako na Radiu Maribor, kjer je redno zaposlen, kot v Zrnju in
Ovtarjevih novicah. S tem pravzaprav dokazuje, da poklic novinarja zanj nikoli ni bil in ni uradniška dolžnost, temveč način
življenja, zavezanega žlahtnemu komuniciranju in sodelovanju med ljudmi, brez česar si ni mogoče zamisliti napredka na
katerem koli področju.
Tomaž Kšela
Zlatoporčenca Štefanija
zlatoporočnimi svati
juBILEJI
ZLATOPROČENCA
ŠTEFANIJA IN FRANC
BRATKOVIČ
in
Franc
Bratkovič
s
svojimi
Kot smo ugotovili iz nagovora Valerije Toš in iz našega
pogovora s slavljencema, je bilo njuno zakonsko in siceršnje
življenje zelo zanimivo. Kako tudi ne, ko pa izhajata iz tistih
časov, ko smo tedaj gradili skupno domovino in si sčasoma
izboljševali svoj življenjski standard. Štefka se je rodila 1943.
leta v Desnjaku, v občini Ormož, v družini s tremi otroki. Komaj sedemnajstletna je odšla od doma in si v Mariboru našla
zaposlitev v tekstilni tovarni, kjer je delala 26 let. Zadnjih 10
let pa je bila zaposlena na železnici, kjer je dočakala zasluženo upokojitev. Franc se je rodil 1938. leta v Grabonoškem
Vrhu, ki sodi v občino Cerkvenjak, kjer je otroštvo preživljal
še s tremi sestrami. Zelo zgodaj je našel delo v mariborski Metalni, kjer se je izučil za strojnega ključavničarja in tam ostal
vse do upokojitve. Franc in Štefka sta se spoznala 1964. leta.
Njuna ljubezen in dobro medsebojno razumevanje je bilo tako
močno, da sta se še istega leta poročila. Tedaj sta stopila pred
matičarja v mariborskem Rotovžu, cerkveni obred pa sta opravila v mariborski Stolnici. Večno ljubezen in zvestobo sta si
obljubila 26. decembra 1964. leta v Mariboru. Že takrat sta
znala poskrbeti za druženje sorodnikov in prijateljev, zato se
je tedaj gostija nadaljevala v Grabonoškem Vrhu na ženinovi
domačiji.
V tistem času je bilo v Mariboru veliko pomanjkanje stanovanj, zato sta si za silo poiskala stanovanje v Pekrah, nato sta
se preselila na Pobrežje, kjer se jima je 1968. leta rodil prvi sin
Andrej. Njuno malo družino je 1976. leta osrečil še smeh drugega sina Roberta. Kljub dolgoletnemu življenju v Mariboru
sta ostala zelo navezana vsak na svoj rodni kraj. Velikokrat sta
se z družino vračala na domačiji Štefanije in Franca ter jima po
svojih močeh pomagala pri kmečkih delih. Štefka je po svojih
starših podedovala parcelo, kjer je tekom let, z veliko njunega
truda zrasla hiša, v kateri sedaj, v jeseni življenja, preživita
veliko časa.
Najbolj se veselita obiskov sinov z družinami in svojih vnukov Pie, Mie in Luka. Ko je potreba, vsi skupaj poprimejo za
delo in tako čas mineva veliko hitreje in v zadovoljstvu. Rada
poudarita, da se staranja ne bojita, saj se zavedata, da bosta
dneve starosti preživela v sreči, drug ob drugem. Ko smo ju
Ko smo se poslavljali od starega leta, to je bilo 27. decembra
2014, sta v krogu domačih in prijateljev praznovala zlato poroko Štefanija in Franc Bratkovič. Za potrditev svojega
Zlatoporčenca Štefanija in Franc Bratkovič s pričama, z Valerijo
Toš in županom Marjanom Žmavcem
50-letnega zakona sta se odločila v Cerkvenjaku, kjer sta
najprej stopila pred matičarja, ki ga je poosebljal župan Marjan Žmavc in ga opravil v lepi avli Kulturnega doma v Cerkvenjaku. Župan je ob pozdravu slavljencema in njunim svatom
povedal, da je to 26. zlata poroka, odkar je Cerkvenjak samostojna občina. Kot je dejal, je vesel, da sta se kot Mariborčana
odločila praznovati zlato poroko v občini, kjer se je rodil zlatoporočni ženin Franc Bratkovič. Županu je, kot je običaj, pri
obredu pomagala strokovna delavka občinske uprave Valerija
Toš.
28
2. APRIL 2015
ZRNJE
kih copatov. Zakaj to omenjamo? Omenjamo zato, ker smo
obiskali kmečko družino, ki, sodeč po omenjeni čistoči v hiši,
ni nič kaj kmečka. Naš pogovor je tekel v kuhinji, kjer smo
sedli za veliko kuhinjsko mizo.
Ker je bil naš namen opisati nalogo ali delo Cecilije pri vremenski postaji, ki stoji le kakih 20 metrov od hiše, bomo naš
prispevek najprej obogatili z njenimi življenjskimi podatki.
