zasnova in tehnične rešitve prehodov za vodne organizme pri

Comments

Transcription

zasnova in tehnične rešitve prehodov za vodne organizme pri
D. CIUHA, dr. M. POVŽ,
P. MUCK, M. BRENČIČ, K. KVATERNIK
- 228 -
AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA
UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA
Dušan CIUHA *
dr. Meta POVŽ***
Krešimir KVATERNIK**
Matija BRENČIČ**
Peter MUCK****
ZASNOVA IN TEHNIČNE REŠITVE PREHODOV ZA VODNE
ORGANIZME PRI PREGRADAH HE NA SPODNJI SAVI S
POUDARKOM NA PREHODU HE ARTO BLANCA
UVOD
Minilo je dobrih 5 let, od oktobra 2009, ko je stekla voda po prvem prehodu za vodne organizme (v
nadaljevanju PVO ali Prehod) ob pregradi hidroelektrarne Blanca Arto na spodnji Savi, katere projekt
je izdelal IBE. PVO je bil zasnovan s poudarkom prehodnosti za domorodne krapovske vrste rib, ki se
selijo in v obravnavanem delu reke živijo.
Naročnika Projekta sta bila Hidroelektrarne na spodnji Savi - HESS in INFRA.
Po podobni zasnovi, vendar ob kompleksnejših naravovarstvenih in drugih pogojih, je IBE dobil tudi
naročilo, da napravi projekt PVO za HE Brežice, katerega osnutek je predhodno že izdelal, prav tako
kot osnutek za PVO za HE Mokrice. Z zajezitvijo HE Arto Blanca zajezen tudi izlivni del reke Mirne, za
katero je IBE leta 2014 izdelal projekt sanacije neprehodnega jezu v Dolenjem Boštanju, po katerem je
bila v Mirni izdelana serija 4 položnih drč z vmesnimi drstišči izven območja zajezitve.
V članku je prikazano:
•
•
•
•
nastajanje končne podobe PVO od zamisli do izvedbe, ki migratornim vrstam rib in drugim vodnim
organizmom omogoča obiti pregradni objekt, v gorvodni smeri ob reprodukcijski - drstni migraciji in
dolvodno,
tehnični elementi PVO in hidravlične razmere v posameznih odsekih Prehoda: dvokraki tehnični
vtočni odsek za prilagoditev nihanjem gladine Save, zbirališča rib, počivališča, sonaravni odsek,
načini obratovanja Prehoda ob upoštevanju drstnih obdobij in množičnosti drstnih migracij različnih
ciprinidnih vrst rib ter ob visokih vodah Save, nekaj o pridobljenih izkušnjah za naprej in
pomanjkljivostih: mašenje, plavje ob poplavah, pretok privabljanja. V dosedanjem obdobju
delovanja PVO so se namreč pokazale tudi nekatere slabosti, za katere so navedeni možni vzroki
in načini izboljšanja,
pragovi na, s HE Arto Blanco zajezeni reki Mirni.
* D. CIUHA, univ. dipl. inž. grad., **K. KVATERNIK, univ.dipl.inž.grad., **M. BRENČIČ, univ. dipl. inž. grad., IBE, d.d.,
Hajdrihova 4, Ljubljana, **dr. M. POVŽ, prof.biol., Zavod UMBRA, Ljubljana, *P. MUCK, univ. dipl. inž. grad., Dol pri Ljubljani
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
D. CIUHA, dr. M. POVŽ,
P. MUCK, M. BRENČIČ, K. KVATERNIK
- 229 -
AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA
UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA
NASTAJANJE PZI ZA PVO HE ARTO BLANCA OD ZAMISLI DO IZVEDBE
Za izgradnjo HE Arto Blanca je bil junija leta 2005 izdelan Državni Lokacijski načrt (DLN), v katerem so
bile tudi smernice Zavoda za ribištvo RS (ZZRS). IBE je v okviru projekta za izdajo gradbenega
dovoljenja (PGD) oblikoval izvedbo kaskadnega obvodnega vodotoka, ki je vseboval eno nivojski vtok
in kaskado bazenčkov na medsebojnih padcih dobrih 0,4 m.
