Pravilnik o rokometnih tekmovanjih

Transcription

PRAVILNIK O ROKOMETNIH TEKMOVANJIH
I. SPLOŠNE DOLOČBE ........................................................................................ 2
II. VRSTE ROKOMETNIH TEKMOVANJ...................................................................... 2
III. OBLIKE ROKOMETNIH TEKMOVANJ .................................................................... 4
IV. UDELEŽENCI ROKOMETNIH TEKMOVANJ
............................................................. 6
V. SISTEM TEKMOVANJA..................................................................................... 6
VI. OBVEZA ČLANOV POSAMEZNIH LIG.................................................................... 8
VII. PRAVICA NASTOPA IGRALCEV ......................................................................... 9
VIII. REGISTRACIJA TEKEM ................................................................................. 10
IX. STROKOVNO - TEHNIČNA KOMISIJA .................................................................. 10
X. PRITOŽBA NA ODIGRANO TEKMO ...................................................................... 10
XI. DOLOČILA O PONOVITVI TEKME V PRIMERU KRŠTIVE ROKOMETNIH PRAVIL ................. 11
XII. KRITJE STROŠKOV DRUŠTEV, SODNIKOV, DELEGATA IN DRUGIH STROŠKOV ............... 12
XIII. DOKONČNA ALI ZAČASNA PREKINITEV TEKME .................................................... 14
XIV. POSEBNI PRIMERI IZGUBLJENIH TEKEM ............................................................ 14
XV. DOLOČANJE VRSTNEGA REDA ........................................................................ 15
XVI. DOLOČILA O PRIJATELJSKIH TEKMAH ............................................................. 16
XVII. DOLOČILA O POSEBNIH TEKMOVANJIH ........................................................... 16
XVIII. MEDNARODNA TEKMOVANJA ....................................................................... 17
XIX. ZDRUŽENJA KLUBOV .................................................................................. 18
XX. URADNE OSEBE .......................................................................................... 20
XXI. TEHNIČNE DOLOČBE ................................................................................... 22
XXII. POSEBNE DOLOČBE
................................................................................... 24
XXIII. DOPING KONTROLA .................................................................................. 25
XXIV. PREHODNE DOLOČBE ................................................................................ 26
______________________________________________________________________________________________________
Pravilnik o rokometnih tekmovanjih, 09.07.2015
1
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V pravilniku o rokometnih tekmovanjih (v nadaljevanju besedila: PORT) so opredeljena splošna
pravila o sistemu, oblikah, vrstah, udeležencih in njihovih obvezah, načinih in pogojih organiziranja
ter izvajanja rokometnih tekmovanj v okviru Rokometne zveze Slovenije.
Rokometna tekmovanja v okviru Rokometne zveze Slovenije razpisuje in organizira RZS.
2. člen
Rokometna tekma je športno dogajanje v smislu rokometnih pravil.
II. VRSTE ROKOMETNIH TEKMOVANJ
3. člen
Glede na vrsto se rokometna tekmovanja delijo po rangu tekmovanja, po spolu in po starosti
udeležencev.
4. člen
Moštva se uvrstijo v posamezni rang tekmovanja na podlagi rezultatov doseženih v uradnih
tekmovanjih. Prehod iz enega ranga v drugi rang tekmovanja se izvede kot napredovanja oziroma
izpad iz danega ranga tekmovanja v skladu s tem pravilnikom in propozicijami tekmovanja.
5. člen
Moštvo pridobi licenco za tekmovalno sezono in s tem pravico nastopa v posameznem rangu
tekmovanja ter pravico uvrstitve v žreb:
- če si je na podlagi tekmovalnih rezultatov izborilo pravico do obstanka v posameznem rangu
tekmovanja, napredovalo iz nižjega ranga na podlagi tekmovalnih rezultatov ali pa izpadlo
iz višjega ranga tekmovanja na podlagi tekmovalnih rezultatov;
- če se je pravočasno prijavilo za tekmovanje;
- če zaradi zapadlih finančnih obveznosti do sodnikov, delegatov in RZS ni v avtomatičnem
suspenzu;
- če nima zapadlih obveznosti do igralcev, trenerjev in klubske administracije. Klub mora to
potrditi s podpisano in potrjeno izjavo odgovorne osebe;
- če izpolnjuje ostale predpisane pogoje za izdajo licence oziroma rang tekmovanja;
- če izpolnjuje ostale pogoje zapisane v tem pravilniku in propozicijah združenja v katerem
bo v tekmovalni sezoni moštvo nastopilo.
Našteti pogoji morajo biti izpolnjeni in izjave priložene najkasneje do 15.06. v letu za preteklo
tekmovalno sezono oz. najkasneje 14 dni pred žrebom tekmovalnih parov za prihajajočo tekmovalno
sezono.
V primeru, da se izkažejo podatki iz izjave kot neverodostojni, se proti klubu in odgovorni osebi
kluba postopa v skladu z disciplinskim pravilnikom RZS in drugimi akti RZS.
O pravici nastopa v posameznem rangu tekmovanja in pravici uvrstitve v žreb odloča Komisija za
licenciranje RZS na podlagi določil tega pravilnika.
______________________________________________________________________________________________________
2
Odbor za arbitražo RZS odloča o pritožbi kluba na odločitev Komisije za licenciranje RZS glede
pravice nastopa v posameznem rangu tekmovanja in uvrstitve v žreb na podlagi določil aktov RZS.
Njena odločitev je dokončna.
6. člen
Moštvo, ki se prvič prijavlja v uradno tekmovanje ali iz njega izstopa izstopi, mora začeti
tekmovanje v najnižjem rangu ob izpolnjevanju druge in tretje alineje prejšnjega člena.
7. člen
Posamezno društvo lahko tekmuje v posameznem rangu tekmovanja le z enim članskim moštvom.
V mlajših starostnih kategorijah lahko v posameznem rangu društvo tekmuje tudi z več moštvi.
Prehod igralcev med moštvi društva v isti starostni kategoriji, je možen enkrat v tekmovalni sezoni.
8. člen
Prenos pravice tekmovanja v posameznem rangu ni dopusten na drugega upravičenca.
9. člen
Po spolu udeležencev tekmovanj se tekmovanja delijo na moška in na ženska tekmovanja.
10. člen
Po starosti udeležencev se rokometna tekmovanja razvrščajo na tekmovanja odraslih (člani in
članice) in tekmovanja mladih (deklice, dečki, kadetinje, kadeti, mladinke, mladinci).
Glede na starost udeležencev tekmovanja razvrščamo v naslednje razrede:
- člani oziroma članice;
- mladinci v starosti od 17 do 21
- mladinke v starosti od 17 do 20;
- kadeti v starosti od 15 do 17 let;
- kadetinje v starosti od 15 do 17 let;
- starejši dečki A v starosti od 14 do 15 let;
- starejše deklice v starosti od 13 do 15 let;
- starejši dečki B v starosti od 13 do 14 let;
- mlajši dečki A ali deklice A v starosti od 12 do 13 let;
- mlajši dečki B ali deklice B v starosti od 11 do 12 let;
- mlajši dečki C ali deklice C v starosti do 11 let;
- mini rokomet v starosti do 10 let.
Igralci imajo pravico nastopa v posamezni starostni kategoriji do konca tekmovalne sezone, v kateri
dopolnijo zgornjo mejo starosti predpisane v 2. odstavku tega člena.
Igralke v ženski konkurenci lahko igrajo za naslednje starostne kategorije:
- Kadetinje za svojo starostno kategorijo in za starostno kategorijo mladink ter poleg tega še največ tri na tekmi
za člansko ekipo.
- Starejše deklice A za svojo starostno kategorijo in za starostno kategorijo kadetinj.
- Starejše deklice B za svojo starostno kategorijo, za starostno kategorijo starejše deklice A ter za kadetinje.
- Mlajše deklice A za svojo starostno kategorijo in za starostno kategorijo starejše deklice B in A.
