Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta

1. spremembe in dopolnitve OPN Majšperk
OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV
SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKEGA AKTA
1 UVOD
Obcina Majšperk je Obcinski prostorski nacrt Obcine Majšperk (v nadaljevanju OPN)
sprejela z odlokom na seji občinskega sveta Občine Majšperk dne 19.9. 2013. Odlok je bil
objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin dne 23.9. 2013, v veljavo pa je stopil naslednji dan
po objavi.
Občinski prostorski načrt je po določbah Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNacrt;
Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10-popr.), 43/11ZKZ-C, 57/12, 57/12-TUPUDPP-A in 109/12) prostorski akt, s katerim se, ob upoštevanju
usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, dolocijo cilji in
izhodišca prostorskega razvoja občine, nacrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter
dolocijo pogoji umešcanja objektov v prostor. Na osnovi celovite analize prostora, njegovih vrednot,
značilnosti, prepoznavnosti in nacrtovanih prostorskih ureditev so v izvedbenem delu OPN
oblikovane enote urejanja prostora, za katere je ob upoštevanju podrocnih predpisov določena
podrobna namenska raba in prostorski izvedbeni pogoji za možne gradnje in druge ureditve.
Izvedbeni del je, razen v obmocjih veljavnih državnih prostorskih aktov (DPN) ali kjer je potrebna
izdelava novih OPPN, podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
2 POVZETEK VSEBINE SPREJETEGA OPN OBČINE MAJŠPERK
2.1 Strateški del
2.1.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
Izhodišča in cilji izhajajo iz teženj in potreb ter razvojnih usmeritev v prostoru, ki so bile
ugotovljene iz predhodno izdelanih strokovnih podlag za spremembe in dopolnitve
prostorskih sestavin planskih aktov obcine v preteklih letih, iz priprave strokovnih podlag,
izdelanih za OPN in iz sektorskih strokovnih podlag. Opredeljeni so z namenom,
da se razrešijo obstoječi in pricakovani prostorski problemi. Ti so upad števila prebivalcev v
gričevnatem zaledju, slabša infrastrukturna opremljenost nekaterih delov občine, zaraščanje
kmetijskih zemljišč, visoka ogroženost zaradi naravnih nesreč (poplave, erozijski procesi). Velik del
občine spada v območja različnih kategorij varovanja narave.
2.1.2 Koncept prostorskega razvoja občine
Koncept prostorskega razvoja obsega:
- krepitev občinskega središča in posameznih lokalnih središč (Majšperk, Breg, Ptujska Gora in
Stoperce): ravoj storitvenih in oskrbnih funkcij, delovnih mest, socialne osrbe in športnih in
kulturnih dejavnosti,
-krepitev osbtoječih prosizvodnih območij,
- razvoj gospodarskih dejavnosti vezanih na kmetijstvo in gozdarstvo,
- posobitev infrastrukture,
- preveritev potenciala izkoriščanja kamnolomov peščenjaka,
- razvoj turizma,
- ohranjanje narave.
2.1.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
1. spremembe in dopolnitve OPN Majšperk
Prednostna območja za razvoj poselitve
Z vidika ohranjanja kulturne krajine, z narodno-obrambnega vidika in tudi z vidika ohranjanja
habitatov, se aktivno ohranja avtohtono poselitev na območjih razpršene poselitve. Za dvig
kvalitete življenja prebivalcev v naseljih razpršenega tipa se prednostno razvija Majšperk kot
občinsko središče in lokalna središča Stoperce, Ptujska Gora in Breg.
Prednostna območja za razvoj dejavnosti
Prednostno območje razvoja turizma je območje naselja Ptujska Gora. Tukaj se še bolj intenzivno
vzpodbuja razvoj romarskega in kulturnega turizma ter razvoj potrebnih spremljajočih dejavnosti.