Rodila se je 1949. leta na posesti, kjer živi in jo je podedovala
po svojih starših. Po osnovni šoli se je odločila, da bo medicinska sestra. Takrat so učenci osnovne šole v osmem razredu
opravljali enomesečno prakso za poklic, katerega bi se morebiti odločili. Sama je bila na praksi v bolnišnici na Ptuju. Toda
starša sta želela, da prevzame posest, ki je tedaj merila okrog
10 ha. Ko se je poročila z Jankom Kovačecem, sta posest tudi
prevzela in na njem gospodarita vse do danes. Mož je bil v
službi, sama pa je skrbela za posest, gospodinjstvo in družino,
ki so jo sestavljali trije sinovi: Branko, Jani in Mitja. V veselje
sta jima tudi vnukinja Gaja in vnuk Matic. O samem kmetovanju bomo še kaj zapisali pozneje. Zanimala nas je njena stranska zaposlitev. Mi smo preprosto rekli v "dežemerni" postaji,
kar pa niti približno ni točo.
vprašali, kaj ju je vezalo dolga leta v zakonu, sta dejala: »Misliva, da je to bilo medsebojno razumevanje in spoštovanja
drug drugega ob delitvi dobrega in slabega«. Dejala sta še, da
sta znala sprejemati trenutke radosti, sreče, veselja in žalosti,
kar je prinašalo njuno skupno življenje. Še največ veselja je v
zakon pripeljalo rojstvo sinov, ki sta jima tudi sedaj z njunimi
družinami v veliko veselje.
Ludvik Kramberger
Obisk pri bralcih Zrnja
CECILIJA KOVAČEC IZ
KADRENCEV ZAPISUJE
VREMENSKE POJAVE
Družina Kovačec še vedno kmetuje po starem in bi lahko
bili deležni poimenovanja »biokmetija«.
O vremenu se ljudje veliko pogovarjajo. Posebno tedaj, ko
je nenavadno. Bodisi za letni čas prehladno, prevroče ali s preveč dežja, kot se je dogajalo prejšnje leto. S temi meteorološkimi pojavi se vsak dan srečuje naša sogovornica Cecilija,
kličejo jo le Cilika, Kovačec iz Kadrencev, katere hiša nosi
številko ena in sodi v občino Cerkvenjak. K njej nas je »napeljal« župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc. Tedaj smo
se z njegovo pomočjo popeljali v Andrensko dolino, kjer smo
si ogledali dela pri arondaciji in komasaciji ob Andrenskem
potoku. Med potjo nam je pokazal vremensko postajo ter dejal,
da bi lahko obiskali »vremenarko« Cecilijo Kovačec, ki skrbi
za beleženje vsakodnevnih vremenskih pojavov. Ker pripravljamo zapise, kjer nastopajo zanimivi in preprosti ljudje, je
bila ponudba sprejeta.
Cilika pri merilcu padavin ali dežemeru
O tem nam je Cecilija povedala: »To službo sem prevzela
1. junija 1986. leta. Tedaj sem začela z merjenjem padavin:
snega, dežja in toče. Ob tem vseskozi opazujem tudi druge
vsakodnevne vremenske pojave, kot so: megla, rosa, slana,
nevihta z grmenjem in močnimi vetrovi. Vse to vsakodnevno zapisujem v posebne obrazce, ki jih izpolnjujem z omenjenimi podatki in jih ob koncu meseca pošljem na Agencijo
Republike Slovenije za okolje (ARSO). Naprava za merjenje
padavin, mi smo rekli dežemer, sicer pa se strokovno imenuje ombrometer, na trak beleži količino padavin tekom 24 ur.
Padavine, ki so prestrežene s posebno posodo, moram ročno
izmeriti z menzuro, to je precizno merilo za tekočine, kar pa se
mora ujemati z avtomatsko izmerjeno količino padavin.« Zanimalo nas je, če mora vseskozi »dežurati«, ponoči in podnevi,
pri spremljanju vremenskih pojavov? »Kot sem povedala, le
beležim vremenske pojave čez dan. Če se glede vremena kaj
nenavadnega dogaja, ponoči itak ne morem spati, zato tudi za
ponoči ustvarim zaznamek pojava, bodisi nevihte ali slično.
Moram pa povedati, da od letošnje pomladi ob dežemerni postaji deluje avtomatska vremenska postaja, ki pošilja podatke
o vremenskih pojavih, temperaturi, vetru in slično, na ARSO
avtomatsko prek satelita. Odkar spremljam te pojave, je le
enkrat mož prevzel moje delo, to je bilo, ko sem bila nekaj
dni v bolnišnici. Na to opravilo sem se navadila in je to moja
vsakodnevna naloga, ki jo opravljam z veseljem.« Še veliko
zanimivega nam je o tem svojem poslanstvu povedala, vendar
Pri hiši živijo žena Cilika, mož Janko in sin Branko
K družini Kovačec smo se odpravili po predhodnem telefonskem pogovoru. Že ob pogovoru po telefonu smo čutili, da
bomo obiskali prijazno vremenarko. Ob obisku smo ugotovili,
da je v tej hiši veliko prijaznosti med vsemu tremi, ki živijo v
družini, saj smo bili nadvse prijazno sprejeti. Ker se je zunaj
ozračje že ohladilo, smo bili povabljeni v hišo. Ko smo stopili
v hodnik, smo se, ker smo opazili, da je vse čisto, sezuli, in s
tem gospodinji izkazali spoštovanje do njene skrbi za čistočo
v stanovanju. Seveda nas je svarila, da naj gremo naprej kar
obuti. A nam to vest ni dovoljevala, zato smo bili deležni meh-
29
ZRNJE
2. APRIL 2015
smo s prispevkom omejeni. Radi pa bi še kaj povedali o možu
Janku in o delu na posesti. Čeprav sta oba upokojenca, Cecilija
prejema borno kmečko pokojnino, še vedno obdelujeta zemljo
in redita živino, med tem tudi nekaj krav molznic, in oddajata
okrog 80 litrov mleka dnevno. Redita tudi po 7 prašičev, ki so
v večini namenjeni za domače koline, ki je praznik v hiši, saj
ju takrat obiščejo otroci z družinami.