- Mlajše deklice B za svojo starostno kategorijo in za kategorijo mlajše deklice A.
V kategoriji mini rokomet lahko nastopajo po spolu mešana moštva.
______________________________________________________________________________________________________
3
III. OBLIKE ROKOMETNIH TEKMOVANJ
11. člen
Glede na obliko se rokometna tekmovanja delijo na prvenstvena, pokalna in superpokalna
tekmovanja in kvalifikacijska oz. izločilna.
12. člen
Prvenstvene tekme so tekme v okviru tekmovanja za prvaka v posamezni starostni kategoriji, rangu
tekmovanja ali območnem tekmovanju. Na podlagi doseženih rezultatov na prvenstvenih tekmah se
določa tudi vrstni red v posameznem tekmovanju in moštva, ki izpadejo iz tekmovalnega ranga ali
napredujejo v višji rang.
13. člen
Prvenstveno tekmovanje se izvaja v obliki dvokrožnega ali večkrožnega ligaškega oz. turnirskega
tekmovanja v katerem tekmuje vsak z vsakim udeležencem posamezne lige.
Minimalno število prvenstvenih tekem za vsako starostno kategorijo v eni tekmovalni sezoni je 18
tekem.
14. člen
Kvalifikacijske oziroma izločilne tekme so tekme, ki odločajo o uvrstitvi ali izločitvi v ali iz
posameznega tekmovanja v ZRKTM (polfinalne skupine).
Kvalifikacijsko ali izločilno tekmovanje med dvema moštvoma se lahko izvede na nevtralnem igrišču
v obliki neparnega števila tekem, na katerih je potrebno določiti zmagovalca v skladu z določbami
tega člena. Zmagovalec izločilnega oziroma kvalifikacijskega tekmovanja je moštvo, ki je zmagalo v
več kot polovici tekem.
Kvalifikacijsko tekmovanje med dvema moštvoma se izvede tudi v dveh povratnih tekmah.
Zmagovalec kvalifikacijskega tekmovanja se določi na podlagi števila osvojenih točk. V primeru
enakega števila osvojenih točk se zmagovalec določi na podlagi naslednjih kriterijev:
- na podlagi razlike v golih;
- na podlagi večjega števila danih golov na gostovanju.
Če na podlagi zgoraj navedenih kriterijev ni možno določiti zmagovalca se zmagovalec določi z
izvajanjem sedemmetrovk brez podaljška.
Kvalifikacijsko ali izločilno tekmovanje med tremi ali več moštvi se lahko izvede v obliki turnirja na
nevtralnem igrišču po enokrožnem sistemu. Kriteriji za razvrstitev na turnirju so opredeljeni v 61. členu.
15. člen
V pokalnem tekmovanju so dolžna igrati vsa članska moštva, ki sodelujejo v prvenstvenih
tekmovanjih RZS.
Pokalna tekmovanja se izvajajo po sistemu izpadanja z eno izločilno tekmo.
V primeru neodločenega rezultata se igra podaljšek 2 x 5 minut, v kolikor je rezultat še vedno
neodločen, se ponovno igra podaljšek 2 x 5 minut. Če se tudi po podaljških ne more določiti
zmagovalca, se izvajajo sedemmetrovke.
Sedemmetrovke se izvajajo v skladu z rokometnimi pravili. Prvič izvaja vsaka ekipa po pet
sedemmetrovk (vsakič drug igralec izmenoma; prva izvaja ekipa, ki je določena z žrebom), v
______________________________________________________________________________________________________
4
primeru ponovnega neodločenega rezultata, se izvajajo sedemmetrovke izmenoma do končnega
zmagovalca (sedemmetrovke lahko izvaja več igralcev ali pa samo eden).
V uvodnem delu pokalnega tekmovanja se pokalno tekmovanje lahko izvede tudi v turnirski obliki.
Uvrstitev na turnirju se določi v skladu s 14. členom tega pravilnika.
Tekmovalni pari do vključno polfinala se določijo na podlagi žreba.
Organizator izločilne tekme do vključno četrtfinala se določi na podlagi ranga igranja (lige) v
tekmovalni sezoni, v kateri se Pokal Slovenije igra:
- v primeru, da sta obe moštvi v isti ligi na prizorišču prvo izžrebane ekipe,
- v primeru, da sta moštvi iz različnih lig, na prizorišču ekipe iz nižje lige, ki je izžrebana.
V primeru, da društvo ne odigra predvidenih tekem v Pokalu Slovenije, ne more z nobeno ekipo
napredovati v višji rang tekmovanja.
16. člen
Pokalna tekma se lahko iz opravičljivih razlogov prestavi na zahtevo enega izmed nasprotnikov ali
vodstva tekmovanja, vendar mora biti odigrana pred naslednjim krogom pokalnega tekmovanja. O
prestavitvi pokalne tekme se lahko sporazumeta nasprotnika ob soglasju vodstva tekmovanja. V
primeru, da ni možen dogovor o prestavitvi tekme odloči vodstvo tekmovanja. Odločitev vodstva
tekmovanja o prestavitvi pokalne tekme je dokončna.
17. člen
Zaključni del pokalnega tekmovanja se izvede v dveh dneh.
17a. člen
V superpokalnem tekmovanju se pomerita državni prvak in zmagovalec pokalnega tekmovanja iz
pretekle sezone. V primeru, da je bil v obeh tekmovanjih isti zmagovalec, se pomeri državni prvak z
drugim v pokalnem tekmovanju.
Udeležba na superpokalnem tekmovanju je obvezna za moške, za ženske pa v primeru, da se takšno
tekmovanje organizira.
Superpokalno tekmovanje se izvede zadnjo soboto pred začetkom prvenstvenega tekmovanja.
Organizator zaključnega superpokalnega tekmovanja se izbere na podlagi razpisa, ki mora biti
objavljen najpozneje 60 dni pred odigrano tekmo.
Organizator superpokalnega tekmovanja mora izpolnjevati razpisne pogoje:
- kritje organizacijskih in ostalih stroškov;
- primerna dvorana in ostali prostori;
- možnost TV prenosov;
- akreditacije;
- druge ugodnosti.
Podrobni pogoji se opredelijo v razpisnih kriterijih, ki jih določi predsedstvo RZS.
V primeru, da se na razpis ne prispe nobena ponudba, ga organizira prvourščena ekipa državnega
prvenstva iz pretekle tekmovalne sezone.
______________________________________________________________________________________________________
5
18. člen
Organizator zaključnega dela pokalnega tekmovanja se izbere na podlagi razpisa, ki mora biti
objavljen najpozneje 7 dni po odigrani zadnji četrtfinalni tekmi.
Organizator zaključnega dela pokalnega tekmovanja mora izpolnjevati razpisne pogoje:
- kritje organizacijskih in ostalih stroškov;
- primerna dvorana in ostali prostori;
- možnost TV prenosov;
- akreditacije;
- druge ugodnosti.
Podrobni pogoji se opredelijo v razpisnih kriterijih, ki jih določi predsedstvo.
IV. UDELEŽENCI ROKOMETNIH TEKMOVANJ
19. člen
V rokometnem tekmovanju lahko sodelujejo:
- moštva, ki so se pravočasno prijavila za tekmovanje;
- moštva, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za izdajo licence oziroma rang tekmovanja v
skladu s Pravilnikom o licenciranju;
- moštva sestavljena iz članov posameznega rokometnega društva;
- reprezentančna moštva sestavljena iz izbranih članov rokometnih društev;
- moštva sestavljena iz članic rokometnih zvez, ki so članice EHF in IHF - (igrajo izven
konkurence);
- moštva
sestavljena
iz
učencev,
dijakov
ali
študentov,
razredov,
šol,
fakultet oziroma univerze - (igrajo izven konkurence);
- moštva drugih organizacij, če jim Strokovno – tehnična komisija RZS prizna status
udeležencev v posameznem rokometnem tekmovanju.
V. SISTEM TEKMOVANJA
20. člen
Sistem tekmovanja določa trajanje tekmovalne in igralne sezone, način in stopnje tekmovanja,
število članov v posameznih ligah, napredovanje in izpad ter imenovanje državnega in pokalnega
prvaka.
21. člen
Tekmovalna sezona traja od 1. julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta.
22. člen
Tekmovanja se lahko izvajajo v obliki krožnega točkovnega sistema (liga), skrajšanega krožnega
točkovnega sistema (turnirji) ali na izpadanje.
O morebitnem igranju končnice (za prvaka - play off, za izpad - play out) odločajo posamezna
združenja rokometnih klubov.
______________________________________________________________________________________________________
6
23. člen
Prvenstvena tekmovanja se izvajajo ob upoštevanju kvalitete ekip, tekmovalnih stroškov in