ZZRS je k predlogu DPN podal pozitivno mnenje in izjavo, da so bile v celoti upoštevane dane
smernice. Na podlagi potrjenega DLN in v okviru sprejete Uredbe o DLN za HE Blanca, je bila podana
zahteva, da mora pri načrtovanju in izvajanju PVO sodelovati strokovnjak za ribje prehode.
Po sprejetju DLN je s PZI projektom pričela nastajati nova zasnova PVO z vključitvijo zunanjih
strokovnjakov. Tako se je na IBE formirala ekipa, ki so jo sestavljali zunanji eksperti: P. Muck za
področje sonaravnega urejanja vodotokov, dr. M. Povž za področje ihtiologije in prof. dr. S. Schmutz
za področji ihtiologije in gradnje sodobnih ribjih prehodov za krapovske - ciprinidne vrste rib (iz Inštituta
za hidro-biologijo in vodne ekosisteme pri Univerzi za naravne resurse na Dunaju). Slednja dva sta
sodelovala s konsultacijami in pisnimi mnenji ves čas nastajanja projekta (nov 2007 - jun 2008).
Odgovorni vodja projekta PZI je bil Z. Josipovič, za novo zasnovo PVO pa je bil odgovoren D. Ciuha.
Franc Zupan je opravil glavnino koordinacijskega dela.
Predvsem v začetni fazi projekta PZI smo pridobili koristne informacije tudi na Ribiški Zvezi Slovenije
in od predstavnikov ribiških družin vzdolž Save od Medvod do Brežic, s katerimi smo si na terenu
ogledali več pregradnih objektov in ureditve za prehod rib.
Pričel je nastajati projekt za
obsežen gradbeni objekt, pri
katerem so bile upoštevane
sodobne smernice za zasnovo
Prehodov in sicer z vodilom, da naj
bo prehodnost omogočena za vse
razvojne oblike vseh vrst rib, ki se
že selijo in v delu reke na kateri je
pregrada živijo ali so živele, pred
postavitvijo pregrad. Prehod za
ribe mimo pregrade naj bo
funkcionalen
po
sodobnem
strokovnem pojmovanju. S tem je
upravičeno upanje, da si bodo
avtohtone populacije rib opomogle.
Učinkovit prehod za ribe mora biti
narejen tako, da posnema pritok
reke v območju s pregrado. Ribje
"stopnišče" s penečo se vodo je v
ciprinidnem delu reke neustrezno
in nefunkcionalno.
dr. Meta Povž, Zdenko Josipovič in Peter Muck na delovnem sestanku na IBE
Oblikovanje iztočnega odseka POV, strojnice MHE v podaljšanim obrežnem nasipu in oblikovanje
propusta za iztok vode iz PVO v Savo, v primeru dograditve sistema POV z MHE, s pretočno količino
3
Q = 2,5 m /s, za povečanje pretoka privabljanja (attraction flow) rib iz Save v Prehod, nista bila
predmet projekta.
Na podlagi izdelanega PZI Prehoda (jun 2008), ki je predvidel fizično obsežnejši Prehod od prvotno
načrtovanega v PGD in vsebovanega v DLN in gradbenem dovoljenju, je imel naročnik nemalo težav z
njegovo umestitvijo v prostor. Navkljub temu je bil projekt Prehoda po nekaj mesecih sprejet, gradnja
pa se je pričela izvajati februarja 2009 in je trajala do oktobra.
