potrjevanje poplavnih kart v primežu med stroko in birokracijo

Comments

Transcription

potrjevanje poplavnih kart v primežu med stroko in birokracijo
mag. R. FAZARINC, M. ZIDARIC,
M. UDOVČ, H. GARZAROLLI
- 32 STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
mag. Rok FAZARINC*
Miha ZIDARIČ*
Matjaž UDOVČ*
Helena GARZAROLLI*
POTRJEVANJE POPLAVNIH KART
V PRIMEŽU MED STROKO IN BIROKRACIJO
UVOD
Izdelava kart poplavne nevarnosti in kart razredov poplavne nevarnosti (v nadaljevanju: poplavne
karte) je eden od ključnih korakov za doseganje ciljev, katerim smo se zavezali tudi z uveljavitvijo
predpisov, to pa so:
- ocena poplavnih in erozijskih razmer na določenem območju,
- načrtovanje ukrepov za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti,
- načrtovanje rabe prostora,
- načrtovanje ukrepov zaščite in reševanja ob poplavah,
- ozaveščanje javnosti glede poplavne in erozijske nevarnosti oziroma ogroženosti in
- izvajanje mednarodnih obveznosti.
Zaradi pomembnosti navedenih ciljev je jasno, da si moramo prizadevati za ustrezno kvaliteto
izdelanih poplavnih kart. K temu lahko največ pripomoremo izdelovalci s strokovnim in
odgovornim delom, pomemben pa je tudi prispevek pregledovalcev oz. potrjevalcev poplavnih
kart, saj bi ti s svojim delom lahko preprečili potrditev poplavnih kart dvomljive ali neustrezne
kvalitete.
Vse od uveljavitve Pravilnika o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi
povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Ur.
list RS, 60/2007 - v nadaljevanju: poplavni pravilnik) v letu 2007 in Uredbe o pogojih in omejitvah za
izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane
erozije celinskih voda in morja (Ur. list RS, 89/2008 - v nadaljevanju: poplavna uredba) v letu 2008
smo priča bolj ali manj posrečenim poskusom vzpostavitve kontrole nad izdelanimi strokovnimi
podlagami – poplavnimi kartami. Pristojno ministrstvo k temu neposredno ali posredno zavezujejo
določbe veljavnih predpisov. Tudi, če temu ne bi bilo tako, je jasno, da je sistematično pregledovanje
in potrjevanje poplavnih kart potrebno. Najmanj zato, ker je nanje vezano omejevanje dopustnosti
poseganja v prostor in izvajanja dejavnosti v prostoru ter seznanjenost javnosti glede poplavne in
erozijske nevarnosti oziroma ogroženosti. Če smo do začetniških nerodnosti in kolebanja v času
neposredno po uveljavitvi poplavnega pravilnika in poplavne uredbe lahko prizanesljivi, pa dejstvo, da
po šestih letih še vedno ne moremo govoriti o vzpostavljenem in primernem postopku potrjevanja kart
zahteva večjo pozornost stroke in odločevalskih struktur. V tem prispevku predstavljamo dosedanje
izkušnje stroke s pregledovanjem in potrjevanjem poplavnih kart. Prepričani smo, da nas smer, ki jo je
v zadnjih nekaj letih nakazoval ARSO (tudi z zahtevo po predaji hidravličnih modelov), ne pelje do
pravega cilja, zato v zaključku na osnovi dosedanjih izkušenj podajamo naš predlog izboljšav.
POSTOPEK PREGLEDA POPLAVNIH KART OD 2008 DO DANES
Sprejem poplavne uredbe v letu 2008 je nakazoval izboljšanje stanja na področju obravnave poplavne
varnosti tako z vidika obravnavanja poplavne problematike kot z vidika prostorskega načrtovanja.
Poplavna uredba je glede na razred poplavne nevarnosti (določen po poplavnem pravilniku)
predpisala omejitve glede poseganja na poplavna območja ter gradnje posameznih vrst objektov in
* mag. Rok FAZARINC, univ.dipl.inž.grad., Miha ZIDARIČ, univ.dipl.inž.grad., Matjaž UDOVČ, univ.dipl.inž.grad., Helena
GARZAROLLI, univ.dipl.inž.grad., IZVO-R, projektiranje in inženiring d.o.o., Pot za Brdom 102, Ljubljana
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
mag. R. FAZARINC, M. ZIDARIC,
M. UDOVČ, H. GARZAROLLI
- 33 STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
izvajanja različnih dejavnosti na poplavnem območju. Uredba je bila sprejeta razmeroma hitro in v
nasprotju z uveljavljenimi pravnimi normami ne vsebuje prehodnih določb, ki bi dopustile neko
razumno obdobje postopne uveljavitve novih pravil. Tako smo bili – poleg ogorčenih investitorjev izdelovalci poplavnih študij, kot tudi pregledovalci le-teh (takrat Inštitut za vode RS), v trenutku
postavljeni pred nova dejstva. »Pravila igre« so se zaradi časa, ki ga zahteva implementacija vsake
novosti, pa tudi zaradi premalo domišljenih ali preohlapnih določb, ki dopuščajo različno razumevanje,
postopno oblikovala tekom več let izdelave in strokovnega pregleda posameznih študij. Tovrstno
pregledovanje in usklajevanje vsake poplavne študije je temeljilo predvsem na intenzivnih individualnih
usklajevanjih in dogovorih med pregledovalci in izdelovalci. Skozi ta proces se je sicer oblikovala
dobra strokovna praksa, številne nedorečenosti predpisov so bile na ta način opredeljene, vendar je bil
ta postopek preveč zamuden. Pregled posameznih elaboratov je lahko trajal tudi preko enega leta,
obseg potrebnih dopolnitev pa je bil boleč za izdelovalce in investitorje. Zaradi nevzdržnih zaostankov,
se je tovrsten način pregledovanja po nekaj letih ukinil.
Sledilo je daljše obdobje nepreglednega, nepredvidljivega, nedorečenega sistema pregleda in
potrjevanja poplavnih kart, ko ob začetku izdelave poplavnih kart ni bilo mogoče napovedati kdo in po
kakšnem postopku, če sploh, bo karte pregledal in potrdil. Poplavne karte so pregledovali različni
delavci ARSO in/ali delavci IzVRS. Nekateri po svoji presoji in usposobljenosti, nekateri z uporabo
(internega) obrazca, v katerega so »odkljukali« pregledane postavke (neuradno se je tega pregleda
prijelo zgovorno ime »ta hitra metoda«), nekateri s pomočjo prijateljev in znancev iz stroke. Posledično
je bila v tem obdobju nezaželena in sčasoma uspešno prekinjena vsakršna neformalna komunikacija
med izdelovalcem in pregledovalcem poplavnih kart, ki bi v času pregleda omogočala konstruktivno in
strokovno izmenjavo mnenj ter predvsem kvalitetnejši izdelek.
