Samoevalvacijsko poročilo ravnatelja

Comments

Transcription

Samoevalvacijsko poročilo ravnatelja
SAMOEVALVACIJSKO
POROČILO RAVNATELJA
ZA LETO 2014
Pripravil ravnatelj
mag. Gvido Cigale, univ. dipl. psih.
Cerknica, februar 2015
Vsebina
1
UVOD ................................................................................................................................................... 2
2
SODELOVANJE S STARŠI................................................................................................................. 3
3
4
5
2.1
Krepitev strokovnih in osebnostnih virov ter kompetenc .............................................................. 3
2.2
Nadgradnja sodelovanja s starši .................................................................................................... 3
2.3
Prenovljena spletna stran ............................................................................................................... 4
URESNIČEVANJE PREDNOSTNIH CILJEV V ODDELKIH .......................................................... 5
3.1
Cilji po starostnih obdobjih ........................................................................................................... 5
3.2
Načrtovanje, izvedba in spremljanje doseganja zastavljenih ciljev............................................... 5
3.3
Rezultati ........................................................................................................................................ 6
3.3.1
Prvo starostno obdobje – skupine 1-2 ................................................................................... 6
3.3.2
Prvo starostno obdobje – skupine 2-3 in kombinirani oddelki 2-4........................................ 7
3.3.3
Drugo starostno obdobje – skupine 3-4 ................................................................................. 8
3.3.4
Drugo starostno obdobje – skupine 4-5 ................................................................................. 9
3.3.5
Drugo starostno obdobje – skupine 5-6 ............................................................................... 10
POSLOVANJE V LETU 2014............................................................................................................ 11
4.1
Spremembe v zakonodaji ............................................................................................................ 11
4.2
Denarni tok v letu 2014 ............................................................................................................... 12
SKLEP ................................................................................................................................................. 13
1
1 UVOD
Samoevalvacijsko poročilo izhaja iz zahteve 49. člena Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja.
Priprava poročila sodi v pristojnost ravnatelja, pri pripravi lahko sodelujejo vsi zaposleni. V Vrtcu »Martin
Krpan« Cerknica smo v zadnjih letih vzpostavili sistem, da evalvacijo prednostnih ciljev vodijo strokovni
aktivi, evalvacijo poslovanja pa vodstvo in uprava vrtca. Samoevalvacijsko poročilo za leto 2014 je
razdeljeno v tri sklope:
-
sodelovanje s starši,
-
uresničevanje prednostih cilje v oddelkih,
-
poslovanje v letu 2014.
2
2 SODELOVANJE S STARŠI
2.1 Krepitev strokovnih in osebnostnih virov ter kompetenc
V šolskem letu 2013/2014 smo si zastavili prednostni cilj:
Strokovni delavci vrtca nadgradijo strokovne in osebnostne vire ter kompetence za uspešno
sodelovanje s starši.
Vodstvo vrtca je pripravilo štiri delavnice ob branju knjige SODELOVANJE s starši in sicer:
-
Strokovni delavci kot partnerji v dialogu
-
Starši kot sodelujoči partnerji
-
Delo s starši
-
Oblike in potek sodelovanja v vrtcu
Delavnice so bile izvedene v treh delih:
-
branje posameznega poglavja v knjigi,
-
