3D-projektiranje infrastrukturnih objektov in njihova

3D-projektiranje infrastrukturnih objektov
in njihova rekonstrukcija s pomočjo
oblakov 3D točk
Dr. Andrej Tibaut
Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, Lineal d.o.o.
Robert Lesničar
Klara Mihalič, mag.inž.grad.
Lineal d.o.o.
Sašo Pečnik, univ.dipl.inž.rač.inf.
Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Lineal d.o.o.
Mojca Roženičnik Korošec, mag.inž.grad.
Iztok Zabreznik
Lineal d.o.o.
Povzetek
V prispevku je predstavljen raziskovalni projekt PR3MIK, ki se skupaj z Univerzo v Mariboru, izvaja v okviru novoustanovljene raziskovalne skupine v podjetju Lineal iz Maribora. Raziskovalna skupina je z rezultati, opisanimi v prispevku, osvojila prvo mesto na CITA Collaboration Challenge 2014 (projekt RO3D-SMART [1]).
V raziskovalni skupini je poudarek na raziskavi BIMa za projektiranje cest in cestne infrastrukture, raziskavi potencialov uporabe 4D-, 5D- in nD-modelov v gradbeništvu, raziskavi
»BIM-tržišča« za projektiranje cest na ciljnih tujih trgih, razvoju zmogljivih 3D-gradnikov za
projektiranje cestnega telesa (vozišče, križišče, rekonstrukcije, obcestni prostor, planum, vzdolžna odvodnja) in razvoju algoritmov za identifikacijo elementov ceste iz oblaka 3D točk pridobljenih z laserskim skeniranjem (LiDAR). V prispevku so predstavljeni rezultati razvoja parametričnih gradnikov za 3D-projektiranje cest in razpoznavanja elementov ceste iz oblaka točk. Elemente ceste iz oblaka točk bomo z aplikacijo parametričnih gradnikov uporabili za rekonstrukcijo ceste. Članek je prispevek na področju naprednih metod projektiranja infrastrukturnih objektov.
Abstract
The paper presents results of a joint research project PR3MIK between the University of
Maribor Faculty of Civil Engineering and the company Lineal d.o.o. The partners established an
industry research group within the Lineal d.o.o. In the paper an internationally awarded research work of the group is presented (CITA Smart Collaboration Challenge 2014 [1]).
The research group focuses on the research of BIM for infrastructure objects, namely
design of roads and road infrastructure, potential of nD-models in construction, development of
smart parametric building blocks for 3D road design (roadway, intersections, road reconstruction) and the development of algorithms for the detection of road elements from the 3D point clouds acquired by laser scanning (LiDAR). This article contributes to the field of advanced methods for design of infrastructure objects.
Tibaut, A., Lesničar, R., Mihalič, K., Pečnik, S., Roženičnik Korošec, M., Zabreznik, I.: 3D-designing of infrastructure objects and
their reconstruction with help of 3D point clouds
Tibaut, A., Lesničar, R., Mihalič, K., Pečnik, S., Roženičnik Korošec, M., Zabreznik, I.:
3D-projektiranje infrastrukturnih objektov in njihova rekonstrukcija s pommočjo oblakov 3D točk
1 Uvod
a, ampak je lahko le orodje na poti do njega.
V gradbenem projektu si morajo udeleženci,
razen dobrih strokovnih rešitev, prizadevati
tudi za uporabo neodvisnih trajnostnih rešitev, ki pripomorejo k medpovezljivosti (interoperabilnosti) BIM-a. Neodvisna organizacija, ki sodobne koncepte kot so trajnost, medpovezljivost in celosten pristop k življenskemu ciklu gradbenega objekta dejansko uresničuje, je buildingSMART [5]. Organizacija
buildingSMART razvija odprte standarde in
specifikacije za BIM-pristop [6]. Podatkovni
model buildingSMART, ki ga poznamo pod
nazivom Industry Foundation Classes (IFC),
predstavlja splošno veljavno podatkovno
shemo, ki omogoča izmenjavo podatkov med
različno lastniško programsko opremo. IFC je
primarni podatkovni model za modele gradbenih objektov po buildingSMART. IFC je od
verzije IFC4 (IFC 2x4) naprej tudi uradni
ISO-standard [7].