Danes strokovnega pregledovanja poplavnih kart ni več. Proces usklajevanja in sooblikovanja dobre
prakse tudi ni bil nadomeščen s predpisom, v katerem bi bila natančneje opisana navodila za pripravo
strokovnih podlag. Pregled poplavnih kart se je po šestih letih od uveljavitve poplavne uredbe
zreduciral na birokratski pregled skladnosti s poplavnim pravilnikom v smislu ustreznosti uporabljenih
barv, povezave med kartami poplavne nevarnosti in kartami razredov poplavne nevarnosti, opisa
osnovnih značilnosti modela ter - kar je v zadnjem času postal najpomembnejši dejavnik - skladnosti s
Splošno smernico s področja upravljanja z vodami za pripravo prostorskih aktov. Nihče od
pregledovalcev poplavnih kart (kot podlog za prostorske akte) pa se več ne vpraša, ali je elaborat
izdelan strokovno korektno in ali so poplavnost in ukrepi ustrezno definirani. Od tovrstne
preverbe se pregledovalci enostavno distancirajo s splošnim komentarjem na zaključku vsakega
mnenja, kjer navajajo, da je za pravilnost rezultatov odgovoren izdelovalec. Kljub temu, da je torej tudi
po pregledu in potrditvi kart s strani ARSO, odgovornost še naprej na strani izdelovalca (česar se v
splošnem ne branimo), pa ARSO izdajo pozitivnega mnenja pogojuje s predajo hidravličnih modelov,
ki so bili izdelani v sklopu obravnavane študije. Tovrstna zahteva, ki izhaja iz Splošne smernice ARSO,
pa je z več vidikov nesprejemljiva in kot potrjuje pravno mnenje, ki ga je pridobila Inženirska zbornica
Slovenije, krši načelo zakonitosti. O odzivu stroke na ta nedopusten poseg več v naslednjem poglavju.
Na žalost pa je na vodarskem področju omenjena Splošna smernica le ena izmed večjih
problematičnih vsebin. Težave se pojavljajo tudi na drugih področjih in nivojih. Predvsem vidimo
težavo v nekonsistentnosti postopkov pregleda oz. zahtev po izdelavi hidroloških študij. V času od
sprejetja Poplavne uredbe (2008) so kot pregledovalci delovali IzVRS, ARSO, oba skupaj, sedaj pa to
domnevno počnejo tudi zunanji izvajalci. Ker ni točno napisanih pravil za pregledovanje in zahtev, ki
jih mora študija izpolnjevati, je pred oddajo izdelka v pregled oz. tudi še v fazi priprave ponudbe,
nemogoče vedeti kakšne bodo zahteve pregledovalca, kateremu je zaradi ohlapnosti predpisov
dopuščena določena svoboda. Pregledovalci so v večji meri osebe, ki s hidravličnim
modeliranjem še niso imele opravka, zato so pogosto potrebna pojasnila, ki strokovno
usposobljenem pregledovalcu ne bi bila potrebna (npr. v poplavnih kartah jasno označena območja s
hitrostmi poplavnega toka nad 1 m/s, vendar je pregledovalec študijo označil kot neustrezno, ker niso
bila prikazana območja s hitrostmi manjšimi od 1m/s; pojasnjevanje, da je območje lahko v razredu
srednje poplavne nevarnosti tudi pri globini vode 10 cm pri 100-letnem pojavu (poplavljenost pri Q10)).
Posledica nestrokovnega pristopa, nedorečene zakonodaje in kadrovske podhranjenosti
pregledovalnih organov, pa so bila poleg nerazumno dolgih rokov tudi kontradiktorna stališča do
ustreznosti posameznih strokovnih podlag oz. do potrebe po njih. Tako na primer:
− v istem obdobju ena občina dobi pozitivno mnenje na OPN s predložitvijo minimalnega obsega
poplavnih kart obstoječega stanja, druga pa mora izdelati hidravlično analizo za praktično vsa
obstoječa območja namenjena za pozidavo, ki se nahajajo ob vodotokih,
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
mag. R. FAZARINC, M. ZIDARIC,
M. UDOVČ, H. GARZAROLLI
−
−
−
−
−
- 34 STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
v istem obdobju se od ene občine zahteva načrtovanje ukrepov, ki omogočajo umestitev nove
rabe prostora, v drugem pa tudi ukrepe za izboljšanje poplavne varnosti obstoječe poselitve,
v eni občini se je zahtevalo karte obstoječega stanja in upoštevaje omejitve iz Poplavne uredbe se
ni dovoljevalo nove rabe oz. njene spremembe, v drugi občini pa se je na podlagi obstoječe
poplavne nevarnosti zahtevalo umik stare rabe, če ta ni bila usklajena s Poplavno uredbo,
V nekaterih primerih je za pozitivno mnenje zadoščal prikaz obstoječega stanja, v nekaterih
zahteve po načrtovanem stanju,
V istem obdobju izdaja mnenja ARSO pri nekaterih občinah pogojevana s predajo
modelov/izvornih datotek, pri drugih pa ne,
Pri enih občinah v planu zahtevani odložni pogoji, pri drugih pa ne ali pa so bili odložni pogoji
različne strogosti.
Glede na dosedanje izkušnje lahko tudi ugotovimo, da pogosto odločitev glede potrebe po predložitvi
hidrološko-hidravlične študije v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja temelji na osnovi že
izdelanih poplavnih kart, opozorilne karte ali preteklih dogodkov. Ker Slovenija ni v celoti pokrita s
poplavnimi kartami oz. drugimi zabeleženimi dogodki, lahko pri umeščanju objektov v prostor pride do
neustrezne odločitve glede potrebe po soglasju ARSO in s tem do (mogoče nepravilne oz. celo
škodljive) izvedbe objekta na poplavnem območju. Nemogoče je od vseh uradnikov raznovrstnih
izobrazb pričakovati, da bodo razpoznali poplavno nevarnost in zahtevali preveritve v okviru projektnih
pogojev ARSO in posledično hidrološko-hidravličnih študij, zato bi bilo potrebno njihovo odločanje
optimizirati in jim dati na razpolago čim več vhodnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko izboljšali
nivo odločanja.