priprava na delavnico preko vprašanj,
-
izvedba delavnice s poudarkom na izmenjavi izkušenj.
Organizirana je bila delavnica na temo krepitve strokovnih in osebnostnih virov za sodelovanje s
starši v izvedbi Familylaba.
2.2 Nadgradnja sodelovanja s starši
V vrtcu vsako leto poteka bogat program srečanj s starši, ki vsebuje roditeljski sestanek, pogovorne
urice in srečanja za starše. Starše povabimo tudi na različne prireditve (Palčkov pohod, Snežakov
večer, Škratovanje, predavanje za starše …) V šolskem letu 2013/2014 smo preko delavnic za
strokovne delavce ugotovili, da moramo še več pozornosti posvetiti staršem ob začetku šolskega
leta, še posebej pa okrepiti sodelovanje pred vstopom v vrtec. Staršem novincev smo v mesecu
maju omogočili ogled vrtca, skupine najstarejših otrok so jim pripravile kratek program. Hkrati je
3
bil v času vključevanja otrok v vrtec organiziran sestanek za starše v mesecu juniju in roditeljski
sestanek na koncu meseca avgusta. Na srečanju s starši v mesecu avgustu je prvi del sestanka vodil
ravnatelj vrtca, ki je predstavil vrtec in delovanje vrtca. Uvodno srečanje je bilo organizirano tudi
za starše otrok, ki so že obiskovali vrtec. V skupnem delu srečanja, ki ga je vodil ravnatelj, je bilo
predstavljeno poslanstvo in vizija vrtca, način komunikacije med vrtcem in starši, potek leta in
dneva v vrtcu, prehrana in skrb za zdravje. Pred začetkom uvajanja in med uvajanjem otrok je
potekala intenzivna izmenjava informacij med strokovnimi delavci in starši.
2.3 Prenovljena spletna stran
Arnes je prenehal s podporo joomla paketu na katerem je bila osnovana naša spletna stran. Tako je
bilo potrebno relativno hitro poskrbeti za postavitev nove spletne strani na predlogi WordPress.
Nova spletna stran je bila postavljena z lastnim znanjem in angažiranostjo v sodelovanju s tehnično
podporo Arnesa. S tem smo se izognili velikim stroškom, ki so navadno povezani z zunanjimi
ponudniki. Spletna stran še vedno ni prvi medij obveščanja, čeprav se je obisk nekoliko povečal –
trenutno beležimo približno 100 obiskov na prispevek. Glede na to, da spletni medij redno prebira
manj kot 25% staršev, je glavni način obveščanja še vedno oglasna deska. V zadnjem času se
pojavljajo zunanji ponudniki za elektronsko komunikacijo s starši, vendar je cena storitev relativno
visoka, rešitve pa še niso povsem prilagojene vrtcu, saj temeljijo na rešitvah za osnovne in srednje
šole. Zato smo pri uvajanju tovrstne novosti previdni, saj si želimo celostne in cenovno ugodne
rešitve.
4
3 URESNIČEVANJE PREDNOSTNIH CILJEV V ODDELKIH
3.1 Cilji po starostnih obdobjih
STAROSTNA
SKUPINA
PODROČJE
PREDNOSTNI CILJ
Oblikovanje osnovnih življenjskih
DRUŽBA
Oddelki 1-2
navad (navajanje na samostojnost,
upoštevanje pravil v skupini).
Razumevanje in izražanje jezika.
Oddelki 2-3 in 2-4
JEZIK
Oddelki 3-4
MATEMATIKA
Razvijanje matematičnega mišljenja
in matematičnih spretnosti.
Otrok sam rešuje probleme na katere
Oddelki 4-5
DRUŽBA
naleti pri vsakdanjih situacijah v
vrtcu.
Oddelki 5-6 in 4-6
GIBANJE
Razvijanje koordinacije in
vzdržljivosti
3.2 Načrtovanje, izvedba in spremljanje doseganja zastavljenih ciljev
Za izbiro, spremljavo in evalvacijo prednostnih ciljev sta bila odgovorna strokovna aktiva. Cilji
so bili določeni na podlagi analize značilnosti skupin ob začetku šolskega leta. Vsak tandem je
prednostni cilj vključil v letni načrt dela oddelka. Starši so bili z načrtom seznanjeni na
roditeljskem sestanku in preko sveta staršev.
Med šolskim letom sta bili opravljeni dve glavni evalvaciji na podlagi postavljenih meril. V
mesecu januarju je bila opravljena evalvacija na ravni oddelkov, ob koncu šolskega leta pa na
ravni oddelkov in strokovnih aktivov.
5
3.3 Rezultati
3.3.1
Prvo starostno obdobje – skupine 1-2
Opredelitev prednostnega cilja:


oblikovanje osnovnih življenjskih navad - navajanje na samostojnost
upoštevanje pravil v skupini
Opredelitev meril:

prepoznavanje simbolov, uporaba žlice in skodelice, sezuvanje copat, sedenje za mizo v
času obroka, otrok pride k strokovni delavki, ko ga le ta pokliče
Glavne dejavnosti, preko katerih smo uresničevali prednostni cilj:



dnevna rutina,
igra,
vključevanje v tematske sklope
Pričakovani dosežki:
Navajanje na samostojnost:
 uporaba žlice (vsi znajo uporabljati žlico, razen enega)
 pitje iz skodelice (v treh skupinah že vsi znajo piti iz skodelice, razen petih otrok iz
ostalih skupin)
 sezuvanje copat (večina otrok se že sama sezuje, 14 otrok pri sezuvanju potrebuje pomoč,
eden pa se še ne sezuje sam)
 prepoznavanje svojega simbola (polovica otrok prepozna svoje simbole, ostali jih ne
prepoznajo)
Upoštevanje pravil v skupini:
 sedenje na stolu (vsi otroci sedijo na stolu)
 pride k strokovni delavki, ko ga le ta pokliče (večinoma vsi pridejo, ko jih le ta pokliče,
razen, kadar ignorirajo)
Drugi dosežki, ki niso bili načrtovani, a so povezani z doseganjem prednostnega cilja:

naučili so se lepega vedenja (še prosim, hvala)
6







počakajo, po obroku pospravijo ostanke hrane z mize v skodelico in skodelico sami
odložijo v posodo
nekateri si že sami pomaknejo stol k mizi, ga pospravijo za seboj (ko vstanejo od mize)
sami si vzamejo papirnato brisačo
nekateri si že znajo obuti copate in čevlje
poleg svojih simbolov nekateri prepoznajo tudi simbole ostalih otrok
nekateri pri obrokih ne uporabljajo slinčkov
kadar otrok ne sliši, da ga kličemo, reagira drugi otrok in ga pripelje do nas
Katere težave so se pojavile?


3.3.2
zaradi daljše odsotnosti otrok se pojavi težava pri izvajanju dnevne rutine
zaradi različnih modelov copat so nespretni pri sezuvanju in obuvanju copat
Prvo starostno obdobje – skupine 2-3 in kombinirani oddelki 2-4
Opredelitev prednostnega cilja:

izražanje in razumevanje jezika
Opredelitev meril:


opisovanje dogajanja ob različnih načinih opazovanja (4 – 5 besed)
razume najmanj tri navodila hkrati (razumevanje)
Glavne dejavnosti, preko katerih smo uresničevali prednostni cilj:




potujoča pravljica, Palček Bralček
izvajanje dnevne rutine
tematski sklopi
poslušanje in pripovedovanje pravljic in pesmi
Pričakovani dosežki:


opisovanje dogajanja ob različnih načinih opazovanja (iz vseh skupin 11 otrok tega ne
dosega tega merila - uporaba 2 – 3 besed)
razume najmanj tri navodila hkrati (iz vseh skupin 6 otrok ne razume treh navodil podanih
hkrati – razume 1 – 2 navodili)
7
Drugi dosežki, ki niso bili načrtovani, a so povezani z doseganjem prednostnega cilja:






glasbene izmišljarije
igra vlog
povečala se je pozornost pri poslušanju
povečala se je samozavest
otrok sodeluje pri dramatizaciji
pripoveduje zgodbe ob slikah
Katere težave so se pojavile?

posamezniki so potrebovali več spodbude in motivacije.
3.3.3
Drugo starostno obdobje – skupine 3-4
Opredelitev prednostnega cilja:

Razvijanje matematičnega mišljenja in matematičnih spretnosti.
Opredelitev meril:
 Otrok razume pravila igre spomin.
 Otrok sodeluje pri pripravi mize ob obrokih in pri tem prireja ena na ena.
Glavne dejavnosti preko katerih smo uresničevali prednostni cilj:



igra spomin (izdelovanje lastnega spomina v igralnici),
naloge dežurstva otrok,
vključevanje v tematske sklope.
Pričakovalni dosežki :
Cilj je bil dosežen. Pravila igre spomin razumejo skoraj vsi otroci v skupini (odstopajo le dva do
trije mlajši otroci v oddelku). Pri vseh skupinah so otroci pri pripravi mize brez težav prirejali ena
na ena.
Drugi dosežki, ki niso bili načrtovani, a so povezani z doseganjem prednostnega cilja:

Nekaj otrok se igro spomin igra samostojno brez nadzora odrasle osebe (starejši otroci v
enem oddelku).
8
Katere težave so se pojavile?