Zanimivo je tudi Jankovo življenje. Rodil se je 1949. leta v
Čagoni. Tudi on se je v osmem razredu OŠ, ki jo je obiskoval v
Cerkvenjaku, udeležil enomesečne prakse v pekarni v Lenartu.
Prav to je bilo usodno, da se je v tej pekarni izučil za peka in
tam delal polnih 40 let, vse do upokojitve. »Tedaj pekovsko
delo ni bilo lahko. Veliko del smo opravljali ročno. Pogosto
tudi mesenje ali gnetenje testa. Delo je potekalo v nočnih urah.
To je bila parna pekarna, v kateri smo peč nalagali s premogom. Nočno delo mi je pustilo posledice. Še danes, čeprav sem
v pokoju, moram vsak dan podnevi prespati nekaj ur. Tako mi
veleva biološka ura, ki se je »nastavila« tekom 43 let dela v
pekarni, če prištejem vajenska leta. Ker sva z ženo prevzela
dokaj veliko posest, je bilo treba delati tudi na zemlji. K sreči
smo kmetijo počasi mehanizirali in je bilo delo lažje. Toda zadela nas je nesreča, saj sta nam pogorela hlev in gospodarsko
poslopje. Tedaj sva imela nekaj materiala že pripravljenega za
gradnjo hiše, a sva ga morala nameniti za gradnjo hlevov in
gospodarskega poslopja. Rad bi pa povedal, da v svojem gozdu nisva imela gradbenega lesa. Vse, kar sva potrebovala, sva
dobila zastonj od okoliških imetnikov gozdov. Še danes sva
jim za to nadvse hvaležna. Tedaj, bilo je pred 41 leti, je bilo
še veliko sosedske pomoči. Niso nam pomagali samo z lesom,
pač pa tudi z vožnjami in delom. Brez te sosedske pomoči bi
ne mogli tako hitro zgraditi od požara uničenih poslopij.«
Ko smo se pogovarjali o sosedski pomoči, nam je še dejal:
»Veste, tudi danes soseska pomoč ni čisto zamrla. Kot sva dejala, imamo še nekaj govedi, zato potrebujemo pomoč pri telitvi. Kar se tiče strokovne pomoči, si pomagam sam, včasih pa
je treba plod izvleči s pomočjo človeka. Še vedno živijo ljudje
v okolici, ki so ob vsakem času pripravljeni pomagati. Zgodilo
se je celo, da je pomagal sosed, ki je v hišo prišel iz mesta, pa
še kaj takega niti videl ni. Zato me je vprašal: »Kaj naj pomagam, če pa nič ne vem«. Tudi jaz, ko me pokličejo, vedno priskočim na pomoč. Vé se, da za to ni bilo nikoli plačila. Tu še
vedno velja le topla, spoštovanja vredna beseda hvala ali, kot
smo rekli, »bouklone«.« Ker smo povedali, da še vedno kmetujejo, sta nam o tem povedala: »Kmetovanje bi že opustili,
če ne bi imeli zemlje na tako lepem terenu, ob tem pa imamo
dovolj vsakovrstne kmetijske mehanizacije. Po potrebi pa nam
pomagajo tudi otroci z družinami. Kmetujemo več ali manj
po starem, saj še vedno sejemo repo, svinjsko peso in korenje,
vse to krmimo prašičem in goveji živini. Gojimo tudi druge
poljščine, kot so: pšenica, koruza in krompir. Vsega tega so
deležni naša živina in prašiči. Naj vam poveva eno zanimivost.
Pri hiši so štiri muce, ki vsak večer komaj čakajo na mleko.
Ko zabrni molzni stroj, pritečejo do hleva in čakajo na mleko.
Zanimivo je, da se mlečne večerje udeležujejo tudi mačke iz
sosednjih hiš. Tudi te privabi brnenje molznega stroja. Seveda
so vse muce deležne obilne mlečne večerje.«
Moramo še zapisati, da sta bila Cilika in Janko vseskozi, to
je več kot 50 let, zavzeta člana PGD Cerkvenjak. Janko je bil
celo 15 let poveljnik društva in je opravil tečaje za gasilca II.
stopnje. Sedaj sta le gasilca veterana. Kot pravita, živita mirno
upokojensko, mi bi rekli tudi kmečko življenje. Z njima živi
tudi sin Jani. Čeprav imata dovolj dela, rada tudi bereta. Nista
pozabila povedati, da se najbolj veselita, ko pride v hišo občinsko glasilo Zrnje, v katerem najdeta kaj o dogodkih v občini.