Predvsem manjkajo podatki o zabeleženih poplavah – obseg poplave in višinske kote. Trenutno ne
obstaja predpis, ki bi definiral navodila za pridobivanje tovrstnih podatkov, zato se območne izpostave
ARSO za pridobitev tovrstnih podatkov odločajo individualno (primer dobre prakse je recimo ARSO
Nova Gorica, ki s pomočjo koncesionarja pridobi veliko koristnih podatkov o visokovodnih dogodkih). V
zadnjih letih smo imeli v Sloveniji kar nekaj večjih poplavnih dogodkov, ki so ostali bolj ali manj
nezabeleženi oz. slabo zabeleženi (Železniki 2007, Ljubljana 2010, Dragonja, Rižana 2010, Savinja,
Bolska 2007, 2012, …). Beleženi podatki so tudi odlična podlaga za formiranje in umerjanje
hidravličnih modelov, zaradi česar so rezultati bolj zanesljivi, umeščanje v prostor pa varnejše. Prav
tako lahko ti podatki koristijo pregledovalcem hidrološko-hidravličnih študij, ki bi se glede na pretekle
dogodke, lažje odločali o ustreznosti posameznih študij. Pozitiven korak k beleženju poplav oz.
splošnemu merjenju pretokov v slovenskih rekah je tudi program BOBER, v sklopu katerega se bo na
novo postavilo ali rekonstruiralo 248 merilnih mest.
Zaradi nekontrole oz. nekritičnega potrjevanja praktično vseh poplavnih kart ter zaradi vsesplošne
gospodarske krize, ko raznovrstni projektanti (ali drugi profili) v borbi za preživetje razširjajo obseg
svojih dejavnosti na zanje nova področja – tudi hidrotehniko, se sedaj na trgu ustvarja situacija, ko je
možno za nerazumno majhno ceno (včasih še manj kot bi stala samo izvedba ustreznega
geodetskega posnetka) pridobiti »strokovno« hidravlično podlogo, na osnovi katere je možno pridobiti
soglasje ARSO in v prostoru zgraditi določen objekt. Ker ni ustrezne kontrole se tovrstni izdelki
enostavno sprejmejo in potrdijo. Dejstvo je, da obstoječa zakonodaja zahteva izdelavo poplavnih kart
oz. uvrščanje v razrede poplavne nevarnosti na cm in parcelo natančno, zato je nujno potrebno, da si
izdelovalec že na začetku zagotovi in upošteva čim bolj natančna izhodišča (hidrologija, geodezija).
Mnogim naročnikom je najpomembnejša najnižja cena, zato se na trgu že ustvarjajo razmere, ko z
ustreznim pristopom (analizo hidroloških izhodišč, pridobitvijo ustrezne geodetske podlage, izdelavo
hidravličnega modela, predlogom rešitev) praktično ni mogoče več konkurirati izdelovalcem, ki pri
izdelavi poplavnih kart upoštevajo določene poenostavitve oz. dejanskega problema sploh ne
razpoznajo. Ob nadaljevanju tovrstnega trenda se bo v Sloveniji bistveno znižal nivo kvalitete
strokovnih podlag, ki bodo razlog tudi za vse večje težave države, lokalnih skupnosti in
posameznikov, ki so ali bodo nevede in povsem legalno posegali na poplavna območja.
Trenutno stanje v segmentu izdelave in potrjevanja poplavnih kart je neustrezno in ne
zagotavlja zadostne stopnje njihove kontrole in kvalitete, zaradi česar lahko pride do bistvenih
napak pri umeščanju poselitve na poplavna območja ter posledično do ogrožanja ljudi in
premoženja, ki bi se mu bilo sicer mogoče ogniti. Zaradi tega trdimo, da je pregled poplavnih
kart nujen, vendar je potrebno doreči ustrezen nivo in obseg potrebnih del/postopkov, da se
lahko določena poplavna karta potrdi.
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
mag. R. FAZARINC, M. ZIDARIC,
M. UDOVČ, H. GARZAROLLI
- 35 STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
ZAHTEVE SPLOŠNE SMERNICE ARSO V LUČI PREGLEDA POPLAVNIH KART
Kot omenjeno, ARSO v zadnjem obdobju izdajo pozitivnega mnenja k planu pogojuje s predajo
hidravličnih modelov, ki so bili izdelani v sklopu obravnavane študije. Kot pravno podlago za to
zahtevo navaja 13. točko Splošne smernice s področja upravljanja z vodami, Verzija 1.1 (objavljeno na
spletni strani ARSO, brez datuma), ki se glasi:
»V kolikor je treba, v skladu s prvim odstavkom 9. člena Uredbe, v postopku sprejemanja prostorskega načrta pripraviti karte
poplavne in z njimi povezane erozijske nevarnosti, mora nosilec prostorskega načrtovanja posredovati hidrološko hidravlično
študijo oz. elaborat ministrstvu pristojnemu za vode. Na podlagi drugega odstavka 9. člena Pravilnika o metodologiji za
določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja ter o načinu razvrščanja zemljišč
v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/2007, v nadaljevanju Pravilnik) se določitev območij iz prejšnjega odstavka izvaja z
metodami modeliranja in analiziranja, ki morajo ustrezati priznanemu stanju znanosti na podlagi hidroloških, geoloških,
geomorfoloških in geodetskih podatkov ter podatkov o rabi tal in pokrivnosti. Izbira metod mora ustrezati dejanskim razmeram
na območju in pričakovani natančnosti rezultatov. Prvi odstavek 10. člen Uredbe določa, da če opozorilna karta iz predpisa o
metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja in način
razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Pravilnik), ne prikazuje območja poplav in erozije, iz novih podatkov ali analiz
obravnavanega območja pa izhaja, da na območju posega v prostor ali izvajanja dejavnosti obstaja možnost poplav in z njimi
povezane erozije, je treba pri presoji pogojev in omejitev upoštevati nove podatke in z njimi opozorilno karto dopolniti. Nadalje
četrti odstavek določa, da Ministrstvo, pristojno za vode, po preveritvi posredovanih podatkov opozorilno karto dopolni v šestih
mesecih po prejemu predloga dopolnitve.
Za namene preveritve posredovanih podatkov in dopolnitve opozorilne karte poplav je potrebno elaborat oziroma hidrološko
hidravlično študijo je potrebno posredovati ministrstvu, pristojnemu za vode v pisni in digitalni obliki (oblika .doc, .docx, .pdf).
Nosilec prostorskega načrtovanja posreduje ministrstvu, pristojnemu za vode vektorsko zapisane rezultate študije, to je linije
in/ali poligone območij poplavne nevarnosti in razredov velike, srednje, majhne in preostale nevarnosti poplav (oblika .dwg ali
.shp). V poročilu mora biti tudi jasno razvidno kateri koordinatni sistem je bil uporabljen za zapis (Gauss-Krügerjeve ali ETRS89
koordinate v sistemu D48 ali D96).