3.3.4
pri igri spomin je lahko težava ne zainteresiranost otrok.
različne žlice, vilice, krožniki, ki predstavljajo moteč dejavnik.
Drugo starostno obdobje – skupine 4-5
Opredelitev prednostnega cilja:

Otrok sam rešuje probleme na katere naleti pri vsakdanjih situacijah v vrtcu (izzive in
težave skušajo rešiti sami, se znajdejo v novih situacijah).
Opredelitev meril:
 Otrok se pogosto znajde sam in ustrezno reši problem.
 Otrok se pogosto znajde sam in reši problem na ustrezen način.
 Otrok se ne znajde sam in ne reši problema.
Glavne dejavnosti preko katerih smo uresničevali prednostni cilj:


dnevna rutina,
bivanje na prostem.
Pričakovalni dosežki :
Odvisno od situacije, od težavnosti problema, od zrelosti otroka (starostna meja). Napredek je
opazen v vseh skupinah.
Drugi dosežki, ki niso bili načrtovani, a so povezani z doseganjem prednostnega cilja:


boljša samopodoba otrok,
pozitivna klima v oddelki.
Katere težave so se pojavile?





doslednost vzgojitelja; vzeti si dovolj časa,
spodbujanje samostojnosti posameznika lahko terja čakanje ostale skupine,
med prehodi od ene do druge dejavnosti si je treba vzeti čas za posameznika in za doseganje
tega cilja,
sodelovanjem med vrtcem in starši (v nekaterih primerih),
nestalnost strokovnih delavcev v oddelku.
9
3.3.5
Drugo starostno obdobje – skupine 5-6
Opredelitev prednostnega cilja:

GIBANJE: Razvijanje koordinacije in vzdržljivosti.
Opredelitev meril:
 Kakšno razdaljo premaga v določenem času.
 Odbijanje (kako, koliko).
Glavne dejavnosti preko katerih smo uresničevali prednostni cilj:




Pohodi, vadbene ure, bivanje na prostem (krajši, daljši sprehodi, vzponi…)
Cicikros,
orientacijski pohod.
Vodene ure, igre z žogo, poligoni, delo po postajah, igre z baloni.
Pričakovalni dosežki :



Napredovali so vsi (glede na začetno stanje).
Kondicija (nihče se ne pritožuje, radi hodijo, veselijo se pohodov, v kratkem času daleč
pridemo).
Izgubili strah pred žogo, bolj so spretni, med seboj se spodbujajo, ni jim vseeno, vadili so
tudi doma.
Drugi dosežki, ki niso bili načrtovani, a so povezani z doseganjem prednostnega cilja:


Spoznali smo štafetne igre,
poligon,
vadba po postajah.
Katere težave so se pojavile?

