Škof razrešil vikarja Režonjo

2.–9. 8. VELIKA POLANA
www.strk.si | 041 528 678
m
Pr
az
i!
Podarjamo
v
tj
dožive a!
na
nepozabna polet
am
n u jte z n a
Nedelja
Severina
2. 8.
Ponedeljek
Klapa Cambi
3.
8.
Niki Belucci & DJ Tim Urbanya • DJ Dean Deen Torek 4. 8.
Sreda
D'Kwaschen Retashy
5. 8.
Slovenski zvoki, Petka, Štrk, Trim, Polanskizvoki Četrtek 6. 8.
Big Foot Mama, Leteći odred
Prljavo kazalište
Tanja Žagar
Pomurski poletni festival - PPF
Peter
Podlunšek
7. 8.
8.
8.
Nedelja
9. 8.
Petek
Sobota
30. julija 2015
Murska Sobota, leto lxvii, št. 31, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 €
RKC
V premislek
Škof razrešil vikarja Režonjo
Vse se vidi
A. Nana Rituper Rodež
Nekdanji generalni vikar je odločitev sprejel brez ugovorov: »Kot se od duhovnika pričakuje«
S
Podobno je, ko običajen Slovenec
odpotuje v tujino. Še posebno radi
izbiramo balkanske in kakšne druge
dežele, v katerih se lahko izklopimo in
zabavamo do onemoglosti. Nedvomno
smo med najbolj glasnimi in veselimi,
morda že preveč, z dušo in telesom
pa se pleše na balkansko in cigansko
muziko. Med njimi se počutimo toplo
in sprejeto, svoje odprtosti in tolerance
pa ne pokažemo vedno, ko smo na
lastnem ozemlju in ko v nas prevlada
večvrednostni kompleks.
Murskosoboški škof dr. Peter Štumpf se je odločil zamenjati drugega najvidnejšega moža
škofije generalnega vikarja Franca Režonjo, ki ga je na ta položaj postavil že Štumpfov
predhodnik, prvi murskosoboški škof Marjan Turnšek. Razlogi za razrešitev niso znani, v ozadju
pa naj ne bi bila trenja med škofom in njegovim namestnikom, ampak naj bi škof Režonji odvzel
funkcijo generalnega vikarja, ker mu je zaupal dve novi službi – postavil ga je namreč za
vikarja za narodnosti, ki se bo posebej posvečal duhovni oskrbi madžarskih in hrvaških vernikov
v škofiji in porabskih Slovencev, in za duhovnega pomočnika v lendavski župniji, ob tem pa
Režonja ostaja tudi župnik na Razkrižju. Novi generalni vikar Škofije Murska Sobota je Alojz
Kozar, župnik v Odrancih. fotografija nataša juhnov
pri nakupu nad 10 ¤
Ponudba velja v petek (31. 7. 2015), soboto (1. 8. 2015) in nedeljo (2. 8. 2015) v trgovinah Tuπ
za 1 kg paradiænika v grozdih grapolo (poreklo Madæarska) ali paradiænika v grozdih Grede
(poreklo Slovenija). Ne velja v franπiznih poslovalnicah.
30 €
Vsem bralcem
podarjamo
30 evrov pri nakupu
sončnih očal v
vrednosti nad 100 evrov.
V Optiki Novak: v BTC-ju, na soboški
tržnici in v Gornji Radgoni.
#
Paradiænik
samo 1 cent
Doma smo bolj kot ne zadržani in hladni,
preveč zadrgnjeni, drugje pa znamo
spustiti svoje zavore. V bistvu z veseljem
gremo tja, kjer smo lahko drugačni, kot
smo in moramo ali celo želimo biti doma.
Kakšni smo torej Slovenci v resnici? Kdaj
smo Slovenci res Slovenci? Kdaj le dajemo
vtis in kdaj pokažemo svojo pravo
naravo?
Sredi poletja, sploh pa v teh dneh je v
tujini in naokoli veliko Slovencev, zato
naj vendarle pazijo, kaj delajo, in da
naj vse, kar počnejo, počnejo zmerno, s
pametjo in dobro mero odgovornosti. Vsi
ne dobijo v roke turističnega prospekta,
Slovenca pa se sreča marsikje.
Naročnik
od 31. 7. do
2. 8. 2015
Slika je simboliËna. Engrotuπ d.o.o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje
V Škofiji Murska Sobota bodo s prvim
avgustom nekateri duhovniki po volji škofa ordinarija zamenjali župnije. Večina premestitev je znanih že od
konca junija. Sprva je kazalo, da večjih
kadrovskih pretresov v soboški škofiji letos ne bo – nova župnika bodo
dobili v Turnišču in pri Mali Nedelji
–, pred dnevi pa je odjeknila novica
o spremembi v vrhu škofije. Škof dr.
Peter Štumpf je z mesta generalnega
vikarja razrešil Franca Režonjo, ki je
bil na tem položaju že vse od ustanovitve škofije pred devetimi leti, in za
novega generalnega vikarja imenoval
Alojza Kozarja, župnika v Odrancih.
O razlogih za zamenjavo Štumpf
molči. Na naše poizvedovanje s škofijskega ordinariata nismo prejeli nobenega odgovora, da je prejel dekret
o razrešitvi, nam je potrdil Režonja, ki
tudi ne pozna, kot je sam povedal, razlogov za takšno odločitev. Je pa dekret
sprejel brez ugovorov, tako kot se to
od duhovnika pričakuje, je še povedal.
Hkrati z razrešitvijo Režonja sicer prevzema dve novi nalogi – škof ga je imenoval za duhovnega pomočnika v Župniji Lendava in za škofovega vikarja
za narodnosti. Gre za funkcijo, ki je novost v soboški škofiji, z njo pa naj bi se
reševale potrebe, ki so se kazale v odnosu do vernikov madžarske in hrvaške narodne skupnosti ter Slovencev v
Porabju, kamor je Franc Režonja že doslej hodil maševat. Ob omenjenih dodatnih službah dosedanji generalni vikar ostaja še župnik na Razkrižju. Novi
generalni vikar, ki upravlja administrativne zadeve in škofu pomaga pri vodenju škofije, je torej odranski župnik in
dekan lendavske dekanije Lojze Kozar
mlajši, ki je vernikom in širši javnosti
znan tudi po svojem delovanju na kulturnem področju. Je tudi glavni urednik škofijskega zbornika Stopinje.
Petra Kranjec Milanov
lovenci se imamo za prijazen,
gostoljuben, skromen in priden
narod, ki živi v mirni zeleni deželici.
Tako nekako se oglašujemo v turističnih
vodnikih in se predstavljamo javnostim.
Ampak smo res taki, kot se vidimo sami,
ali skrivamo svoj drugačni značaj in jaz.
Glejte samo, kaj je pokazala nedavna
arbitražna afera ali kaj je počela zdajšnja
veleposlanica v Parizu, spomnite se,
kako je veleposlanik v Parizu kupoval
žage, izvijače in cvrtnike ali kako je
veleposlanica v Sarajevu povzročila
prometno nesrečo … in kaj vse počnejo
še drugi, seveda ne vsi, predstavniki
Slovenije, ko mislijo, da so daleč od
oči. Na mednarodnem parketu nam
spodrsne, ko res ne bi bilo potrebno, in
pozabimo na odgovornost.
Akcija velja do 15. 8. 2015. Popusti se med seboj
ne seštevajo. Izplačilo v gotovini ni možno.
Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti Vestnikovo kartico naročnika ali
ta izrezek iz časopisa. Za nove naročnike velja izpolnjena naročilnica Vestnika.
2
aktualno
| Vestnik | 30. julija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Beltinci
Občina Dobrovnik
Šola bo začasno
prenehala delovati
Na vrsti je sodišče
V naslednjem letu bi bila na Melincih le dva šolarja
Na seji beltinskega občinskega sveta
so svetniki sprejeli sklep o začasnem
prenehanju delovanja Podružnične
osnovne šole Melinci, ki je v okviru
Osnovne šole Beltinci. Šola, v kateri
zdaj prvi razred obiskuje pet otrok,
bo prenehala delovati v začetku naslednjega šolskega leta.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je na Občino Beltinci poslalo dopis, v katerem ugotavlja, da je
iz najave oddelkov v prihodnjem šolskem letu, ki jim jo je poslala Osnovna šola Beltinci, razvidno, da šola namerava v podružnični osnovni šoli
oblikovati en oddelek učencev prvega razreda z dvema učencema ter da
drugih oddelkov in učencev na šoli ne
bi bilo. Na ministrstvu so zapisali, da
oddelka s tako malo učenci ne morejo financirati.
Učiteljico iz melinške šole bodo zaposlili na osnovni šoli v Beltincih. Na
seji je občinski svet sprejel sklep o
prerazporeditvi zaposlenega gospodinjca iz podružnične osnovne šole
v Melincih v Osnovno šolo Beltinci,
za kar bo potrebno petdesetodstotno
občinsko sofinanciranje. Vsi šolarji
bodo tako obiskovali matično osnovno šolo v Beltincih.
V naslednjih letih bodo na podlagi
demografskih podatkov, števila otrok
in drugih pogojev, ki jih določa zako-
nodaja, lahko spet aktivirali šolo, lahko pa se čez eno leto tudi odločijo za
njeno ukinitev.
Ravnateljica Osnovne šole Beltinci
Matejka Horvat je povedala, da so si
zelo prizadevali, da bi osnovno šolo,
ki je lani praznovala stoletnico obstoja, le ohranili. Vendar pa se mlajši
starši rajši odločijo, da vpišejo otroke v matično šolo v Beltincih, v kateri
imajo nekateri tudi starejše bratce ali
sestrice. Starejša generacija staršev je
razmišljala drugače.
Vas je živela s to šolo. Tako ravnateljica kakor tudi sodelujoči v razpravi so se strinjali, da je malo verjetnosti, da bi šolo po zaprtju čez leto ali
več spet odprli. Naslednje leto bo šlo
iz Melinec v prvi razred osnovne šole
osem otrok in to bi bilo mogoče le, če
bi vseh osem vpisali v osnovno šolo
v Melincih.
Na občinski seji so sprejeli še ugotovitveni sklep o prenehanju mandata občinskemu svetniku Slavku Petku
iz Gančan, ki je postal 20. julija vršilec
dolžnosti direktorja beltinske občinske uprave. Odstopil je zaradi nezdružljivosti funkcij kot član občinskega
sveta in dveh komisij v občinskem
svetu. Direktor je bil doslej Venčeslav
Smodiš, ki bo ostal zaposlen v občinski upravi.
J. G.
Državni podsekretar Štefan Koren zaradi duševnih bolečin toži nekdanjo
delodajalko, Občino Dobrovnik – Leta 2005 se je znašla Občina Dobrovnik
pod drobnogledom finančnega ministrstva in računskega sodišča
Zgodba, v kateri sta glavni vlogi zaupani županu Občine Dobrovnik Marjanu Kardinarju in nekdanjemu tajniku te občine Štefanu Korenu, ima
svoj začetek v letu 2005, po desetletju
prerekanj in večkratnim obiskom sodnih dvoran pa bo dobila svoj končni epilog, vsaj na prvi stopnji, po sodnih počitnicah, predvidoma v drugi
polovici avgusta. Koren, ki je danes
zaposlen kot državni podsekretar v
uradu generalne sekretarke v Državnem zboru RS v Ljubljani, je bil nezakonito suspendiran kot tajnik Občine
Dobrovnik v letu 2006. To mu je že
pred časom potrdilo sodišče, njegov
dodatni tožbeni zahtevek v višini 42
tisoč evrov, o katerem se sodišče še
ni izreklo, pa se nanaša na prizadejane duševne bolečine, kršitve osebno-
Koren meni,
da ga Kardinar
ni imel pravice
omalovaževati
v javnosti.
stnih pravic in posledice sodno ugotovljene nezakonite odpovedi pogodbe
o zaposlitvi. Vpleteni strani sta svoji
zgodbi predstavili na sodišču, ki bo v
kratkem stranki v postopku obvestilo
o svoji odločitvi.
Leta 2005 se je znašla Občina Dobrovnik pod drobnogledom finančnega ministrstva in računskega sodišča.
Za gradnjo kanalizacijskega omrežja in
čistilne naprave je takrat občina dobaviteljem dolgovala skoraj 1,5 milijona
evrov, posojila so znašala okrog pol milijona, novi predlog proračuna v višini
1,7 milijona evrov pa je bil negativen
za okrog 750 tisoč evrov. Informacije
o prezadolženosti in finančni nelikvidnosti so pricurljale v javnost, za kar
je bil prst krivde uperjen prav v takratnega občinskega tajnika Korena, ki po
mnenju župana Kardinarja ni bil pooblaščen za dajanje informacij. Župan
je tajnika suspendiral, izredno odpoved pogodbe pa je vročil Korenu 17. februarja 2006. Koren je zadevo predal
delovnemu sodišču in leta 2013 dobil
pravdo za izplačilo razlike v plači in regresa za obdobje od 17. februarja 2006
do 4. maja 2007, ko se je zaposlil pri
sedanjem delodajalcu. Občina Dobrovnik mu je iz svojega proračuna morala
izplačati 42 tisoč evrov.
Leta 2008 je Koren vložil novo tožbo proti Občini Dobrovnik. Zopet v
znesku 42 tisoč evrov. Zahteva 16 tisoč evrov za duševne bolečine, razžalitev dobrega imena in časti, deset tisoč evrov zaradi kršitve osebnostnih
pravic, osem tisoč evrov zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja,
pet tisoč evrov za prestan strah ter tri
tisoč evrov za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem. Koren
svoj odškodninski zahtevek utemeljuje z navedbo, da je Kardinar o njegovi odpovedi pogodbe o zaposlitvi
še isti dan obvestil medije ter »moje
delo v javnosti prikazoval kot neodgovorno in nedosledno«. Koren meni,
da ga Kardinar ni imel pravice omalovaževati v javnosti. Na novi tožbeni
zahtevek se je odzval tudi Kardinar, ki
meni, da je dodatni znesek v celoti neupravičen in neutemeljen. Na sodišču
je dejal, da je Koren že s prvo sodbo
dobil vse, za kar je bil prikrajšan zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Vsebina sodbe je zdaj v rokah sodnika
Emila Vučkiča, ki pa ima s pisanjem te
nekoliko več dela, saj mora biti zapisana tako v slovenskem kot madžarskem jeziku, ker je Koren madžarske
narodnosti.