oddaljenosti na državni, regionalni in območni ravni.
24. člen
V PORT-u so tekmovanja imenovana z nazivom tekmovanja, v primeru pridobitve sponzorja
posamezne lige ali pokala Slovenije je dovoljena uporaba sponzorskega imena posamezne lige oz.
pokala.
25. člen
Na državni ravni poteka tekmovanje v članskih ligah in v tekmovanju mladih.
V tekmovanju mlajših kategorij oz. tekmovanje mladih poteka po skupinah in stopenjsko, v kolikor
propozicije ne določajo drugače.
26. člen
V 1. A DRL – moški nastopa 14 moštev. Iz lige izpadeta zadnje dve uvrščeni moštvi in sicer v 1. B DRL
– moški.
V 1. A DRL – ženske nastopa 12 moštev. Iz lige izpadeta zadnje dve uvrščeni moštvi in sicer v 1. B
DRL – ženske.
V 1. B DRL – moški nastopa 14 moštev in v 1. B DRL - ženske nastopa 12 moštev. Dve prvo uvrščeni
moštvi si pridobita pravico nastopanja v 1. A DRL - moški in 1. A DRL - ženske, dve zadnje uvrščeni
moštvi v 1. B DRL –moški pa izpadeta v 2. DRL - moški.
V kolikor je za tekmovanje v 1. B DRL – ženske prijavljeno več kot 14 moštev, se tekmovanje lahko
organizira v dveh ali več skupinah. Pri razvrstitvi ekip v skupine je potrebno upoštevati enakomerno
razdelitev ekip na kvaliteto, geografsko zaokrožena območja, približno enako število ekip v
posamezni skupini in stroške tekmovanja.
V enotni 2. DRL - moški lahko nastopa do 14 moštev. V kolikor je za tekmovanje v 2. DRL – moški
prijavljenih več kot 14 moštev, se formira 3. DRL – moški. V tem primeru lahko v enotni 2. DRL –
moški nastopa največ 12 članov, ostali v 3. DRL - moški.
V primeru formiranja 3. DRL – moški, lahko v tekmovalni sezoni v 2. DRL - moški sodelujejo ekipe, ki
so bile v pretekli tekmovalni sezoni uvrščene do vključno 12. mesta v 2. DRL - moški in ekipi, ki
izpadeta iz 1. B DRL – moški po končani pretekli tekmovalni sezoni. Prvo uvrščeni moštvi v 2. DRL –
moški se uvrstita v 1. B DRL – moški, dve zadnje uvrščeni moštvi pa v primeru formiranja 3. DRL moški izpadeta v to ligo.
Tekmovanje v 3. DRL – moški se organizira v obliki, ki je v skladu s sprejetim sklepi tega Združenja.
Prvo uvrščeni moštvi 3. DRL – moški se uvrstita v 2. DRL – moški.
27. člen
Če se v kakšno ligo iz 26. člena ne prijavi dovolj moštev za tekmovanje, pridobi pravico
napredovanja v višjo ligo 3. uvrščeno moštvo iz nižje lige. Če tudi do tega mesta ni kandidata za
napredovanje, pridobi pravico do obstanka v višji ligi predzadnje uvrščeno moštvo, ki sicer izpade.
Če to moštvo ne izrabi te pravice, pridobi pravico 4. uvrščeno moštvo iz nižje lige, če tega ne
______________________________________________________________________________________________________
7
izkoristi, pa zadnje uvrščeno moštvo iz višje lige, ki sicer izpade. V primeru, da tudi do tega mesta
ni kandidata za napredovanje ali obstanek, se ta pravica prenaša do zadnje uvrščenega moštva, ki si
je zagotovilo obstanek v nižji ligi.
Moštvo, ki si je pridobilo na podlagi tekmovalnih rezultatov napredovanje, v isti tekmovalni sezoni
ne more napredovati še enkrat.
28. člen
Državni prvak R Slovenije v rokometu med člani je prvak 1. A DRL - moški.
Pokalni prvak R Slovenije med člani je zmagovalec pokalnega tekmovanja članov.
Državni prvak R Slovenije v rokometu za članice je prvak 1. A DRL - ženske.
Pokalni prvak R Slovenije med članicami je zmagovalec pokalnega tekmovanja članic.
Državni prvak R Slovenije v posameznih kategorijah v tekmovanju mladih, je zmagovalec te
kategorije.
VI. OBVEZA ČLANOV POSAMEZNIH LIG
29. člen
Člani posameznih lig morajo za napredovanje v končnico za prvaka (play off) oz. v višji rang
tekmovanja izpolnjevati naslednje pogoje glede tekmovanja mladih moštev v sistemu tekmovanja,
pod okriljem Rokometne zveze Slovenije:
- Člani 3. DRL - moški morajo tekmovati z dvema mlajšima selekcijama (mini rokomet + ena
selekcija po izbiri kluba: ml. dečki B ali ml. dečki A).
- Člani 2. DRL - moški morajo tekmovati s tremi mlajšimi selekcijami (mini rokomet + ml.
dečki B ali ml. dečki A + ena izmed preostalih po izbiri kluba).
- Člani 1. B DRL - moški morajo tekmovati s štirimi mlajšimi selekcijami (mini rokomet +
ml. dečki B ali ml. dečki A + st. dečki B ali st. dečki A + ena izmed preostalih po izbiri
kluba).
- Člani 1. A DRL – moški morajo tekmovati s petimi mlajšimi selekcijami (mini rokomet +
ml. dečki B ali ml. dečki A + st. dečki B ali st. dečki A + 2 izmed preostalih po izbiri
kluba).
- Člani 1. A DRL - ženske morajo tekmovati s štirimi moštvi (mini rokomet + ml. deklice B
ali ml. deklice A + dve selekciji izmed preostalih po izbiri kluba).
- Člani 1. B DRL - ženske morajo s tremi moštvi (mini rokomet + ml. deklice B ali ml.
deklice A + ena izmed preostalih po izbira kluba).
30. člen
Moštvo mini rokometa je šolsko moštvo, s katero sodeluje društvo na določenem območju in ima
glede sodelovanja potrebna dokazilo.
Dokazilo je potrjen prijavni obrazec s strani OŠ in društva, ki je potreben za sodelovanje v akciji
»Mini rokomet«.
31. člen
V kolikor društvo med tekmovalno sezono izstopi ali je avtomatično izključeno (razen v primeru
zapisanem v prvem stavku 59. člena) iz tekmovanja pod okriljem RZS z eno izmed prijavljenih
moštev, se mu to ne šteje v kvoto iz 29. člena.
32. člen
______________________________________________________________________________________________________
8
V kolikor društvo ne izpolnjuje navedenih pogojev iz 15. in 29. člena, ne more napredovati v
končnico za prvaka (play off) oz. višji rang tekmovanja.
VII. PRAVICA NASTOPA IGRALCEV
33. člen
Igralec pridobi pravico nastopa na prvenstveni ali pokalni tekmi na podlagi pravnomočne registracije
in vpisa v register licenciranih igralcev.
34. člen
Pravico nastopa in identiteto igralec dokazuje s tekmovalno izkaznico (kartonom) ali izjemoma z
veljavnim osebnim dokumentom.
Pravico nastopa in identiteto na prijateljskih tekmah igralec dokazuje s tekmovalno izkaznico
(kartonom) in pisnim soglasjem društva za katerega je registriran, če nastopa za drugo društvo.
Izjemoma lahko igralci dokazujejo svojo identiteto z veljavnim osebnim dokumentom.
35. člen
Na prvenstvenih, kvalifikacijskih oz. izločilnih in pokalnih rokometnih tekmovanj v okviru
Rokometne zveze Slovenije, je dovoljeno v uradnem zapisniku prijaviti 16 igralcev.
36. člen
V 1. A DRL – moški je dovoljeno na eni tekmi v uradnem zapisniku prijaviti:
- minimalno 10 igralcev, ki imajo pravico nastopa za državno reprezentanco Slovenije
(slovensko državljanstvo in pravico nastopa za slovensko reprezentanco), ostalo igralci, ki
nimajo pravice nastopa za reprezentanco Slovenije.
37. člen
V 1. A DRL – ženske je dovoljeno na eni tekmi v uradnem zapisniku prijaviti:
- minimalno 12 igralk, ki imajo pravico nastopa za državno reprezentanco
Slovenije
(slovensko
državljanstvo
in
pravico
nastopa
za
slovensko
reprezentanco), ostalo igralke, ki nimajo pravice nastopa za reprezentanco Slovenije.
38. člen
V 1. B DRL - moški je dovoljeno na eni tekmi v uradnem zapisniku prijaviti:
- minimalno 14 igralcev s pravico nastopa za državno reprezentanco Slovenije
(državljanstvo in pravico nastopa za reprezentanco), ostalo igralci, ki nimajo pravice
nastopa za reprezentanco Slovenije.
39. člen
V 1. B DRL - ženske je dovoljeno na eni tekmi v uradnem zapisniku prijaviti:
- minimalno 15 igralk s pravico nastopa za državno reprezentanco Slovenije (državljanstvo in
pravico nastopa za reprezentanco), ostalo igralke, ki nimajo pravice nastopa za
reprezentanco Slovenije.