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
D. CIUHA, dr. M. POVŽ,
P. MUCK, M. BRENČIČ, K. KVATERNIK
- 230 -
AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA
UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA
Popis stanja in prehodnosti Prehodov za ribe, kar prikazuje naslednja preglednica, so nam pripravili na
Ribiški zvezi Slovenije, kjer nam je njihov predstavnik g. Marko Koračin pripravil spisek pregradnih
objektov s popisom stanja s stališča ribištva, ob veliki podpori temu projektu:
Ribiška zveza Slovenije
Tržaška cesta 132
1000
datum : 2007
Ljubljana
PREGLED PREHODNOSTI RIBJIH STEZ: V preglednici so naštete pregrade na Savi (in njenih večjih pritokih) z
navedbami o ribjih stezah (mimo pregrad ali čez njih) in s komentarjem o ustreznosti posamezne ribje steze:
Marko Koračin
št.
ime objekta
steza komentar s stališča ribištva
opomba
1
HE Moste
ne
2
MHE
Soteska
(Bohinjka)
ne
3
HE Mavčiče
ne
4
HE Medvode
ne
5
MHE Ladja (Sora)
da,
čez
jez
6
MHE Brod
da,
čez
jez
7
MHE
Vevče
(Ljubljanica)
da,
čez
jez
smiselnost zgraditve vprašljiva, ker sta
glavni ribi potočnica in lipan, katerima pri zgraditvi steze naj ne bi vztrajali
oteženo migriranje ni v veliko škodo
migratorna vrsta je sulec, ki pa je vnesen v ta
del vode; naravno se pojavlja najvišje v
zgraditev je mogoča in enostavna
okolici Bleda
migratorni vrsti sta podust in sulec; zlasti
zaradi podusti bi bilo vredno razmisliti o
zgraditev bi bila izvedbeno zelo zahtevna zahtevi po zgraditvi;
pod HE je 'umetno drstišče' za podusti, ki
zadovoljuje potrebam, ob desnem bregu
migratorni vrsti sta podust in sulec; zlasti
zgraditev bi bila izvedbeno zelo zahtevna zaradi podusti bi bilo vredno razmisliti o
zahtevi
težko prehodna zaradi neustrezne izvedbe ob visokih vodostajih je večina migracije ob
za bele vrste rib in večje sulce
zapornici in ne po stezi
v vseh hidroloških razmerah prehodna
steza (razen v ekstremih: hudi povodnji in
presušitvi) za vse vodne organizme in sicer
gorvodno in tudi dolvodno
težko prehodna; za bele vrste rib in sulca
primerna samo v ozkem razponu
hidroloških razmer
8
HE Vrhovo
ne
zgraditev bi bila izvedbeno zelo enostavna
in sicer kot obvod mimo pregrade
9
opuščeni žaga in
MHE na Mirni
da,
čez
jez
primerna za večino migratornih vrst rib
razen morda za velike sulce
10
HE Boštanj
ne
zgraditev bi bila izvedbeno zelo enostavna
in sicer kot obvod mimo pregrade
11
HE Blanca
ne
zgraditev bi bila izvedbeno enostavna in
sicer kot obvod mimo pregrade
12
JE Krško
da
neprimerna za večino migratornih vrst rib
zlasti pa za podust
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
po vsem sodeč edina ustrezna ribja steza v
Sloveniji in širši okolici za vse migratorne
ribje vrste
predlagam zgraditev nadomestne steze čez
jez (za obvod najbrž ni dovolj prostora)
najpomembnejša migratorna vrsta je podust;
zaradi te ribje vrste je nujno doseči zgraditev
obvoda; pod HE je 'umetno drstišče' za
podusti, ki pa ne zadostuje potrebam, prav
tako pa je samo ob desnem bregu
po dodelavi utora v kroni jezu je primerna
tudi za podust; gorvodno po vsej verjetnost
za vse vodne organizme, dolvodno pa najbrž
prav tako
najpomembnejša migratorna vrsta je podust;
zaradi nje je nujna je zgraditev obvoda
najpomembnejša migratorna vrsta je podust,
pomembni pa sta še bolen in som; zaradi
podusti je nujno doseči zgraditev obvoda
zaradi podusti je nujno doseči zgraditev
obvoda mimo pregrade
D. CIUHA, dr. M. POVŽ,
P. MUCK, M. BRENČIČ, K. KVATERNIK
- 231 -
AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA
UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA
Spodnje fotografije prikazujejo del gradnje PVO HE Arto Blanca na spodnji Savi:
Montažni element prekata z rego - teža 15t
Betoniranje podloge za montažne elemente
Vgrajevanje kamnitega dna - substrata
Faze oblikovanja sonaravnega odseka
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
D. CIUHA, dr. M. POVŽ,
P. MUCK, M. BRENČIČ, K. KVATERNIK
- 232 -
AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA
UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA
TEHNIČNI ELEMENTI IN HIDRAVLIČNE RAZMERE V PVO HE ARTO BLANCA
Prehod celotne dolžine 680 m, po zajezitvi Save s HE Krško pa 655 m sestoji iz treh delov:
dvokrakega dvonivojskega vtočnega tehničnega betonskega kanala prekatne izvedbe z regami,
sonaravnega odseka in iztočnega dela z iztokom v spodnjo vodo hidroelektrarne. Višinska razlika
gladin zgornje in spodnje vode HE Arto Blanca znaša 9,4 m.