Miha Šoštarič
DeSUS
Bavčarjeva predsednica, Casar je izstopil
V drugem mandatu želi predsednica soboškega odbora osvežiti stranko z novimi ljudmi – Po besedah najstarejšega člana mestnega
odbora Franca Weindorferja nekateri nočejo več biti v stranki pod njenim vodstvom – Podpredsednica bo mestna svetnica Lea Friškič
mali oglas
čestitka (označi)
Za mali oglas vpišite v
vsako okence eno črko.
bila po njenem mnenju ovirana tudi
s širjenjem dezinformacij na sedežu
stranke v Ljubljani. Casar odgovarja: »Ravno nasprotno, zato sem odšel, ker me tovrstne zdrahe sploh ne
zanimajo, tudi prej nisem nagajal, ne
vem, zakaj se Bavčarjeva toliko ukvarja z mano. Z mojim odstopom sem ji
dal možnost, da opravlja drugi mandat. Zdaj si predstavljajte, kako bi lahko delal v odboru s takimi zdraharji. S
takim kadrom ne bo napredka, zato se
je najboljše umakniti.«
Bavčarjeva je bila na zboru izvoljena s skromno večino, od 22 prisotnih
članov stranke jih je zanjo glasovalo
12. Casar je po lastnih besedah dan
po volilnem zboru izstopil iz stranke,
čeprav Bavčarjeva pravi, da kot predsednica soboškega DeSUS-a o tem ni
bila obveščena.
Nekateri člani ostajajo torej nezadovoljni z izbiro predsednice odbora, pripravljal naj bi se celo sklic izredne seje mestnega odbora, na kateri
bi vnovič odločali. V začetku tedna je
Bavčarjeva poslala odprto pismo članom mestnega odbora, v katerem izraža upanje, da bo skupaj s poletno
vročino usahnila tudi »zahrbtna de-
Naročniki, s kuponom
dobite darilo!
Nepreslišano

KUPON
vljeno podporo, vendar se za kandidaturo ni odločil. »Nič se ne spreminja,
vse je postalo glumaštvo. Vsi se grebejo za pozicije, ne dela se več za družbeni interes,« pravi Casar o razlogih
za izstop. »Želim si predvsem osvežiti stranko z novimi ljudmi, želim si
tudi podporo upokojencev, saj gre za
demokratično stranko upokojencev,«
pravi Bavčarjeva, ki dodaja, da če ne bi
bilo nagajanj znotraj stranke, za katera je bil v preteklosti po njenem mnenju odgovoren predvsem Casar, bi bila
stranka v Pomurju veliko uspešnejša.
Učinkovitost dela mestnega odbora je
V mesecu, ko slavite rojstni dan,
imate možnost izbrati darilo:
mali oglas v Vestniku ali
čestitko na Murskem valu.
Rojstni dan naročnika v času od 1. do 30. 8. 2015. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo.
Izpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški
službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do 100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna.
Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve kupona rojstni dan
(ob predaji kupona obvezna legitimacija – dokazilo o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen
naslov naročnika.
Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in
veljajo samo za fizične osebe.
javnost nekaterih članov, ki se trudijo izničiti izid volitev na volilnem
zboru.«
Kot je še mogoče razbrati iz pisma,
v katerem Bavčarjeva navaja številne očitke različnim članom stranke
glede preteklih dogodkov, naj bi člane stranke za izredno sejo prepričeval Franc Weindorfer. Ta to zanika in
pravi, da so ga nekateri člani stranke klicali kot najstarejšega člana in
mu povedali, da nočejo biti v stranki,
dokler bo mestni odbor vodila Brigita Bavčar.
T. M.
Karikatura Anton Buzeti
V začetku julija so v murskosoboškem mestnem odboru DeSUS-a izvedli volilni zbor, na katerem so kot
edino kandidatko za predsednico izvolili Brigito Bavčar. To bo drugi štiriletni mandat Bavčarjeve na čelu
soboškega DeSUS-a. Za sekretarko je
bila izvoljena Cvetka Vereš, za podpredsednico pa mestna svetnica Lea
Friškič.
Za tihega favorita naj bi pred zborom veljal nekdanji soboški podžupan
Jože Casar, ki nam je potrdil, da so ga
nagovarjali h kandidaturi in naj bi
imel po lastnih besedah tudi zagoto-
aktualno
www.vestnik.si | e: [email protected]
30. julija 2015 | Vestnik |
3
Odpis dolgov najrevnejšim
Država bo odpisala milijon evrov, občine
in podjetja se o odpisu dolga še odločajo
Obrazec od tretjega avgusta na centrih za socialno delo, humanitarnih organizacijah (Karitas, Rdeči križ, Zveza prijateljev
mladine Slovenije) in na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti www.paketpomoci.si
Postopek odpisa dolgov najšibkejšim
po Zakonu o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov, ki ga je državni zbor
sprejel 17. julija, bo preprost in enoten
za vse. Prosilci bodo izpolnjen obrazec,
ki bo od tretjega avgusta dostopen na
centrih za socialno delo, humanitarnih
organizacijah (Karitas, Rdeči križ, Zveza prijateljev mladine Slovenije) in objavljen na spletni strani pristojnega ministrstva, prinesli tja, kjer imajo dolg,
torej v podjetje, na občino ali davčno
upravo, oziroma k tistim upnikom, ki
bodo pristopili k sporazumu z vlado oziroma projektu enkratnega odpisa starega dolga. Ti potem sami v bazi podatkov preverijo, ali je prosilec upravičen
do odpisa dolga. Država je že povedala,
da ima za odpis dolgov najšibkejšim zagotovljenih milijon evrov, to pomeni, da
bodo dolg do države odpisali tistim, ki
bodo prvi zaprosili zanj, o višini odpisa
preostalih dolgov pa bo odločalo vsako
podjetje ali občina zase in po lastni presoji. Podjetja in država bodo odpisovali
dolgove, ki so nastali pred letom 2014,
dolg pa zajema glavnico, obresti in stroške. Odpis dolgov pri podpornikih projekta bo potekal od tretjega avgusta do
31. oktobra 2015, to pomeni, da morajo prosilci v tem času oddati predlog za
odpis, dogovori za odpis, ki jih sklepajo
dolžniki in upniki, pa morajo biti sklenjeni do 31. januarja 2016.
Občine
MO Murska Sobota in Občina Tišina sta sporazum že podpisali, to je napovedala tudi Občina
Moravske Toplice, preostale pomurske občine pa bodo odločitev
o tem sprejemale pozneje.
denarne socialne pomoči, varstvenega
dodatka oziroma otroškega dodatka.
Kdo bo odpisoval dolgove
Vlada je pred dnevi z več kot petdesetimi predstavniki občin, javnih
podjetij, bank, zavarovalnic in humanitarnih organizacij podpisala Sporazum o sodelovanju pri odpisu dolgov
in pomoči najšibkejšim, k sporazumu pa pristopajo še novi podpisniki,
ki jih dnevno objavljajo na seznamu
podpisnikov.
Finančna uprava bo dolžnikom odpisovala neplačane davčne obveznosti (dohodnina, upravne in sodne takse ter zamudne obresti in stroške,
povezane s temi dajatvami), vendar
samo do 50 evrov. Občine bodo odpisovale dolgove na primer zaradi plačila vrtcev in prehrane v osnovnih
šolah, podjetja bodo odpisovala dol-
gove za svoje storitve, na primer za
komunalne storitve, banke bodo odpisovale dolgove, ki so nastali v povezavi s transakcijskimi računi in kartičnim poslovanjem. Banke bodo odpise
opredelile v internih pravilnikih.
Pomoč družinam
pred deložacijo
Vlada je sprejela ukrepe tudi za pomoč družinam, ki so jih deložirali. Zagotovila je 11 nezasedenih stanovanj
Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (nobeno ni v Pomurju), tri humanitarne organizacije (Rdeči križ,
Karitas in Zveza prijateljev mladine
Slovenije) pa so z ministrstvom za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti podpisale tudi pismo o nameri o sodelovanju pri reševanju problematike prisilnih izselitev ali deložacij.
Humanitarne organizacije bodo delo-
V podjetju podpirajo idejo o odpisu dolga, vendar sporazuma
še niso podpisali, saj morajo prej
ugotoviti resnično stanje in učinke
morebitnega odpisa. Odpis dolga
namreč pomeni, da terjatev preneha obstajati in da se posledično za toliko zmanjša premoženje
družbe, pri poslovnem izidu pa se
to kaže kot dodatna izguba. Zaradi
izgube podjetja v letu 2014 morajo biti glede odpisov zelo previdni,
odločitev pa bo odvisna od poslovanja v letu 2015 in predhodnega
dogovora z MO Murska Sobota kot
ustanoviteljico podjetja.
JP Prlekija
Humanitarne
organizacije bodo
deložiranim družinam
ponudile strokovno
pomoč in podporo
v sodelovanju s
pristojnim centrom
za socialno delo in
lokalnimi skupnostmi.
V podjetju bodo načeloma pristopili k izvajanju zakona o odpisu
dolga najšibkejšim, vendar podrobnosti zakona in posledic za
podjetje še niso preučili. So pa že
do zdaj vsako leto v skladu s poslovno politiko in računovodskimi standardi popravljali vrednosti terjatev. Opozarjajo tudi, da
bo takšno ravnanje lahko ustvarilo neželene vzorce obnašanja,
ki bodo imeli negativne posledice za gospodarstvo.
Za odpis starih dolgov pridejo v
poštev neplačani računi za elektriko, plin, vodo, ogrevanje, komunalo, dopolnilno zdravstveno
zavarovanje, potem davčni dolg
do države, če obstaja dolg zaradi
vrtca, šolske prehrane, če je treba
vračati preveč nakazane socialne
prejemke – denarno socialno pomoč, varstveni dodatek, otroški
dodatek – in če ti dolgovi onemogočajo dolžniku, da bi lahko poravnaval tekoče obveznosti. Država bo odpisovala do 50 evrov
dolga, občine in podjetja, ki bodo
sodelovali pri projektu, pa bodo
o višini odpisa odločali sami. Seznam teh še ni dokončen.
no socialno pomoč (center za socialno
delo) in obvestijo lastnika stanovanja
o nastanku izjemnih okoliščin ter iskanju pomoči in subvencij. Stanovanjski
zakon namreč določa, da za neprofitno
stanovanje ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, ko najemnik ne zmore plačevati najemnine, če se je znašel
v izrednih okoliščinah, ki jih ni mogel
predvideti ali nanje ne more vplivati
(izguba zaposlitve, smrt v družini, težja
bolezen, elementarne nesreče …), če v
30 dneh po nastanku teh okoliščin vloži vlogo za subvencijo najemnine ali pri
občini zaprosi za izredno pomoč ali o
tem obvesti lastnika stanovanja.
Majda Horvat
Komunala Murska Sobota
Saubermacher - Komunala
Kateri neplačani
računi štejejo
V podjetju podpirajo prizadevanja za pomoč socialno šibkim
uporabnikom komunalnih storitev, ki ne morejo poravnavati
svojih obveznosti, vključevanje v
izvajanje novega zakona pa bo v
sodelovanju s pristojnimi organi
občin, ki odločajo o cenah komunalnih storitev in tudi o subvencioniranju nekaterih upravičenih
stroškov javnih služb iz proračuna občin. V podjetju že pripravljajo podatke o številu uporabnikov,
ki naj bi bili deležni pomoči z odpisom dolga.
fotografija nataša juhnov
Kdo lahko zaprosi za odpis
Dolgovi se odpišejo tistim dolžnikom, ki so bili kadar koli v obdobju
med prvim januarjem in zadnjim junijem letos prejemniki denarne socialne pomoči ali prejemniki varstvenega
dodatka ali prejemniki veteranskega
dodatka ali prejemniki otroškega dodatka iz prvega oziroma drugega dohodkovnega razreda ali prejemniki
otroškega dodatka v tretjem dohodkovnem razredu in hkrati prejemniki
dodatka za nego otroka oziroma dodatka za veliko družino. Dodatno se
dolgovi lahko odpišejo tudi osebam, ki
so navedene v odločbah o pravici do
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez Votek,
A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Vida Toš, Timotej Milanov,
(novinarji), Nataša Juhnov (urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen
(tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10
(redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 (marketing), št. telefaksa 538 17 11.
Komunala Radgona
Vodstvo družbe bo v kratkem pozvalo ustanoviteljico, da se opredeli glede možnosti odpisa dolgov in vključitve v projekt, zaradi
dopustov pa bodo odločitev sprejemali predvidoma avgusta. Sami
predlog vlade podpirajo, vendar bi bilo po njihovem mnenju
ustrezneje, da bi bila tam, kjer
gre za javni denar, rešitev enotna
za vse, ne pa da se lahko o sodelovanju in načinu vključevanja v
projekt zdaj odloča vsak sam.
žiranim družinam ponudile strokovno
pomoč in podporo v sodelovanju s pristojnim centrom za socialno delo in lokalnimi skupnostmi. Najpomembnejše
pa je, da se družine, ki so se znašle v stiski in ne morejo plačevati najemnine,
čim prej oglasijo na pristojnem centru
za socialno delo, na katerem jim bodo
svetovali o rešitvah in pomoči.
Kako preprečiti deložacijo
Možnosti je več, najemniki lahko zaprosijo za subvencioniranje najemnine
(center za socialno delo), za izredno
pomoč pri uporabi stanovanja (občina
stalnega bivališča), za izredno denar-
Eko - Park Lendava
Vodstvo družbe je Občini Lendava ter podjetjema Čistilna naprava Lendava in Cero Puconci, ki so
prejemniki nekaterih prihodkov,
že poslalo dopis, v katerem je pojasnilo svoje stališče do nove zakonske možnosti odpisa dolga. Glede
na razmere in dolg socialno šibkih
iz preteklih let imajo do te možnosti pozitivno mnenje. Zdaj čakajo
na mnenje občine in obeh podjetij,
nadzorni svet družbe Eko - Park pa
bo o tem odločal na seji 17. avgusta.
Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], marketing: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 100,70
evra, za pravne osebe 148,40 evra, za naročnike v tujini 212 evra, letna naročnina za on-line
Vestnik je 63,60 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa
za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost (9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN
pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X.
Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.000 izvodov.
Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih
prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem
sklenjene ustrezne avtorske pogodbe.
Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti
avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe
z izdajateljem.
4
gospodarstvo
| Vestnik | 30. julija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Turizem
Merjenje moči med Savo in DUTB
Koristi imajo vsi drugi, razen lokalnega okolja – V tem kazanju mišic z obeh strani Pomurje ne vidi prave rešitve – Obljub je veliko
Dogajanje bi bilo lahko vsebina novodobne napete ameriške nanizanke iz sveta financ, toda razplet je še
kako povezan s prihodnostjo pomurske regije. Javnost je obveščena, skoraj preveč, tako z ene kot druge strani,
kajti o pravnih »dosežkih« sproti pošiljajo PR-obvestila iz Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in tudi
iz Save. Gre torej za zaseg delnic Save
Turizma, Istrabenz Turizma in Hotelov Bernardin, zaradi česar se je ponudba 14 hotelov, šestih apartmajskih
kompleksov, petih kampov, šestih termalnih kompleksov, štirih središč dobrega počutja in Golfa Livade znašla
na spletni strani DUTB-ja. Potem ko
je Okrožno sodišče v Ljubljani izdalo sklep, s katerim DUTB-ju priznava status upnika predlagatelja prisilne poravnave, to pomeni, da lahko
DUTB izvršuje vse pravice, ki jih ima
kot upnik predlagatelj prisilne poravnave, je čez nekaj dni sledilo še sporočilo iz Save: Okrožno sodišče v Ljubljani je izdalo začasno odredbo, ki
DUTB, d. d., in DUP1, d. d., prepoveduje unovčitev zavarovanja s prodajo
ali prilastitvijo delnic družbe Sava Turizem d. d. To pomeni, da sta do končnega sklepa sodišča izgubila pravico
izvršitve zastavne pravice na delnicah
Save Turizma, d. d. Ta začasna odredba je bila menda potrebna zato, da se
prepreči nastanek težko nadomestljive škode družbi Sava, d. d., saj predstavljajo navedene delnice 99,05 odstotka lastniškega deleža družbe Sava
Turizem, d. d.