______________________________________________________________________________________________________
9
40. člen
V 2. DRL – moški je dovoljeno na eni tekmi v uradnem zapisniku prijaviti:
- minimalno 15 igralcev s pravico nastopa za državno reprezentanco Slovenije (državljanstvo
in pravico nastopa za reprezentanco), ostalo igralci, ki nimajo pravice nastopa za
reprezentanco Slovenije.
VIII. REGISTRACIJA TEKEM
41. člen
O vsaki tekmi, tudi prijateljski, je potrebno sestaviti zapisnik na predpisanem obrazcu, v katerem
morajo biti izpolnjene vse potrebne rubrike. Zapisnik podpišejo vodje moštev pred pričetkom
tekme. Zapisnik in druga poročila iz tekme so kot priloga temu gradivu.
42. člen
Tekme se morajo registrirati v roku 10 dni po odigrani tekmi. Tekme registrira komisar in se
registrirajo na podlagi uradnega zapisnika tekme in poročila kot priloge zapisnika tekme.
Registracija tekme se lahko odloži za največ 30 dni oz. do dokončanja postopka.
Tekma je registrirana, ko je njena registracija objavljena v informacijskem portalu RZS – Infostat.
IX. STROKOVNO - TEHNIČNA KOMISIJA
43. člen
Strokovno-tehnična komisija šteje pet (5) članov in jo imenuje predsedstvo RZS za čas dveh let.
Člane Strokovno – tehnične komisije potrjuje Predsedstvo RZS na predlog posameznih Združenj.
Strokovno-tehnična komisija izmed sebe izvoli predsednika, kateri je sklicatelj komisije.
Sestavljajo jo: en (1) aktivni mednarodni rokometni sodnik, en (1) aktivni mednarodni rokometni
delegat, en (1) predstavnik moških združenj, en (1) predstavnik ženskih združenj in en (1)
predstavnik pisarne RZS.
Pristojnosti strokovno-tehnične komisije so: podaja strokovno mnenje glede kršenja rokometnih
pravil, pregleduje in podaja mnenje o registraciji športne dvorane ter daje soglasje v skladu z 66.
členom tega pravilnika.
Komisija o svojem delu sprejme poslovnik.
X. PRITOŽBA NA ODIGRANO TEKMO
44. člen
V primeru pritožbe na odigrano tekmo, mora vodstvo moštva najaviti pritožbo takoj (pred podpisom
s strani delegata oziroma sodnika) po končani tekmi delegatu oziroma prvoimenovanemu sodniku,
kar se obvezno vnese pod opombo v zapisnik. Pisna obrazložitev pritožbe se mora osebno ali
______________________________________________________________________________________________________
10
priporočeno po pošti dostaviti komisarju najkasneje do ponedeljka (če se tekma igra v soboto ali
nedeljo), ali najkasneje 24 ur po odigrani tekmi, če je bila tekma odigrana med tednom, s
priloženim potrdilom o vplačani pritožbeni taksi v višini 210 EUR. Delegat oziroma sodnika morata
prav tako do ponedeljka (če se tekma igra v soboto ali nedeljo), ali 24 ur po odigrani tekmi, če je
bila tekma odigrana med tednom, dostaviti pismeno poročilo v katerem morajo zapisati vse
pripombe, ki jih imajo na organizacijo tekme.
Glede termina je odločilen datum žiga pošte ali potrdilo osebe, ki je za komisarja lige sprejela
pritožbo.
Pritožba se lahko zavrže ali zavrne. Če ni pravočasna se ne obravnava in se zavrže. Če se obravnava,
se lahko kot neutemeljena zavrne.
V primeru pozitivno rešene pritožbe, se vplačana pritožbena taksa vrne, odbijejo se stroški komisije
za pritožbe, v nasprotnem primeru pa se knjiži kot namenska sredstva za razvoj rokometa.
Zavrnjena pritožba na registracijo tekme ne izključuje možnosti preiskave ugotavljanja krivde in
kaznovanja storilca prekrška, na podlagi disciplinskega pravilnika RZS.
Kadar gre za kršitev rokometnih pravil, mora komisar lige pred odločitvijo o tekmi pridobiti
strokovno mnenje Strokovno-tehnične komisije.
Pritožbena taksa zoper odločbe komisarja lige in disciplinskega sodnika je 210 EUR. Potrdilo
o pritožbeni taksi mora biti priloženo pritožbi. Pritožba mora biti vložena 8 (osem) dni od dneva, ko
je bila dostavljena prvostopenjska odločba. Pritožitelju s prve stopnje se upošteva že vplačana
pritožbena taksa. V kolikor se v drugi stopnji pritoži nasprotna stran, mora prav tako vplačati
predvideno pritožbeno takso.
Pritožbeni rok je lahko tudi krajši (3 dni od dneva, ko je bila dostavljena prvostopenjska odločba), v
kolikor je to v interesu odvijanja tekmovanja.
Moštvo, katero se pritožuje, nosi stroške drugostopenjskega organa.
Tekma se ne more dokončno registrirati, dokler traja pritožbeni postopek.
Vplačane pritožbene takse in vse izrečene denarne kazni, so prihodek Rokometne zveze Slovenije,
kot namenska sredstva za razvoj rokometa.
O vseh disciplinskih prekrških na igriščih in vseh tistih, ki so v zvezi s tekmovanjem v državnih
rokometnih ligah, odloča disciplinski sodnik.
XI. DOLOČILA O PONOVITVI TEKME V PRIMERU KRŠTIVE ROKOMETNIH PRAVIL
45. člen
V primeru, da je na podlagi pritožbe ene izmed ekip ali prijave uradne osebe ugotovljena kršitev
rokometnih pravil, ki je posledično vplivala na rezultat tekme komisar lige ne sme registrirati
tekme in mora odločiti o ponovitvi tekme.
Pred odločitvijo mora komisar lige pridobiti mnenje Strokovno-tehnične komisije.
______________________________________________________________________________________________________
11
Ponovljena tekma mora biti odigrana v 8 dneh po pravnomočnosti odločitve oziroma najpozneje v 30
dneh od razveljavljene tekme.
V primeru ugotovljene kršitve pravil rokometne igre, mora vodstvo tekmovanja sprožiti disciplinski
postopek proti odgovornim osebam tudi, če kršitev pravil igre ni vplivala na končni izid tekme.
46. člen
Vodstvo tekmovanja ugotovi krivca odgovornega za škodo, ki je nastala zaradi ponovitve tekme v
skladu z določili prejšnjega člena.
Določitev višine odškodnine se podrobneje opredeli s propozicijami in mora zajemati najmanj
stroške najema dvorane, redarske službe, obveščanja, sodnikov, delegata in drugih uradnih oseb ter
stroške prevoza in prehrane gostujočega ekipe.
XII. KRITJE STROŠKOV DRUŠTEV, SODNIKOV, DELEGATA IN DRUGIH STROŠKOV
47. člen
V primeru izrednih razmer oz. višje sile:
Če so za
krije:
-
neodigranje ali prekinitev tekme krive izredne razmere oz. višja sila, stroške te tekme
stroške
stroške
stroške
stroške
organizacije tekme društvo, ki je organizator tekme (domačin);
sodnikov društvo, ki je organizator tekme (domačin);
delegata društvo, ki je organizator tekme (domačin);
prihoda gostujočega društva krije gostujoče društvo.
Stroški sodnikov in delegata se povrnejo v višini:
- 25 % iz veljavnega dogovora o plačilu sodnikov in delegatov za posamezni rang
tekmovanja, če se tekma še ni začela;
tekmovanja, če je tekma dokončno prekinjena pred iztekom 40. minute;
tekmovanja, če je tekma dokončno prekinjena po izteku 40. minute.
48. člen
Stroške nadaljevanja tekme krijeta društva v skladu s plačilom običajnega igranja tekme in sicer:
- stroške organizacije tekme društvo, ki je organizator tekme (domačin);
- stroške v višini cene javnega prevoza in dnevnici sodnikoma društvo, ki je organizator
tekme (domačin);
- stroške v višini cene javnega prevoza in dnevnico delegata društvo, ki je organizator
tekme (domačin);
- stroške prihoda gostujočega društva, gostujoče društvo.
49. člen
Stroške ponovljene tekme krijeta društva v skladu s plačilom običajnega igranja tekme.
50. člen
______________________________________________________________________________________________________
12
V primeru krivde domačega društva:
Če je za neodigranje ali dokončno prekinitev tekme kriv organizator tekme oz. domače društvo in se
tekma registrira v skladu s XIV. točko PORT-a krije:
- stroške organizacije tekme društvo, ki je organizator tekme (domačin);
- stroške prihoda gostujočega društva v skladu s poročilom gostujočega moštva, organizator