Vtočni betonski odsek prekatne izvedbe z regami (slot fish pass): Pretok vode v Prehod je uravnavan z
avtomatiziranima regulacijskima zapornicama na gorvodnem koncu vtočnega odseka. Vzdolžni nagib
v odseku prekatov je 1,7 %. Na daljšem kraku dolžine 110 m je 24 prekatov, na krajšem pa 4. Širina
reg znaša 0,6 m. Dolžina prekatov je 3 m, svetla širina pa 2.0 m. Normalna globina vode v prekatih je
1,4 m. Dno je prekrito s substratom, ki ga sestavljajo večinoma kamni in manjše skale velikosti 10 - 30
cm.
Sonaravni odsek: Oba kraka se združita na gorvodnem delu sonaravnega dela Prehoda, kjer je
počivališče/ zbirališče rib v obliki podolgovatega jezerca. Podobno jezerce je v območju prepusta pod
mostom javne ceste, ki prečka Savo preko pregrade HE. Sonaravni odsek s pragovi in tolmuni ter
dvema počivališčema ima v celoti skupno dolžino 570 m. Na trasi je 106 talnih pragov, od tega 34
gorvodno in 72 dolvodno od prepusta. V gorvodnem odseku struga rahlo vijuga do prepusta, dolvodno
pa serpetinasto do iztočnega odseka v vzdolžnem naklonu 2 %. Počivališča in zbirališča rib so
horizontalna. Širina struge znaša do 4,7 m. Sonaravni odsek sestavljajo zaporedni pragovi in tolmuni
na medsebojni razdalji 5 m. Med pragovi je višinska razlika vode 10 cm. Pragovi so sestavljeni iz treh
vrst skal velikosti 0,5 m v rastru šahovnice. Tolmuni oz. odseki struge med pragovi so oblikovani z
rečnim prodcem globine do 0,7 m.
PRETOČNI REŽIMI V PVO HE ARTO BLANCA
V naslednji tabeli so poleg konstrukcijskih prikazani hidravlični parametri za vtočni prekatni odsek z
regami, ki so osnova za uravnavanje različnih pretočnih režimov v Prehodu (z zapornicama), pri
različnih nivojih zgornje vode HE Arto Blanca:
HE ARTO BLANCA - prehod za vodne organizme PVO
Konstruktivni in hidravlični parametri prehoda za vodne organizme
Tip prehoda: tehnični prekatni z vertikalnimi regami (sloti)
Vzdolžna nagiba dna in gladine v odseku prekatov z regami sta enaka
Podatki
Rezultati
Kota najvišje gladine pri gorvodnem vtoku vode Kzv-max =
Kota najnižje gladine pri gorvodnem vtoku vode Kzv-min =
Kota najvišje gladine pri iztoku vode iz slotov Ksv-max =
174,2
173,2
m n.m.
m n.m.
m n.m.