Poleg rezultatov študije mora nosilec prostorskega načrtovanja posredovati vse izvorne datoteke, ki so bile uporabljene pri
hidroloških in hidravličnih izračunih tako, da je možno izvesti ponovne simulacije in na ta način preveriti rezultate študije.
V kolikor je bil pri hidrološko hidravlični študiji uporabljen programski paket MIKE, naj bodo posredovane datoteke s končnicami:
−
.bnd11, .hd11, .xns11, .nwk11, .rr11 in .sim11 za 1D račun,
−
.batsf in .dfs2 za 2D račun,
−
.dfs0, ki vsebujejo morebitne časovne nize vhodnih podatkov.
V kolikor je bil pri hidrološko hidravlični študiji uporabljen programski paket FLO-2D, naj bodo posredovane:
−
datoteke s končnico .DAT: FPLAIN, XSEC, CHAN, CADPTS, TOLER, CONT, INFLOW, OUTFLOW, HYSTRUC, INFIL,
EVAPOR, CHANBANK, STREET, ARF, LEVEE. FPXSEC, BREACH, FPFROUDE,
−
datoteka s končnico .HYD (hidrogrami vtokov),
−
datoteka s končnico .TOP (parametri za zagon modela),
−
datoteka s končnico .pts (model terena).
V kolikor je bil pri hidrološko hidravlični študiji uporabljen programski paket HEC-RAS, naj bodo posredovane vse datoteke s
končnicami .prj, .gis, .pNN, .fNN, .gNN, .ONN, .rNN, .hNN, in .uNN.
V kolikor je bilo pri izdelavi hidrološko hidravlične študije za potrebe modeliranja uporabljeno drugačno računsko orodje od
zgoraj navedenih programskih paketov, naj bodo posredovane temu ustrezne izvorne datoteke z vhodnimi podatki, ki so nujne
za izvedbo ponovne simulacije (topografija obravnavanega območja, geometrija strug in prečnih profilov, upoštevani časovni nizi
podatkov in hidrogrami, opis robnih pogojev). Opis hidravličnih robnih pogojev naj obsega koeficiente hrapavosti na
obravnavanem odseku (rečno korito, poplavno območje) gladine vode na začetku računa ter opis drugih hidravličnih
parametrov na objektih, ki so bili vključeni v izračun.
V izračunu upoštevani hidrogrami, višine pretokov in njihova časovna razporeditev naj bodo prikazani v digitalni tabelarični obliki
(.xls, .csv, .txt).
Poleg hidrološko hidravlične študije mora nosilec prostorskega načrtovanja posredovati ministrstvu pristojnemu za vode
digitalno zapisane vse merjene podatke, ki so bili pridobljeni za namene in potrebe študije.
Za lažjo obravnavo naj bodo podatki zapisani na sledeč način:
−
−
−
model terena obravnavanega območja v obliki zapisa .xyz (ASCII zapis, kjer so po vrsticah za vsako točko podane GaussKrügerjeve ali ETRS89 koordinate in nadmorska višina točke na obravnavanem območju z navedbo koordinatnega sistema
D48 ali D96), ali podoben tekstovni zapis digitalnega modela reliefa v ASCII obliki;
ortofoto posnetek obravnavanega območja (.tiff, .jpeg, .png…) z njegovo geolokacijsko datoteko (.tfw, .jgw…);
geometrija struge oz. prečni profili v :
a) tabelarični obliki (.xls, .csv, .txt) z znano orientacijo v prostoru - izhodiščna točka na levi brežini (leva stran
struge gledano v smeri toka, to je dolvodno) in končna točka na desni brežini (desna stran struge gledano v
smeri toka, to je dolvodno) v obliki zapisov ((x, y), H) Oznaka »H« pomeni nadmorsko koto točke (m nv), »x« in
«y« Gauss-Krügerjevo ali ETRS89 koordinato točko. ali ((α, d), H) ob znani lokaciji izhodiščne točke,
b) obliki datoteke .PRO ali datoteke iz AQUATERRA programa z opisom vrednosti, ali
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
mag. R. FAZARINC, M. ZIDARIC,
M. UDOVČ, H. GARZAROLLI
c)
- 36 STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
obliki geolocirane situacije profilov na topografski karti in izrisanih in kotiranih prečnih profilov; pri tem naj bo leva
brežina prikazana na levi strani slike, izhodiščna točka profila in njegove oznake pa so označene na priloženi
situaciji (oblika zapisa .dwg ali .shp).
V kolikor so zbrani podatki, za katere ni opredeljen način zapisa, naj bodo podatki posredovani z opisom oblike in opredelitvijo
vrednosti v ASCII (.csv, .txt) obliki.«
V osnovi je zahteva po oddaji modelov nedopustna z vidika avtorskih pravic. Vsak projektant se tekom
svojega dela in napredovanja uči ter odkriva nove načine in trike za modeliranje posameznih pojavov.
Prav tako podjetja vlagajo nezanemarljiva sredstva v izobraževanja zaposlenih (običajno se izvajajo v
tujini), da lahko sledijo razvoju programske opreme in dognanjem stroke na področju hidravličnega
modeliranja in hidrotehnike. Investicija v znanje in izobraževanje se podjetjem povrne s pridobitvijo
ustrezno izobraženega kadra, ki ima zaradi mogoče nekoliko širšega obsega znanja konkurenčno
prednost pred drugimi podjetji, inštitucijami ali posamezniki, ki ne vlagajo toliko v razvoj. Oddajanje
hidravličnih modelov (v katere so bile med izdelavo vnesene predvsem izkušnje in strokovno znanje)
razvrednoti trud in investicije posameznih podjetij, ki si želijo biti na visokem strokovnem nivoju. Zaradi
tega že v izhodišču odločno nasprotujemo zahtevi po oddaji hidravličnih modelov. Zavedati se
je potrebno, da je hidravlični model le orodje, ki strokovnjaku pomaga priti do rezultata, do korektnega
rezultata pa pride le z uporabo oz. vnosom svojega znanja in izkušenj v hidravlični model. Model je kot
gospodinjski aparat – tudi če ga imaš, ni rečeno, da boš znal speči kruh ali pa da bo kruh sploh dober.
Zakaj na primer peki ne izdajo receptov za svoje dobrote, zakaj je »največja svetovna skrivnost« še
vedno recept za Coca Colo, zakaj programerji skrbno čuvajo skripte svojih programov, zakaj Honda ne
pove Yamahi, kako je nastavila Marquezov motor? Preprosto iz enega razloga – zato, ker so produkti
plod njihovega raziskovanja, znanja in izkušenj in jih kot takšne smatrajo za avtorsko delo in jih ne
delijo z drugimi, kar zanje predstavlja določeno konkurenčno prednost (velja seveda tudi obratno).