Uporaba BIM-a v infrastrukturnih projektih mora biti usklajena tudi z dodatnimi neodvisnimi (odprtimi) podatkovnimi standardi.
Eden takih je tudi industrijski standard
LandXML [8], ki je s svojo strukturo zapisa
podatkov prilagojen za potrebe infrastrukturnih gradbenih projektov ter geodezijo.
Pod okriljem buildingSMART organizacije se je razvila tudi mednarodna iniciativa
OpenINFRA [9] [10] [11], z namenom izboljšanja interoperabilnosti na področju planiranja in realizacije infrastrukturnih objektov.
OpenINFRA deluje na področju LandXML,
cest in mostov (IFC-Road, IFC-Bridge [12]).
Eden izmed rezultatov tega razvoja je tudi
odprtokodni
pregledovalnik
datotek
LandXML, t.i. OpenINFRA Viewer. Z uporabo le-tega lahko pregledujemo datoteke
LandXML. To nam pri načrtovanju infrastrukturnih objektov omogoča neodvisnost pri
izbiri programske opreme z možnostjo izvoza
v LandXML. Pri implementaciji BIM-a poznamo dva koncepta: datotečni BIM in strežniški BIM. Pri datotečnem BIM-u udeleženci
gradbenega projekta izmenjujejo (pod)modele
kot datoteke v formatu LandXML in/ali IFC.
Pri strežniškem BIM-u pa uporabimo BIMstrežnik, kjer izmenjava (pod)modelov poteka
preko osrednjega strežnika. Neodvisna rešitev
za strežniški BIM je BIMserver.org [13], ki je
osnovno ogrodje za vzpostavitev ter nadgradnjo brezplačnega odprtokodnega BIMstrežnika. Znotraj iniciative OpenINFRA so
nastale tudi programske razširitve, ki omogočajo pregled 3D-modelov v formatu IFC. S
Projektiranje infastrukturnih objektov, na
področju cest, železnic in predorov, na osnovi
3D-modela je eden od bistvenih pogojev za
potek projekta v skladu z informacijskim
modelom gradbenega objekta (angl. BIM [2]),
. Na ta način so infrastrukturni projekti korak
bližje delovnim metodam, ki se že uporabljajo
na področju visokogradenj. Celotna gradbena
industrija (nizkogradnja, visokogradnja) si
mora prizadevati za delovanje po načelih
BIM. To v idealnem primeru pomeni, da vsi
udeleženci, v vseh fazah projekta gradnje,
dosledno uporabljajo skupen digitalni podatkovni model, da bi se izognili dvojnemu delu
in komunikacijskim težavam zaradi različnih
podatkovnih vmesnikov.
Glede na BIM strategije, ki se razvijajo v
čedalje več državah [3], je realno za pričakovati, da bo v mnogih gradbenih disciplinah do
leta 2016 dosežena stopnja t.i. upravljanega
3D-okolja z uporabo programskih orodij BIM
(npr. BIM-strežnik [4]). Gonilna sila v procesu prehoda iz tradicionalnega 2Dprojektiranja v učinkovitejše 3D-modelno
usmerjeno projektiranje je zmožnost detektiranja konfliktov v fazi načrtovanja in s tem
posledično, vsaj teoretično, skrajšanje časa
gradnje. Zaradi ugodnih multiplikativnih
učinkov na stroške je lahko tak projekt tudi
cenejši.
2 Pregled razvoja BIM-a
za infrastrukturne objekte
Najhitrejša in najdražja pot k vzpostavitvi upravljanega 3D-okolja je uporaba obstoječe proprietarne (komercialen, lastniške) programske opreme. Integracija procesov z uporabo tovrstne programske opreme rezultira v
t.i. lastniški (proprietarni) BIM. Takšen BIMpristop omogoča za vse sodelujoče v gradbenem projektu relativno enostavno izmenjavo
podatkov med različnimi programi znotraj
iste lastniške skupine programov. Značilnost
BIM-pristopa z uporabo lastniških programov
je, da poskuša proizvajalec programske
opreme monopolizirati trg končnih uporabnikov. Na ta način postane lastniški BIM odvisen od proizvajalca programske opreme.