tekme (domačin);
- stroške sodnikov in delegata, organizator tekme (domačin).
V primeru neodigranja tekme se stroški sodnikov in delegata povrnejo v višini 25 % iz veljavnega
dogovora o plačilu sodnikov in delegatov za posamezni rang tekmovanja.
V primeru dokončne prekinitve tekme se stroški sodnikov in delegata povrnejo v višini 100 % iz
veljavnega dogovora o plačilu sodnikov in delegatov za posamezni rang tekmovanja.
51. člen
V primeru krivde gostujočega društva:
Če je za neodigranje ali dokončno prekinitev tekme krivo gostujoče društvo in se tekma registrira v
skladu s XIV. točko PORT-a krije:
- stroške organizacije tekme gostujoče društvo v skladu s poročilom organizatorja tekme
(domačin);
- stroške prihoda gostujočega društva, gostujoče društvo;
- stroške sodnikov in delegata gostujoče društvo.
52. člen
V primeru krivde obeh društev:
Če sta za
krije:
-
neodigranje ali dokončno prekinitev tekme kriva oba društva in se tekma mora ponoviti
s stroške organizacije tekme društvo, ki je organizator tekme (domačin);
stroške prihoda gostujočega društva, gostujoče društvo;
stroške sodnikov in delegata polovično oba društva.
53. člen
V primeru neprihoda sodnikov na tekmo:
Če je za neodigranje tekme kriv neprihod sodnikov na tekmo in ni možno zagotoviti nadomestnih
sodnikov v skladu s 86. členom PORT-a se krije:
______________________________________________________________________________________________________
13
-
stroške organizacije tekme v skladu s poročilom domačega moštva (brez stroškov sodnikov
in delegata) v celoti sodniška organizacija;
stroške prihoda gostujočega društva v skladu s poročilom gostujočega moštva v celoti
sodniška organizacija;
54. člen
V primeru ponovljene tekme zaradi neprihoda sodnikov na tekmo:
Stroške ponovljene tekme krijeta društva v skladu s plačilom običajnega igranja tekme:
- stroške organizacije tekme društvo, ki je organizator tekme (domačin),
- stroške sodnikov krije društvo, ki je organizator tekme (domačin),
- stroške delegata krije društvo, ki je organizator tekme (domačin),
- stroške prihoda gostujočega društva, gostujoče društvo.
XIII. DOKONČNA ALI ZAČASNA PREKINITEV TEKME
55. člen
Tekma se lahko prekine dokončno ali začasno. Pri dokončni prekinitvi se tekma ne nadaljuje. O
prekinitvi tekme odločata sodnika in delegat.
56. člen
V primeru fizičnega napada na sodnika ali druge uradne osebe se mora tekma dokončno prekiniti, če
v primernem času (pol ure) ni mogoče vzpostaviti pogojev za nadaljevanje.
57. člen
Začasno se mora tekma prekiniti v naslednjih primerih:
- zaradi izpada električne energije oz. v kolikor razsvetljava ne zadovoljuje predpisanim
pogojem;
- zaradi slabe organizacije tekme;
- zaradi nešportnega obnašanja gledalcev.
V primeru začasne prekinitve igre se po odpravljenih napakah, tekma nadaljuje istega ali
naslednjega dne.
V kolikor ni možno odpraviti napake iz 3. alineje tega člena, se tekma prekine dokončno.
XIV. POSEBNI PRIMERI IZGUBLJENIH TEKEM
58. člen
Tekma se registrira v korist nasprotnika z rezultatom 10 : 0 v naslednjih primerih:
- če moštvo odpove ali neopravičeno ne nastopi na tekmi;
- če igrišče ni pripravljeno ob napovedani uri ali je neprimerno za igro glede na rokometna
pravila ali določbe tega pravilnika;
- če moštvo zapusti igrišče, ali odkloni nadaljevanje že pričete tekme;
- če moštvo zavrne nastop zaradi nominiranih sodnikov ali v odsotnosti le-teh v skladu s 84.
členom tega pravilnika določenih nadomestnih sodnikov;
______________________________________________________________________________________________________
14
-
če moštvo, uradne osebe ali gledalci povzročijo prekinitev tekme in pride do dokončne
prekinitve tekme;
če je nastopil igralec brez pravice nastopa,
če moštvo ne izpolni pogojev tekmovanja v katerem sodeluje, v kolikor te predvidevajo
tudi posebne primere za registracijo tekme v korist nasprotnika.
V primeru registracije tekme z rezultatom 10 : 0 za nasprotnika se odvzame moštvu, ki je tekmo
izgubilo zaradi zgoraj navedenih razlogov še ena (1) točka.
Odločitev o registraciji tekme v skladu z zgoraj navedenimi določbami mora sprejeti vodstvo
tekmovanja po uradni dolžnosti v roku 10-ih dni.
V propozicijah so lahko opredeljeni še dodatni razlogi za izgubo tekme brez odigrane tekme.
59. člen
Moštvo, ki izgubi dve posamični ligaški tekmi z rezultatom 10 : 0 se avtomatično izključi iz tekmovanja, razen v
primerih nastopa igralca brez pravice nastopa.
V primeru, da ekipa ne nastopi na turnirju se to šteje kot ena tekma.
V primeru izstopa moštva iz tekmovanja se ravna v skladu z 2. stavkom 59. člena.
Če je moštvo v pokalnem tekmovanju, kvalifikacijah, izgubilo eno tekmo z rezultatom 10 : 0 v skladu z določili
58. člena tega pravilnika, se avtomatično izključi iz tega tekmovanja, doseženi rezultati pa se črtajo
59. a člen
V primeru izstopa ali avtomatične izključitve ekipe iz tekmovanja ZRKTM v predtekmovanju, se
klubski ekipi, ki igra v najvišjem rangu v isti tekmovalni sezoni odšteje 1 (ena) točka.
V primeru izstopa ali avtomatične izključitve ekipe iz tekmovanja ZRKTM v polfinalu ali finalu oz. v
nadaljevanju po skupinah za razvrstitev, se klubski ekipi, ki igra v najvišjem rangu v isti tekmovalni
sezoni odštejeta 2 (dve) točki.
XV. DOLOČANJE VRSTNEGA REDA
60. člen
Zmaga v prvenstveni tekmi se točkuje z dvema točkama, neodločen rezultat z eno točko, izgubljena
tekma z 0 točkami.
Uvrstitev na prvenstveni lestvici se določa prvenstveno na podlagi osvojenih točk.
61. člen
V primeru, da uvrstitve na prvenstveni lestvici ni možno določiti na podlagi števila osvojenih točk v
skladu z določili prejšnjega člena (v primeru enakega števila osvojenih točk) se vrstni red določi na
podlagi naslednjih kriterijev:
- število osvojenih točk medsebojnih srečanj;
- gol razlika medsebojnih srečanj;
- večje število danih golov medsebojnih srečanj;
- večje število danih golov na gostovanju v medsebojnih srečanj;
- celotne gol razlike;
- večjega števila danih golov na vseh tekmah.
Če tudi tako ni mogoče določiti vrstnega reda ekip je potrebno odigrati odločilno tekmo na
nevtralnem igrišču. O mestu igranja odločilne tekme se lahko pisno sporazumeta oba nasprotnika, v
kolikor sporazum o kraju in času tekme ni dosežen, odloči o tem vodstvo tekmovanja.
______________________________________________________________________________________________________
15
Odločilna tekma se mora odigrati najpozneje v roku 8 dni po zaključku rednega tekmovanja.
Uvrstitev na turnirju se določa prvenstveno na podlagi osvojenih točk.
V primeru, da uvrstitve na turnirju ni možno določiti na podlagi števila osvojenih točk (v primeru enakega
števila osvojenih točk dveh ali več ekip) se vrstni red določi na podlagi naslednjih kriterijev:
- število osvojenih točk medsebojnih srečanj;
- gol razlika medsebojnih srečanj;
- večje število danih golov medsebojnih srečanj;
- celotne gol razlike;
- večjega števila danih golov na vseh tekmah
- žreb.
XVI. DOLOČILA O PRIJATELJSKIH TEKMAH
62. člen
Prijateljske tekme so tekme, ki jih organizirajo klubi ali drugi organizatorji in nimajo prvenstvenega
značaja in je odprta za javnost.
63. člen
Na prijateljskih tekmah je dopustno odstopanje od predpisanega igralnega časa, števila igralcev,
velikosti igrišča, osvetljenosti igrišča in rokometnih pravil.
Zgoraj navedeno odstopanja morajo biti zavedena v zapisniku tekme ali v razpisu tekmovanja oz.
propozicijah tekmovanja, ki ga je organizator tekme dolžan hraniti in omogočiti vpogled vanj