Padec gladine pri najvišji gladini
dHmax =
Padec gladine pri najniži gladini
dHmin =
173,0
173,0
1,2
0,2
razlika gladine med sosednjima bazenoma dHmax =
0,05
m
m
LL =
0,008
2,00
3,00
globina vode v prekatu (pri regi)
H=
1,40
m
število slotov
število prekatov
ns =
np =
dolžina iztoka do zadnjega slota
Lvtok =
dolžina vtoka do 1. slota
Liztok =
24
25
20,0
12,0
Kota najnižje gladine pri iztoku vode iz slotov Ksv-min =
najmanjša razlika gladine v sosednjih bazenu
širina prekata ob dnu
dolžina prekata
dHmin =
b min =
dolžina od vtoka do iztokaLsteze =
nadvišanje zidu nad gladino
N=
m n.m.
m
m
m
m
m
vzdolžni nagib dna prekata / steze
Id =
1,52
%
svetla diagonalna širina rege
% kontrakcije toka v regi
a=
k=
m
%
hidravlična neto širina rege
b=
0,6
22
0,47
nagib bočnega zidu (H : B) = m :1
m=
konstruktivna višina zidu prekatov h konstr =
širina gladine
Bglad =
Vsr =
0,77 m/s
pretok vode
Q=
0,65 m3 /s
srednja hitrost
vode v prekatu
Vsr =
0,23 m/s
m
b vrh =
d=
0,99 m/s
107,0 m
širina prekata ob vrhu
debelina prečne stene
Vm ax =
m
0,20
0,20
0,30
0,00
1,8
2
2
debelina prodnega dna h proda =
največja hitrost
vode v jedru rege
srednja hitrost
vode v regi
m
m
m
m
m
m
Predvidenih je pet pretočnih režimov obratovanja, ki se razlikujejo po velikosti pretoka in s tem po
različni prehodnosti za ribe. Podatke o migracijah posameznih vrst rib, na osnovi katerih so bila s
pravilnikom o obratovanju določena posamezna obdobja z različnim pretokom v različnih obdobjih leta,
je izdelala dr. Meta Povž.
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
D. CIUHA, dr. M. POVŽ,
P. MUCK, M. BRENČIČ, K. KVATERNIK
- 233 -
AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA
UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA
Režimi obratovanja Prehoda so »Q660«, »Q900«, »PREHODNO«, »Q500« in »KALNOST«. Številke
izražajo približen pretok.
Najbolj običajen je režim Q660, pri katerem je, pri polni akumulaciji HE, popolnoma odprta zg.
zapornica na daljšem kraku, 2. pa je zaprta. Pri nižji zgornji vodi se odpira tudi 2. zapornica.
Pretočni režim se uravnava avtomatsko z vtočnima regulacijskima zapornicama, krmiljenima s podatki
vodomerov v Prehodu na dolvodnem koncu vtočnega odseka in v Savi. Operater na elektrarni ima na
nadzornem računalniku sliko upravljanja Prehoda z vsemi potrebnimi podatki. Ustrezen krmilnik skrbi
za delovanje zapornic ter komunikacijo s sistemom vodenja elektrarne. Operater določenega dne
izbere ustrezen pretočni režim delovanja regulacijskih zapornic.
Trajanja obdobij posameznih režimov tekom leta so bila okvirno določena na podlagi migratorne
intenzivnosti in vrstne sestave rib. Prilagojena so povprečnim selitvenim in drstnim obdobjem različnih
migratornih vrst rib, ki se selijo in drstijo v različnih razmerah. Ta obdobja so vsako leto lahko nekoliko
drugačna, ker so odvisna od naravnih razmer in njihovih sprememb. Konkretno jih vsako leto potrdi ali
spremeni ZZRS, ki je pristojna inštitucija za ribe.