Z naraščajočim razumevanjem BIM-a
med gradbenimi inženirji je očitno, da uporaba določenega program še ne garantira BIM-
12. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU; Portorož, 22. – 23. aprila 2015
2
Tibaut, A., Lesničar, R., Mihalič, K., Pečnik, S., Roženičnik Korošec, M., Zabreznik, I.:
3D-projektiranje infrastrukturnih objektov in njihova rekonstrukcija s pommočjo oblakov 3D točk
lika 1 prikazuje uspešen eksperiment v
okviru katerega smo na BIM-strežnik odložili
3D-model krožišča, ki ga je potem možno
pregledovati z razširitvijo za pregledovalnik
IFC.
S
lika 1. Prikaz IFC-datoteke otoka krožišča v okolju BIM-strežnika
BIMserver.org je razširljiv s programskimi moduli kar pomeni, da si ga lahko
organizacije prilagodijo lastnemu procesu
BIM. Z uporabo standardiziranega zapisa
formatov datotek, kot je IFC ali LandXML in
odprtokodnih rešitev, kot sta na primer OpenINFRa Viewer in BIM-strežnik lahko na
področju infrastrukture že zagotovimo neodvisne rešitve tekom celotnega življenjskega
cikla objekta. Kljub dejstvu, da programska
oprema za projektante infrastrukturnih objektov še ni zadovoljivo prilagojena BIMtehnologiji, kot to velja za visokogradnjo, pa
je z uporabo obstoječih odprtokodnih rešitev
že možen relativno enostaven vstop vseh
deležnikov v procese gradbenega projekta
brez uporabe vnaprej predpisanih lastniških
(proprietarnih) programskih rešitev.
tov. Razvoj v veliki meri temelji na konceptih
BIM in aktualnih standardov kot sta skupnih
standardov, kot so buildingSMART und
LandXML. V nadaljevanju bodo predstavljeni
cilji in primeri rezultatov projekta PR3MIK.
PR3MIK (kratica izhaja iz besed projektiranje, 3D model in infrastruktura) je razvojno-raziskovalni projekt [14], ki je financiran
iz Evropskega socialnega sklada (Naložba v
vašo prihodnost) in sredstvi Ministrstva za
gospodarski razvoj in tehnologijo RS. V raziskovalni skupini, ki je registrirana pri Agenciji za raziskave in razvoj (ARRS), sodelujejo
raziskovalci iz različnih interdisciplinarnih
področjih: gradbeništvo, gradbena informatika, geodezija (lasersko skeniranje terena in
infrastrukture), računalništvo (razvoj programske opreme).
Cilji raziskovalne skupine so naslednji:
► raziskava BIM-a za projektiranje cestne
infrastrukture:
o pregled"state-of-the-art" konceptov, tehnologij in dobrih praks,
o raziskava potencialov uporabe
nD modelov za projektiranje
infrastrukturnih objektov,
► raziskava »BIM tržišča« za projektiranje cestne infrastructure
3 Razvojni projekt
PR3MIK
Od začetka leta 2014 raziskovalna skupina PR3MIK [14], v okviru razvojnega projekta med podjetjem Lineal d.o.o [15] iz
Maribora in Fakultete za gradbeništvo [16],
na Univerzi v Mariboru, uresničuje idejo razvoja parametričnih programskih BIMgradnikov za področje infrastrukturnih objek-
12. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU; Portorož, 22. – 23. aprila 2015
3
Tibaut, A., Lesničar, R., Mihalič, K., Pečnik, S., Roženičnik Korošec, M., Zabreznik, I.:
3D-projektiranje infrastrukturnih objektov in njihova rekonstrukcija s pommočjo oblakov 3D točk
Slika 3: Rezultat uporabe parametričnih gradnikov: 3D-koridor krožišča
o
analiza trga v Avtsriji in na Danskem
o povezava s potencialnimi strateškimi partnerji
► razvoj novih parametričnih programskih gradnikov za 3D-projektiranje ceste
o izdelava parametričnih in ponovno uporabljivih pametnih programskih objektov za potrebe
projektanta cest (ceste, križišča,
obcestni prostor, odvodnja,
rekonstrukcije)
► razvoj algoritmov za identifikacijo
elementov ceste iz oblaka 3D-točk pridobljenih z laserskim skeniranjem
(LiDAR).