In potem se je sredi minulega tedna pojavil nov podatek: DUTB zahteva razrešitev uprave Save, saj naj
bi ta ogrožala postopek prisilne poravnave. V Savi nasprotno trdijo, da
uprava Save v ničemer ne ogroža postopka prisilne poravnave, ne krši
nobenih zakonskih določil in zato
ne vidi razloga za svoj odstop. Prav
zavračajo trditev, da uprava Save izčrpava turistično podjetje, kot neresnično. »Ravno nasprotno, uprava
Save, d. d., podpira turistične družbe
Sava Turizem, d. d., Hoteli Bernardin,
d. d., in Istrabenz Turizem, d. d., pri
razvoju in povezovanju, ki pomeni
ustvarjanje vrednosti prek skupnega
upravljanja. Razvoj in povezovanje
družb Sava Turizem, d. d., Hoteli Bernardin, d. d., in Istrabenz Turizem, d.
d., podpirajo tudi drugi upniki. Hčerinsko podjetje Sava Turizem, d. d.,
prav tako redno investira v vzdrževanje in obnovo zmogljivosti do zneska, kot ga določa krovni sporazum
z bankami upnicami o reprogramiranju posojil. Višje investicije bi po-
menile kršitev zavez iz sporazuma z
bankami in DUTB, d. d.,« so zapisali v
sporočilu za javnost. Zanikajo trditev,
da uprava Save ne sodeluje z DUTB.
Uprava menda, tako kot v vseh drugih postopkih, dosledno posreduje
informacije, seveda skladno s predpisi in pravnim statusom, ki ga imajo
posamezni upniki v postopku prisilne poravnave.
O finančnih zapletih, zadolževanju
in odplačevanju dolga bodo morali
svoje povedati strokovnjaki in pri tem
poseči veliko dalje nazaj, ne pa samo
do prenove poslovne skupine Save.
Vsekakor pa je zanimiva njihova trditev, da je povod neresničnih in zavajajočih izjav predstavnikov DUTB predvsem konceptualno razhajanje med
teden potrdil tudi državni zbor. Napadi iz DUTB ne prinašajo nič dobrega,
ne za upnike, ne za delničarje Savepredvsem pa ne za razvoj slovenskega
turizma. »V Savi, d. d., si prizadevamo
za konstruktiven dialog, s katerim bo
mogoče doseči končni dogovor, vendar morajo pri tem konstruktivno sodelovati vsi deležniki,« so prepričani
v Savi.
Kaj bo vse skupaj prineslo dobrega za regijo, ki je zibelka termalnega
turizma v Sloveniji, bomo še videli.
Obljub je veliko z ene in druge strani,
toda dokler bodo imeli od turizma koristi vsi drugi razen lokalnega okolja,
v tem kazanju mišic z obeh strani ne
Pomurje vidi prave rešitve.
Bernarda B. Peček
fotografija nataša juhnov
Kaj je razkrila skupščina Radenske
Še vedno dovolj denarja
Presenečenja prišla iz ozadja
Kar je izpeljala Kofola, je legitimno, vendar je marsikomu zastal dih
V poslu pač ni mogoče napisati scenarija, po katerem bi se vsi smejali, in to
se zdaj vse bolj kaže tudi pri Radenski.
Marca se je nekaterim na široko smejalo ob kupnini 13,59 evra za delnico, ko
so lahko v svoje žepe stlačili milijone.
Zadnja skupščina Radenske, ki je bila
23. junija, pa je pokazala še drugi del
igre, in sicer kdo je tisti, kateremu je dodeljeno, da se bo jokal. Zdaj je morda
tudi bolj jasno, zakaj je iz podjetja molče odšel Milan Hojnik, ne da bi, kot je
bilo najprej rečeno, še nekaj časa sodeloval z novim vodstvom in počakal na
skorajšnjo upokojitev. Kaj je torej razkrila zadnja skupščina Radenske?
Najprej to, da lastnikom ne gre verjeti na besedo in da imajo radi presenečenja iz ozadja. Prelomili so besedo
o delitvi bilančnega dobička. Lastniki
Radenske, nadzorni svet in njen direktor Marián Šefčovič govorijo isti jezik
dobesedno in kot tesni sodelavci tudi
v poslovnem smislu, zato sklepanje o
bilančnem dobičku Radenske ni bilo
samo legitimno odločanje lastnika, ki
pač misli drugače od vodstva družbe.
Zaradi tega, kar je izpeljala Kofola, je
marsikomu iz poslovnega sveta zastal
dih in videti je kot salto mortale, prvi v
nizu za podjetje. Da bodo prvemu sledili
še drugi, ki bodo poslovno uspešnemu
podjetju s čvrsto pozicijo na trgu jemali
sapo, lahko seveda le domnevamo.
O tako pomembni zadevi, kot je viši-
DUTB in Savo, kajti DUTB želi premoženje Save razprodati v dobrih dveh
letih in jo na koncu likvidirati. To so
pisno predstavili tudi nekaterim upnikom Save in je povsem v nasprotju z
njihovimi javnimi izjavami, da želijo v
turizem vlagati in ga razvijati.
Sava želi turistične družbe razvijati in jih povezovati, to pa zagovarjajo tudi drugi upniki, saj to pomeni
ustvarjanje vrednosti prek skupnega upravljanja. Seveda pa so namere
DUTB tudi v neposrednem nasprotju
z odločitvijo države, da je Sava (s svojimi turističnimi naložbami in programom konsolidacije turizma) uvrščena med pomembne naložbe po
klasifikaciji državnega premoženja,
to pa je s sprejemom odloka prejšnji
na bilančnega dobička in kako ga bodo
delili, so si namreč lastniki »premislili«
v samo petintridesetih dneh od objave
skupščine do njene izvedbe oziroma nekaj dni več, če štejemo še dni od seje nadzornega sveta, ki je preveril in potrdil revidirano letno poročilo Radenske za leto
2014 ter odločal o višini bilančnega dobička in predlogu, kako naj bi ga delili.
Nadzorni svet Radenske je na svoji drugi redni seji 18. junija ugotovil, da
znaša čisti dobiček za poslovno leto 2014
2.366.578,34 evra. Na predlog uprave je
bila polovica tega čistega dobička v višini
1.183.289,17 že ob sestavi letnega poročila
razporejena v druge rezerve iz dobička.
Hkrati je nadzorni svet ugotovil, da je bilančni dobiček za leto 2014 ugotovljen v
višini 1.183.289,17 evra, in se strinjal, da
ostane nerazporejen. Isti dan je bilo sestavljeno tudi vabilo na sklic skupščine,
ki je bilo objavljeno 20. junija.
Skupščina je bila sklicana s povsem
običajnim dnevnim redom in predlaganimi sklepi, ki niso napovedovali nobenih pretresov. Morda je bilo nekoliko
čudno le to, da Kofola, ki tudi po objavljenem prevzemu preostalih šestih
odstotkov delnic od 20. aprila do devetega maja ni uspela pridobiti vseh delnic Radenske, s sklicano skupščino ni
pripravljala terena za iztisnitev malih
delničarjev. Ob predlaganem sklepu,
da bilančni dobiček v višini 1.183.289,17
evra ostane nerazporejen, skupščina
ni obetala nič pretresljivega. Potem pa
preobrat. Ugotovljeni bilančni dobiček
za poslovno leto 2014 se je po naspro-
s kartico plačaš, s telefonom
izbereš število obrokov.
• za nakupe, višje od 50 eur
• tudi za plačila na spletu
• do 12 obrokov
Več na www.nkbm.si/placilo-na-obroke.
Na naše podrobno vprašanje o delitvi dobička nam je odgovorila
Špela Verbič Miklič iz agencije Futura, ki je za Radensko, d. d., odgovorna za odnose z javnostmi. Poslala je naslednji odgovor: »V času,
ki je minil od objave vabila na
skupščino do zasedanja skupščine,
je bilo ugotovljeno, da si družba
lahko privošči razdeliti večji znesek dobička delničarjem, ob čemer
še vedno ostane dovolj sredstev za
investicije v razvoj Radenske in trženje. Zato so lastniki na skupščini
podali drugačen predlog od tistega
v vabilu na skupščino, delničarji pa
so sklep sprejeli.«
tnem predlogu sklepa Kofole podvojil in poskočil na 2.366.578 evrov, ki ga
bodo po novem tudi v celoti razdelili za
dividende, te pa znašajo 0,46 evra na
delnico. In to je tisto, kar bo podjetju
vzelo del sape za načrtovana vlaganja in
razvoj. Milan Hojnik, ki je kljub zaostrenim razmeram poslovanja lani ustvaril
z vodenjem podjetja zavidljiv čisti dobiček, za katerega je upal, da bo namenjen za rast, je moral nekaj zaslutiti ali
vedeti, s čimer pa se nikakor ni mogel
strinjati. Iz Radenske je odšel v petek,
petega junija.
Mali delničarji, teh pa je še vedno
953, ki imajo v lasti 2,4 odstotka delnic
Radenske, so zdaj svoje naložbe v delnice, katerih cena res ne more biti nižja
od 13,59 evra, dodatno »obogatili« z dividendo, ampak da jih je še vedno lepo
imeti »v svoji družbi«, mora ugotoviti
tudi Kofola. Za njihovo izplačilo bi namreč potrebovala 1,5 milijona evrov.
Majda Horvat
Na Zavodu Republike Slovenije za
zaposlovanje, OS M. Sobota, je
razpisanih več kot 150 prostih delovnih
mest. Delodajalci imajo največje potrebe
na področju strojništva in tekstila.
Najbolj iskani delavci v tem tednu: šivalci
ipd. - 30, varilci ipd. - 20, orodjarji ipd. - 10, elektroinštalaterji - 8, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev - 7, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok - 7, vozniki avtobusov ipd. - 6, drugi
delavci za preprosta dela, d. n. - 5, tesarji ipd. - 5,
upravljavci strojev za zemeljska dela ipd. - 5, referenti za koncesije, dovoljenja ipd. - 4, učitelji glasbe v glasbenih šolah, zasebni vaditelji glasbe - 4,
mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in
drugih strojev - 4, tesarji ipd. - 3, krovci - 3.
Iščejo se tudi: tehniki za strojništvo ipd. - 2, krojači, šiviljci, izdelovalci usnjenih in krznenih oblačil, klobučarji ipd. - 2, mehaniki in serviserji motornih vozil in koles - 2, prodajalci - 2, kozmetiki
ipd. - 2, tehniki za strojništvo ipd. - 2, tehniki tehnično-tehnoloških strok, d. n. - 1, tehniki za gradbeništvo, geodezijo ipd. - 1, natakarji - 1, frizerji
- 1, kuhinjski pomočniki - 1, pripravljavci hitre hrane - 1, pleskarji ipd. - 1, mizarji ipd. - 1, zidarji ipd.
- 1, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo
- 1, prometni odpravniki, referenti za promet ipd.
- 1, monterji in serviserji naprav s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije in omrežja 1, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd.
v uradih, hotelih in drugih ustanovah - 1, delavci
za preprosta dela pri nizkih gradnjah - 1, vozniki
osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil - 1,
delavci za pomoč pri pouku - 1.
Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam
vseh aktualnih prostih delovnih mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ, z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v kariernih središčih ter na internetni strani www.ess.gov.si.
gospodarstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
30. julija 2015 | Vestnik |
5
Uredba o zakloniščih
Dohodnina
Majhna ogroženost države
povod za blažje kriterije
V Pomurju
tokrat vrnjenih
slabih osem
milijonov
evrov
Zaklonišča bodo po novem gradili le na najgosteje poseljenih območjih – Poznamo tri vrste zaklonišč
Do konca julija vložiti
napoved za odmero
dohodnine, če izračuna
letos niste prejeli
Zgodovina je učiteljica
»Ljudje niso več želeli iti ven,«
pravi Stanislav Wolf, poveljnik
civilne zaščite v murskosoboški
občini, ki se je vrnil v čas vojne
za samostojno Slovenijo, ko so
jugoslovanski lovci z raketami
napadli tukajšnjo vojašnico. Prebivalce Murske Sobote so v zaklonišča pognale sirene, ki so napovedovale zračni napad. »Osem ur
je bil najdaljši čas, ki so ga med
vojno ljudje preživeli v njih,«
pravi Wolf, junija in julija 1991
operativec v štabu civilne zaščite takratne občine. So zaklonišča
štiriindvajset let pozneje sploh
potrebna? »Ko smo v osemdesetih letih gradili zaklonišča, so se
mnogi spraševali, zakaj to počnemo. Nekje leta 1986 ali 1987 smo
o tem še največ razpravljali. Pet
let pozneje smo jih krvavo potrebovali. Zgodovina nas uči, da moramo biti pripravljeni.«
S Finančnega urada Murska Sobota so sporočili, da je bilo v Pomurju v drugem svežnju poslanih 27.886
informativnih izračunov dohodnine
za leto 2014. Izračunov z doplačili je
bilo 6.739, medtem ko je bilo izračunov z vračili dohodnine 19.486. Celotni znesek vračil na območju Pomurja
je znašal 7.640.510 evrov, skupni znesek doplačil pa znaša 1.687.017 evrov.
Informativnih izračunov brez doplačil
in vračil je skupno 1.661 evrov.
Skupni znesek vračil iz prvega in
drugega svežnja na območju Pomurja je 10.760.702 evra, skupni znesek
doplačil pa 2.970.157 evrov.
Na celotnem območju Slovenije
je izdala Finančna uprava Republike
Slovenije v drugem svežnju 118.922 izračunov z doplačili, takih z vračili je
bilo 307.544, tistih brez doplačila ali
vračila pa 37.359. Celotni znesek doplačil za vso Slovenijo je 42 milijonov
evrov, znesek vračil pa 166,3 milijona
evrov. Povprečni znesek vračil tako
znaša 541 evrov, povprečni znesek doplačil pa 353 evrov.