Ob tem imata naročene Večer, Slovenske novice, Nedeljsko
Delo, Nedeljski Večer, Ekipo in Gasilki vestnik. Janka pa zanima tudi šport, saj si rad na bližnjem stadionu ogleda kako
nogometno tekmo, ogledal pa si jih je tudi že v Ljudskem vrtu
v Mariboru.
Ludvik Kramberger
ALOJZ ČUŠ PRI REZI
TRTE
Rez trte je nekoč veljala za spomladansko opravilo v vinogradih. V teh časih ni več tako, saj vinogradniki režejo trto
že od novega leta naprej. V Cogetincih smo se 9. marca ob
rezi trte srečali s 85-letnim Alojzom Čušem, ki je rezal trto
v svojem vinogradu. O tem nam je povedal: »Tega opravila
me je naučil moj oče. V preteklosti smo imeli le samorodnico
ali šmarnico. Vedno smo rezali v marcu. Tega pravila se držim tudi jaz. Sedaj imamo okrog 20 arov vinograda, v katerem
je zasajeno koli 600 trsov. Od tega imamo še vedno polovico
samorodnice ali šmarnice, ostalo pa žlahtno trto ali, kot smo
včasih rekli, »amerikanera«.
Alojz Čuš pri 85 letih obrezuje vinsko trto v svojem vinogradu.
Kot nam je povedal, najrajši reže sam. Po njegovem je poleg
letine pridelek najbolj odvisen od pravilne rezi trte. Povedal je
še, da so v preteklosti rožje nasekali in ga zvezali v »püšle«
ali snope ter ga uporabljali za kurjavo v krušni peči. Služilo je
tudi za netenje ognja v tedaj zidanih štedilnikih, ki so imeli večja vrata za nalaganje drv. Ko smo ga vprašali, kako dolgo bo
imel delo z rezanjem trte, je dejal, da se mu ne mudi, upa pa,
da bo v treh dneh delo končano. Zanimivo je, da je vinograd
urejen z lesenimi sohami, kar je v naših krajih, kjer prevladujejo betonske, v zadnjem času tudi kovinske sohe, prava redkost.
Tako je njihov vinograd tudi nekaka etnografska zanimivost.
Ludvik Kramberger
JOŽETA PUČKA
RAZVESELJUJEJO
ZVONČKI
Ko smo se v začetku marca mudili v Stanetincih, smo s ceste
opazili pod starimi jablanami jaso belih cvetočih zvončkov, ki
rastejo tik ob hiši Jožeta Pučka. Jožeta smo dobili pri trebljenju
spomladanske solate, to je regrata. Zanimalo nas je, kdo je na-
30
2. APRIL 2015
ZRNJE
Kakšno je bilo vaše otroštvo ?
Moja otroška leta so bila težka. Ko sem bila stara 10 let, mi
je umrla mama, zato me je vzgajala babica. Na kmetiji je bilo
potrebno dosti postoriti in že od malih nog sem bila zadolžena
za marsikatero delo.
Kateri je vaš najlepši spomin iz otroštva ?
Mnogo ust je v naših časih ostalo lačnih, kaj šele, da bi imeli
sladkarije, kot so danes. Veseli smo bili vsega, še posebej pa
se spominjam tistih lepih in dobrih piškotov v obliki dečka in
deklice, ki sem jih ob žegnanju prejela pri sorodnikih.
Kaj ste kot otrok radi počeli, kako ste se igrali ?
Igrač takrat nismo imeli, razen tega, kar smo si sami naredili
doma. To so bile punčke iz cunj in kamnov. Hobijev nisem
imela, poznala sem le delo. Morala sem pasti krave, kuhati,
pomagati pri kmečkih opravilih. Rada pa sem delala na vrtu in
rada sem imela rože. Tako je še danes.
Ste obiskovali šolo?
Osnovno šolo v vasi sem obiskovala. Kot mnogo otrok moje
generacije osnovne šole nisem dokončala, saj je v tistem času
potekala 2. svetovna vojna. Učili smo se tudi v madžarskem
jeziku, saj so Prekmurje takrat okupirali Madžari.
Kako je bilo med vojno?
V času vojne sem bila stara 11 do 15 let, vendar so na srečo
na naše ozemlje vojaki prišli bolj proti koncu vojne. Spominjam se ruskih vojakov (Sovjetov), ki so nas prišli branit pred
Nemci. Nastanili so se po naših domovih in spali na senikih.
Sprva so podcenjevali bližnjo reko Muro, saj so preplavali že
mnoge večje. Neki vojak je povedal, da jim je reka Mura vzela
mnogo rojakov, ki so padli vanjo med bitko z Nemci z drugega
brega Mure.
Nekaj ljudi je bilo poslanih v taborišča, številni fantje in
možje so šli na bojišča, drugi smo se z bojišč morali umakniti
v sosednje vasi. S seboj smo vzeli le živali in nujne stvari, ki
smo jih naložili na voz. Med vojno so naše domove oropali,
nekatere tudi požgali.
Ste hodili v srednjo šolo?
Ne. Dokončala nisem niti osnovne šole, zraven tega v bližini
ni bilo srednjih šol. Le malokdo se je šel naprej šolat v večja
mesta.
V tistih časih je bilo malo zaposlitev, ni bilo toliko tovarn in
trgovin, zato smo mladi kmečki ljudje ostali doma in delali na
kmetijah.