strokovno – tehnični komisiji na njeno zahtevo.
64. člen
Na prijateljskih tekmah lahko nastopajo igralci, ki so registrirani za posamezni klub in niso
kaznovani s prepovedjo igranja ter gostujoči igralci, katerim je klub za katerega so registrirani pisno
dovolil nastop.
Nastop gostujočega igralca in pismeno soglasje kluba za njegov nastop morata biti zavedena v
zapisniku tekme.
65. člen
Organizator in udeleženci prijateljskih tekme so odgovorni vodstvu tekmovanja v katerem uradno
nastopajo.
Organizator prijateljske tekme prevzema pravice in odgovornosti vodstvu tekmovanja v skladu z
veljavnimi predpisi RZS.
XVII. DOLOČILA O POSEBNIH TEKMOVANJIH
66. člen
Rokometna zveza Slovenije in klubi lahko organizirajo posebna rokometna tekmovanja, ki nimajo
prvenstvenega značaja in pri katerih ni potrebno v celoti upoštevati rokometnih pravil IHF ali pa so
______________________________________________________________________________________________________
16
ta upoštevana le delno, rokomet na mivki, mini rokomet, veteranska tekmovanja, množično
propagandna tekmovanja, tekmovanja mešanih moštev in druge oblike rokometne igre.
Za zgoraj navedene posebne oblike rokometnih tekmovanj je pred razpisom tekmovanj potrebno
pridobiti soglasje Strokovno - tehnične komisije. V vlogi za soglasje je potrebno priložiti:
- pravila tekmovanja;
- kraj in čas tekmovanja;
- seznam udeležencev.
XVIII. MEDNARODNA TEKMOVANJA
67. člen
Mednarodne rokometne tekme so tekme med klubi in reprezentancami dveh članic EHF in IHF.
Uradna mednarodna rokometna tekmovanja so tekmovanja v organizaciji EHF in IHF.
67 a. člen
Neuradna mednarodna rokometna tekmovanja so tekmovanja, ki niso v organizaciji EHF in IHF ter so
lahko klubska ali reprezentančna.
68. člen
O udeležbi reprezentanc RZS na mednarodnih tekmovanjih odloča predsedstvo RZS.
Udeležence na mednarodnih uradnih klubskih tekmovanjih potrjuje predsedstvo RZS na podlagi
končne lestvice in skladno s tem pravilnikom, propozicijami ter predpisi organizatorja mednarodnih
uradnih klubskih tekmovanj.
Pravico tekmovanja v mednarodnih klubskih tekmovanjih si pridobijo moštva na podlagi končne
uvrstitve v tekmovanju za državnega prvaka, tako da imajo višje uvrščena moštva pravico
tekmovanja v višjem – elitnejšem tekmovanju. Če ta moštva pravice ne izkoristijo, se ta prenese na
moštvo, ki je uvrščeno takoj za njim.
Določilo prejšnjega odstavka se uporablja tudi za tekmovanje v mednarodnem tekmovanje pokalnih
zmagovalcev. V primeru, da sta tekmovanji združeni, o udeležencih odloča Predsedstvo RZS.
Udeležence na mednarodnih neuradnih klubskih tekmovanjih potrjuje predsedstvo RZS na predlog
Združenja in na podlagi končne lestvice, skladno s tem pravilnikom, propozicijami ter predpisi
organizatorja mednarodnih neuradnih klubskih tekmovanj.
69. člen
Tekme z članicami ali reprezentancami zvez, ki niso članice IHF praviloma niso dovoljene članicam
RZS.
Izjemoma lahko dovoli takšne tekme predsedstvo RZS.
______________________________________________________________________________________________________
17
XIX. ZDRUŽENJA KLUBOV
70. člen
Klubi, ki tekmujejo v isti ligi tvorijo interesno združenje rokometne lige.
Članstvo v združenju posameznih rokometnih lig preneha z izstopom ali izpadom kluba iz
posameznega tekmovanja.
71. člen
Združenja rokometnih lig se delijo na moški in ženski del.
Moški del združenj sestavljajo: 1. A DRL – moški, 1. B DRL – moški, 2. DRL - moški, 3. DRL,
tekmovanje mladih – moški.
Ženski del združenj sestavljajo: 1. A DRL – ženske, 1. B DRL – ženske, tekmovanje mladih – ženske.
Predsedniki posameznih združenj tvorijo kolegij predsednikov moških in ženskih združenj.
Pridruženi člani kolegija predsednikov združenj so komisarji lig.
Predsedniki posameznih združenj sodelujejo pri dogovoru o medsebojnem sodelovanju z Rokometno
zvezo Slovenije in sodniško organizacijo.
72. člen
Vsako združenje mora imeti pravila, ki urejajo organizacijo in način dela posameznega združenja.
Združenje ima naslednje pristojnosti:
- predlaga pravila združenja;
- predlaga propozicije tekmovanja;
- vodi in organizira tekmovanja;
- imenuje vodstvo tekmovanja;
- sprejema koledar tekmovanja;
- odloča o drugih nalogah v zvezi z tekmovanjem.
Podrobnosti o načinu tekmovanja posameznih združenj so zajeta v propozicijah državnih rokometnih
lig.
Pravila in propozicije združenja veljajo za vse udeležence, ki nastopajo v tekmovanju posamezne
rokometne lige.
Pravila in propozicije tekmovanja morajo biti sprejeta pred začetkom tekmovalne sezone in se med
tekmovalno sezono ne smejo spreminjati.
73. člen
Združenje za neposredno vodenje tekmovanja pooblasti komisarja lige.
Komisar lige je odgovoren združenju, ki ga je izvolilo.
______________________________________________________________________________________________________
18
Funkcija komisarja lige ni združljiva z opravljanjem funkcije igralca, trenerja, sodnika, delegata in
druge uradne osebe ali funkcionarja kluba, ki tekmuje v danem tekmovanju.
74. člen
Udeležence tekmovanj v posameznem rangu ali ligi ugotovi in potrdi v skladu s tekmovalnim
sistemom združenje, na podlagi tekmovalnega pravilnika, propozicij in doseženih tekmovalnih
rezultatov.
75. člen
Tekmovalni pari se določijo z žrebom. Razpored tekmovalnih parov mora biti objavljen najmanj 60
dni pred pričetkom igralne sezone, v izjemnih primerih se ta rok lahko skrajša. O tem odloča
posamezno Združenje.
76. člen
Združenje klubov posamezne lige lahko s propozicijami predpiše še dodatne pogoje za tekmovanje v
posamezni ligi glede tehničnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati dvorana in spremljajoči prostori
(velikost tekmovalne površine, svetla mera višine stropa, osvetljenost, zmožnosti semaforja,
ozvočitve, števila gledalcev, dodatnih prostorov, pogojev za TV prenose, zmogljivosti parkirišč, itd),
odškodninske odgovornosti in jamstvih za poravnavo finančnih obveznosti. Dodatni pogoji in pogoji
za izdajo licence za tekmovanje v posameznem rangu tekmovanja morajo biti sprejeti in objavljeni
najmanj eno leto pred začetkom tekmovalne sezone v kateri bodo uveljavljeni.
Za pokalno tekmovanje ne morejo biti predpisani strožji pogoji kot jih predpisuje ta pravilnik.
77. člen
Združenja klubov lahko s propozicijami predvidi upravičenost do odškodnine zaradi neodigranih ali
odpadlih tekem. Odškodnina mora zajemati stroške najema dvorna, redarske službe, obveščanja
sodnikov, delegata in drugih uradnih oseb ter stroške prevoza in prehrane gostujočega moštva ter
eventualne druge stroške. Poleg navedenega je v odškodnini možno obračunati tudi eventualne
prihodke iz naslova reklam oziroma TV prenosov.
78. člen
S propozicijami lahko združenje klubov posamezne lige predvidi jamstvo za plačilo obveznosti iz
naslova tekmovanja v ligi in za sodelovanje v ligaškem tekmovanja do konca tekmovanja. Jamstvo
je lahko predpisano v obliki pologa določene vsote ali v obliki jamstva finančne institucije ali na
drug ustrezen način.
79. člen
Združenja rokometnih klubov dajejo predsedstvu RZS v potrditev pravila združenja in propozicije za
posamezen rang, spol in starost tekmovanja ter propozicije pokala.
______________________________________________________________________________________________________
19
XX. URADNE OSEBE
Trenerji
80. člen
Dolžnost trenerja in pomočnika trenerja na rokometnih tekmah lahko opravljajo trenerji, ki
izpolnjujejo pogoje predpisane s strani RZS in imajo licenco.
Moštvo mora imeti na klopi za uradne osebe trenerja z licenco.