► integracija projektnih rezultatov v poslovne procese podjetja
3.2 Uporaba parametričnih
gradnikov za 3Dmodeliranje novega priključka v krožišču
Celotni projekt rekonstrukcije obstoječega križišča v novo krožišče je bil prvotno projektiran na „klasičen“ način (2D-risbe). Za
obstoječe krožišče smo želeli z novim pristopom, ki je bil razvit v projektu PR3MIK, uporabiti parametrične gradnike in izdelati 3Dmodel krožišča z novim priključkom (nov
izvoz iz krožišča do parkirišča).
Slika 2 prikazuje vplivno področje krožišča Pariške komune pred modeliranjem novega priključka, Napaka! Vira sklicevanja ni
bilo mogoče najti. pa 3D-model obstoječega
krožišča.
3.1 Razvoj parametričnih
gradnikov za 3Dmodeliranje cest
Parametrični gradnik (angl. assembly in
subassembly) predstavlja prečni profil 3Dcestnega elementa (koridorja). Imenujemo ga
»pametni gradnik«, ker lahko z nastavitvijo
parametrov vplivamo na njegovo začetno
obnašanje znotraj 3D-modela ceste. Obenem
pa se takšen parametrični gradnik prilagaja
svoji okolici tudi med posodabljanjem modela.
Na osnovi preteklih izkušenj razvoja
gradnikov, smo za potrebe modeliranja krožišča razvili gradnik za krožišče (Napaka!
Vira sklicevanja ni bilo mogoče najti.) . Na
Napaka! Vira sklicevanja ni bilo mogoče
najti. je prikazan 3D-koridor krožišča. V
okviru projekta PR3MIK je bilo razvitih več
kot 15 parametričnih gradnikov.
Slika 2. Prikaz vplivnega področja za krožišče
Pariške komune.
Slika 2: Prečni prerez krožišča z uporabo parametričnih gradnikov
Slika 5: 3D-model obstoječega križišča
Napaka! Vira sklicevanja ni bilo
mogoče najti. prikazuje 3D-model krožišča
skupaj z oblakom 3D-točk pridobljenim s
pomočjo mobilnega laserskega skeniranja
(LiDAR).
12. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU; Portorož, 22. – 23. aprila 2015
4
Tibaut, A., Lesničar, R., Mihalič, K., Pečnik, S., Roženičnik Korošec, M., Zabreznik, I.:
3D-projektiranje infrastrukturnih objektov in njihova rekonstrukcija s pommočjo oblakov 3D točk
Za modeliranje dodatnega priključka so
bili uporabljeni novi parametrični gradniki
(vozišče, pločnik z robnikom in pločnik z
bermo, Napaka! Vira sklicevanja ni bilo
mogoče najti.), ki so bili razviti v okviru projekta PR3MIK.