Kljub jasni in nujni potrebi po začetku strokovnega, vsebinskega pregledovanja poplavnih kart, smo
prepričani, da zahteve ARSO po posredovanju izvornih datotek hidravličnih modelov zato, da je
»možno izvesti ponovne simulacije in na ta način preveriti rezultate študije«, ne predstavljajo realne
poti do želenega cilja. Zahtevo po posredovanju vseh izvornih datotek razumemo kot
nedopusten poseg ARSO v naš know-how brez pravne podlage in brez legitimnega,
utemeljenega razloga. Zato je osem slovenskih podjetij, ki se ukvarjamo (tudi) z izdelavo hidrološko
hidravličnih študij in poplavnih kart, dne 21.6.2013 na ARSO naslovilo poziv naj sporni del besedila 13.
točko Splošne smernice umakne in nas o svojem ukrepanju obvesti v 14. dneh. Poziv smo v vednost
posredovali tudi MKO, MZIP, IZS, Službi vlade za zakonodajo in Skupnosti občin Slovenije ter IzVRS.
V nadaljevanju le na kratko povzemamo ključna dejstva, s katerimi smo argumentirali našo zahtevo:
− ponovitev računa z istim modelom bi dala enak rezultat, preveritev (ustreznosti) rezultatov študije
je smiselna in korektna le s konstruiranjem lastnega modela s strani pregledovalca in s primerjavo
rezultatov,
− za zagotovitev enakopravne obravnave vseh izdelovalcev poplavnih kart bi moral pregledovalec
razpolagati z licenčno programsko opremo in s strokovnjaki, ki bi znali uporabljati vse aktualne
programe s področja hidravličnega modeliranja,
− pregledovalec bi moral kritično in strokovno preveriti vsaj hidrološka izhodišča in uporabljene
robne pogoje (kar se danes ne dogaja), priporočljiva pa bi bila preveritev ključnih elementov (ki
izvirajo iz geodezije) tudi na terenu, šele na osnovi ugotovitve ustreznosti vhodnih podatkov, je
smiselna preverba hidravličnega modela,
− predaja »vseh izvornih datotek, ki so bile uporabljene pri hidrološko hidravličnih izračunih« v
dosedanji praksi ni predmet pogodb z naročniki oz. investitorji, saj le-ti potrebujejo rezultate in ne
izvornih datotek,
− ni jasno, kako se bodo hranili modeli in posledično, kako zavarovati model pred neustreznim ali
nepooblaščenim spreminjanjem in zmotno interpretacijo rezultatov
− če bi ARSO res nameraval s svojimi kapacitetami in/ali strokovnimi službami izvajati verifikacijo
rezultatov hidrološko hidravličnih študij, bi za to potreboval usposobljeno in dovolj številčno ter
opremljeno ekipo, ki pa je – kot je splošno znano – nima. V tem primeru ni brez podlage bojazen o
iskanju zunanjih sodelavcev, ki bi si na ta način lahko zastonj (oz. bi bili za to celo plačani) in
neupravičeno pridobili dostop do izjemne baze znanja in izkušenj, vgrajenih v hidravlične modele.
Velika je tudi možnost zlorab razpoložljivih podatkov modelov in znanja s strani tretjih oseb. Ali se
to – v kolikor drži, da je ARSO nedavno naročil pregled študij pri zunanjem izvajalcu – že dogaja?
− nekatere hidravlične modele je možno že sedaj skopirati z Atlasa okolja, zato je težko govoriti
samo o pregledovanju modelov, temveč je že prisotna tudi (nenadzorovana) distribucija.
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
mag. R. FAZARINC, M. ZIDARIC,
M. UDOVČ, H. GARZAROLLI
- 37 STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
In ne nazadnje, ob podaji mnenj na izdelane hidrološko hidravlične analize ARSO vedno navaja, da je
za rezultate odgovoren izdelovalec hidravlične analize, po drugi strani pa s Splošnimi smernicami
zahteva podatke, da bo lahko hidravlične modele preveril. Ali je v tem primeru predvideno, da bo
ARSO prevzel tudi odgovornost za ustreznost izdelanih študij oz. rezultatov?
Problematiko smo zaradi neodzivnosti ARSO dne 21.10.2014 predstavili Inženirski zbornici Slovenije,
ki je podprla naše stališče in tudi sama pozvala ARSO k opredelitvi do našega poziva.
Po štirih mesecih (25.10.2013) je ARSO posredoval kratek odgovor, v katerem so nas seznanili, da so
naš poziv preučili, ga v največji možni meri upoštevali, sicer pa menijo, da je besedilo 13. točke
Splošne smernice ustrezno in je pravna podlaga navedena. Na spletni strani ARSO smo po naključju
opazili, da je bila sporna 13. točka Splošne smernice (neznano kdaj) v uvodnem delu nekoliko
dopolnjena z daljšim opisom pravne podlage, na kateri naj bi temeljila zahteva po predaji modelov.
Splošni smernici je bila dodana tudi naslovnica (brez datuma). V ključnih vsebinah pa ARSO ni
prisluhnil našemu pozivu.
Zato je na našo pobudo IZS naročila pravno mnenje, ki se je nanašalo na pet vprašanj, in ga objavila v
svojem glasilu ter na spletni strani IZS:
1. Kakšna je pravna narava Splošnih smernic ARSO, predvsem ali so te obvezujoče,
2. Ali obstoji pravna podlaga za zahtevo ARSO po predaji izvornih datotek (hidravličnih modelov)
oziroma ali je s strani ARSO navedena pravna podlaga merodajna,
3. Kakšen je način varovanja know-how izdelovalcev študij v povezavi z zahtevo ARSO po predaji
izvornih datotek,
4. Kakšna je problematika javne objave in dostopnosti predanih izvornih datotek (v povezavi z
varovanjem know-how-a),
5. Kakšna je potencialna neenakopravnost izdelovalcev hidrološko hidravličnih študij glede pregleda
študij s strani ARSO, ob dejstvu, da ARSO ne razpolaga z vsemi vrstami programske opreme, ki
bi jo izdelovalci utegnili uporabljati.