Ines Baler, Damjana Nemeš
V Črenšovcih kmalu dokončan vodovodni stolp
V Mojstrski ulici med stanovanjskimi bloki gre lahko v zaklonišče tristo ljudi, v vseh devetnajst v Murski Soboti pa 3300.
fotografija nataša juhnov
Ministrstvo za obrambo je nedavno
pripravilo spremembe uredbe o zakloniščih, s katerimi blažijo kriterije, saj se je ogroženost Slovenije glede neposrednih oboroženih spopadov
zmanjšala. Predlog je vlada pred dnevi potrdila in tako bo gradnja zaklonišč obvezna le še v naseljih z več kot
deset tisoč prebivalci, do zdaj je bilo
tovrstnih območij 40, zdaj jih bo 16, v
vzgojno-varstvenih ustanovah, v katerih je več kot sto otrok, in ne petdeset, kot velja zdaj, ter v izobraževalnih
ustanovah z najmanj dvesto ljudmi, in
ne več stotimi.
Zaklonišča so namenjena zaščiti ljudi pred vojnimi nevarnostmi in
pred radioaktivnim sevanjem ob morebitni jedrski ali drugi radiološki nesreči. V Sloveniji gradimo zaklonišča
od leta 1973, zaklonišč osnovne in
dopolnilne zaščite pa je po podatkih
uprave za zaščito in reševanje 2.244,
večinoma v urbanih središčih. V njih
je skupno 348.537 zakloniščnih mest.
Seznam zaklonišč je objavljen na spletni strani uprave. V Murski Soboti je
vseh zaklonišč 19, 11 v podjetjih in zavodih ter osem javnih, stanovanjskih.
Zakloniščnih mest je 3.300.
fotografija nataša juhnov
Stečaji
Mura v Arum
Septembra spet poskus prodaje proizvodnih
prostorov in nekaterih nepremičnin
Proizvodne zmogljivosti družbe
Aha Mura bo stečajni upravitelj Stevo Radovanović oddal v najem družbi Arum, ki jo je ustanovil generalni
direktor Aha Mure Dušan Gomboc. V
ponedeljek je dalo Radovanoviću soglasje za to potezo Okrožno sodišče
v Murski Soboti. Kot poroča Murski
val, naj bi delo obdržalo 340 od 375
zaposlenih, ki so odpovedi pogodb o
zaposlitvi prejeli že 17. julija, vendar
so zaradi 15-dnevnega odpovednega roka še vedno na delovnih mestih.
Takrat je namreč isto sodišče izdalo
sklep o prenehanju proizvodnje, saj
je minilo leto dni od začetka stečaja.
Če v omenjenem roku podjetja nihče
ne bi najel, bi se proizvodnja ustavila. Delavci bodo zaposleni predvido-
ma s tretjim avgustom, mesečna najemnina za proizvodne prostore pa je
5000 evrov. Po besedah Radovanovića
naj bi bilo zagotovljenih dovolj naročil za prihodnje poslovanje. V drugi
polovici septembra je predviden nov
poskus prodaje proizvodnih prostorov, to pa je stečajni upravitelj skušal storiti že trikrat, a neuspešno. Izklicna cena bo predvidoma enaka kot
na zadnji dražbi – 2,3 milijona evrov.
Za september pa je napovedana tudi
prodaja industrijskih objektov Ženska oblačila in Plašči, parkirišča v velikosti 22 tisoč kvadratnih metrov in
vratarnice. Omenjene nepremičnine bodo prodajali po izklicni ceni 4,5
milijona evrov.
T. M.
Vsako zaklonišče ima poseben vhod,
vrata s protiudarnimi ventili, to pomeni, da zadržijo udar, ločene prostore za
prebivanje, sanitarije in umivalnico,
sobo za mrtve, strojnico, območje z
napravami, ki filtrirajo zrak, in jašek z
zasilnim izhodom, če bi bil glavni vhod
zasut. Prostori so za lažjo orientacijo
označeni. V zaklonišču se je treba držati zakloniščnega reda: vanj denimo ni
dovoljeno prinašati alkohola in voditi
živali, je pa zaželeno s seboj prinesti
družabne igre. Temperatura je stalna
in do osem stopinj Celzija, čeprav so
zaklonišča precej pod zemljo. Filtri po-
skrbijo, da je zrak zmeraj svež, in prostore lahko tudi ogrevajo.
Poznamo sicer tri vrste zaklonišč:
osnovna, dopolnilna in zaklonilnike.
Osnovna zaklonišča omogočajo ljudem
najmanj sedem dni prebivanja in imajo
tudi večjo možnost upora močnejšim
bombam. Dopolnilna zaklonišča dovolijo 24-urno prebivanje, so manj odporna in nimajo tolikšne zaščite pred
biološkimi ali kemičnimi strupi. Zaklonilniki omogočajo le osnovno zaščito.
Ljudje se v njih lahko skrivajo do 12 ur
in nimajo prevelike zaščite.
Andrej Bedek
V okviru izredno pomembnega
VV
Črenšovcih
kmalu
dokončan
vodovodni
VČrenšovcih
Črenšovcihkmalu
kmaludokončan
dokončan vodovodni
vodovodni stolp
stolp
proj
ekta na področjstolp
u celovite
V Črenšovcih kmalu dokončan vodovodni
oskrbe s kakovostno pitno vodo
v Pomurju so v lanskem in letošnjem letu tudi v občini ČrenVodovod je v prostor umestil
šovcipomurju
izgradili nove kilometre
enega lepših objektov v
vodovodnega omrežja, uredili
so tudi nov sistem požarne varnosti s pripadajočimi hidranti.
V operaciji »Oskrba s pitno vodo
Pomurja – Sistem A« pa v Črenšovcih zaključujejo tudi izgradnjo pomembnega vodovodnega stolpa.
V
V okviru
okviru izredno
izredno pomembnega
pomembnega
projekta
projekta na
na področju
področju celovite
celovite
oskrbe
oskrbe s
s kakovostno
kakovostno pitno
pitno vodo
vodo
v Pomurju
Pomurju so
so v
v lanskem
lanskem in
in letoletov
šnjem
letu
tudi
ČrenV
občini
nosilni
šnjem
letu Črenšovci,
tudi v
v občini
občini
Črenšovci
nove
kilometre
občini
v projektu
s
šovci izgradili
izgradili
nove»Oskrba
kilometre
vodovodnega
omrežja,
uredili
pitno
vodo Pomurja
– Sistem
vodovodnega
omrežja,
uredili
V so
okviru
izredno
pomembnega
so
tudi
nov
sistem
požarne
vartudi
nov
sistem
požarne
A«,
še vedno
izvajajo
dela varna
nosti
projekta
na področju hidranti.
celovite
nosti s
s pripadajočimi
pripadajočimi
hidranti.
najbolj
vitalnem delu
vodoV
operaciji
»Oskrba
s
pitno
vodo
oskrbe
s
kakovostno
pitno
vodo
V operaciji
»Oskrba
s pitno
vodo
voda
– vodnem
stolpu.
Kljub
Pomurja
–soSistem
Sistem
A« pa
pain
v ČrenČrenv Pomurja
Pomurju –
v lanskem
letoA«
v
vsem
težavam,
ki
so
se
med
šovcih
zaključujejo
tudi
izgrašnjem
tudi v občini
Črenšovcihletu
zaključujejo
tudi
izgracelotnim
potekom vodovodneizgradnje
dnjo
pomembnega
šovci
nove vodovodnekilometre
dnjo izgradili
pomembnega
vodovodnega
sistema
in
priga
vodovodnega
omrežja, uredili
ga stolpa.
stolpa.
padajočih
v vseh sedso
tudi nov objektov
sistem požarne
varmih
občinah
Vodovodni
stolp
je
nosti
ssodelujočih
pripadajočimi
hidranti.
Vodovodni
stolp Črenšovci
Črenšovci
jepo-v
v
okviru
projekta
tej
občini
tehtudi
vv
času
Vjavljale,
operaciji
»Oskrba
s pitno
vodo
okviru
projekta
vzadnjem
tej
občini
tehnično
najbolj
zahteven
zaradi
Pomurja
– Sistem
A«pri
paplačilih
v objekt.
Črennično zaostankov
najbolj
zahteven
objekt.
izgradnji,
priključku
na
novo
sPo
države,
dela
na
vodošovcih
zaključujejo
tudi
izgraPostrani
izgradnji,
priključku
na
novo
vodovodno
omrežje
ob
dnjo
pomembnega
vodovodnevodovodno
omrežje
ob koncu
koncu
vodnem
stolpu
Črenšovci
poteprojekta
bo
projekta
bo zagotavljal
zagotavljal optimaloptimalga
stolpa.
kajo
nemoteno.
ne
ne hidravlične
hidravlične razmere
razmere v
v krogu
krogu
projekta
bo zagotavljal
optimaldesetih
Stolp
je
desetih kilometrov.
kilometrov.
Stolp
jeješe
še vv
v
Vodovodni
stolprazmere
Črenšovci
Izvajalci
zaključuje
šev zadnje
ne
hidravlične
krogu
fazi
izgradnje,
skorajda
popolnofazi
izgradnje,
skorajda
popolnookviru
projekta
v tej
občini
tehmetre
fasade,
stolp
je
dobil
pradesetih
kilometrov.
Stolp
je
še
v
ma
so
občini
ma pa
panajbolj
so v
v isti
isti
občini zaključili
zaključili
nično
zahteven
objekt.
vo
podobo
z zanimivo
arhitektufazi
izgradnje,
skorajda
popolnonačrtovano
izgradnjo
transpornačrtovano
izgradnjo na
transporPo
izgradnji,
priključku
novoz
ro.
Ta
teden
ga
bodo
napolnili
ma
pa
so
v
isti
občini
zaključili
tnih,
in
tnih, primarnih
primarnih
in sekundarnih
sekundarnih
vodovodno
omrežje
obtransporkoncu
načrtovano
izgradnjo
vodo,
ki bo namenjena
uporabnivodovodov
in
vodovodov
in treh
treh regulacijsko
regulacijsko
tnih,
primarnih
in
sekundarnih
merilnih
jaškov,
ki
bodo
koncu
kom.
Ureja
se tudi
merilnih
jaškov,
ki okolico
bodo ob
ob objekkoncu
vodovodov
intehnično
treh regulacijsko
projekta
uravnavali
pretok
vode
ta.
Glede na
zahtevnost
projekta
uravnavali
pretok
vode
merilnih
jaškov,
bodo
ob
iz
virov
Turnišče
in
Gaberter
druge
objektivne
okoliščine
v
iz vodnih
vodnih
virov ki
Turnišče
inkoncu
Gaberprojekta
uravnavali
pretokzajema
vode
je.
plan
je. Celoten
Celoten
plan izgradnje
izgradnje
zajema
iz vodnih virov Turnišče in Gaberje. Celoten plan izgradnje zajema
Vestnikovi
naročniki
dobijo
času gradnje izvajalcem za opravljeno delo lahko le čestitamo!
Sicer pa so na Občini Črenšovci pred kratkim obravnavali na
občinski seji tudi spremembe in
dopolnitve Odloka o ustanovitvi
javnega podjetja EKO-PARK, ki
bo ob zaključku projekta prevzelo skupno upravljanje vodovodnega sistema v vseh sedmih
sodelujočih občinah projekta.
Zaradi spremembe Zakona o
gospodarskih družbah je na10.289
metrov
transportnih
10.289 treba
metrov
transportnih
mreč
upoštevati
nove
vodovodov,
23.033
metrov
primarvodovodov,
23.033
metrov
primarpravne
podlage
in spremeniti
nih
vodovodov
in
7.919
metrov
senih vodovodov
in 7.919
metrov
sevodovodov,
23.033
primarnekaj
postavk
v metrov
odloku.
Podkundarnih
vodovodov.
kundarnih
vodovodov.
nih
vodovodov
in
7.919
metrov
sejetje EKO-PARK bo ob koncu
kundarnih
vodovodov.
izgradnje
vodovodnih sistemov
Uspešno
občin
Uspešno sodelovanje
sodelovanje
občin
rojeva
sadove
v
vseh pozitivne
sedmih sodelujočih
obrojeva
pozitivne
sadove
Uspešno
sodelovanje
občin
činah vzpostavilo
upravljanje,
10.289
metrov
transportnih
rojeva
pozitivne
sadove
Projekt
»Oskrba
s
vodo
ki
bo ustrezalo
Projekt
»Oskrbasodobnim
s pitno
pitno stanvodo
Pomurja
Sistem
dardom
postaPomurja in–
– zahtevam,
Sistem A«
A«tervključuvključuProjekt
»Oskrba
spoleg
pitno občine
vodo
je
sedem
občin,
je enotni
sedem
občin, izvajalec
poleg
občine
lo
skupni
javne
Pomurja
– sodelujejo
Sistem A«
Črenšovci
še vključuDobrovČrenšovci
sodelujejo
Dobrovslužbe
oskrbe
s pitnoše
vodo.
Velika
Velika Polana
Polana in
in Turnišče.
Turnišče. Za
Za
skupno
skupno sodelovanje
sodelovanje v
v projektu
projektu so
so
se
odločile
zaradi
rešese
odločile
zaradi celovitega
celovitega
rešeskupno
sodelovanje
v
projektu
so
vanja oskrbe
oskrbe s
s kakovostno
kakovostno pitno
pitno
vanja
se odločile
zaradi
celovitega
reševodo
in
iskanja
zagotovitve
dolgovodo in iskanja zagotovitve dolgovanja oskrbekakovostne
s kakovostnozanespitno
ročne
ročne varne,
varne, kakovostne in
in zanesvodo vodooskrbe.
in iskanja zagotovitve
dolgoljive
Pred začetkom
začetkom
ljive
vodooskrbe. Pred
ročne varne,
kakovostneproblemi,
in zanesprojekta
so
projekta
so bili
bili ključni
ključni
problemi,
Velika
Polana
inPred
Turnišče.
Za
ljive
vodooskrbe.
začetkom
še
posebej
v
ravninskih
občinah,
še Vodni
posebej
v ravninskih
občinah,
stolp
Črenšovci
bo
zaradi
projekta
so bili
ključni
problemi,
kamor
spadajo
tudi
Črenšovci,
vekamor
spadajo
tudi Črenšovci,
vesvojstvene
arhitekture
pritegnil
še mnogo
posebej
v vodne
ravninskih
zani
na stare
stare
vodne
vire, ki
kiobčinah,
so bili
bili
pogledov.
zani
na
vire,
so
kamor spadajo
tudi Obenem
Črenšovci,
ponekod
neustrezni.
pa
je
ponekod
neustrezni.
Obenem
pa veje
zanistaro
na stare
vodne
vire, ki so bili
bilo
omrežje
nezmogljivo.
bilo
staro
omrežje
nezmogljivo.
ponekod neustrezni. Obenem pa je
bilo staro omrežje nezmogljivo.
Vodovodni stolp Črenšovci je v
okviru projekta v tej občini tehnično najbolj zahteven objekt.