Slika 8: Končni model krožišča z novim priključkom
Slika 9: Prečni prerez novega priključka z elementi konstrukcije ceste
3.3 Razvoj algoritma za izdelavo 3D-modela ceste iz
oblaka 3D-točk
Razvoj novih tehnologij daljinskega zaznavanja (ang. remote sensing) je povzročil
revolucijo na področju zajema podatkov o
zemeljskem površju in objektov na njem
(vegetacija, objekti, ki so delo človeških rok,
celo ljudje in živali). Napredne tehnologije,
med katerimi je v praksi zaradi cenenosti in
dostopnosti gotovo najpomembnejša tehnologija LiDAR (angl. Light Detection and Ranging), omogočajo zelo hiter in natančen zajem
teh podatkov z zelo visoko ločljivostjo. Prebirnik LiDAR je najpogosteje pritrjen na gibljivo platformo, ki določeno področje prevozi
in ga skenira. Sistem LiDAR sestavljajo
laserski skener, globalni sistem pozicioniranja
(angl. Global Positioning System, GPS) in
inercijska enota (angl. Inertial Measurment
Unit IMU). Rezultat je ogromna količina nestrukturiranih (topološko nepovezanih) geometrijskih podatkov - 3D točk s pridruženimi
skalarnimi vrednostmi. Zato se je težišče pro-
Slika 7: Parametrični gradniki: pločnik z robnikom in pločnik z bermo
Iz nastalega koridorja novega priključka
so bili generirani izdelani 3D-objekti (angl.
solid elements) in iz njih še masni elementi
(angl. mass elements), ki vsebujejo podatke o
geometriji in količinah za posamezne sloje
ceste (Napaka! Vira sklicevanja ni bilo
mogoče najti., Napaka! Vira sklicevanja ni
bilo mogoče najti.). Na podlagi tega je bil
izdelan še 4D-model krožišča, ki služi za
izdelavo stroškovne analize.
12. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU; Portorož, 22. – 23. aprila 2015
5
Tibaut, A., Lesničar, R., Mihalič, K., Pečnik, S., Roženičnik Korošec, M., Zabreznik, I.:
3D-projektiranje infrastrukturnih objektov in njihova rekonstrukcija s pommočjo oblakov 3D točk
sosedo dani točki. Obseg podatkov LiDAR
predstavlja glavno oviro pri implementaciji
učinkovitih postopkov njihove obdelave in
uporabe.
blema danes preneslo iz samega zajema podatkov v njihovo vzdrževanje in obdelavo.
Obseg podatkov, pridobljenih s tehnologijo
LiDAR, hitro preraste nekaj milijard zlogov
(ang. terabytes) že v primeru, ko obravnavamo razmeroma majhna področja terena (nekaj
kvadratnih km), s čimer presežemo računske
zmožnosti tudi najsodobnejših računalniških
sistemov. Zaradi pomanjkanja strukturiranosti
med podatki, je njihova obdelava še zahtevnejša. Za zahtevne in računsko drage naloge
veljajo celo sicer zelo preproste geometrijske
operacije, kot je na primer poiskati najbližjo
Slika 3 prikazuje vozilo s tehnologijo
LiDAR, ki ga uporablja podjetje Mensuras
d.o.o. za zbiranje podatkov o zemeljskem
površju. Takšen LiDAR sistem je sposoben
posneti teren in njegovo okolico z gostoto
preko 8000 točk/m2 in pod centimetrsko
natančnostjo pozicioniranja točk tako v vertikali kot horizontali.
Slika 3. Vozilo z montiranim LiDAR skenerjem
Za potrebe projekta smo od podjetja
Mensuras d.o.o. dobili podatke, krožišča Pariške komune in pripadajoče cestne priključke,
shranjene v standardnem formatu za izmenjavo podatkov LiDAR (LAS). Format LAS je
sposoben hraniti kakršnekoli 3-dimenzionalne
podatke v obliki (𝑥, 𝑦, 𝑧), kar ga naredi primernega za hranjenje oblakov točk pridobljenih s tehnologijo LiDAR.
Preden smo lahko začeli razvijat algoritem je bilo potrebno podatke analizirata in v
ta namen smo razvili knjižnico za branje
podatkov LiDAR iz formata LAS. Sledil je
razvoj vizualizacije podatkov LiDAR za
namen boljše interpretacije samih podatkov in
razumevanja nestrukturiranih podatkov pridobljenih s tehnologijo LiDAR. Za vizualizacijo podatkov LiDAR smo uporabili tehnologijo OpenGL kjer je mogoče prebrane podatke iz datoteke LAS enostavno naložiti v pomnilnik grafične kartice in jih prikazati zelo hitro. Ker so sami podatki v datoteki LAS nestrukturirani, brez topoloških povezav, samo v
vizualizaciji za grafični primitiv uporabili
točko.