Kje ste spoznali moža, koliko otrok ste imeli ?
Ker sem bila delavno dekle, sem imela več snubcev. Svojega
bodočega moža sem spoznala na zadrugi, ker so se delili delo
in dobrine. Omožila sem se pri 22 letih in se preselila na njegovo domačijo. Ker je tudi on izhajal iz kmečke družine, mi je
sadil zvončke, ki krasijo ta del njegovega sadovnjaka. Ves navdušen nad temi spomladanskimi cvetlicami nam je dejal: »Te
cvetlice so spomin na mojo pokojno ženo Pavlo, ki mi je rodila
pet otrok. To posest sva z ženo kupila leta 1964. Tedaj je žena
Jože Pučko uživa ob pogledu na cvetoče zvončke
na tem bregu posadila nekaj zvončkov, ki so se v teh letih tako
lepo razrasli. Sedaj se vsako leto veselim njihovega cvetenja.
Ogledajo pa si jih radi tudi mimoidoči. Mnogi me vprašajo, kaj
je to tako belega? V šali jim povem, da je to moj spomladanski
sneg.« Res je površina videti kot beli tepih. Ludvik Kramberger
MLADI PIŠEJO IN RIŠEJO
SPOMINI MOJE
PRABABICE TEREZIJE
Moja prababica je najstarejša oseba v naši družini. Danes
živi polno in še vedno zanimivo.
V svojem življenju je doživela že mnogo zanimivega, veliko je njenih spominov in zgodb. Intervjuvala sem jo pozimi,
januarja 2015.
V kakšni družini ste odraščali ?
Rodila sem se 13. 11. 1930 na domačiji, v premožnejši
kmečki družini v Malih Bakovcih v Prekmurju. Imela sem dva
brata in eno sestro. Z nami je živela tudi babica.
Prababica Terezija – 84 . rojstni dan
Zbrana družina Jančar
31
ZRNJE
2. APRIL 2015
vso pridobljeno znanje prišlo prav.
Pri 25 letih sem doma rodila hčerko in pri 28 sina.
Če bi se lahko vrnili nazaj v preteklost, kateri dogodek bi
spet radi doživeli?
Če pomislim nazaj, nisem imela lepega otroštva. Bilo pa
nam je lepo, ko smo se družili ob večerih, lupili seme in česali
perje. Takrat je bil zraven dela še čas za petje in opravljanje.
Se vam zdi, da današnja tehnologija vpliva na nas dobro
ali slabo?
Vedno znova se čudim temu, kar že kot otroci imate. Mnogo
stvari vam življenje olajša, a vam jih tudi otežuje. Nekdaj je
čas tekel bolj počasi, več smo se družili in manj je bilo nevoščljivosti.
Življenje moje prababice so zaznamovali vojna, delo, skrbi,
zgodnja smrt staršev, pa tudi moža je izgubila prehitro. Vzgojili so jo v delovno in pošteno žensko. Takšna je še danes, čeprav je bolj šibkega zdravja, ostaja močna.
Njen spomin še ni opešal in ko nam ob priliki pripoveduje o
tistih časih, večkrat opazim nasmeh na njenem licu in iskrice
v očeh.
Zaradi vsega, kar je doživela, jo občudujem.
Za pomoč pri reševanju nalog iz matematike vam bo v pomoč spletna stran www.naloge.si
PIKABU, d. o. o., si želi, da bi čim več otrok in njihovih
staršev zvedelo za brezplačne naloge, ki bodo mnogim pomagale pri učenju.
Pripravljene so matematične naloge za OŠ od 1. do 9. razreda ter nekatera poglavja SŠ. Naloge so namenjene za utrjevanje snovi. Računalnik sam preveri pravilnost rešitve. Vsakič,
ko se boste prijavili, boste vedeli, katere naloge ste že pravilno
rešili, katere naloge ste nepravilno rešili in katerih nalog še
niste reševali.
IZ VRTCA
PTIČJE HIŠICE
Ker smo se preselili v novi vrtec, smo morali staro ptičjo
hišico pustiti na igrišču pri šoli, kjer je bila postavljena. Ampak kar hitro smo dobili nove in smo jih tudi lepo postavili na
terase naših igralnic. Ptičje hišice nam je podaril partner naše
čistilke Jožice Šegula, Boštjan Simonič, saj ga zelo veseli delo
z lesom in ustvarjanje za najmlajše. Veselje v vrtcu, ko nam je
gospa Jožica prinesla ptičje hišice, je bilo nepopisno.
Monika Anžel, 8. a
ŠOPKA
Sedaj pa skrbimo, da imajo ptički vedno na voljo dovolj hrane v ptičjih krmilnicah, prav tako pa velikokrat vidimo, kako
kakšen ptič prileti v hišico, kjer si napolni svoj prazen želodec.
Zelo smo hvaležni, da so nam podarili ptičje hišice, saj so
nam v veliko spodbudo, da se učimo, kako skrbimo za živali,
ki pozimi nimajo dovolj hrane za preživetje.
Likovni deli Jasne Habjanič in Reneja Zormana, 5. a.
popestrimo si pouk
matematike
Eko koordinatorka Aleksandra Pučko
32
2. APRIL 2015
ZRNJE
MOJI MAMICI
zelo vživeli in želeli dramatizacijo še večkrat ponoviti. Spremljali smo jo z malimi ritmičnimi instrumenti, s petjem in s
predvajanjem posnete glasbe. Z igro smo se predstavili vsem
ostalim skupinam otrok v vrtcu.