Mnenje je možno v celoti prebrati na spletni strani IZS (http://www.izs.si/prirocniki-publikacije/glasiloizsnovo/letnik-2014/letnik-17-stevilka-70/mnenja/splosna-smernica-arso-s-podrocja-upravljanja-zvodami-za-pripravo-prostorskih-aktov-ni-skladna-z-uredbo-in-pravilnikom/) zato na tem mestu citiramo
del odgovora na drugo zastavljeno vprašanje: »smernice ne morejo določati več obveznosti, kot jih
določajo hierarhično višji dokumenti, temveč lahko določajo le tehničen način izvršitve določene
obveznosti. Ker pa niti Uredba niti Pravilnik ne govorita o predložitvi študije oziroma elaborata, poleg
tega pa še izvorne datoteke, ARSO nima podlage za zahtevanje teh dokumentov. S takšnim
postopanjem ARSO krši prej omenjeno načelo zakonitosti, saj za zahtevo po predložitvi izvornih
datotek, nima pravne podlage.«
Ker pa je žal v pravnem mnenju navedeno tudi: »Na tem mestu pa je treba izpostaviti, da omenjena
kršitev načela zakonitosti neposredno ne pomeni, da ARSO ni dolžan spoštovati Smernice. ARSO je
Smernico izdal in je posledično na njeno vsebino vezan, dokler se v ustreznem postopku ne ugotovi,
da je Smernica neustrezna.« smo izdelovalci v času po pridobitvi pravnega mnenja že bili prisiljeni
oddati nekaj modelov.
Ob tem naj omenimo zanimivost, da so bila pri nekaterih do sedaj oddanih študijah pozitivna mnenja
na plan pridobljena praktično v nekaj dneh po tem, ko so bili modeli oddani, kar dokazuje, da ARSO ni
»izvedel ponovne simulacije in na ta način preveril rezultatov študije«. Kar samo se zastavlja
vprašanje čemu torej ARSO vztrajanje na predaji modelov?
V naslednji številki revije IZS.NOVO (http://www.izs.si/prirocniki-publikacije/glasilo-izsnovo/letnik2014/letnik-17-stevilka-71/mnenja/odmev-pojasnilo-arso-v-zvezi-s-pravnim-mnenjem-o-splosnismernici-arso-s-podrocja-upravljanja-z-vodami-za-pripravo-prostorskih-aktov/) in na spletni strani
ARSO je bil podan odgovor ARSO na objavljeno pravno mnenje. Če zopet citiramo in analiziramo le
del odgovora, ki se nanaša na predajo izvornih datotek (»Izvorne datoteke so datoteke, v katerih se
nahajajo podatki, potrebni za pridobitev rezultatov hidrološko-hidravličnega modela - študije:
topografija obravnavanega območja, geometrija strug in prečnih profilov, upoštevani časovni nizi
podatkov in hidrogrami, opis robnih pogojev (koeficienti hrapavosti na obravnavanem odseku (rečno
korito, poplavno območje), gladina vode na začetku računa, opis drugih hidravličnih parametrov na
objektih, ki so bili vključeni v izračun)«), pa lahko ugotovimo, da je interpretacija izvornih datotek
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
mag. R. FAZARINC, M. ZIDARIC,
M. UDOVČ, H. GARZAROLLI
- 38 STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
drugačna. Obseg podatkov, ki jih avtorji odgovora navajajo kot izvorne, je možno zagotoviti s predajo
npr. LIDAR podatkov, izmerjenih prečnih prerezov vodotokov in hidrotehničnih objektov, sami podatkih
o uporabljenih vodnih količinah pa so razvidni iz tehničnega poročila študije ter pripadajočih prilog.
Torej je za zadostitev ideje po ponovni preveritvi poleg do sedaj oddajanih vsebin potrebno predložiti
le še geometrijske podatke. Glede predaje tovrstnih podatkov, izdelovalci študij (po predhodnem
soglasju investitorja) nimamo zadržkov.
Skladno s predhodno citiranim pravnim mnenjem in objavljenim odgovorom ARSO torej le-ta oz.
pregledovalec IzVRS ne bi smel v svojem mnenju navajati, da študija ni izdelana skladno s
Pravilnikom v primerih, ko hidravlični modeli niso oddani, saj Pravilnik ne zahteva oddaje teh vsebin,
Smernica lahko določa le posamezne tehnične detajle, ki so v višjem pravnem aktu že navedeni,
ARSO pa je pojasnil kako je v Splošni smernici potrebno razumeti termin »izvorne datoteke«.
Glede na to, da se je kot kaže problematika vendarle razrešila, ob tej priložnosti javno
pozivamo ARSO, da v razumnem roku uskladi besedilo 13. točke Splošne smernice tako, da bo
skladno z njegovo javno objavljeno razlago.
Glede na to, da rezultati hidravličnih analiz običajno predstavljajo strokovne podlage za načrtovanje
posegov v prostor, je njihova ustreznost zelo pomembna z vidika zagotavljanja varnosti pred
poplavami ter z vidika varovanja človeških življenj. Strinjamo se, da je preverba oddanih kart nujno
potrebna, vendar mora biti izvedena strokovno, neodvisno ter nepristransko. V tem smislu je ARSO
dolžan zagotoviti pregled s strani strokovnjakov, ki bodo sposobni kritično presojati o ustreznosti
poplavnih kart. Zato predlagamo, da agencija s ciljem zagotavljanja ustrezne kvalitete poplavnih
kart uvede postopek strokovnega pregleda poplavnih kart. Naš predlog podajamo v
nadaljevanju.
PREDLOG STROKOVNEGA PREGLEDA POPLAVNIH KART
Izdelava kart poplavne nevarnosti in kart razredov poplavne nevarnosti (v nadaljevanju: poplavne
karte) je eden od ključnih korakov za doseganje ciljev, katerim smo se zavezali tudi z uveljavitvijo
predpisov, to pa so:
Predlog strokovnega pregleda poplavnih kart smo zasnovali ob upoštevanju naslednjih izhodišč:
- pregled kart mora biti strokoven, ne zgolj administrativen,
- Ob tej priložnosti izražamo tudi željo in pripravljenost sodelovati ter sooblikovati vizije in
strategije inštitucij, pristojnih za vode. Prepričani smo, da s svojim praktičnim znanjem in
izkušnjami lahko pomagamo pri oblikovanju programov, akcijskih načrtov, konkretnih
strateških projektov ter predpisov, ki bi tako lažje zaživeli.
- pregled mora obsegati vse ključne elemente, ki vplivajo na ustrezno kvaliteto poplavnih kart,
- pregled mora biti izveden v razumnem roku,
- pregled mora biti izveden za razumno, konkurenčno ceno,
Ob pripravi predloga smo upoštevali pretekle in aktualne izkušnje z drugih področij (npr. cestogradnje).
Recenzija po predlaganem postopku naj se zagotavlja najmanj za tiste hidrološko hidravlične analiza,
študije, elaborate in na njihovi osnovi izdelane poplavne karte, ki so bile izdelane za potrebe:
- DPN,
- OPN,
- OPPN in
- izdelavo projektne dokumentacije vodnogospodarskih ureditev in objektov, namenjenih
izboljšanju poplavne varnosti.