Izjema je pretočni režim »KALNOST« pri visokih vodah Save, ki je podrejen izrednim razmeram,
predvsem povečani kalnosti in količini plavja v Savi, kar je vidno tudi na naslednji fotografiji:
HE Arto Blanca ob najvišji visoki vodi 19.09.2010 s poplavljenim dolvodnim
delom PVO in močno priprtim pretokom vode v Prehodu
Pretočni režim »Q660« je osnovni in s konstantnim pretokom. Primeren je ob koncu migracij večjih rib,
ob migraciji in drstnih časih manjših rib, ki ne sovpadajo z drstnimi časi večjih rib in v zimskem obdobju
drstne migracije boljših plavalk (sulec, ščuka, mrena, menek).
Pri »Q900« je pretok Q~900 l/s konstanten v domala celotnem obsegu normalne 1,0 m denivelacije
bazena. Primeren je ob koncu migracij večjih rib in ob migraciji ter drstnih časih manjših rib, ki ne
sovpadajo z drstnimi časi večjih rib, pa tudi v zimskem obdobju drstne migracije boljših plavalk (sulec,
ščuka, mrena, menek) pri pogojih, kjer se želi večjo vodnatost in dinamičnejše hidravlične razmere v
sonaravnem in iztočnem odseku Prehoda (atrakcijo), kot je to slučaj pri režimu »Q660«.
Režim »PREHODNO« je najbolj »vodnat« pretočni režim obratovanja Prehoda, pri katerem je
prehodnost ribam v vtočnem objektu najbolj olajšana. Predviden je v času najintenzivnejših drstnih
migracij več vrst večjih rib, kot so podust, platnica, klen, mrena, ploščič in drugih. Pretok v Prehodu je
deloma konstanten, deloma različen pri različnih nivojih zgornje vode.
3
Režim »Q500«, pri katerem pretok deloma niha med 0,5 i 0,7 m /s, omogoča ohranjanje biotopa v
Prehodu. Vzpostavlja se v obdobjih, ko v Savi ni drstnih migracij rib.
V naslednji tabeli je podano odprtje 2. zapornice pri režimu »Q660«, ob pogoju zagotavljanja stalnega
pretoka na relativni vrednosti Hr =0,0 cm:
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
D. CIUHA, dr. M. POVŽ,
P. MUCK, M. BRENČIČ, K. KVATERNIK
- 234 -
AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA
UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA
PZVO HE Blanca - odprtja zapornic a
Režim:
"Q660"
Celoten
pretok
v
obeh vejah:
Relativna
višina
gladine pri
kontrolnem
vodomeru,
glede
na
izhodiščno
gladino
Hr=0,0 pri
REŽIM-u
"660"
Q
Hr
popolnoma odprt vtok 1
in relativna višina pri UZ vodomeru
Q1
3
Q2
[m /s]
[m]
[m]
3
3
[m /s]
[cm]
[m n.m.]
[m]
174,20
1,40
0,653
1,90
0,02
0,074
0,727
0,0
174,10
174,00
173,90
173,80
173,70
173,60
173,50
173,40
173,30
173,20
1,30
0,606
1,80
0,03
0,121
0,727
0,0
0,559
1,70
0,06
0,168
0,727
0,0
0,512
1,60
0,08
0,216
0,727
0,0
0,465
1,50
0,11
0,263
0,727
0,0
0,417
1,40
0,14
0,310
0,727
0,0
0,370
1,30
0,17
0,357
0,727
0,0
0,323
1,20
0,22
0,404
0,727
0,0
0,276
1,10
0,28
0,451
0,727
0,0
0,229
1,00
0,39
0,499
0,727
0,0
0,182
0,90
0,65
0,546
0,727
0,0
ZAPORNICA ODPRTA
[m]
H2
Pretok v 2.