Otroci so prepoznali nauk zgodbe, ki izžareva pozitivne vrline človeka: prijateljstvo, dobroto, prijaznost … in s tem krepili
prijateljske vezi med sabo. Zgodbo smo in še bomo povezovali s številnimi dogajanji v vrtcu. V času pustovanja smo se
spreminjali v živali, ki nastopajo v zgodbi, pri konfliktih med
otroki smo se spraševali, kako bi se dogovorile živali v zgodbi, ob temi »moj dom« bomo spoznavali »domove« različnih
živali iz zgodbe in prijaznost deklice, ki je v svoj skromen dom
sprejela tako veliko živali.
(Andreja Rajh)
Včasih se jočem,
včasih smejim,
včasih nagajam,
včasih pa spim.
Vedno pa, mamica,
rad te imam,
poljubček ti pošljem,
srček ti dam.
Z leve proti desni: Rene Murkovič, Rene Rojs, Žak Plohl, Tjaž
Borko, Rene Kocbek, Lovro Brunčič, Patrik Rajh
Maruša Herga
DEKLICA S PISKRČKOM
IN ZAJEC IZ
PRIHODNOSTI …
Tukaj pa je že pomlad in z njo prihod zajčka, ki na dvorišču
skriva pisana jajčka. Letos smo se nanj spomnili malo prej in
ga upodobili na večjem formatu. Ker smo izdelovali »zajčka
iz prihodnosti«, smo se z otroki najprej pogovorili, kako bi ta
zajec lahko izgledal. Prišli smo do ugotovitev, da naj bo pisan,
smešen in obdan s črkami in številkami. Tako smo tudi storili.
Otroci so ga pisano pobarvali in mu na uhlje napisali različne
številke in črke.
Na trši papir so risali jajca, jih izrezovali in nanje risali različne vzorce, oblike ali jih samo pisano pobarvali. Jajca smo
nato pritrdili na zajčkov voziček in vse skupaj poslali v Maribor, v trgovino Art, kjer smo v okviru Tretjega Europarkovega
kreativnega tedna z Artom sodelovali v nagradnem natečaju.
Tema letošnjega natečaja je bila: Velikonočni zajec iz leta
2099. V dejavnosti so sodelovali otroci iz četrte in pete skupine vrtca. Pri tem nam je pomagal tudi oče ene od deklic, ki
obiskuje vrtec (Matjaž Breznik).
Otroci so bili z izdelkom zadovoljni, v dejavnosti so uživali, kar je najpomembneje. Pravega zajčka pa smo skozi okna
igralnice že opazili, kako na igrišču vrtca išče primerna mesta
za skrivanje pisanic.
Belokranjska ljudska pravljica o deklici, ki je živela sama v
piskrčku in je vanj prijazno sprejemala različne živali iz gozda, je v otrocih iz pete skupine vzbudila tako veliko zanimanje,
da smo se odločili, da pravljico tudi odigramo. Skupaj z otroki smo sestavili veliko ogrodje, ki je predstavljalo piskrček.
Otroci so ga barvali več dni. Na koncu smo si izdelali še preproste naglavne trakove, ki so predstavljali živali, ki nastopajo
v pravljici, ter ostale rekvizite za igro. Otroci so se v zgodbo
Vzgojiteljica: Karmen Vimer
33
ZRNJE
2. APRIL 2015
HUMOR | HUMOR | HUMOR | HUMOR | HUMOR | HUMOR
Pripravlja: T. K.
V bolnišnici
Hladilnik
»Ali ste poročeni?« je zdravnik vprašal pacienta, ki so ga vsega polomljenega pripeljali na urgentni oddelek bolnišnice.
»Ne, ne, mene je podrl avtobus.«
»Gospod odvetnik, takoj bi se rada ločila.«
»Zakaj pa?«
»Ker sem poročena.«
»Kaj manjka vašemu staremu štedilniku?« je prodajalec vprašal moškega, ki je prišel po novi štedilnik.
»Ne vem. Meni se zdi, da vse dela,« je odvrnil možakar.
»Zakaj pa potem kupujete novega?« je postal radoveden prodajalec.
»Ko sem včeraj prišel domov, sem na njem našel listek, na
katerega je žena napisala: Tole ne funkcionira več, zato sem
šla k mami.«
Gorenjski
Lepe vonjave
Tehten vzrok
»Joj, kako tukaj lepo diši,« je dekle reklo fantu z Gorenjske, ko
sta šla mimo slaščičarne.
»Če boš prijazna, te bom še enkrat peljal mimo.«
»Lepo uro imaš.«
»Ta ura je v naši rodbini že več kot sto let.«
»Neverjetno. Kako pa si prišel do nje?
»Dedek mi jo je prodal na smrtni postelji. Zanjo sem ponudil
dvajset odstotkov več kot ata.«
Dober šef
»Ali lahko grem danes prej iz službe. Ženi moram pomagati
pri urejanju vrta.«
»Ne, ni mogoče.«
»Hvala, šef, vedel sem, da me ne boste razočarali.«
Maček
»Mačka imam.«
»Kakšen pa je?«
»Križanec med laškim rizlingom in merlotom.«
Logično sklepanje
»Ata, ali je hudo, če umreš?«
»Sinko, tistemu, ki umre, ni hudo, ker niti ne ve, da je umrl.