Ob ustrezni prostorski ureditvi prometnega omrežja se v največji meri ohranja zaščiteno staro
vaško jedro s cerkvijo Marije Zavetnice. Na tromeji občin Kidričevo, Slovenska Bistrica in Majšperk
je nedokončan vodni zadrževalnik Medvedce, ki je postal habitat številnih živalskih in rastlinskih
vrst, vezanih na vodo. Tu se razvija mehki turizem brez večjih posegov v prostor (pohodniške in
kolesarske poti, opazovanje ptic ipd.).
Prednostno območje za proizvodne dejavnosti je obstoječe proizvodno območje v naselju Breg.
Prednostno območje za razvoj kmetijstva je skrajni severni del občine, Dravsko polje. Meliorirano
območje južno od reke Polskave je namenjeno poljedelstvu, prilagojenemu zahtevam varstva
vodnih virov ter Dravinjska dolina, ki je namenjena poljedelstvu, prilagojeno varstvu narave in
poplavam. Zaradi velikih naravnih možnosti in kakovosti se razvoj dejavnosti na območju prilagodi
ohranitvi naravnih kakovosti. Na območje Haloz in v Dravinjsko dolino se usmerja dejavnosti, ki
temeljijo na prednostni usmeritvi v trajnostno sonaravni razvoj. Take so predvsem:
- različne oblike mehkega turizma kot kolesarjenje, pohodništvo, turistične kmetije,
- sonaravno gozdarjenje in izraba kvalitetnega lesa za zahtevnejše lesne produkte ter preostale
lesne biomase v energetske namene,
- pašna živinoreja,
- vinogradništvo z vinogradniškimi kletmi predvsem na območju Janškega Vrha, Jelovic in Stoperc
ter
- izkoriščanje mineralnih surovin, peščenjaka.
Omrežje naselij z vlogo in funkcijo naselij ter temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v
občini in regiji
Omrežje naselij v občini sestavlja 16 strnjenih naselij. Občinsko središče Majšperk je upravno,
izobraževalno, oskrbno in zaposlitveno središče občine.
Lokalna središča so Ptujska Gora, Breg in Stoperce. Naselje Breg je zaposlitveno in oskrbno
središče občine. V naselju je tudi edini otroški vrtec v občini in torej funkcijsko dopolnjuje občinsko
središče.
Druga za občino pomembna območja
Na območje občine segajo obsežna posebna varstvena območja Natura 2000, v podobnem
obsegu tudi ekološko pomembna območja. Prisotne so številne naravne vrednote. Severno
pobočje Donačke gore je zavarovano območje narave, pomembno z naravovarstvenega in s
turističnega vidika.
Površinski vodotoki v občini so reka Dravinja, ki je edini vodotok 1. reda, skupaj s pomembnejšimi
pritoki potoki Skralska in Jesenica, ter Polskava na severnem obrobju občine z vodnim
zadrževalnikom Medvedce, ki je največja stoječa voda na območju.
Območja mineralnih surovin: V občini sta dve opuščeni območji izkoriščanja mineralnih surovin v
dolini potoka Vundušek, ki sta bili v uporabi v preteklosti, z OPN pa ju ponovno revitaliziramo.
1. spremembe in dopolnitve OPN Majšperk
Urbana oz. lokalna središča, za katera je izdelan urbanistični načrt
Urbana in lokalna središča, obdelana z urbanističnimi načrti, so:
.1 Majšperk kot občinsko središče s poselitvenimi in funkcijskimi širitvami,
.2 Breg kot zaposlitveno središče, ki na posameznih področjih funkcijsko dopolnjuje
občinsko središče,
.3 Ptujska Gora kot lokalno središče, kjer se intenzivno razvija turistične dejavnosti, ter
.4 Stoperce kot lokalno središče, ki se ga krepi zaradi oskrbe prebivalcev v širokem
razpršeno poseljenem zaledju.
2.1.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
Poglavje obsega razvoj prometne, telekomunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture.