Klubi so dolžni skleniti pogodbe s trenerji. S pogodbami morajo biti opredeljene medsebojne pravice
in obveznosti obeh pogodbenih strank.
Klubi so dolžni obveščati vodstvo tekmovanja o angažiranju trenerjev posameznega moštva.
80.a. člen
Dolžnost trenerja in pomočnika trenerja na rokometnih tekmah lahko opravljajo trenerji, ki
izpolnjujejo pogoje predpisane s strani RZS in imajo veljavno licenco za tekočo tekmovalno sezono.
Minimalna zahtevana stopnja strokovne usposobljenosti za pridobitev licence za vodenje članskih ekip
v 1. A DRL (ženske in moški) je »višji trener rokometa« - 3. stopnja.
Minimalna zahtevana stopnja strokovne usposobljenosti za pridobitev licence za vodenje vseh ostalih
ekip v tekmovanjih za Državno prvenstvo in Pokal R Slovenije je »trener rokometa« - 2.stopnja.
Moštvo mora imeti na klopi za uradne osebe trenerja z licenco.
Klubi so dolžni skleniti pogodbe s trenerji.
S pogodbami morajo biti opredeljene medsebojne pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank.
Klubi so dolžni obveščati vodstvo tekmovanja o angažiranju trenerjev posameznega moštva.
Zapisnikarji in časomerilci
81. člen
Vsak klub mora zagotoviti zadostno število usposobljenih zapisnikarjev in časomerilcev za
tekmovanje v katerih sodeluje.
Zapisnikarja in časomerilca za posamezno tekmo praviloma določi organizator tekme, če ni s
propozicijami drugače določeno.
Zapisnikarji in časomerilci so dolžni priti na tekmo najmanj uro pred pričetkom igranja tekme.
Sodniki
82. člen
Sojenje rokometnih tekem je nepogrešljivi sestavni del rokometnega tekmovanja, ki omogoča
izvedbo rokometnih tekem v skladu z rokometnimi pravili.
Članice RZS so dolžne zagotoviti zadostno število kandidatov za rokometne sodnike, sodniška
organizacija pa jih ustrezno usposobi.
______________________________________________________________________________________________________
20
Sodniško delo na rokometnih tekmah lahko opravljajo sodniki, ki izpolnjujejo pogoje predpisane s
strani RZS in imajo licenco.
83. člen
Nominacija sodnikov za prvenstvene in pokalne tekme je v pristojnosti komisije za nominiranje
sodnikov.
84. člen
Sodniki so dolžni priti na tekmo najmanj uro pred pričetkom igranja tekme.
V primeru odsotnosti nominiranih sodnikov na prvenstveni ali pokalni tekmi se kluba morata
dogovoriti, da tekmo sodita eventualno prisotna sodnika.
V primeru, da je na tekmi prisotnih več sodnikov se mora pri dogovoru o izboru nadomestnih
sodnikov upoštevati višji rang sodnikov, če tudi na ta način ni možno določiti nadomestnih sodnikov,
se sodniki določijo z žrebom.
Za izvedbo postopka izbora nadomestnih sodnikov je v skladu z določili tega člena odgovoren
delegat v sodelovanju z vodji obeh moštev.
V primeru, da ni bilo možno izbrati nadomestnih sodnikov se prvenstvena ali pokalna tekma ne more
odigrati.
S propozicijami tekmovanja se podrobneje opredeli razmerje in posledice odsotnosti nominiranih
sodnikov na prvenstveni ali pokalni tekmi.
85. člen
Vodstvo tekmovanja ugotovi krivca odgovornega za škodo, ki je nastala zaradi odsotnosti
nominiranih ali odsotnosti ene izmed ekip, (domači, gosti) ker tekma ni bila odigrana.
Določitev odškodnine je opredeljena v tem pravilniku in mora zajemati najmanj stroške najema
dvorane, redarske službe, obveščanja, delegata in drugih uradnih oseb ter stroške prevoza in
prehrane gostujočega moštva.
Delegati
86. člen
Delegati na prvenstvenih in pokalnih tekmah so predstavniki vodstva tekmovanja in so odgovorni, da
tekma poteka v skladu z določili tega pravilnika, propozicijami in rokometnimi pravili ter ostalimi
navodili.
Delo delegata na rokometnih tekmah lahko opravljajo delegati, ki izpolnjujejo pogoje predpisane s
strani RZS in imajo licenco.
Delegata za posamezno prvenstveno ali pokalno tekmo določi komisar lige na podlagi propozicij ali
na posebno zahtevo enega ali več udeležencev tekmovanja.
V primeru, da je delegata določilo vodstvo tekmovanja na podlagi sklepa združenja bremenijo
stroški delegata, člane tega združenja.
______________________________________________________________________________________________________
21
V primeru, da vodstvo tekmovanja določi delegata tekme na zahtevo udeleženca tekmovanja
bremenijo stroški delegata le tega.
V primeru, da za tekmo ni določen delegat ali delegat, ki je določen, ne pride na tekmo, ima
prvoimenovani sodnik njegove dolžnosti.
Funkcija delegata je nezdružljiva s funkcijo sodnika, igralca, trenerja, predstavnika moštva,
funkcionarja kluba ter člana vodstva tekmovanja.
87. člen
Nosilec in izvajalec izobraževanja za delegate, sodnike in kontrolorje je Rokometna zveza Slovenije
v skladu s programom in pogoji usposabljanja ter izobraževanja. Nosilec in izvajalec ter program
usposabljanja morajo biti verificirani s strani Strokovnega sveta za šport R Slovenije.
Kandidat za delegata mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- starost od 25 do 68 let;
- izobrazba najmanj V. stopnje;
- najmanj 10 let izkušenj v rokometu (igralec, trener, sodnik, športni organizator);
- opravljeno predpisano izobraževanje, ki je sestavljeno iz:
1. Osnovnega, ko prvič pričenja opravljati delo (strokovno usposabljanje za strokovnoorganizacijsko delo v športu v skladu z Zakonom o športu),
2. Specifično, pred začetkom igralne sezone (PORT, PDRL, PPokala, PTM, rokometna
pravila, organizacija tekmovanj, naloge, obveznosti in pristojnosti delegata na
tekmi,…)
88. člen
Delegati se na podlagi kriterijev o usposobljenostih, izkušnjah in kvaliteti opravljenih nalog lahko
razvrstijo v štiri kategorije: A, B, C in D.
Zdravstvena služba
89. člen
Zdravniško službo lahko na tekmi opravlja strokovno usposobljena oseba.
XXI. TEHNIČNE DOLOČBE
90. člen
Prvenstvene in pokalne tekme se igrajo samo v dvoranah.
Dvorana mora zadoščati minimalnim pogojem, ki omogočajo izvedbo tekem v skladu z rokometnimi
pravili.
Organizator mora omogočati uporabo rokometne smole kot pripomočka za igro, skladno s
propozicijami posamezne lige.
Odstopanja so možna pri globini varnostnega območja za prečno črto, vendar ne pod mejo, ki
omogoča postavitev vrat v skladu z rokometnimi pravili in pri določilu o dvigu zapisnikarske mize
nad nivo igralne površine.
V predtekmovanju je v tekmovanju mladih do vključno starostne kategorije starejših dečkov B
možno odstopanje navzdol od dolžine in širine igrišča do 15%.
______________________________________________________________________________________________________
22
Minimalna svetla mera višine stropa v dvorani znaša 6 metrov.
91. člen
Minimalna osvetljenost igrišča merjena na meji vratarjevega prostora znaša 800 luxov.
92. člen
Dvorana mora biti opremljena s semaforjem na katerem je možno spremljati najmanj igralni čas in
rezultat tekme. Čas in rezultat se morata meriti s tem semaforjem.
93. člen
V dvorani za izvedbo prvenstvenih in pokalnih tekmovanj morajo biti zagotovljeni naslednji
spremljajoči prostori:
- najmanj dve garderobi za igralce velikosti najmanj 10 m 2 ;
- najmanj dve ločeni kopalnici z najmanj tremi tuši s temperaturo vode
najmanj 28˚C;
- ločeni WC za igralce;
- ena garderoba za sodnike;
- ločena kopalnica in WC za sodnike;
- pisarna za pripravo in zaključek zapisnika tekme.
Minimalna temperatura v dvorani mora znašati 18 ˚C, v garderobah oziroma kopalnicah pa najmanj
24 ˚C.
V primeru dvojnega programa je potrebno zagotoviti dodatni par garderob za igralce. V kolikor
dvorana ne razpolaga z zadostnim številom garderob ni možno izvajati dvojnega programa.