nižji
veji
a2
globina
ležišča
Pretok v 1. noža
višji
veji zapornice
odprtje zapornice
globina
ležišča
noža
zapornice
H1
a1
Kota
gladine
zgornje
vode: Kzv
odprtje zapornice
INFORMATIVNO
1,20
1,10
1,00
0,90
0,80
0,70
0,60
0,50
0,40
[m /s]
Spremenljivke stalnega pretoka in izhodiščnega relativnega nivoja Hr = 0,0 cm pri UZ vodomeru, s
katerim se krmili odpiranje 2. regulacijske zapornice pri režimu »Q660«
V naslednji tabeli je povzetek območij odprtij obeh vtočnih zapornic v zgornji/spodnji mejni legi v
odvisnosti od nivojev gladine zgornje vode HE in relativnih nivojev gladine Hr pri UZ vodomeru v
Prehodu v odvisnosti od pretočnega režima obratovanja Prehoda:
INFORMAT
IVNO
REŽIMI OBRATOVANJA
Hr
pri UZ vodomeru
Ni v funkciji
Relativna višina gladine
spodnja končna lega, a2 = 0,02 m
odprtje zapornice a2
[cm]
spodnja končna lega, a1 = 0,02 m
odprtje zapornice a1
Hr
pri UZ vodomeru
[m]
Ni v funkciji
[m]
Relativna višina gladine
[m]
Hr = -7,0 cm
odprtje zapornice a1
Hr
pri UZ vodomeru
Relativna višina gladine
odprtje zapornice a2
odprtje zapornice a1
Hr
pri UZ vodomeru
Relativna višina gladine
odprtje zapornice a2
odprtje zapornice a1
Hr
pri UZ vodomeru
Relativna višina gladine
odprtje zapornice a2
odprtje zapornice a2
[cm]
Sp.konč.lega, a2=0,02m
≤173,2
[m]
"KALNOST"
Z. krmili UZ vodomer
173,30
[cm]
zgornja končna lega, a ≥ 1,4 m
173,40
[m]
Hr = 0,0 cm
173,50
[m]
Zapornico krmili UZ vodomer
173,60
[cm]
zgornja končna lega, a ≥ 1,4 m
173,70
[m]
Hr = 4,0 cm
173,80
[m]
Zapornico krmili UZ vodomer
173,90
[cm]
zgornja končna lega, a ≥ 1,4 m
174,00
[m]
Hr = 5,5 cm
174,10
zgornja končna lega, a ≥ 1,4 m
174,20
"Q500"
Ni v funkciji
[m]
"Q660"
Z. krmili UZ vodomer
[m n.m.]
"Q900"
Zg.konč.lega, a2=0,95m
Kota
nivoja
gladine
zgornje
vode: Kzv
odprtje zapornice a1
"PREHODNO"
Opisani pretočni režimi slonijo na predpostavljenih informativnih hidravličnih izhodiščih vtočnega
odseka, torej informativnih pretokih, za katera pa še niso bile potrjene dejanske hidravlične
karakteristike. Ker informativne vrednosti niso rezultat ustreznih modelov, pa tudi ne terenskih meritev
za njihovo umerjanje, so pričakovane razlike, ki vplivajo na krmiljenje pretočnih režimov.
Pretočne količine, ki so podane v smernicah za Prehode z regami so napačne, saj ne podajajo vpliva
prisotnost vedno nepopolne/delne disipacije kinetične energije v prekatih. Prav tako je v smernicah
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
D. CIUHA, dr. M. POVŽ,
P. MUCK, M. BRENČIČ, K. KVATERNIK
- 235 -
AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA
UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA
podajana dopustna specifična disipacijska energija, ki pa je dejansko specifična dovedena energija,
vendar bi tudi ta veljala le za prvi gorvodni prekat, kjer voda prihaja iz akumulacijskega bazena, kjer
nivoja potencialne in kinetične energija sovpadata. Za dolvodno serijo prekatov tudi to ne velja.
Zaradi nepoznanih hidravličnih spremenljivk za obratovanje Prehoda je smiselna izvedba
hidravličnega umerjanja. Predlagamo, da se na objektu strokovno izvedejo hidravlične meritve, ki bi
obsegale meritve vodostajev in pretokov na enem od prekatov in ob sotočju obeh krakov vtočnega
objekta (npr. na lokaciji UZ vodomera), pri različnih nivojih zgornje vode HE in pri različnih odprtjih
vtočnih zapornic, s poudarkom na dvignjeni gorvodni in deloma odprti dolvodni zapornici. Rezultati
meritev bodo izhodišče za točnejšo določitev odprtja regulacijskih vtočnih zapornic.