Po izgradnji, priključku na novo
vodovodno omrežje ob koncu 10.289 metrov transportnih
projekta bo zagotavljal optimal- vodovodov, 23.033 metrov primarne hidravlične razmere v krogu nih vodovodov in 7.919 metrov sekundarnih vodovodov.
jenik,
občin,
poleg Odranci,
občine
Kobilje,
Lendava,
nik,sedem
Kobilje,
Lendava,
Odranci,
Črenšovci sodelujejo še Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci,
ga
ga sklada.
sklada. Operacija
Operacija se
se izvaja
izvaja v
v okviru
okviru Operativnega
Operativnega
programa
okoljske in
programa razvoja
razvoja okoljske
in prometne
prometne infrastrukture
infrastrukture za
za obdobje
obdobje 2007–2013,
2007–2013, razvojne
razvojne prioritete
prioritete Varstvo
Varstvo okolja
okolja
–
področje
voda;
prednostna
usmeritev
–
Oskrba
s
pitno
vodo.
– področje voda; prednostna usmeritev
–
Oskrba
s
pitno
vodo.
ga sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega
programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Varstvo okolja
– področjewww.pomurskivodovod-sistemA.si
voda; prednostna usmeritev – Oskrba s pitno vodo.
www.pomurskivodovod-sistemA.si
www.pomurskivodovod-sistemA.si
Velika Polana in Turnišče. Za
skupno sodelovanje v projektu so
se odločile zaradi celovitega reševanja oskrbe s kakovostno pitno
6
kmetijstvo
| Vestnik | 30. julija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Zveza govedorejcev Pomurja
Reševanje pomurske govedoreje
Potrebni sta bili dve leti za sklic občnega zbora – Zveza dobila legitimno izvoljeno vodstvo – Plemenske telice so spet iskano blago
Lokalna govedorejska društva so v
preteklosti normalno delovala. Navzven v odnosu do države in pri uveljavljanju ter zaščiti interesov pa jih
zastopa Zveza govedorejcev Pomurja kot krovna organizacija. Zveza je
bila zadnji dve leti v brezpravnem
stanju. Mandat upravnemu odboru
je potekel, do sklica občnega zbora in izvolitve novega vodstva zveze pa ni prišlo. Zadeve so šle tako
daleč, da je predsednik Kmetijskogozdarske zbornice (KGZS) Murska
Sobota celo razmišljal o sklicu izrednega občnega zbora. Teh pooblastil
pa KGZS ima.
Razlog naj bi bil pri predsedniku
Francu Štuhecu, ki mu je potekel
drugi mandat pri vodenju zveze in
ni mogel kandidirati v tretje. Nekje
v aprilu so društva izsilila dogovor
o sklicu občnega zbora, ki je tako
bil 17. julija. Na njem jim je uspelo izvoliti novo vodstvo zveze. Njen
predsednik je postal Marijan Perša, eden največjih pomurskih rejcev
krav molznic. Marijan Perša, novoizvoljeni predsednik zveze, za zdaj
ne daje velikih obljub. Pomemben
dosežek je že to, da bo zveza začela
normalno delovati, saj so v zadnjih
dveh letih aktivnosti zamrle. Društva so se sestajala in opozarjala na
probleme, vendar zveza teh aktivnosti ni povezala in zaščitila interesov
pomurske govedoreje.
Pri prireji govejega mesa in mleka
Slovenija dosega stoodstotno samooskrbo. To še ne pomeni, da so raz-
fotografija nataša juhnov
mere za govedorejo v Pomurju idealne. Z vse večjo prevlado oziroma
preusmerjanjem večjih kmetij v poljedelstvo se s problemi srečuje tudi
govedoreja. Težave niso primerljive
s prašičerejo, so pa po oceni govedorejcev kljub vsemu velike. Eden
od večjih problemov je organiziranost stroke pri nadaljnjem razvoju
na področju selekcije lisaste pasme,
ki je bil pred poldrugim desetletjem
na vrhunski ravni in je imel primat
v slovenskem prostoru. Veliko govedorejcev je prepričanih, da je kritizerska drža zveze do domače pameti in selekcije z metanjem polen
pod noge oslabila položaj soboškega selekcijskega dela. Namesto da bi
se govedorejci odločno uprli selitvi
dela dejavnosti na Ptuj, je vodstvo z
nekaterimi svojimi potezami to pospeševalo. Govedorejci so prepričani, da bi se temu takrat morali upreti, hkrati pa strokovnim službam
določiti jasne cilje in razvojna pričakovanja. Marijan Perša je povedal,
da bo zamujeno težko nadomestiti,
saj je prišlo z nepremišljenimi potezami tudi do prerazporeditve denarja. Po njegovi oceni se del izgubljenega lahko nadomesti z začetkom
novega razvojnega ciklusa v govedoreji. Pri tem misli na vlaganja in razvoj govedoreje na družinskih kmetijah. Pomurje, še bolj pa Prekmurje
ima razpoložljiv naravni potencial
za razvoj panoge in širitev črede. To
že ni več problem selekcije, ampak
ekonomskih razmer za govedorejo.
V tem času tržne okoliščine za panogo niso najugodnejše. Na eni strani
še vedno ni dovolj jasno, kaj se bo
zgodilo s Pomurskimi mlekarnami.
Te naj bi za zdaj izkazovale pozitivno poslovanje in tekočo likvidnost.
Pri tem jim gredo na roke izredno
nizke odkupne cene mleka, ki so že
problem vseh evropskih kmetov, ne
samo naših. Po drugi strani pa za
tekoče poslovanje porabljajo denar
od prodaje nepotrebnega poslovnega premoženja, v tem primeru sončne elektrarne. S prihodki od prodaje
elektrarne namreč niso bile zmanjšane obveznosti do bank upnic.
Za govedorejo je ključnega pomena še mesnopredelovalna industrija.
Tudi tam razmere niso idealne. Domače odkupne cene za goveje meso
še vedno ne pokrivajo stroškov prireje, zato se kmetje rešujejo s prodajo na avstrijski trg, ki jim priznava višje odkupne cene. Pasivna drža
zveze govedorejcev je zamudila še
eno prihodkovno zanimivo priložnost – to je vzreja plemenskih telic. Te so namreč spet iskano blago
v nekaterih državah nekdanje Jugoslavije. Tudi ta panoga je z vidika zaslužka ena najdonosnejših. Problem
pa je, da je razvojni ciklus znotraj
govedoreje vezan na leta in ne na
mesece, kot je to v primeru prašičereje.
J. Votek
Mladi kmetje
Mleko
Odprta pot do sredstev za razvoj
Uredbo o
promociji
potrdila vlada
Sprejeta Uredba o izvajanju podukrepa Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete
Promocija se bo
začela naslednje leto
Sprejeta uredba formalno odpira
dostop pomoči mladim kmetom za
vzpostavitev kmetije in kmetijske dejavnosti. Upravičenci do teh sredstev
so še naprej mladi kmetje, stari od 18
do vključno 40 let. V uredbi so določeni tudi pogoji za dodelitev sredstev,
merila za ocenjevanje in obravnavo
vlog in pogoji za izplačilo sredstev. Za
izvajanje ukrepa je na voljo 60,6 milijona evrov.
Mladi kmet, ki se bo zaposlil na
kmetiji, lahko dobi 45 tisoč evrov
nepovratne pomoči. Kmet, ki se ne
namerava zaposliti na kmetiji, pa je
upravičen do največ 18 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Pomoč za vzpostavitev kmetijske dejavnosti za mlade
kmete ti dobijo v dveh delih. Vsebinsko se ukrep bistveno ne razlikuje od
ukrepa v prejšnjem obdobju. Bodo pa
mladi kmetje dobili nekatere beneficije pri prijavah na druge razpise iz
programa za razvoj podeželja.
Vlada je sprejela uredbo o določitvi
višine in začetku plačevanja obveznega prispevka za promocijo kmetijskih
in živilskih proizvodov za zavezance
sektorja pridelave in predelave mleka. Uredba je sprejeta na podlagi odločitve sektorja, da vstopi v promocijo in prispeva svoj delež. Po uredbi
bo višina prispevka za sektor 0,5 evra
na tisoč litrov mleka. Polovico prispeva nosilec kmetijskega gospodarstva,
polovico pa kupec oziroma predelovalec. K zbranemu znesku bo polovico prispevala država – po načrtih 500
tisoč evrov. Ministrstvo bo do konca novembra pripravilo navodila, ki
bodo pojasnila način obračunavanja
in plačilo prispevka v praksi. Uredba
določa vsebinski okvir promocije, s
katero bodo potrošnike seznanjali z
načini pridelave in predelave, lastnostih, prehranjevalnih koristih in priporočeni rabi mleka in mlečnih izdelkov.
Sklad kmetijskih zemljišč
Vlada je potrdila sklep o razporeditvi presežka prihodkov Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ustvarjenega v lanskem letu. Presežek je
znašal 10,3 milijona evrov, od tega je
8,8 milijona evrov namenjenih za odkup zemljišč in gozdov, ki so razglašeni kot varovani gozdovi in gozdovi s posebnim namenom. Iz tega vira
se financirajo tudi nakupi zemljišč v
desetkilometrskem obmejnem pasu.
Poldrugi milijon pa bo sklad namenil financiranju izgube iz denacionalizacije in drugih zakonskih obveznosti. Sklad mora po zakonu kupovati
zemljišča v desetkilometrskem mej-
Podnebno-okoljska plačila
fotografija nataša juhnov
nem pasu. Toda realizacija tega dela
obveznosti ni najbolj učinkovita. Čeprav ima sklad predkupno pravico, se
dogaja, da lastniki zemljišč, ki ta prodajajo, najdejo celo vrsto zakonskih
lukenj, skozi katere sklad kot kupca
izločijo iz igre. Evidenten primer je
bila prodaja gozda v cankovski obči-
ni, ko je bil na tem ustanovljen zemljiški dolg. Različne so zgodbe o izigravanju zakona pri obdelovalni zemlji.
Na to pogosto opozarjajo kmetje iz
obmejnega pasu. V teh igrah ostaneta zunaj igre tako morebitna prednostna kupca – kmet in sklad. Zemljišča
pa prehajajo v roke tujcem. Skratka,
samo zakonska obveza o nakupu zemljišč v desetkilometrskem mejnem
pasu je premalo. Zemljo znotraj mejnega pasu bi bilo treba še bolj zaščititi
in izločiti vse špekulativne prijeme, s
katerimi so od nakupa odrinjeni tako
kmetje kot sklad.
J. V.
Vlada je potrdila tudi uredbo o
spremembi in dopolnitvah uredbe
o KOPOP in ekološkem kmetovanju.
Sprememba se ne nanaša neposredno na pomurski prostor, saj po novem dovoljuje nakup krme pri ukrepu
planinska paša. Za ekološke kmete pa
je pomembno, da se je skrajšal rok za
sporočanje podatkov o izdanih certifikatih za ekološko kmetovanje. Prej
je bil 25. november, zdaj pa je rok za
prijavo 25. oktober.
J. V.
kmetijstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
30. julija 2015 | Vestnik |
7
Porabje
Vzorčna kmetija pomemben projekt
Od ideje leta 2010 do odprtja 2015 – Poleg živinoreje skrb za 20 hektarjev površin – V restavraciji je prostora za 50 ljudi
Ekološko pridelano meso, sadje in zelenjava bodo po besedah kmetijskega
ministra Dejana Židana aduti, ki bodo
skupaj s prijetno okolico privabljali goste na slovensko vzorčno kmetijo v Porabju, ki so jo prejšnji teden slovesno
odprli na Gornjem Seniku. Kmetija je
nastala kot skupni projekt slovenskega ministrstva za kmetijstvo in Urada
za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Kot je povedal Židan, je ideja zanjo nastala konec leta 2010, ko je kot kmetijski minister prvič obiskal Porabje.
Gradnja kmetije se je začela že jeseni
2013. Celotna naložba je vredna 835 tisoč evrov, od tega je kmetijsko ministrstvo prispevalo 555 tisoč, urad za
narodnosti pa 280 tisoč evrov. Glavna
stavba, ki meri 650 kvadratnih metrov,
bo namenjena predvsem turistični dejavnosti kot nadgradnji osnovne kmetijske dejavnosti. Lokacijo za stavbo so
na razvojni agenciji Slovenska krajina,
ki jo vodi Andreja Kovač, začeli iskati
že leta 2011. Takrat se je že začelo po-
Minister za Slovence
v zamejstvu in po
svetu Gorazd Žmavc
slovensko vzorčno
kmetijo prišteva med
pomembne projekte v
zamejstvu.
gajanje o najemu in nakupu kmetijskih zemljišč. Leta 2012 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Spomladi
leta 2013 je podjetje Titan Beton iz Monoštra začelo graditi, še istega leta sta
bila postavljena hlev in skedenj. Tega
leta so domači ljudje najete površine očistili, jih spremenili v pašnike in
travnike, njive in sadovnjake ter kupili
prvih sedem krav. »S sodelavci si bomo
prizadevali, da se kmetija in z njeno
pomočjo tudi porabske vasi razvijajo
še naprej,« pravi Kovačeva.
Ko bodo dovolj zaslužili,
bodo tudi zaposlovali
Za zdaj na kmetiji ne bodo zaposlovali novih ljudi, temveč bodo tam delali že zaposleni na razvojni agenciji.
»Ko bo ustvarjenega dovolj prihodka,
bomo zaposlili nove ljudi. Pri gostinskem delu bo pomagal tudi hotel Lipa,
ki bo posodil kuharja, ta bo delal sprva
ob koncu tedna,« dodaja Kovačeva. Za
ponudbo in dobavo surovin se želijo
povezati tudi z lokalnimi pridelovalci.
»Če bodo kmetje od tega imeli zaslužek, bodo začeli delati in se bo uresničil naš prvotni cilj, da se pokrajina obnovi, travnike bodo začeli kositi, tudi
njive ne bodo več zaraščene.«
Zdaj sta na kmetiji zaposlena dva
delavca, predvsem za kmečka opravila, saj kmetija poleg živinoreje skrbi za
urejanje 20 hektarjev površin, od tega
dva hektarja velik sadovnjak. V restavraciji je prostora za 50, v apartmajih
nad njo pa za deset ljudi. Minister za
Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc slovensko vzorčno kmetijo prišteva med pomembne projekte v zamejstvu, ki jih bo ministrstvo
uspešno končalo v letu 2015 in ki imajo velik pomen za razvoj slovenske zamejske skupnosti v prihodnosti. Ob
vzorčni kmetiji so to še tržaško knjižno središče, slovenska glasbena šola
v Celovcu in slovenski dom Bazovica
na Reki.
»Urad razume svojo vlogo pri ohranjanju in razvoju slovenske narodne
identitete zunaj mej Republike Slovenije tudi kot prispevek h krepitvi slovenskega gospodarstva, zato posebno
pozornost namenjamo gospodarskemu sodelovanju med matico in slovensko manjšino na drugi strani meje.