Uporaba garderob mora biti omogočena uporabnikom eno (1) uro pred tekmo in še vsaj pol ure po
tekmi.
Uporaba kopalnic mora biti omogočena pol ure pred pričetkom tekme.
Uporaba prostora za pisanje zapisnika mora biti omogočena eno uro pred tekmo in do ene ure po
končani tekmi.
Za pregled dvorane in spremljajočih prostorov ter izdajo pisnega dokumenta o ustreznosti dvorane s
spremljajočimi prostori je pristojna Strokovno - tehnična komisija.
Pri organizaciji tekme se mora upoštevati Zakon o javnih zbiranjih in hišni red objekta.
94. člen
Vhod za gledalce mora biti ločen od vhoda za igralce in uradne osebe. Vstop gledalcem na hodnike,
ki vodijo do spremljajočih prostorov in v spremljajoče prostore ni dovoljen in mora biti fizično
onemogočen. Dvorana mora razpolagati z ločenimi sanitarijami za gledalce.
95. člen
Združenje klubov lahko s propozicijami določi dodatne pogoje tako za dvorano in ostale
spremljajoče prostore in opremo.
______________________________________________________________________________________________________
23
XXII. POSEBNE DOLOČBE
96. člen
Igralec se je dolžan odzvati povabilu v reprezentanco v skladu s pravili EHF. V primeru, da se ne
odzove povabilu v reprezentanco iz opravičljivih in neopravičljivih v času reprezentančnih aktivnosti
ne sme nastopiti za svoj klub.
Klub mora biti pravočasno obveščen o vpoklicu igralca v reprezentanco in mora omogočiti igralcu
udeležbo pri reprezentančnih obveznostih, če so te izvedene in načrtovane v okviru sprejetega
koledarja pred začetkom igralne sezone.
V primeru reprezentančnih obveznostih posameznega igralca je klub opravičen do prestavitve
prvenstvene ali pokalne tekme moštva za katero ima pravico nastopa vpoklicani reprezentančni
igralec.
97. člen
Suspendirani igralec, moštvo, trener ali uradna oseba ne sme nastopati v času suspenza na nobeni
tekmi. Za suspendirane osebe in moštva se šteje, da nimajo pravice nastopa.
Igralci, moštvo, trenerji in uradne osebe, ki jim je pravnomočno izrečena časovna kazen prepovedi
nastopa nimajo pravice nastopa v času kazni na nobeni tekmi razen v primeru, da je v izreku kazni
posebej naveden pregled za vrsto tekem ali vrsto tekmovanja.
Za kaznovane osebe in moštva s časovno kaznijo prepovedi nastopa se šteje, da nimajo pravice
nastopa.
98. člen
Suspenz igrišča ali dvorane se lahko nanaša na posamezno moštvo kluba ali na vsa moštva kluba.
Poleg navedenega se suspenz lahko nanaša na posamezno vrsto tekmovanja oziroma na vse tekme
oziroma tekmovanja.
Zapora igrišča oziroma dvorane se lahko nanaša na posamezno moštvo ali na vsa moštva kluba. Poleg
tega se zapora dvorane lahko nanaša na posamezno vrsto tekmovanja oziroma na vse tekme oziroma
tekmovanja.
V primeru suspenza ali zapore igrišča mora kaznovano moštvo odigrati tekme na katere se nanaša
suspenz v kraju, ki je oddaljen več kot 50 km od suspendirane dvorane.
V primeru prepovedi igranja tekme pred gledalci se smejo nahajati v dvorani:
- igralci obeh ekip, ki so vpisani v Uradnem zapisniku tekme,
- uradne osebe, ki so vpisane v Uradnem zapisniku tekme,
- dva (2) snemalca tekme,
- največ dve (2) osebi za vodenje statistike tekme – program Rokomet – Infostat,
- štirje (4) predstavniki tehničnega osebja (vodja prireditve, brisalci tal),
- štirje (4) redarji,
- napovedovalec,
- novinarji – akreditacija dodeljena s strani RZS.
______________________________________________________________________________________________________
24
XXIII. DOPING KONTROLA
99. člen
Uporaba dopinga ni več samo problem sodobnega športa in njegovih udeležencev, temveč postaja
vse bolj splošen, družben problem in nevarnost, ki ogroža zdravje vseh ljudi, zato na tekmovanjih
pod okriljem Rokometne Zveze Slovenije ni dovoljen.
100. člen
Nacionalna antidopinška komisija (NAK), kot krovna institucija za področje antidopinga v Republiki
Sloveniji, ki sta jo ustanovila Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ) in
Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ), je Svetovni kodeks proti dopingu sprejela s ciljem, da bi
delovala kot neodvisna organizacija proti dopingu v imenu Republike Slovenije.
Njena ustanovitelja sta na podlagi Mednarodne konvencije o boju proti dopingu in dopolnjenega
Svetovnega kodeksa (1.1.2009) sprejela dopolnjeni Protidopinški pravilnik Nacionalne antidopinške
komisije, ki v Sloveniji celovito ureja namen, organizacijo in postopke kontrole dopinga na
nacionalni ravni v Republiki Sloveniji v pristojnosti NAK.
101. člen
Pravilnik velja za vse kategorije rokometašev, ki se pripravljajo za tekmovanje ali nastopajo na
njih.
Pravilnik se uporablja tudi za rekreativce, ki sodelujejo v organiziranih tekmovanjih.
Pravilnik velja tudi za uradne osebe (trenerje, svetovalce, vodje moštev in reprezentanc in druge
funkcionarje) ter zdravnike in drugo medicinsko osebje, ki zdravi tekmovalce ali z njimi dela.
102. člen
Rokometna zveza Slovenije formalno prenaša in prelaga vso odgovornost glede kontrole dopinga na
NAK. Tudi kadar predpisi mednarodne zveze zahtevajo, da Rokometna zveza Slovenija ukrepa zoper
udeleženca zaradi domnevne kršitve predpisov proti dopingu, takšne ukrepe izvede NAK v skladu s
svojim pravilnikom in pravili pristojne mednarodne športne zveze.
103. člen
Rokometni igralci in tudi vse njihovo spremljevalno osebje je dolžno poznati in strogo spoštovati
protidopinški pravilnik NAK.
104. člen
Vsak igralec se je dolžan odzvati pisni zahtevi delegata NAK ter opraviti kontrolo dopinga.
Pri kontroli lahko igralca spremlja katerakoli oseba, po njegovi izbiri, ki je opravilno sposobna.
105. člen
Vsaka kršitev določil o doping kontroli, ki so bila storjena na tekmovanjih v Republiki Sloveniji,
se kaznujejo skladno z disciplinskim pravilnikom RZS.
Kaznujejo se tekmovalci, uradne osebe ter zdravnik in drugo medicinsko osebje, ki zdravi
tekmovalce ali dela z njimi.
106. člen
Določila o doping kontroli veljajo za vse rokometne klube v Republiki Sloveniji.
______________________________________________________________________________________________________
25
XXIV. PREHODNE DOLOČBE
107. člen
S strani IHF sprejete spremembe rokometnih pravil, pojasnil k pravilom, sodniških znakov, pravilnika
o prostoru za menjave in pravilnika o igrišču, ki bi naj uveljavljena v novi tekmovalni sezoni morajo
biti klubom na razpolago v pisni obliki v slovenskem jeziku pred začetkom tekmovalne sezone.
3. in 4 alineja 5. člena tega pravilnika se pričneta uporabljati za sezono 2015/2016 za obveznosti
nastale po 02.09.2014.
80. člen tega pravilnika velja do konca sezone 2015/2016, 80.a člen tega pravilnika se prične
uporabljati v sezoni 2016/2017.
108. člen
Pravilnik o rokometnih tekmovanjih Rokometne zveze Slovenije je bil sprejet na Zboru članov
Rokometne zveze Slovenije dne 09.07.2015 in stopi v veljavo po objavi na spletni strani Rokometne
zveze Slovenije. Uporablja se od začetka tekmovalne sezone 2015/2016.
Ljubljana, 09.07.2015
Rokometna zveza Slovenije
Franjo Bobinac, predsednik
______________________________________________________________________________________________________
26

Pravilnik o rokometnih tekmovanjih

Transcription

Similar documents

RD Urbanscape Loka - Rokometna zveza Slovenije

Prenesi datoteko

PRAVILNIK

Športne igre Jesenic - razpis lige v odbojki

OPREMA ZA RIBIŠKI TABOR »Bled - 2014«

Propozicije ženske futsal lige 2014/2015

PRAVILA INFONET OPEN TURNIRJA IN POGOJI

ANEKS_k propozicijam futsal mladi_2015-2016

DELO Z MLADIMI RIBIČI - Ribiška zveza Slovenije

Stanje prijav