2.1.5 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi
prostorsko povezana
V občini Majšperk je18 strnjenih naselij. Okvirna območja naselij se povzame po poselitvenih
območjih iz predhodnega prostorskega akta. Mejo se dopolni z oziroma na predvidene širitve
naselij, manjše zaokrožitve in popolnitve. Kot naselja se opredeli tudi območja, ki v predhodnem
prostorskem aktu niso bila opredeljena kot naselja in ki izpolnjujejo pogoje iz državnega
strateškega prostorskega akta (vsaj 10 stanovanjskih stavb) sama ali v povezavi z območji
strnjene poselitve v sosednji občini. Okvirna območja naselij so Breg, Bolečka vas, Doklece
(osrednji del ob robu Dravinjske doline in zaselek višje), Grdina, Koritno, Kupčinji Vrh, Lešje,
Majšperk (osrednji del ob robu Dravinjske doline, Vrhe ter zaselek proti Bregu), Medvedce,
Naraplje, Podlože, Preša, Ptujska Gora, Sestrže (osrednji del vasi, zaselek Ložno in zaselek
Savinjsko), Skrblje, Stanečka vas, Stogovci in Stoperce. Ostala območja poselitve so razpršenega
tipa (območja avtohtone poselitve).
2.1.6 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
Razvoj dejavnosti po naseljih
V največji meri se bo razvoj usmerjal v naselja Majšperk, Breg, Ptujska Gora in Stoperce.
Poudarek je na notranjem razvoju, kar pomeni sanacijo in racionalno rabo ekstenzivno izrabljenih
stavbnih zemljišč. Pri zgoščevanju znotraj obstoječih stavbnih zemljišč je pogoj zagotovitev
kvalitetnih bivalnih razmer.
Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve
V občini je razpršena poselitev kot avtohtoni poselitveni vzorec prisotna na celotnem gričevnatem
delu občine. Pojavlja se kot razložena slemenska poselitev, kot poselitev v zaselkih in kot samotne
kmetije, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967, deloma pa tudi mlajša nadomestna
gradnja. Območja razpršene poselitve se v čim večji možni meri ohranja in varuje z načrtovanjem
prenove zakonito zgrajenih objektov ter njihove prilagoditve novim potrebam. Nove objekte se
načrtuje za razvoj kmetijske in dopolnilnih dejavnosti ter dejavnosti, povezanih s turizmom.
Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij
Urbanistično oblikovanje naselij v občini sledi sledečim načelom:
1. spremembe in dopolnitve OPN Majšperk
- ohranjati in revitalizirati stara jedra s prostorskimi poudarki, dominantami naselij,
- jasno opredeljevati in zaokroževati območja posameznih namenskih rab prostora,
- načrtovati rekonstrukcije in novogradnje objektov in naprav energetske, komunalne in
telekomunikacijske infrastrukture naselij za doseganje zadostnih kapacitet, na območjih naselij v
podzemni izvedbi,
- v centralnih območjih naselij predvideti javne proste tržne površine (ploščadi),
- razviti zadostno osnovno oskrbo in druge centralne dejavnosti v naseljih,
- v proizvodnih območjih predvideti zadostne površine za parkiranje vozil obiskovalcev in
zaposlenih ter vse razpoložljive površine ozeleniti,
- stanovanjska območja načrtovati kvalitetno, z zdravimi in urejenimi bivalnimi pogoji in
- v naseljih ohranjati ali uvajati večplastne, pestre zelene sisteme ter ohranjati značilne naravne
zelene okvirje naselij.
2.1.7 Usmeritve za razvoj v krajini
Razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
Kmetijstvo: Območja kmetijskih zemljišč zavzemajo 45 % površin občine. Približno polovica je
najboljših kmetijskih zemljišč. Ta delež se v največji možni meri ohranja. Na vodovarstvenem
območju podtalnice na Dravskem polju se kmetijsko proizvodnjo prilagodi zahtevam varstva vodnih
virov. Preprečuje se zaraščanje kmetijskih zemljišč. V občini se zarašča 83,5 ha oziroma 2,8 %
kmetijskih površin. Prednostno se ohranja in vzdržuje travnike, vinograde in sadovnjake.