Prepričan sem, da bo kmetija pripomogla k večji turistični prepoznavnosti regije, s tem pa tudi h krepitvi slovenskega Porabja. Vzorčna kmetija je
ob hotelu in restavraciji Lipa ter predelavi sadja še zadnji člen za doseganje samooskrbe slovenske skupnosti,
ki bo lahko vzor tudi marsikateri regiji
v matični domovini,« pravi Žmavc.
T. M.
Slovenska vzorčna kmetija bo goste začela sprejemati od prvega avgusta naprej. Več fotografij na Pomurje.si. fotografija timotej milanov
Krajinski park Goričko
Na seji podprli Stanko Dešnik
kazan
a
a ko vo
st
svojih 30 hektarjev, vzpostavili smo
sirarno Gorički raj, v projektu Upkač
smo uredili stiskalnico za jabolka, skrbimo za ptice in ohranjanje travniške
flore, obnoviti bo treba pojasnjevalne
table …«
Na razpis za direktorja je prispelo
osem prijav, svet zavoda, ki mu predseduje Katarina Groznik Zeiler z Ministrstva za okolje in prostor, je na
seji odločal o dveh kandidatih. Drugi
kandidat naj bi bil nekdanji soboški
župan Anton Štihec, ki nam je potrdil, da se je prijavil na razpis, vendar
ni seznanjen s tem, da bi prišel v ožji
izbor dveh kandidatov. Kot še pravi,
se je za direktorsko mesto prijavil,
ker ima potrebne izkušnje, s tematiko se je ukvarjal tudi v okviru podiplomskega študija gradbeništva. Podrobneje o svojem programu ni želel
govoriti. V soboškem odboru DeSUSa so povedali, da je nekdanji soboški
župan prek njih iskal stik z ministrico
za okolje Ireno Majcen, ki prihaja iz
DeSUS-ove kvote, vendar Štihec to zanika. Trenutno ima Krajinski park Goričko 11 redno zaposlenih, dva projektna sodelavca in pet javnih delavcev.
T. M.
k
Svet javnega zavoda parka Krajinski
park Goričko je na izredni seji odločil, da bo Ministrstvu za okolje in
prostor za nadaljnji postopek imenovanja predlagal dosedanjo vršilko
dolžnosti direktorice Stanko Dešnik.
Končno besedo pri imenovanju bo
imela vlada.
Dešnikova je na tem položaju že od
jeseni leta 2014, v krajinskem parku je
zaposlena od leta 2004, sicer je po lastnih besedah v razvoj parka vključena že od njegovih začetkov leta 1992.
Pri svojem delovanju želi dati poudarek varstvu narave in kulturne krajine, za kar je bil, kot pravi, park tudi
ustanovljen.
»Naprej želimo peljati tudi razvojne aktivnosti v skladu s trajnostnim
razvojem. Treba je krepiti naravi prijazno kmetijstvo, saj imamo zmeraj
manj kmetov. Želimo razvijati tudi zeleni turizem in krepiti povezovanje v
trideželnem parku. To so teme, ki jih
zmeraj znova skušamo vpeljati in se z
njimi tudi prijavljamo na razpisih.« V
desetih letih so po njenih besedah v
parku izvedli že precej uspešnih projektov. »Vsako leto zaposlujemo javne
delavce za košnjo travnikov, imamo
do
Med kandidati za mesto direktorja tudi Anton Štihec
8
(iz)brano
| Vestnik | 30. julija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Bolnišnica Murska Sobota
V letu dober milijon mililitrov krvi
V regiji več darovane krvi, kot je potrebuje – Strošek njene predelave bi bil za bolnišnico prevelik – Sintetični pripravki se ne obnesejo vedno
Skupna količina porabljene krvi v
murskosoboški bolnišnici se že nekaj
časa zmanjšuje, prav tako pa tudi količina porabljene krvi na bolnika. Čeprav je kri prejelo v prvi polovici tega
leta nekoliko več bolnikov kot v istem
obdobju lani, se je poraba na bolnika
zmanjšala za dobro desetino. Največ
krvi ali slabo polovico porabijo na internem oddelku in dobro petino na kirurškem. Na internem oddelku se količina porabljene krvi povečuje, medtem
ko je na kirurškem oddelku potreba po
krvi občutno manjša kot pred leti.
Bolnišnica letno porabi dober milijon mililitrov krvi oziroma njenih
pripravkov ali nekaj več kot 120 tisoč
Teh pa je manj, ker je manj poškodb
predvsem s kmetijskimi stroji in manj
hudih prometnih nesreč. Klinični pristop se je na primer pomembno spremenil pri predpripravah na operacijo,
pri katerih se je zahtevala visoka vrednost hemoglobina v krvi, ki so jo zagotavljali s transfuzijo. Zdaj se to več
ne dela. Priporočila glede porabe krvi
in krvnih pripravkov za zdravljenje pa
so nižja tudi pri bolnikih, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje. »Res pa je,
da se na drugi strani širijo indikacije oziroma bolezenska stanja, katerih
zdravljenje je povezano s transfuzijo, saj je vse več hematoloških obolenj. Vendar se tudi tu ciljne vrednosti
spreminjajo. Torej ti doktrinarni pristopi in stališča, ki temeljijo na strokovnih, medicinsko podprtih dokazih, se spreminjajo in nas usmerjajo
v posodabljanje naših smernic,« je
povedal strokovni direktor bolnišnice Daniel Grabar. Zadnje smernice je
strokovni svet bolnišnice pripravil na
osnovi nacionalnih in evropskih izhodišč leta 2013, maja letos pa jih je ponovno preverjal bolnišnični transfuzijski komite. Na manjšo porabo krvi
vpliva tudi napredek pri pripravkih, s
katerimi se lahko izboljšuje krvna slika in s katerimi lahko ob izgubi krvi
spodbujajo njeno tvorjenje v telesu,
prav tako pa je poraba krvi manjša pri
Bolnišnica letno porabi
dober milijon mililitrov
krvi oziroma njenih
pripravkov ali nekaj več
kot 120 tisoč mililitrov
na mesec, letno pa
jo to stane približno
550 tisoč evrov.
mililitrov na mesec, letno pa jo to stane približno 550 tisoč evrov. Od junija
2009 namreč nima več lastne transfuzijske dejavnosti, ampak je njen
transfuzijski oddelek organizacijsko
prešel skupaj z zaposlenimi pod UKC
Maribor in je postal enota Centra za
transfuzijsko medicino, ki je eden od
treh tovrstnih centrov v Sloveniji. Z
njim ima regijska bolnišnica sklenjeno pogodbo o oskrbi s krvjo in krvnimi pripravki, to pomeni, da te storitve plačuje.
Na manjšo porabo krvi
vpliva tudi napredek pri
pripravkih, s katerimi
se lahko izboljšuje
krvna slika in s katerimi
lahko ob izgubi krvi
spodbujajo njeno
tvorjenje v telesu,
prav tako je poraba
krvi manjša pri
dializnih bolnikih.
dializnih bolnikih. Nekoč so potrebovali velike količine krvi, danes pa teh
potreb skorajda ni več.
Na porabo krvi vpliva tudi ravnanje
z njo. Primerjave o porabi krvi med
slovenskimi bolnišnicami ni, analiza, ki je bila narejena pred desetimi
leti, pa je pokazala, da so glede tega v
murskosoboški bolnišnici zelo varčni.
Dejstvo pa je, da brez krvi še vedno ne
gre, saj se sintetični pripravki niso obnesli, in v pomurski regiji je še vedno
dovolj krvodajalcev, ki darujejo veliko več krvi, kot je bolnišnica potrebuje. To pa je bil tudi eden od razlogov, na osnovi katerih so se v Sloveniji
oblikovali centri za transfuzijsko medicino.
vendar to še ni zadosten razlog, da bi
dejavnost spet vzeli nazaj. Za to nismo zainteresirani, ker vse te krvi ne
bi mogli porabiti, tega, da bi prodajali presežke krvi, pa si tudi ne moremo privoščiti. Drugi razlog pa so tudi
visoki stroški, povezani s testiranjem
in predelavo krvi, ki ju zdaj opravljajo v centrih,« je povedal Daniel Grabar. Eden od razlogov, da se je vodstvo bolnišnice pred leti odločilo za
prenos transfuzijskega oddelka v Maribor, kot je bilo tudi predvideno v reorganizaciji transfuzijske dejavnosti v
Sloveniji, so bile tudi zahteve po zagotavljanju varne oskrbe s krvjo z vse
obsežnejšimi testiranji, čemur bi lahko zadostili z vlaganji v posodabljanje opreme. Bolnišnica ima zdaj še vedno potrebne zaloge krvi za običajno
porabo, če bi je potrebovali več, pa jo
lahko iz Maribora pripeljejo v tride-
Poškodovancev manj
Na zmanjševanje krvi vpliva več
dejavnikov, ključna pa sta dva, spremenjen klinični pristop glede zdravljenja s krvjo in spremenjena strokovna priporočila glede količin, prav
tako pa tudi manjše število poškodovancev, ki jih zdravijo na kirurgiji.
Presežki krvi
»V naši regiji imamo še vedno presežek odvzete krvi glede na potrebe,
setih minutah. Takšna organiziranost
bolnišnici še vedno zagotavlja ustrezno oskrbo s krvjo, pravi Daniel Grabar, prav tako pa je pomembno, da
lahko vsak trenutek pokličejo zdravnika specialista transfuzijske medicine v Maribor za strokovno pomoč pri
zdravljenju s krvjo. In kakšen je stroškovni vidik tega v primerjavi z možnostjo, da bi imela bolnišnica lastno
dejavnost?
UKC Maribor še
zmeraj ugodneje
Marjan Maček, pomočnik direktorja bolnišnice za poslovne zadeve, pra-
vi, da je opravljanje transfuzijske dejavnosti v Mariboru za bolnišnico še
zmeraj cenejše za sto do sto petdeset
tisoč evrov, kot če bi dejavnost opravljali doma, v tem znesku pa niso zajeti stroški posodabljanja opreme, ki
bi jih imela bolnišnica z vlaganjem v
opremljanje lastnega transfuzijskega
oddelka.
Bolnišnica torej zdaj UKC Maribor letno za oskrbo s krvjo in krvnimi preparati plačuje okoli pol milijona evrov. Za primerjavo to predstavlja
okoli sedem do osem odstotkov stroškov, ki jih ima z nakupom zdravil, za
katera letno nameni okoli osem milijonov evrov. Manjša poraba krvi pa
vpliva tudi na vse nižje stroške. V prvi
polovici tega leta je znašal ta strošek
258 tisoč evrov, lani v istem obdobju
269 in leto prej 274 tisoč evrov.
Majda Horvat
barometer
Samuel Friškič popušča
Dr. Verica Trstenjak opozarja
Evgen Bibianko ustvarja
Konec letošnjega maja smo poročali o uspešnem primeru revitalizacije degradiranega mestnega območja.
Samuel Friškič iz Združenja za očitne
stvari je bil na čelu skupine, ki se je lotila tega hvalevrednega projekta, in si
takrat prislužil tudi puščico navzgor v
Vestnikovem barometru. Žal je že dva
mesca po odprtju vrt zapuščen in kaže
klavrno podobo. Upamo, da bo revitalizacija drugih delov mesta potekala drugače.
na slovensko nedržavotvornost pri arbitražni aferi. Profesorica evropskega
prava na Dunaju pravi, da bi morala Slovenija pretehtati, koga pošilja, da nas
zastopa; strokoven, zaupanja vreden in
neoporečen po različnih kriterijih pa bi
moral biti tudi slovenski arbiter. Bila je
med kandidati za slovenskega arbitra, a
je to možnost zavrnila, ker arbitraži že
od nekdaj nasprotuje, in je predlagala
blokiranje vstopa Hrvaške v EU, dokler
se vprašanje z mejo ne uredi.
na različnih področjih, še posebno aktiven je na glasbenem. Doma je iz Ključarovec in je študent magistrskega študija na FERI v Mariboru, poje pa pri več
vokalnih zasedbah, med drugim v zboru
Orfej, vodi različne vokalne in glasbene
zasedbe v Ljutomeru, kot je Ilumina, in
tudi drugod po Sloveniji, poleg tega je
tudi skladatelj in dirigent. Njegove skladbe in priredbe izvajajo na tekmovanjih,
proslavah in na festivalih ob najvidnejših
slovenskih in tujih skladateljih.
(iz)brano
www.vestnik.si | e: [email protected]
30. julija 2015 | Vestnik |
9
Simpozij Slovenski film v sliki, glasbi in besedi
Vse se je začelo s Kekcem
O togi slovenščini, narečjih in živem jeziku v slovenskih filmih – Slovenski film dolgo nosilec nacionalne zavesti
V okviru Grossmannovega festivala
fantastičnega filma in vina je potekal
letos v Ljutomeru prvi znanstveni simpozij Slovenski film v sliki, glasbi in besedi, ki so ga pripravili v sodelovanju
s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru, Občino Ljutomer in Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer. Ob tem
so izdali zbornik s 23 razpravami uglednih slovenskih znanstvenikov, profesorjev mariborske in ljubljanske univerze, igralcev, režiserjev, scenaristov
in pisateljev. Na simpoziju so se razvile
zanimive razprave, ki so bile prava poslastica. Med avtorji je spretno krmaril
dr. Marko Jesenšek, pomagal pa mu je
ravnatelj Zvonko Kustec.
riti v posameznem tipu narečja, česar
ni treba edino naturščikom.
Na Jesenškovo vprašanje, ali na kakovost filma vpliva tudi jezik, se je usul
plaz mnenj, med katerimi je najbolj zanimivo mnenje Poljaka Emila Tokarza,
da smo samo v Sloveniji občutljivi za
narečja, medtem ko na Poljskem problema z narečji in pravilno izgovorjavo sploh ne poznajo. Razpravljavci so
si bili enotni, da je slovenska specifika
glede narečij in zbornega jezika tako
izpostavljena zato, ker nam je jezik v
resnici odtujen. Goran Vojnovič je prepričan, da knjižna slovenščina ni nikomur materinščina, ampak je umetno
narejen jezik. Govoril je tudi o »živem
slovenščino, ki bo sprejemljiva za vse.
Preveliko poveličevanje narečij in lokalnega pa ni dobro.
Res ne maramo svojega
filma in ne države?
Med najbolj prodornimi udeleženci
simpozija sta bila predavatelja z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Igor Šmid in Igor Koršič. Šmid
je govoril o različnih tehnikah zapisa
posnetega skozi zgodovino in povedal, da so z digitalizacijo izginile bistvene razlike med filmsko, glasbeno
in televizijsko produkcijo, ter zbrane vprašal, ali je res enako, če gledaš
»Ko Slovenec sliši za slovenski film,
dobi napad panike. Pa vendar je to le
neka ustaljena forma odnosa, kajti zadnja leta imamo odlične filme, izjemne
igralske vloge in odlične igralce.«
O podnapisih v filmih pa so prepričani, da so kot »kulturni privilegij in
milost božja«, kajti slišati druge jezike
je prednost in bogastvo. Mnoge države
v Evropi (Avstrija, Nemčija, Madžarska
in Italija) ne dovolijo spoznati drugih
jezikov, zato vse filme sinhronizirajo, v
ZDA pa sploh niso vajeni brati podnapisov. Prevelika skrb za jezik v tej mali
državi lahko zatre ustvarjalnost, kajti
osnova vsega je kakovost filma. Koršič meni, da je bistvo najti živi jezik,
Goran Vojnovič – dotakne se nas jezik,
ki ga govorimo kot otroci.