Slika 4 prikazuje razvito vizualizacijo
podatkov LiDAR z testnimi podatki, ki prikazujejo krožišče Pariške komune z nekaj milijoni izrisanih točk.
12. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU; Portorož, 22. – 23. aprila 2015
6
Tibaut, A., Lesničar, R., Mihalič, K., Pečnik, S., Roženičnik Korošec, M., Zabreznik, I.:
3D-projektiranje infrastrukturnih objektov in njihova rekonstrukcija s pommočjo oblakov 3D točk
Slika 4. Prikaz oblaka 3D-točk pridobljenega s tehnologijo LiDAR
Zaradi količine podatkov smo problem
iskanja robnih linij (angl. breaklines) razbili
na več manjših, tako da smo podatke razrezali
s prečnim prerezom. V našem primeru kjer
smo delali nad podatki, ki prikazujejo krožišče, smo se odločili razrezati podatke v obliki
torte. V primeru drugačnih podatkov se lahko
podatki razrežejo vzdolž premice in tako
omogoči analiza drugačnih oblik cestišč.
Slika 5 prikazuje prečni prerez oblaka
točk s
Slika 4, kjer so lepo razvidni robniki in
otok krožišča.
Slika 5. prečni prerez oblaka točk krožišča
12. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU; Portorož, 22. – 23. aprila 2015
7
Sledila je analiza točk iz prečnega prereza, kjer smo poskušali poiskati točke, ki predstavljajo posamezne elemente krožišča. Primer prečnega prereza s
Slika 5 vsebuje več kot 200.000 točk. Iz
prečnega prereza smo tudi odstranili vse
redundantne točke, ki v našem primeru predstavljajo podvojene in kolinearne točke. Podvojene točke so točke, ki imajo v grafu prečnega prereza enako koordinato na abscisni
osi. Kolinearne točke pa so točke, ki ležijo na
enaki premici in so sosednje. S odstranitvijo
redundantnih točk smo število točk prečnega
prereza skoraj razpolovili in tako zmanjšali
delovno obremenitev algoritma. Dobljene
točke predstavljajo vhod v algoritem kjer poiščemo točke, ki predstavljajo posamezne
element cestišča in okolice. Te točke imenujemo dominantne točke in jih izvozimo v
datoteko LandXML. LandXML je specifičen
format za prenos podatkov med različnimi
programskimi orodji za obdelavo podatkov,
ki ga uporablja Autodesk.
Slika 6 prikazuje datoteko LandXML z
dominantnimi točkami.
Slika 6. Primer datoteke LandXML
Slika 7 prikazuje kako se datoteka v formatu LandXML uporabi v programu AutoCAD
Civil 3D.
Slika 7. Datoteka v formatu LandXML uvožena v Civil 3D
Tibaut, A., Lesničar, R., Mihalič, K., Pečnik, S., Roženičnik Korošec, M., Zabreznik, I.: 3D-designing of infrastructure objects and
their reconstruction with help of 3D point clouds
4 Zaključek
Raziskovalna skupina PR3MIK se je s
projektom RO3D-SMART lotila izziva uvedbe BIM-pristopa na področju nizkih gradenj:
rekonstrukcija ceste s pomočjo podatkov pridobljenih iz oblaka 3D-točk (LIDAR). S
pomočjo novega algoritma za obdelavo oblaka točk in izdelanih parametričnih gradnikov
za 3D- projektiranje cest je bil izveden primer
BIM procesa od začetnega konceptualnega
modela krožišča do izdelave novega cestnega
priključka z ovrednotenimi količinami in stroški (BIM 5D-model).
Nadaljevanje raziskovalnega dela bo
vključevalo izdelavo dodatnih parametričnih
gradnikov za 3D-projektiranje in izboljšavo
algoritma za rekonstrukcijo 3D-modela ceste
v smeri semantičnega odkrivanja elementov
iz točk prečnega prereza ceste.