Hudo je drugim.«
»Aja, to je tako, kot če si malo nor.«
Štajerski
»Franc, si že kdaj slišal za zlorabo alkohola?«
»Seveda, nekateri šnops uporabljajo za čiščenje pohištva, za
umivanje rok in za razkuževanje ran.«
Težave zaradi gripe
»Slišal sem, da si imel težave zaradi gripe.«
»Res je. Komisija iz službe me je dobila ravno, ko sem oral
njivo.«
Stari časi
»Kava, alkohol, cigareti …?« je carinik na meji vprašal potnika.
»Ne, ne hvala. Tega imam poln prtljažnik,« se je zagovoril potnik.
Radovedni sosedi
»Dober dan, sosed. Vidim da vsako jutro od vas odhaja zdravnik. Ali ste zelo bolni?«
»Draga soseda, jaz sem prejšnji mesec vsako jutro videla, kako
od vas odhaja gasilec, pa vas tudi nisem vprašala, če ste imeli
požar«.
34
2. APRIL 2015
ZRNJE
CVETNA NEDELJA
VELIKONOČNA RAZSTAVA
Letos je bila organizator izdelave presmeca, ki ga na cvetno
nedeljo postavijo pred farno cerkvijo sv. Antona, Občinska organizacija RK Cerkvenjak. Vsako leto je organizacija v rokah
drugega društva ali organizacije. Izdelava presmeca pa je potekala pri Antonu in Mileni Ploj V Stanetincih.
Prizadevne članice društva kmečkih žena in deklet so tudi
letos na cvetno nedeljo v avli Doma kulture v Cerkvenjaku
pripravile tradicionalno razstavo velikonočnih dobrot.
Mi smo članice društva ujeli v foto objektiv v času postavljanja razstave.
Žegnani presmeci ali butare naj bi pospeševale rast, plodnost, odganjale zle čare in bolezen ter varovale pred strelo in
ujmami. S cvetno nedeljo se začnejo tudi priprave na praznovanje velike noči.
ZAZNAMOVALI OBA
PRAZNIKA
F. B.
F. B.
Marec je mesec, ko praznujejo ženske. Tako je v sredo, 25.
marca, OŠ Cerkvenjak–Vitomarci v dvorani Doma kulture v Cerkvenjaku pripravila proslavo ob njihovem prazniku. Čeprav je
proslava potekala na materinski dan, sta bila zaznamovana oba
praznika, 8. marec, dan žena, in 25. marec, materinski dan.
Ideja o mednarodnem dnevu žena je nastala v začetku 20. stoletja na pobudo nemške socialistke in borke za ženske pravice Clare
Zetkin, ki se je za enakopravnost žensk borila že od leta 1889.
Pobudo za dan, posvečen ženskam, je dala leta 1910 na 2. mednarodni konferenci socialističnih žensk v Koebenhavnu. Prvič so
ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem.
Takrat je praznik vseh žensk veljal še 19. marec, datum, ki ga
poznamo danes, je vstopil v veljavo leta 1917.
Praznovanje materinskega dne izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910. V Evropo je navada prišla po prvi svetovni vojni.
Sprva so ga praznovali 15. maja, potem je bil prestavljen na 25.
maj. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni zaradi praznovanja
dneva žena 8. marca praviloma ni praznoval, danes oz. po letu
1991 pa je spet v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino
oznanjenje in izhaja iz krščanskega praznika. Slovenija pa naj bi
bila edina na svetu, ki ga zaznamuje 25. marca. Korenine ta praznik vleče iz ameriškega ženskega socialnega gibanja.
F. B.
BLAGOSLOVILI
ROŠKARJEV KRIŽ
Na območju občine Cerkvenjak stoji veliko križev in kapelic, ki so bolj ali manj vzdrževani.
Eni tistih, ki lepo skrbijo za to dediščino, so Roškarjevi v
Grabonoškem vrhu 4, kjer je prejšnji gospodar, Alojz Puhar,
dal leta 1972 postaviti križ v namen zdravja družine. Danes
gospodarja te domačije ni več, njegovi nasledniki pa za križ
lepo skrbijo. Ta je v teh letih dočakal že tretjo obnovo. Tokrat
je za njegovo obnovo poskrbela hčerka Ida. Na pomoč pri obnovi pa je priskočilo nekaj sosedov in znancev. Na cvetno nedeljo so obnovljeni križ tudi blagoslovili. Blagoslov je opravil
domači farni župnik Janko Babič. Blagoslovitvi je prisostvoval tudi župan Marjan Žmavc.
Besedilo in foto: Franc Bratkovič
C ENIK
OGLASNEGA PROSTORA
IN KOMERCIALNIH SPOROČIL V ZRNJU
Delež strani
35
Cena barvnega oglasa v €
brez DDV
1/8
59,63
45,00
1/4
119,25
75,00
1/2
238,50
135,00
1/1
477,00
250,00
Naslovnica
77,00
180,00
(26,5x18,0 cm)
Farni župnik Janko Babič blagoslavlja Puhar-Roškarjev križ v
Grabonoškem vrhu.