Metod Pevec – pogreša splošno
uveljavljeno slovenščino.
Nekateri kraji si celotno identiteto zgradijo na
osnovi filma, ki so ga tam snemali. Taka sta
primera turistične ponudbe Doline Winetue ali
Kekčeve dežele na Gorenjskem, nam najbližje
pa so Ženavlje, v katerih je bil posnet igranodokumentarni film Nebo nad Ženavljami ali Dan, ko
nam je Evropa padla na glavo. fotografija nataša juhnov
Nimamo splošno
sprejemljivega
slovenskega jezika
Razpravo o narečjih v slovenskem
filmu sta spodbudili Zinka Zorko in
Mihaela Koletnik. Zorkova je s primerom koroškega narečja, švapanja,
v filmu Boj na požiralniku dokazala,
da so stari filmi, ki so uporabljali narečja, prava jezikovna dragocenost,
Mihaela Koletnik pa je predstavila film Oča režiserja Vlada Škafarja,
v katerem govorijo v prekmurskem
narečju. Ker je bil slovenski film dolga leta nosilec nacionalne zavesti, so
v njem uporabljali tog knjižni jezik,
toda predstavitev karakterja je zelo
povezana prav z jezikom, zato bi po
njenem mnenju morali filmski govor
določiti že v scenariju, pri tem pa se
morajo igralci naučiti ustrezno govo-
jeziku«, ki ga uporabljajo v njegovih
filmih, in omenil, da je jezik, ki ga govorijo v njegovi knjigi, danes že zastarel, za film ali gledališko predstavo so
morali uporabiti jezik tistega časa. Prepričan je, da morajo biti narečja intuitivno prevajana in da se prav vsega ne
sme prevesti, ker ima povedano edino
tako pravo moč in učinek.
Metod Pevec je spregovoril o dilemi
pri režiji, saj se mora odločiti, v kakšnem jeziku bodo govorili v filmu,
ker ga s tem umešča v natančno določeno okolje. Zaradi toge slovenščine, ko so imeli na snemanjih glavno
besedo lektorji, so pri prikazovanju
realizma našli rešitev v narečjih. Vse
se je začelo s Kekcem – film je preživel, jezik (alpska praslovenščina), kakršnega govorijo igralci, pa ne. Pevec
zagovarja stališče, da bi morali začeti uveljavljati in uporabljati govorjeno
Vlado Novak pravi, da mora vsako
svojo vlogo najprej »odčustvovati,
mora me stisniti«. fotografije tina babič
film na svojem računalniku ali v veliki
dvorani skupaj z drugimi gledalci. Veliko platno in publika – šele to je pravi
kino. Skrbi pa ga, ko se mladi na sprejemnih izpitih na AGRFT pojavijo s filmi v angleškem jeziku, ker da se tako
lažje izražajo kot v slovenščini.
Koršič se je v svojem prispevku provokativno vprašal, ali Slovenci res ne
maramo svojega filma in svoje države. Ker pa je gledanost domačih slovenskih filmov v povprečju večja kot
v drugih državah, torej ni res, da ne
maramo svojega filma in države. »To
podobo so skonstruirali politiki, ki ne
marajo svojih državljanov, ne države in
ne kulture.« Razpravo je Vojnovič podkrepil z anketo med naključnimi sprehajalci po Ljubljani, ki so o slovenskih
filmih povedali, da so zanič, zateženi, zamorjeni, turobni, dramski, odrski. K temu bi Marcel Stefančič dodal:
Kekec pa je bil narejen z umetnim narečjem, ki so si ga izmislili lektorji kot
kompromis med visoko slovenščino in
narečjem. Marko Jesenšek pa je sklenil:
»Film je fikcija. Jezik je fikcija. Če hočemo videti pravo avtohtonost, gledamo
dokumentarec.«
Roman, scenarij, film
Milan Vincetič pa je ustvarjalce pri
filmu vprašal, ali je lažje posneti film
po romanu, v katerem so natančni opisi likov, ali je bolje, da si like zamisli režiser ali igralec. Nekateri liki, kot je lik
žandarja v filmu Nebo nad Ženavljami,
ki ga je upodobil Marko Radmilovič, je
popolnoma enak njegovi lastni predstavi, prepričljiv pa je tudi Vlado Novak kot Gajaš. Pri tem se je Pevec spomnil, kako so ga kot mladega igralca
pripravljali na vlogo Berka (Menuet za
kitaro), da bi začutil cinizem in razjedenost ter način kajenja Vitomila Zupana. Vlado Novak meni, da mora za
vsako svojo vlogo najprej »odčustvovati«, mora ga »stisniti«. Tudi Pevec se je
kot režiser strinjal: »Ključni značilnosti
dobrega igralca sta iskrenost in poštenost. Tisti, ki je pošten, se sploh ne bo
pretvarjal.« Glede branja literarne predloge ali scenarija pa je povedal: »Gre
za vprašanje ravnovesja. Neko vedenje
lahko izniči kreativni potencial.«
Marko Jesenšek pa je na koncu naštel mogoče teme za prihodnji simpozij: žanri v literaturi in filmih na območju nekdanje Jugoslavije, jezik ali
glasba v filmu. Golarjeva domačija, na
kateri je potekal simpozij, pa bo v prihodnje dom dijakov ljutomerske gimnazije, v kateri se bodo ukvarjali tudi
s filmsko vzgojo.
Bernarda B. Peček
barometer
Žlahtna Sonja Roman
Robert Kuzmič in NŠ Mura
Hodošanka, ki je že več let članica
Atletskega kluba Štajerska iz Maribora,
je znova pokazala, kako se stvari streže, in na državnem prvenstvu za člane
in članice v Novi Gorici dobila srebrni
kolajni v dveh različnih tekih. Izkušena atletinja, ki je nastopila že na plejadi velikih mednarodnih tekmovanj,
si je za nagrado priborila nastop v reprezentanci Slovenije na balkanskem
prvenstvu v Romuniji.
Poslovnež iz Vidonec, ki je veliko let delal v Rusiji, je trenutno največja gonilna
sila sprememb v društvu Nogometna
šola Mura. Sam pravi, da se je po posvetu s prijatelji v Sloveniji in poslovnimi
partnerji v Rusiji odločil, da skupaj vrnejo Muro na raven, na kateri je nekoč
že bila, zadolženemu klubu pa omogočijo stabilizacijo in normalno delovanje. Cilje naj bi s svojo ekipo uresničil s
petletno strategijo, čas pa bo pokazal,
kakšen bo uspeh v resnici.
Matejka Horvat kljub prizadevanju
izgublja šolo v Melincih
Čeprav se je ravnateljica Osnovne šole
Beltinci zelo trudila, da bi podružnico
beltinske šole v Melincih ohranili, ji to
ni uspelo. Beltinski občinski svet se je
namreč odločil, da omenjeno šolo začasno zapre. V minulem šolskem letu
je tam v prvi razred hodilo pet, v novem šolskem letu pa sta bila vpisana
le dva prvošolčka. Šolsko ministrstvo
je ob tem zapisalo, da oddelka s tako
malo učenci ne more financirati.
10
kultura
| Vestnik | 30. julija 2015
Izbirajo najboljšo protestno pesem in družbeno satiro
Ste zadovoljni s tem, kar se dogaja v družbi? Gotovo bi želeli kaj pripomniti, zato JSKD in revija Mentor tudi letos vabita k sodelovanju, da
pošljete svoj prispevek. Toda protestna pesem in družbenokritična satira nista samo golo rohnenje in prazno besedičenje s prežvečenimi puhlicami in rimami, ampak veliko več. Poskusite svoje mnenje ubesediti,
ali v besedilu ali lahko tudi v rimah, in to do sedmega avgusta pošljite
na revijo Mentor.
www.vestnik.si | e: [email protected]
Več drznosti in smelosti
Na prvem delu državnega srečanja folklornih skupin Le plesat me pelji v
Beltincih, ki ga organizira JSKD, je nastopilo sedem od 14 slovenskih folklornih skupin z najboljšim letošnjim programom. Od pomurskih je nastopila skupina Leščeček iz Veržeja, folklorna skupina Kajer iz Bučečovec pa se
plesa ni udeležila. Tjaša Ferenc Trampuš, strokovna svetovalka za folkloro
pri JSKD, je pohvalila folklorne skupine in dodala, da pri njih najbolj pogreša drznost in smelost ter spogledovanje z drugimi zvrstmi ustvarjalnosti.
Učenci filozofa Vebra
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani je izdala knjigo Alojza Cindriča
o 23 doktorandih profesorja Franceta Vebra, rojenega leta 1890 v G.
Radgoni. Veber velja za enega od
najpomembnejših slovenskih filozofov in najboljših mentorjev.
Böltinci inda, Beltinci danes
Škoda bi bilo, da bi to hranil le zase
Ni res, da se v našem kraju ne bi nič naredilo – Ludvik Penhofer: »Vsega je kriv Facebook« – Peter Šraj hrani arhiv s 300 mapami
Mesta in kraji iz dneva v dan spreminjajo podobo, pa tega sploh ne zaznamo, dokler nas nekega dne morda ob
starih razglednicah in fotografijah ne
prešine, kako drugačno je naše mesto.
Ludvik Penhofer, ki že vrsto let zbira stare razglednice Beltinec, si je želel, da bi ta kraj ob pomoči razglednic
predstavili širši publiki. Pri tem se je
povezal z ljubiteljskim zgodovinarjem
Petrom Šrajem, ki prav tako preučuje
in zbira vse o omenjenem kraju. Nastala je knjiga Böltinci nekoč, Beltinci
danes, ki jo je izdal Zavod za kulturo
in turizem Beltinci. Posnetke današnjih ulic in stavb pa je prispeval tudi
Aleš Maučec.
To je že petnajsta publikacija ali
edicija, ki jo je o Beltincih izdal Šraj,
zadnja pa primerja, kakšen je bil kraj
nekoč in kakšen je danes. »Šel sem po
cesti od zahoda, ob bencinske črpalke, do konca ceste, ki vodi proti Odrancem, po drugi pa od Gančan proti
pokopališču in naprej,« nam je povedal Šraj in pri tem predstavil različne
objekte, ki jih ni več, in tiste, ki predstavljajo današnjo podobo Beltinec.
Nekaterih pogledov se niti ne da obnoviti, saj je toliko spremenjen videz ulic
in hiš. Pa naj kdo reče, da se v Beltincih
nič ni naredilo, knjiga dokazuje, da se
kraja, kakršen je bil pred nekaj desetletji, in današnjega ne da primerjati.
Eden najmogočnejših objektov poleg gradu je seveda trinadstropni grenar, skladišče za semena in vino, zgrajen leta 1754. Govori tudi o rovu, ki gre
iz gradu proti cerkvi in v staro šolo,
Zbiralec starih razglednic Ludvik Penhofer in ljubiteljski zgodovinar Peter Šraj fotografija a. nana rituper rodež
o velikem in malem parku, vrtnariji,
znani po drevesnicah in hrenu, ki so
ga prodajali na sejmu v Parizu, pripoveduje o gostilnah, kazinoju, v katerem so se zbirali petičneži, trgovcih
in trgovinah, mlinu, sinagogi in drugih stavbah, med drugim so omenjene
novejše stavbe, zgrajene po drugi svetovne vojni, kot sta zadržni dom, kjer
so se ljudje združevali in srečevali, ali
blagovnica.
Podatke zbiram od leta 1960, iz različnih časopisov izrezujem zanimive članke in jih spravim v dosje, pove
Šraj, ki ima že več kot 300 map z različnimi naslovi. Nekoč je obiskoval arhive, brskal pa je tudi po zapisanih spominih beltinske grofica Marije Zichy, s
podatki pa mu je pomagal grof Avgust
Szeceny.
Knjiga je dopolnjena s starimi razglednicami iz zbirke Ludvika Penhoferja. Imam jih že skoraj 150, na njih
pa se vidi, kako lepo je nekoč bilo v
Beltincih, pove. Ker bi bilo škoda, da
bi jih le hranil v lastnem arhivu, je na
Facebooku ustvaril stran Stare razglednice Beltinec in bil presenečen nad
pozitivnim odzivom sokrajanov.
Povedal je še, da je bilo največ razglednic natisnjenih v letih od 1900 do
1918, najstarejša, ki jo hrani, je iz leta
1899, najtežje pa je dobiti razglednic iz
časa po vojni, saj jih ni veliko, za prekupčevalce pa so tudi zaradi slabše kakovosti vredne manj. Zanimivo pa je,
da se vedno znova najde še kakšna razglednica, ki dopolni njegovo zbirko.
A. Nana Rituper Rodež
Ženska vokalna skupina Illumina
Prepevajo lepe melodije in zahtevnejše skladbe
Vodi jih Evgen Bibianko – Ženska vokalna skupina odgovor na moški oktet Arion – Za jesen napovedujejo tri koncerte
V Ljutomeru že tretje leto deluje ženska vokalna skupina Illumina, v kateri pojejo Selma Franov, Mija Šoster,
Živa Potočnik, Monika Govek, Eva Korošec, Tanja Dominko, Gita Fras, Mojca Rauter in Maruša Pihler, vodi pa jo
zborovodja Evgen Bibianko. Skupina
je pripravila v zadnjem času kar nekaj
koncertov, nazadnje pa se je predstavila v Murski Soboti na Trgu kulture
v sklopu Soboškega poletja. Dekleta
so zapela prekmurske, prleške in slovenske ljudske pesmi ter nekaj večno
zelenih melodij, ki so še posebno prikladne za poletne večere.
Sicer pa, kot je povedal vodja skupine Bibianko, pripravljajo zahtevnejši
program in se posvečajo sakralnim
pesmim. S tremi večjimi koncerti se
bodo predstavili jeseni v Ljutomeru
in tudi po drugih krajih Slovenije, načrtujejo pa tudi, da bi se udeležili regijskega tekmovanja pevskih zborov.
Skupina je nastala iz ljutomerskega
komornega zbora Orfej, ki je lansko
leto praznoval 25 let svojega delovanja. Dekleta rada pojejo in Illumina je
bil pravzaprav odgovor na moško zasedbo in oktet Arion, ki ga prav tako
sestavljajo fantje iz Orfeja. Ob različ-
Dekleta pojejo
ljudske in druge
lepe slovenske
in tuje pesmi,
pripravljajo pa
tudi zahtevnejši
program.
fotografija a. nana
rituper rodež
nih priložnostih so jim peli arionovci, verjetno tudi kakšne hudomušne
pesmi, dekleta pa so jim hotela s pesmijo vrniti.