Reference
[1] CITA/DIT, “CITA Collaboration Challenge
2014,”
2014.
[Online].
Available:
https://cita091-public.sharepoint.com/.
[Accessed: 13-Jan-2015].
[2] C. Eastman, P. Teicholz, R. Sacks, and K.
Liston, BIM Handbook: A Guide to Building
Information Modeling for Owners, Managers,
Designers, Engineers and Contractors, vol. 2.
2011, p. 650.
[3] BIM Industry Working Group, “A report for
the Government Construction Client Group,”
2011.
[4] J. Beetz, L. van Berlo, R. de Laat, and P. van
den Helm, “bimserver. org–An Open Source
IFC Model Server,” in Proceedings of the CIB
W78 2010: 27th International Conference–
Cairo, Egypt, 2010, pp. 16–18.
[5] buildingSMART
International,
“buildingSMART Home page,” Home page,
2014.
[Online].
Available:
http://www.buildingsmart.org/. [Accessed: 26Aug-2014].
[6] buildingSMART,
“Standards
buildingSMART,” 2014. [Online]. Available:
http://www.buildingsmart.de/bim-knowhow/standards. [Accessed: 26-Aug-2014].
[7] ISO 16739:2013, “ISO 16739:2013 - Industry
Foundation Classes (IFC) for data sharing in
the construction and facility management
industries,” SO 16739:2013, 2013. [Online].
Available:
http://www.iso.org/iso/home/store/catalogue_t
c/catalogue_detail.htm?csnumber=51622.
[Accessed: 26-Aug-2014].
[8] LandXML.org, “LandXML Home,” LandXML
Home page, 2014. [Online]. Available:
http://www.landxml.org/. [Accessed: 26-Aug2014].
[9] buildingSMART,
“OpenInfra
initiative,”
Infrastructure room. [Online]. Available:
http://www.buildingsmarttech.org/infrastructure. [Accessed: 15-Jan2015].
[10]
OGC, “Land and Infrastructure SWG,”
Land and Infrastructure SWG. [Online].
Available:
http://www.opengeospatial.org/projects/groups
/landinfraswg. [Accessed: 15-Jan-2015].
[11]
A. Borrmann, “OpenINFRA Initiative
TU München,” OpenINFRA Initiative.
[Online].
Available:
https://www.cms.bgu.tum.de/en/team/amann/3
1-forschung/projekte/194-openinfra.
[Accessed: 15-Jan-2015].
[12]
BuildingSMART, “IFC-Bridge & IFC for
Roads,” IFC-Bridge & IFC for Roads.
[Online].
Available:
http://iug.buildingsmart.org/resources/itm-andiug-meetings-2013-munich/infra-room/ifcbridge-ifc-for-roads/view. [Accessed: 15-Jan2015].
[13]
Bimserver.org,
“Open
source
BIMserver,”
bimserver.org.
[Online].
Available: http://bimserver.org/. [Accessed:
15-Jan-2015].
[14]
PR3MIK, “Lineal d.o.o,” PR3MIK Home
page,
2014.
[Online].
Available:
http://lineal.tovarnaidej.com/dejavnosti/razvoj/
razvojni-projekti. [Accessed: 26-Aug-2014].
[15]
Lineal, “LINEAL d.o.o., Company for
design,
engineering,
services
and
construction,” LINEAL d.o.o., Company for
design, engineering, services and construction,
2014.
[Online].
Available:
http://www.lineal.si/lang/en/index.html.
[Accessed: 26-Aug-2014].
[16]
UMFG, “Faculty of Civil Engineering,”
Faculty of Civil Engineering Home page,
2014.
[Online].
Available:
http://www.fg.um.si/eng/Pages/default.aspx.
[Accessed: 26-Aug-2014].
Tibaut, A., Lesničar, R., Mihalič, K., Pečnik, S., Roženičnik Korošec, M., Zabreznik, I.: 3D-designing of infrastructure objects and
their reconstruction with help of 3D point clouds