Gozdarstvo: Gozd pokriva 52 % površja občine. Prevladuje lesno proizvodni gozd. Gozdov s
posebnim namenom je zelo malo. Z vidika vzdrževanja gozdov in energetske oskrbe je pomembno
sonaravno izkoriščanje lesne biomase kot podlage za razvoj proizvodnih in storitvenih dejavnosti,
temelječih na tem naravnem viru. Od gozdov s posebnim pomenom na območje občine sega
gozdni rezervat 1212 Pragozd Donačka Gora (površina 37 ha), v celoti pa se v občini nahaja
gozdni rezervat 1211 Jelovice (površina 3,6 ha).
Turizem in rekreacija: Turizem, predvsem romarski turizem na Ptujski Gori in sonaravni turizem v
Halozah, je ena od osnovnih razvojnih dejavnosti občine, ki temelji na kompleksu najlepše gotske
stavbe pri nas, romarske Bazilike Marije zavetnice s plaščem, ter na naravnih in kulturnih
kakovostih pokrajine Haloz.
Območja ohranjanja in razvoja prepoznavnih naravnih kvalitet in vrednot prostora
V občini so številne naravne vrednote, 15 območij na kar 146 ha površine. Po površini največje
naravne vrednote so vodni zadrževalnik Medvedce, pragozdni rezervat Donačka gora in poplavno
območje reke Dravinje. Območja Natura 2000 zavzemajo 56 % površine občine, t.j. celotni južni
del občine in skoraj celotno območje doline reke Dravinje.
Območja ohranjanja in razvoja prepoznavnih ustvarjenih kvalitet in vrednot prostora
V občini je 53 enot nepremične kulturne dediščine, od katerih se posebej izpostavi kompleks
cerkve na Ptujski Gori.
Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Na poplavnem območju ob reki Dravinji, enem najpogosteje poplavljenih območij v Sloveniji, se
vse dejavnosti temu dejstvu prilagodi v celoti. Poplavna območja se ureja sonaravno. Dejavnosti, ki
niso vezane na vodo, se umešča izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna. Na
poplavnih območjih se prepove vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo ob poplavi škodljiv vpliv na
vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja.
2.2 Izvedbeni del
V izvedbenem delu OPN so za celotno obcino dolocene enote urejanja prostora in sicer
posebej za obmocje zunaj naselij (odprti prostor, razpršena poselitve), obmocja naselij, posebne
1. spremembe in dopolnitve OPN Majšperk
prostorske ureditve (kamnolomi, turistična območja, komunalna območja), za vinogradniška
območja kot posebna območja razpršene poselitve ter za območja sprejetih državnih prostorskih
načrtov.
Na podlagi izdelanih strokovnih podlag so ob upoštevanju gornje delitve doloceni prostorski
izvedbeni pogoji znotraj posameznih EUP, ki se nanašajo na namembnost in vrsto posegov
v prostor, njihovo lego, velikost in oblikovanje; pogoje glede prikljucevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro; merila in pogoje za parcelacijo;
pogoje celostnega ohranjanja kulturne dedišcine, ohranjanja narave, varstva okolja in
naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami ter obrambnih potreb;
pogoje varovanja zdravja ljudi. V zadnjem delu OPN so doloceni tudi posebni prostorski
izvedbeni pogoji in druga dolocila na obmocjih predvidenih obcinskih podrobnih prostorskih
nacrtov.
3 PREDLOGI IN POBUDE ZA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE OPN
Postopek sprejemanja OPN (začet je bil še kot Strategija prostorskega razvoja občine Majšperk v l.
2007) je bil dolgotrajen, sprejet pa je bil septembra 2013. Postopek je tako trajal več kot šest let, v
času od predložitve osnutka OPN nosilcem urejanja prostorapa dodatnih pobud ni bilo več možno
vključiti v postopek.
Glede na številne pobude in predloge občanov, ki so se zbrali v vmesnem času, se je Občina
odlocila za zacetek postopka priprave Prvih sprememb in dopolnitev OPN, ki ga je sprejela
županja Občine Majšperk Dr. Darinka Fakin dne 28.1. 2014, objavljen je bil 31.1. 2014 v Uradnem
glasilu slovenskih občin št. 5/2014, začel pa je veljati 1.2. 2014.