IZBOR RECENZENTOV
Predlagamo, da agencija izvede javni postopek izbora recenzentov, v katerem izbranim prijavljenim
strokovnjakom, ki izpolnijo zahtevane pogoje, podeli usposobljenost opravljanja recenzij za omejeno
časovno obdobje (npr. 2 ali 3 leta). Pogoji za podelitev usposobljenosti morajo biti najmanj:
- univerzitetna izobrazba (gradbeništvo, ustrezna smer)
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
mag. R. FAZARINC, M. ZIDARIC,
M. UDOVČ, H. GARZAROLLI
- 39 STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
reference, s katerimi kandidat lahko izkaže, da je bil v razumnem preteklem časovnem
obdobju odgovoren za izdelavo ustreznega števila hidrološko hidravličnih analiz s poplavnimi
kartami večje zahtevnosti in obsega,
- reference, s katerimi kandidat lahko izkaže, da je bil v razumnem preteklem časovnem
obdobju odgovoren za izdelavo ustreznega števila projektov vodnogospodarskih ureditev
in/ali objektov, namenjenih izboljšanju poplavne varnosti,
- reference, s katerimi kandidat lahko izkaže, da je v razumnem preteklem časovnem obdobju
opravil recenzijo ali revizijo ustreznega števila hidrološko hidravličnih analiz s poplavnimi
kartami ali vodnogospodarskih projektov,
- zadostne delovne izkušnje,
- druga dokazila, s katerimi kandidat dokazuje svojo usposobljenost za recenziranje (reference
o sodelovanju na projektih drugih strok – okoljski projekti, cestogradnja, mostovi idr;
relevantna specialna znanja in kvalifikacije, priporočila ipd)
V tem, prvem delu postopka se predstavi tudi ostala pravila, ki pojasnijo kaj se od recenzenta
pričakuje (odzivanje na povabilo k ponudbi za konkretno recenzijo; katere elemente se recenzira in kaj
vključuje postopek recenzije; opredelitev odgovornosti recenzenta; opredelitev razlogov za odvzem
usposobljenosti ipd).
-
S podelitvijo usposobljenosti opravljanja recenzij se oblikuje nabor razpoložljivih recenzentov, ki se jih
nato pozove k posredovanju ponudbene cene za izvedbo konkretne recenzije, ko nastopi potreba po
recenziji. Pozive se opravi po elektronski pošti, vanje se navede ključne podatke o dokumentaciji, ki bo
predmet recenzije ter predvideni rok začetka del in rok, v katerem mora biti recenzija opravljena. Poziv
se naslovi na vse recenzente, rok posredovanja ponudbene cene je lahko razumno kratek, merilo za
izbor je najnižja ponudbena cena. Izbranemu ponudniku agencija naroči izdelavo recenzije.
PREDMET RECENZIJE
Predlagamo, da so predmet recenzije vsi ključni elementi, ki vplivajo na ustrezno kvaliteto poplavnih
kart. Recenzent naj se na podlagi svoje strokovnosti, izkušenj in razpoložljivih (javnih) podatkov ter
morebitnih v preteklosti izdelanih strokovnih podlag opredeli do:
- ustreznosti uporabljenih vhodnih podatkov (kvaliteta, obseg, starost/aktualnost geodetskih in
hidroloških podatkov),
- ustreznosti uporabljene metode,
- ustreznosti obravnavanega nabora in obsega (odsekov) vodotokov ter poplavnih območij,
- ustreznosti uporabljenih robnih pogojev in koeficientov hrapavosti,
- ustreznosti upoštevanja posebnosti v prostoru ali posebnosti vodnega režima,
- skladnosti poplavnih kart obstoječega stanja z morebitnimi preteklimi visokovodnimi dogodki v
naravi na območju obravnave,
- ustreznosti predvidenih omilitvenih ukrepov, če so ti predmet študije,
- realnosti prikaza učinkov predvidenih omilitvenih ukrepov, če so ti predmet študije,
- skladnosti izrisa poplavnih kart s poplavnim pravilnikom (predpisana metodologija in tipologija
izrisa kart).
Recenzent v primeru dvomov ali zaznanih neskladij lahko pri izdelovalcu poplavnih kart opravi vpogled
v uporabljeni matematični model.
POSTOPEK RECENZIJE
Recenzent v roku, ki ga opredeli agencija izdela pisno recenzijsko poročilo, v katerem se opredeli do
vseh elementov, ki so predmet recenzije, in ga posreduje izdelovalcu poplavnih kart in v vednost
agenciji. Ta se do poročila izjasni s pojasnili in/ali popravki oz. dopolnitvijo poplavnih kart. Po prejemu
in pregledu dopolnitev poplavnih kart ali ustreznih pojasnil izdelovalca, recenzent karte potrdi kot
ustrezne. Na tako potrjene karte agencija izda pozitivno mnenje oz. soglasje.
V primeru, da uskladitev med recenzentom in izdelovalcem poplavnih kart ni dosežena, agencija
organizira sestanek, na katerega povabi recenzenta, izdelovalca in naročnika poplavnih kart. Na
sestanku se doseže uskladitev, ki omogoči potrditev kart s strani recenzenta ali drugo ustrezno
nadaljevanje postopka (umik poplavnih kart iz pregleda s strani naročnika; dogovor o zagotovitvi
drugega recenzentskega mnenja ipd).
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
mag. R. FAZARINC, M. ZIDARIC,
M. UDOVČ, H. GARZAROLLI
- 40 STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
PRIČAKOVANJA OB UVEDBI PREDLAGANEGA STROKOVNEGA PREGLEDA
POPLAVNIH KART
Pričakujemo, da bi uvedba predlaganega strokovnega pregleda poplavnih kart - takoj ali sčasoma prinesla najmanj sledeče pozitivne učinke in rezultate:
- vse večji obseg poplavnih kart ustrezne kvalitete
- prenos znanja in strokovni napredek izdelovalcev in recenzentov poplavnih kart
- postopno oblikovanje ustreznega »standarda« izdelave in pregleda poplavnih kart
- transparentnost in stabilnost postopka pregleda in potrditve poplavnih kart
- ustvarjanje baz kvalitetnejših vhodnih podatkov.
Kot uvedba vsake novosti, pa je pričakovati, da tudi uvedba predlaganega postopka strokovnega
pregleda poplavnih kart lahko povzroči uvodne nevšečnosti in nasprotovanja. Mogoče je npr.
pričakovati začetno nejevoljo naročnikov poplavnih kart v primerih, ko bodo recenzenti ugotavljali
neustrezno kvaliteto izdelanih poplavnih kart kot posledico neustreznega naročila (npr. nezadosten
obseg naročenih analiz, neustrezni geodetski podatki, zagotovljeni s strani naročnika ipd). Sčasoma je
pričakovati, da bodo tovrstne ugotovitve recenzentov spodbuda naročnikom pri naročanju poplavnih
kart ustrezne kvalitete in – ker naročniki praviloma tovrstne pritiske uspešno prenašajo na izvajalce –
spodbuda izdelovalcem poplavnih kart, da vztrajajo pri kvalitetni izdelavi strokovnih podlag.