Velikost
v cm2
ZRNJE
ZRNJE
23. DECEMBER
2014
2. APRIL 2015
NAJ ŠPORTNIKI
SLOVENSKIH GORIC 2014
V Cerkvenjaku so v petek, 27. marca, ob prisotnosti nominiranih športnikov, predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije
Bogdana Gabrovca, predsednika Fitnes zveze Slovenije in člana
strokovnega sveta OKS Dušana Gerloviča, predsednika Športne
zveze Maribor Uroša Lovrenčiča, še nekaterih visokih športnih
funkcionarjev Slovenije in regije ter slovenskogoriških občin,
predstavnikov lokalnih skupnosti, šol in športnih pedagogov razglasili najboljše športnike in športne ekipe šestih občin osrednjih
Slovenskih goric za leto 2014.
Organizatorji 2. zaporednega izbora so bili Ovtarjeve novice, RASG, Radio Slovenske gorice ter Športni zvezi Lenarta
in Cerkvenjaka. Prijetno in dobro obiskano sklepno prireditev
je organizirala ŠZ Cerkvenjak na čelu z Mirkom Kozarjem. V
kulturnem programu so nastopili MePZ KD Cerkvenjak, otroški
zbor OŠ Cerkvenjak–Vitomarci in mažoretka Mojca Duh. Prireditev in nagrade za športnike so omogočili občine na območju
UE Lenart, sponzorji in donatorji.
Vinska kraljica Martina Breznik in župan Marjan Žmavc sta
podelila priznanji za življenjsko delo Bogdanu Šavliju in odsotnemu Jožetu Bračku.
ŠPORTNIK LETA SLOVENSKIH GORIC 2014
Naziv kategorije
Naj športnik
Naj športna šola 2013/2014
OŠ Lenart
Naj perspektivna športnica leta 2014
Lia Ludvik
Naj perspektivni športnik leta 2014
Maj Gungl
Naj perspektivna ekipa leta 2014
KMN Slovenske gorice U-13
Najboljša ženska ekipa leta 2014
ŽKMN Slovenske gorice
Najboljša moška ekipa 2014
KMN Benedikt
Priznanje za življenjsko delo
Bogdan Šavli
Jože Braček
Naj športnica 2014
Tanja Vrabel
Naj športnik 2014
Tadej Verbošt
Dušan Gerlovič, naj športnica Tanja Vrabel, Mirko Kozar, priznanje za naj športnika je prevzel Gregor Verbošt, Bogan Gabrovec
Govorniki na prireditvi, cerkvenjaški župan Marjan Žmavc,
predsednik FZ Slovenije Dušan Gerlovič, predsednik OKS Bogdan Gabrovec in predsednik ŠZ Cerkvenjak Mirko Kozar so poudarili pomen športa, ki naj se razvija od lokalnih okolij navzgor,
in pozdravili odločitev OKS, da bo namenil del "prigospodarjenega denarja" za razvoj športa v okviru športnih zvez.
Edvard Pukšič, foto: T. K.
KOLEDAR PRIREDITEV
APRIL Vinsko ocenjevanje letnika 2014 – Društvo vinogradnikov in ljubiteljev
vina Cerkvenjak
18. Tradicionalno spomladansko čiščenje pri hrastu v Župetincih in
priprave na kresovanje – ŠTD Smolinci – Župetinci
19. 8. blagoslov motorjev – Moto klub Slovenske gorice
22. Zaključna predstavitev EKO projekta – Vrtec Pikapolonica
Cerkvenjak
24. Zaključek EKO projekta ter proslava ob »Dnevu upora proti
okupatorju« in »Prazniku dela« – OŠ Cerkvenjak – Vitomarci
26. Srečanje krvodajalcev in občni zbor – OO RK Cerkvenjak
30. 7. kresovanje pri hrastu v Župetincih – ŠTD Smolinci – Župetinci
30. Postavitev majskega drevesa pri gasilskem domu – PGD
Cerkvenjak
MAJ 1.Anton Fest – Gostišče pri Antonu – na ŠRC Cerkvenjak
14. Akcija »Veter v laseh« – OŠ Cerkvenjak–Vitomarci – na ŠRC
Cerkvenjak
24. 1. Sv. Obhajilo – Župnija Sv. Anton v Slov. goricah
30. Maša ob zaključku verouka in podelitev spričeval – Župnija Sv.
Anton v Slov. goricah
JUNIJ
Praznovanje ob 17. občinskem prazniku: 6. – 28. 6. 2015 Najboljša ženska ekipa ŽKMN Slovenske gorice (na desni) in nominiranke ŽNK Cerkvenjak (na levi)
ZRNJE - GLASILO OBČINE CERKVENJAK
tudi na www.cerkvenjak.si
Odgovorni urednik: Edvard Pukšič
Uredniški odbor: Andrej Kocbek,Tomaž Kšela, mag.
Mirko Žmavc, mag. Lidija Šipek, Franc Bratkovič,
Janko Maguša, Primož Čuček
Naslovnica: mag. Mirko Žmavc |
Fotografije: avtorji člankov in arhiv Zrnja |
Oblikovanje in tisk: Grafis, d. o. o.
Zrnje je vpisano v evidenco javwnih glasil pri
Ministrstvu za kulturo RS pod zap. št. 1781
April 2015

Similar documents