Prostor, oprema.
Težko merljiv cilj (kondicijski).
10
4 POSLOVANJE V LETU 2014
4.1 Spremembe v zakonodaji
V letu 2014 je bilo sprejetih ali spremenjenih veliko število zakonskih in podzakonskih aktov ter
odredb, ki so vplivale na naše delo. Nekateri akti so se po sprejemu še spreminjali, zato je bilo
novosti težko implementirati v prakso. Na naše delo so v največji meri vplivale spremembe:
-
na področju javnega naročanja (vodenje dodatne evidence vseh naročil do 20.000€),
-
uvajanja e-računov (dodatna programska oprema in izobraževanje),
-
enotnega načrta klasifikacije (dodatna programska oprema, spremenjena organizacija in
izobraževanje),
-
davčne zakonodaje (prilagoditve na področju individualnih rek obrazcev)
-
sistema sporočanja števila zaposlenih za potrebe ugotavljanja števila zaposlenih v javnem
sektorju,
-
odločitve sodišča glede izplačila plačnih nesorazmerij (dodatni odhodki, ki so vplivali na
denarni tok),
-
Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (potreba po
spremembi internih aktov),
-
Pravilnika o označevanju alergenov (spremenjena organizacija, dodatno administrativno
delo)
V vrtcu smo uspešno izvedli prilagoditve na večino novosti. Pravilnik o normativih za opravljanje
predšolske vzgoje je uspešno implementiran v prakso, spremeniti moramo še interni akt o
sistematizaciji delovnih mest. Enotni načrt klasifikacije bomo implementirali v letu 2015, saj
trenutno teče prehodno obdobje, zadnja novela, ki je spreminjala prvotni zakon, je bila sprejeta 24.
12. 2014. Poleg tega še vedno ni jasen odnos med enotnim načrtom klasifikacije, elektronsko
hrambo in arhivskim gradivom. Hramba arhivskega gradiva v elektronski obliki je po obstoječi
zakonodaji povezana z dodatnimi stroški, ki morda v končni različici zakona ne bodo potrebni. S
strani Ministrstva za izobraževanje, kulturo in znanost je obljubljena podpora pri uvajanju te
novosti.
11
Igrišče enote Cerknica smo začeli uporabljati šele v poletnih mesecih, zato je bil nekoliko okrnjen
tudi program Mali sonček. Strokovni delavci so vložili velike napore, da je bil program izveden v
kar največji možni meri v telovadnici in na lokacijah v bližini vrtca.
4.2 Denarni tok v letu 2014
V prvi polovici leta 2014 so različni dejavniki vplivali na začasno znižanje razpoložljivih sredstev.
V mesecu januarju (poslovno leto 2013) smo izplačali oba obroka plačnega nesorazmerja v višini
48008,95€. Sredstva smo črpali iz prihrankov pri stroških dela, aktivirali smo tudi sredstva iz
naslova prispevkov za preseganje kvot invalidov v višini 24657,19€. S temi sredstvi smo pokrili
del plač invalidov in tako sprostili sredstva za izplačilo tretje četrtine plačnega nesorazmerja. V
mesecu februarju je zaradi zaprtja vrtca v času žleda sledil izpad dohodka v višini 20.773,72€. V
mesecu juniju smo izplačali regres za letni dopust v višini 35525€. Prihodki za regres za letni
dopust v obdobju januar – junij 2014 so znašali 19.915,44€, celotni odhodek za izplačilo regresa
za letni dopust je bil z vidika prihodkov pokrit do konca leta 2014. Znesek zapadlih neplačanih
obveznosti oskrbnin na dan 30. 6. 2014 je znašal 18446,83€. Ob selitvi v nov vrtec je bilo potrebno
nabaviti dodatne pripomočke za higieno, hišno perilo in drobni inventar.
Upad prihodkov smo uspešno premostili z zamikom nenujnih stroškov in investicij. Vse obveznosti
smo poravnavali redno. Upad razpoložljivih sredstev smo opazili pravočasno in ob takojšnji
sprožitvi dodatnih elementov spremljanja porabe preprečili, da bi upad povzročil težave pri
pokrivanju obveznosti. V zadnji četrtini leta se je sicer izkazalo, da smo bili pri ukrepih celo preveč
strogi (konzervativni) in bi lahko načrtovane investicije začeli izvajati prej. Izkazalo se je, da so
vzpostavljeni mehanizmi spremljanja porabe ustrezni, hkrati je na uspešno premostitev situacije
pozitivno vplivalo tudi uspešno poslovanje v preteklih letih.
12
5 SKLEP
Leto 2014 je bilo izredno pestro na pedagoškem in poslovnem področju. Vodstvo in delno tudi
zaposleni so bili vpeti v proces selitve v nov vrtec in prilagajanje na spremembe. Zato je v tem letu
prišel do izraza kvalitetno zasnovan sistem dela strokovnih aktivov, skupnega načrtovanja
strokovnih delavcev in tandemov. Izkazala se je tudi strokovnost uprave pri uvajanju sprememb.
Vodstvo je na podlagi ugotovitev na delavnicah s strokovnimi delavci nadgradilo sodelovanje s
starši. Kljub temu, da niso bili uresničeni vsi cilj in kljub nekaterim dejavnikom, ki so ovirali naše
delo, je bil v letu 2014 narejen kvaliteten napredek na evalviranih področjih.
13

Similar documents