Občina je prejela 128 pobud za posege v prostor oz. spremembo namenske rabe predvsem za
opredelitev novih stavbnih zemljišč za individualno stanovanjsko gradnjo, gradnjo gospodarskih
objektov in vinskih kleti. Nekatere pobude se nanašajo spremembo znotraj podrobne namenske
rabe, nekatere na izvzem iz stavbnih zemljišč. Od teh je bila v osnutek uvrščena 101 pobuda,
Občina je prejela tudi pobude občanov, ki predlagajo spremembo iz najboljših v druga kmetijska
zemljišča. Za kategorizacijo kmetijskih zemljišč (na najboljša in druga oz. trajno varovana in ostala
kmetijska zemljišča) Občina opozarja, da je v skladu s področno zakonodajo (varstvo kmetijskih
zemljišč) le-ta v pristojnosti Vlade RS.
Posamezne pobude za spremembo namenske rabe so obrazložene v posebni tabeli, označene pa
so z enoličnim identifikatorjem ID.
V obdobju po sprejetju OPN so se pokazale tudi nekatere nejasnosti, neusklajenosti oz.
pomankljivosti, ki predstavljajo določene težave pri pridobivanju gradbenih dovoljenj za gradnje na
prostoru občine Majšperk. Občina tako spreminja tudi besedilni del odloka:
- tematske spremembe in dopolnitve vsebin OPN, ki se nanašajo na izboljšanje
posameznih vsebin OPN .
5 PRIPRAVA OSNUTKA 1. SPREMEMB IN DOPOLNITEV OPN
1. spremembe in dopolnitve OPN Majšperk
Osnutek sprememb in dopolnitev OPN je bil pripravljen v okviru usmeritev strateškega dela
OPN, sprejetega v letu 2013, ki se ne spreminja. Osnutek je vkljuceval le spremembe in
dopolnitve v izvedbenem delu, kjer se v posameznih delih spreminjajo in dopolnjujejo
vsebine odloka o OPN, ob analizi pobud in predlogov pa tudi dolocene vsebine
kartografskega dela. Obrazložitve oz. razlogi za vnos so podani v Obrazložitvah ponud_osnutek.
Odlok je bil za fazo osnutka pripravljen tako, da so bile v besedilo sprejetega odloka
vnesene spremembe in dopolnitve z besedilom v odebeljeni rdeci barvi, besedilo veljavnega
odloka, ki se s predlaganimi spremembami in dopolnitvami nadomešca, pa je bil precrtan. Za
nosilce urejanja prostora so bili v posebni mapi dodani tudi zapisi v formatu SHP z oštevilčenjem.
Za izdelavo kartografskega dela je bil uporabljen nov zemljiški kataster (GURS, marec
2014).
Spremembe OPN zamejajo tudi neusklajenosti med tekstualnim in grafičnim delom izvedbenega
dela OPN Majšperk. Konkretno: pri pripravo grafičnega dela izvedbenega dela OPN se je
pomešalo poimenovanje enot urejanja prostora JE1 in JE2. Območje kamnoloma Vundušek je v
grafičnem delu opredeljeno z JE2 , Medvedov kamnolom pa z JE1, torej obratno kot v besedilnem
delu. Napako se odpravi.
Ob upoštevanju vsebin veljavnega OPN je bil pripravljen tudi nov Prikaz stanja prostora npr.
(razmerje med namensko in dejansko rabo)
Tabela: Skupne bilance sprememb osnovne namenske rabe
Najboljša
Druga kmetijska
Stavbna
kmetijska
zemljišča (ha)
zemljišča
zemljišča (ha)
OPN*
314,9
1555,2
1368,1
1. SD
OPN**
322,4
1550,3
1365,2
Sprememba 7,5
- 4,9
-2,9
(ha)
* Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin št. 40, 23.9.
2013)y
**1. spremembe in dopolnitve OPN- faza osnutek