ČASOVNI VIDIK
Pričakujemo, da bo posamična recenzija lahko opravljena v razumnem roku. Trajanje izbora
recenzenta (izmed nabora usposobljenih) in izdajo naročila ocenjujemo na cca 15 dni, izvedbo
recenzije pa v odvisnosti od kompleksnosti študije na do 30 dni. Čas dopolnitve študije po pripombah
recenzenta je odvisen od obsega del, ki jih zahteva dopolnitev.
Časovno zahteven proces je lahko priprava in izvedba prvega javnega naročila – podelitev
usposobljenosti recenzentom. Ocenjujemo, da je v danih okoliščinah tako naročilo mogoče izvesti v 4
mesecih, pri čemer smo upoštevali 1 mesec za opredelitev in uskladitev razpisnih pogojev ter drugih
podrobnosti in pravil recenziranja. Vendar gre v tem primeru za enkratni proces. Pravočasno pred
iztekom 2-3 letnega obdobja se razpisno dokumentacijo lahko le nadgradi s pridobljenimi izkušnjami in
po potrebi prilagodi aktualni zakonodaji.
FINANČNA SREDSTVA
Pričakujemo, da bo najtrši oreh – kot vselej – zagotovitev finančnih sredstev za recenzije. Sredstva, ki
se sedaj namenjajo IzVRS za pregledovanje poplavnih kart in (morebitnim) zunanjim izvajalcem se
preusmerijo v recenzije po predlaganem postopku. Ker nam ni poznano kolikšna sredstva se danes
namenjajo pregledu in potrjevanju kart, se do tega vprašanja ne moremo podrobneje opredeliti.
ZAKLJUČEK
Z uveljavitvijo predpisov smo se v letih 2007 in 2008 zavezali k izdelavi poplavnih kart. K ustrezni
kvaliteti izdelanih poplavnih kart lahko največ pripomoremo izdelovalci s strokovnim in odgovornim
delom, pomemben pa je tudi prispevek pregledovalcev oz. potrjevalcev poplavnih kart, saj bi ti s
svojim delom lahko preprečili potrditev poplavnih kart dvomljive ali neustrezne kvalitete.
Trdimo, da je trenutno stanje potrjevanja poplavnih kart žal neustrezno in ne zagotavlja zadostne
stopnje njihove kontrole in kvalitete, zaradi česar lahko pride do bistvenih napak pri umeščanju
poselitve na poplavna območja ter posledično do ogrožanja ljudi in premoženja, ki bi se mu
bilo sicer mogoče ogniti. Pregledovalci so v večji meri osebe, ki s hidravličnim modeliranjem
še niso imele opravka. V trenutno veljavnem sistemu kontrole se nihče od njih več ne vpraša,
ali je elaborat izdelan strokovno korektno in ali so poplavnost in ukrepi ustrezno definirani. Ob
nadaljevanju tovrstnega trenda se bo v Sloveniji bistveno znižal nivo kvalitete strokovnih
podlag, ki bodo razlog tudi za vse večje težave države, lokalnih skupnosti in posameznikov, ki
so ali bodo nevede in povsem legalno posegali na poplavna območja.
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
mag. R. FAZARINC, M. ZIDARIC,
M. UDOVČ, H. GARZAROLLI
- 41 STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
Zaradi tega trdimo, da je pregled poplavnih kart nujen, vendar je potrebno doreči ustrezen nivo in
obseg potrebnih del/postopkov, da se lahko določena poplavna karta potrdi. Ob tem trdimo, da pot ki
jo je z zahtevo po oddaji hidravličnih modelov zastavila ARSO, ne vodi do zastavljenega cilja. To
navsezadnje priznava tudi sama (tolmačenje 13. točke Splošne smernice), zato agencijo ob tej
priložnosti javno pozivamo, da v razumnem roku uskladi besedilo 13. točke Splošne smernice tako, da
bo skladno z njeno javno objavljeno razlago. Predvsem pa predlagamo, da agencija s ciljem
zagotavljanja ustrezne kvalitete poplavnih kart uvede postopek strokovnega pregleda poplavnih kart.
Postopek strokovnega pregleda poplavnih kart lahko agencija uvede bodisi po zgoraj predstavljenem
predlogu recenziranja. Pri razpravi o podrobnostih predloga bomo agenciji s svojim znanjem in
izkušnjami z veseljem pomagali.
Bodisi uvede drug način strokovnega pregleda poplavnih kart, ki pa mora po našem trdnem
prepričanju izpolniti najmanj sledeče pogoje:
− pregled poplavnih kart mora biti strokoven, vsebinski,
− pregled lahko opravljajo le strokovnjaki, ki znajo in izdelujejo poplavne karte,
− postopek pregleda in potrjevanja se pripravi skupaj s širšo strokovno javnostjo, ki se ukvarja z
izdelavo hidrološko hidravličnih študij in poplavnih kart.
Ob tej priložnosti izražamo tudi željo in pripravljenost sodelovati ter sooblikovati vizije in strategije
inštitucij, pristojnih za vode. Prepričani smo, da s svojim praktičnim znanjem in izkušnjami lahko
pomagamo pri oblikovanju programov, akcijskih načrtov, konkretnih strateških projektov ter predpisov,
ki bi tako lažje zaživeli.
Skrajni čas je, da vodarstvo stopi skupaj na vseh segmentih – MOP, ARSO, IzVRS, vodarji izven
javnega sektorja - saj bo le tako možno narediti ustrezne korake za izboljšanje stanja na terenu in
odnosov vseh sodelujočih.
VIRI
http://www.arso.gov.si/vode/Urejanje%20voda/Prostorsko%20na%C4%8Drtovanje/Splosne_sm
ernice_podpis_datum.pdf
http://www.izs.si/prirocniki-publikacije/glasilo-izsnovo/letnik-2014/letnik-17-stevilka-70/mnenja/splosnasmernica-arso-s-podrocja-upravljanja-z-vodami-za-pripravo-prostorskih-aktov-ni-skladna-z-uredboin-pravilnikom/
http://www.izs.si/prirocniki-publikacije/glasilo-izsnovo/letnik-2014/letnik-17-stevilka-71/mnenja/odmevpojasnilo-arso-v-zvezi-s-pravnim-mnenjem-o-splosni-smernici-arso-s-podrocja-upravljanja-zvodami-za-pripravo-prostorskih-aktov/)
Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Ur. list RS,
60/2007)
Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih
zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. list RS, 89/2008)
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014