Dolvodni sonaravni del Prehoda v letu 2013. Prehod vzorno vzdržuje Ribiška družina Sevnica
DOSEDANJE IZKUŠNJE PRI DELOVANJU PVO IN POGLED NAPREJ
Dosedanje izkušnje delovanja POV HE Arto Blanca so pozitivne iz stališča dosedanjih rezultatov o
dobri učinkovitosti Prehoda na podlagi nultega monitoringa prehodnosti za ribe, ki je bil izvršen v
razmerah, ko je bila spodnja voda HE nizka. V sedanjih razmerah, ko je visoka zaradi zajezitve HE
Krško so razmere poslabšane, vendar bi bila ta trditev lahko potrjena le s ponovitvami monitoringa.
Za obdobje po zajezitvi Save s HE Krško je načrtovana ob vhodu Prehoda izgradnja objekta za
povečanje pretoka za privabljanje rib v vhod Prehoda (atrakcijski tok). Za pretok privabljanja je bil
3
idejno predviden sistem dovoda vode z malo hidroelektrarno s pretočno količino 2,5 m /s. Na ta način
bo ribam omogočeno lažje zaznavanje vhoda v Prehod tudi pri večji globini spodnje vode. Glede na
izsledke številnih raziskav v večletnem obdobju, je bilo v svetu (npr. J. Amerika, Danska, Francija,
Švica, Portugalska, bivša SSSR, Pakistan, Japonska, Avstralija, Nova Zelandija, Južna Afrika, ...)
ugotovljeno, da sta lokacija vhoda in dovolj velik pretok privabljanja najpomembnejša elementa
Prehoda, ki sta predpogoj za učinkovito delovanje Prehoda.
The components of the fishway entrance that are important to attract fish, are the location of the
entrance, and the velocity and discharge of water flowing from the entrance. The fishway entrance is
´probably the most important single part of any fishway´ and a poorly designed entrance is one of the
most commonly reported causes of fishway failure. [Clay, C. H. (1995)].
Posebno izražena pa je slabost zaradi mašenja reg v prekatnem odseku in na iztočnem odseku
Prehoda. To slabost zaznavajo tudi pri drugih tovrstnih izvedbah PVO. Gorvodno težavo bi bilo
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014
D. CIUHA, dr. M. POVŽ,
P. MUCK, M. BRENČIČ, K. KVATERNIK
- 236 -
AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA
UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA
mogoče omiliti z dodatno postavljeno prepreko, ki s projektom ni bila predvidena. Dolvodno pa bi bilo
mogoče preprečiti vnašanje plavja in mulja ter erozijske poškodbe zaradi valovanja, s podaljšanjem
obrežnega nasipa dolvodno in izvedbo prepusta za traso Prehoda.
NOVI PRAGOVI NA IZLIVNEM ODSEKU MIRNE V DOLENJEM BOŠTANJU
Namesto zaključka: pred kratkim je stekla voda preko novo zgrajenih položnih drč in drstišč v strugi
reke Mirne v okviru naloge »Sanacija jezu na Mirni v Dolenjem Boštanju«. Naloga je bila
naročena/financirana s strani INFRA d.o.o. iz Leskovca pri Krškem in zgrajena - GRADNJE Boštanj,
na podlagi projekta IBE, ki je vključeval tudi ihtiološke smernice ZZRS.
Terenski ogled je pokazal, da so si ribe novozgrajen odsek prisvojile v zelo velikem številu.
Spodaj je informativna fotografija, ki prikazuje gorvodne tri drče (od štirih) in dve (od treh), za
ciprinidne vrste rib - predvsem podusti, nadomestni drstišči, ki so bila v izlivnem odseku Mirne uničena
zaradi zajezitve Save s HE Arto Blanca
25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014