Za svojega vodjo so povabile zborovodjo in skladatelja Bibianka, ki prav
tako poje pri Orfeju in še drugih vokalnih zasedbah, med drugim pa vo-
kalne zasedbe in orkestre tudi vodi.
Res pa je tudi, da vsi člani Orfeja zelo
radi pojejo in da se je v manjših zasedbah, še posebno med poletjem, lažje
sestati in se dogovoriti. Hkrati je to
priložnost, da se še bolj ohrani stik s
pesmijo.
A. N. R. R.
intervju
www.vestnik.si | e: [email protected]
30. julija 2015 | Vestnik |
11
Alojz Šteiner, generalmajor v pokoju
Ni več vizije, še manj je vizionarjev
Nekdanji prvi slovenski vojak pravi, da smo z dobre poti zašli takrat, ko je zmanjkalo ciljev – Priznanja niso niti najmanj enostavna
U
pokojeni generalmajor Slovenske vojske (SV) Alojz Šteiner,
letnik 1957, je poklicno delo v
obrambnih strukturah države opravljal od februarja 1979 do konca januarja 2014. Od leta 2009 in do 2012 je bil
načelnik generalštaba SV. »Posebnost
te dolžnosti je bila, da je treba politične cilje in odločitve prevajati in prenašati v vojaške ukaze in jih uresničevati.
V odsotnosti pravega razumevanja in
podpore tistih, ki upravljajo vojsko na
politični ravni, ne moreš biti uspešen.
Kako uspešen ali neuspešen si bil, se
vidi šele potem, ko zapustiš dolžnost.«
Zelo zgovorno je tudi eno od vodil v
sogovornikovi doktorski disertaciji –
Lahko ubijete generala v neki vojski,
ne morete pa ubiti ambicije v navadnem človeku! »S Konfucijevim sloganom sem hotel, tudi na podlagi tega,
kar se je dogajalo meni, opozoriti na
to, kar bo povedano v najinem pogovoru, da bi lahko nehali s takšnimi
prijemi, ki so značilnost bolj revolucionarnih obdobij in praks ter kazanja
moči nad zaposlenimi v vojski.«
okolje, politiko in gospodarstvo …
Tako v žargonu – so iskana roba.
ganja, tudi tista, povezana z zanesljivim opravljanjem vojaških nalog.
To, kar ste omenili, je ustaljena praksa v večini držav v EU in Natu. Pri nas
smo pri tem še na začetku, saj te prakse nekako ne uspemo izkoristiti v celoti. Da bi imeli slovenski generali tudi
znanstveni naziv, je bil v obdobju, ko
sem bil načelnik vojske, ne le moj cilj,
ampak neko nepisano pravilo profesije, ki so ga po mojem odhodu hitro
opustili.
V kakšni kondiciji je nasploh obrambno-varnostni sistem RS? Država varčuje na vseh ravneh – posledično se
je zato umorjeni policist iz Ljubljane
vozil v dotrajanem službenem avtomobilu.
V kakšni kondiciji je danes SV? Boste kritični?
Na osrednji slovesnosti vojske v Rakičanu smo lahko pred večino postrojenih pripadnikov slišali, da je njena
pripravljenost najnižja doslej. Lepšega
voščila, pod narekovaji, tisti, ki v sedanjih razmerah profesionalno opravljajo službo domovini, ne bi mogli dobiti.
Nisem zagovornik takšnega pristopa k
opozarjanju, da je za obrambno-varnostne sisteme treba zagotoviti več
sredstev. Koga v stroškovno orientirani družbi danes še lahko prepričamo,
Obrambo-varnostna sistema v RS
sta nosila pomembno breme ekonomske krize vse od njenih začetkov, medtem ko je v nekaterih drugih družbenih podsistemih kriza prav občutna
šele v zadnjih dveh letih. Vendar nismo
bili samo v ekonomski krizi. Dejstvo je,
da smo se potem, ko smo sorazmerno
uspešno opravili družbeno in ekonomsko tranzicijo, nekako ustavili. Znašli
smo se v razmerah, kot da ni poti naprej in kot da nam je zmanjkalo vizije
in ciljev, potem pa nas je v kot in čakanje stisnila še ekonomska kriza. V disertaciji sem ugotavljal, da je bila ena
od mogočih poti ravno družbena in
ne le obrambno-vojaška transformacija oziroma preobrazba. Oba podsi-
nih sistemov in organizacij v sodobnih
procesih tranzicije in transformacije.
Pri tem so ti sistemi v procesih transformacije postavljeni pred izzive popolne prenove, ki izhaja iz transformacijske paradigme in ki kaže težnjo
po tem, da postane nova teorija spreminjanja obrambno-vojaške organiziranosti. Ugotovitve iz preučevanja in
raziskave transformacije se nanašajo
na globalne in tudi nacionalne izzive.
Tukaj bi želel poudariti, da transformacijska paradigma predstavlja alternativo revolucionarnim spremembam
v družbi in družbenih podsistemih.
Nekateri jo omenjajo tudi kot tretjo
pot med revolucionarnim in evolucionarnim oziroma razvojnim spreminjanjem. Transformacija ni za revne
ali zato, da bi bili še bolj revni, temveč
temelji na premišljenem in na sinergiji
temelječem celovitem spreminjanju.
Ali nismo v manj kot dvajsetih letih
prehitro prehodili poti od »miličniške vojske« do naborniške in potem
poklicne, v ospredje pa postavili za-
Alojz Šteiner,
generalmajor
v pokoju, je
lani doktoriral
na Fakulteti za
družbene vede in
nedavno uredil
zbornik o deležu
teritorialne
obrambe Pomurja
pri osamosvajanju
Slovenije.
»Sporočil v
zborniku je
več. Največkrat
izstopa, da smo
Pomurci, ali če
hočete glede na
delovanje dveh
območnih štabov
za teritorialno
obrambo
Prekmurci
in Prleki, v
osamosvojitveni
vojni delo dobro
opravili. In je še
sporočilo ali želja
– nikoli več vojne.«
Nekdanji načelnik
generalštaba SV
je tudi predsednik
Zveze slovenskih
častnikov.
Na mojem primeru so kazali in začeli sporno upokojevanje vojaških oseb.
Vseh problemov in odprtih vprašanj,
ki so nastali z uveljavitvijo novega pokojninskega zakona (ZPIZ-2), še do
danes niso rešili. Pristojni minister za
obrambo bi moral po določilih 10. točke 314. člena omenjenega pokojninskega zakona poskrbeti za uskladitev
določil Zakona o obrambi in Zakona o
službi v SV, vendar se je konec leta 2013
raje lotil nasilnega in spornega upokojevanja. Zaradi tega je šlo veliko vojaških oseb na sodišče in zadeva je celo v
obravnavi na ustavnem sodišču. V tem
času sta se zamenjala dva obrambna
ministra, vendar zakona še vedno nista usklajena.
V zahodnih demokracijah imajo nekdanji načelniki vojske običajno doktorate in znanstvene nazive in se po
upokojitvi aktivno vključijo v civilno
Naslednje vprašanje ste kar sami postavili. Po osamosvojitvi so vsi govorili o majhni Švici. Kje smo avgusta
2015? Ste se leta 1991 borili za tako državo, kot jo imamo danes …
… veteranskih in domoljubnih organizacijah večkrat slišimo vprašanje, ali
smo se zato borili. V preteklosti smo
to lahko slišali od tistih, ki so bili v narodnoosvobodilni vojni. Po osamosvojitveni vojni pa tudi iz vrst osamosvojiteljev. Breme sedanjega stanja in
odgovornosti nosimo prav tako pripadniki veteranskih in domoljubnih organizacij. Če drži, da smo imeli po osamosvojitvi med drugim slabo oblast,
tajkune in zabredli v korupcijo, potem
smo po temeljnem načelu demokracije, v kateri ljudje kontrolirajo in volijo
vsakokratno oblast, odgovorni vsaj za
to, da smo to dopustili.
Ampak o zaslugah, da smo dobili državo, se redno prerekate tudi veterani sami. Včasih je občutek, da je leta
1991 vsak bojeval svojo bitko, čeprav
ste bili na isti strani!
Ta prerekanja so bolj posledica poskusov prilastitve zaslug za doseženo
in prizadevanj za oblastne pozicije.
Kdaj je Slovenija zašla iz dobre smeri? Zdaj, kot je slišati, hodimo že po
robu prepada.
Iz dobre smeri smo zašli takrat, ko
je zmanjkalo pravih vizij in si nismo
pravočasno priznali, da je pred vrati kriza. Če sodimo po aktualnem grškem primeru, priznanja, da so potrebne spremembe in da se je treba
spopasti s slabimi navadami in krizo, niso niti najmanj enostavna. Tu
je tudi pomembno vprašanje, ki vpliva na pristop k spremembam, glede
tega, ali smo bolj generacija šoksprememb ali generacija za premišljeno
preobrazbo.
V učbenikih in nasploh literaturi pogrešam več in natančne zapise o osamosvojitvenih procesih in vojni ali pa
si nekateri, ki imajo to znanje, predvsem politiki, slovensko zgodovino
radi razlagajo nekako po svoje. Nekateri trdijo, da se partizani leta 1941
sploh niso uprli okupatorjem. Na Razkrižju ste rekli, da brez osvoboditve
leta 1945 ne bi bilo osamosvojitve!
fotografija
nataša juhnov
Grenek priokus torej – pokoj ste dočakali na zavodu za zaposlovanje,
potem ko ste triintrideset let nosili
vojaško suknjo in dve leti delali v vojaški diplomaciji.
tili preobrazbe oziroma transformacije
še na preostalih družbenih področjih in
zakaj smo se praktično ustavili tudi na
obrambno-vojaškem področju, je zelo
zanimivo. Razlogi so lahko v strahu
pred spremembami, preveliki nostalgiji
po preteklih rešitvah in tudi pomanjkanju rešitev za spremembe in vizijo.
da je smiselno vlagati v organizacije ali
sisteme, ki so slabi in neurejeni? S takšnimi pristopi se nisem strinjal niti
takrat, ko sem bil na čelu vojske, tudi
zato, da bi opozoril na nujno razmejitev odgovornosti med politično in
strokovno ravnijo. Prav tako menim,
da ni najbolj primerno, da tisti politiki,
ki so ali so bili neposredno odgovorni,
da za delovanje vojaških in drugih represivnih sistemov v državi zagotovijo
ustrezne cilje in vire, zdaj izpostavljajo, da so sistemi slabi ali v kritičnem
stanju in jim je posledično zato treba
dati ustrezne resurse. Sicer pa se, sodeč po napovedih in razrezu proračuna za 2016, ne bo spremenilo skoraj
nič. To morda lahko kaže, kako učinkovito je bilo opozarjanje na kritično
stanje in javno blatenje uniformiranih
profesionalcev. Poudariti je treba še,
da vojska kljub visoki nezaposlenosti
ne uspe več v celoti popolniti odhodov
iz svojih vrst in da so kazalniki socialnega stanja za vojake, za podčastnike
in častnike na spodnji meji vzdržnega
in dopustnega. S tem, ko se ne investira v nujno opremo, se povečujejo tve-
stema, o katerih sprašujete, še vedno
lahko izboljšamo in naredimo učinkovitejša, in to ne samo z več denarja.
Poglejte: obrambno-vojaški sistem je
koncipiran na tako imenovanem washingtonskem sporazumu iz leta 2004
in zavezi, da bomo zanj namenjali od
1,5 do dva odstotka BDP. Danes dajemo polovico te zaveze in vpijemo, da
za plače dajemo, tako kot pri policiji,
več kot 80 odstotkov proračuna. Če bi
za te sisteme namenjali toliko, kot smo
se zavezali, ali toliko, kot je povprečje
v družbi držav, v kateri smo, bi za plače namenjali manj kot polovico proračunskega denarja. Če se ta praksa ne
spremeni, bo po tem vzorcu premalo
denarja tudi takrat, ko bomo imeli le
še peščico vojakov in policistov.
V doktorski disertaciji ste se dotaknili transformacije oboroženih sil
po koncu hladne vojne – primer SV.
Katere so najpomembnejše ugotovitve?
Znanstvena relevantnost transformacije se kaže v tem, da zajema značilnosti spreminjanja vojaško-obramb-
vezništvo in ne obrambe lastne države?
Hitrost sprememb je pomembno
vprašanje tudi za transformacijsko
spreminjanje. Za primerjavo naj pojasnim, da je bil pri revolucionarnem
spreminjanju značilen hiter in radikalen preobrat, čemur je sledilo postrevolucionarno obdobje sprememb ali
utrjevanja revolucionarnih dosežkov.
Za transformacijo je značilno uspešno
tranzicijsko ali prehodno obdobje, ki
omogoča v transformacijskem procesu
temeljito preobrazbo. Zato je v transformaciji treba vnaprej vedeti, kaj in
kako se je treba preobraziti in spremeniti, in to opraviti načrtno in premišljeno. Na vprašanje, ali je bila slovenska
pot sprememb na obrambno-vojaškem
področju prehitra, je treba odgovoriti
najprej z dodatnim vprašanjem, ali je
bila dovolj celovita. V raziskavi ugotovimo, da če bi šle spremembe v vojski počasneje, bi bilo travm še več. RS
je bila do začetka ekonomske krize in
v prvih petih letih po vstopu v EU in
Nato uspešna tranzicijska država. Zakaj
se ob koncu tranzicijske poti nismo lo-
Prepričan sem, da je treba dopolniti
učbenike pri predmetu zgodovina za
osnovne, poklicne in srednje šole ter
gimnazije in tudi za predmet družba
v četrtem in petem razredu osnovne
šole, zlasti za obdobje po letu 1990 in
obdobje, ko smo vstopili v EU. V govoru na Razkrižju sem želel opozoriti,
da če ne bi bilo prizadevanj za slovenske meje tamkajšnjih aktivistov v letih
1945–1947, potem tudi osamosvajanja
in prizadevanj, da je Razkrižje slovenska občina, ne bi bilo. Če se bomo čez
sedemdeset let sramovali slovenske
osamosvojitve, tako kot se to poskuša
za upor proti okupatorjem med drugo
svetovno vojno, potem ne vem, kaj bo
ostalo od naše zgodovine.
Smo Slovenci domoljuben narod?
Morda izobesite doma zastavo ob državnem prazniku?
Slovenci smo domoljubni – vprašanje je, ali dovolj in ali to znamo prepoznavno izražati. Izobešanje državne
zastave, ki ga pri nas doma ob državnih praznikih prakticiramo, je lahko le
en vidik domoljubja.
Andrej Bedek
12
reportaža
| Vestnik | 30. julija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
45. Mednarodni folklorni festival v Beltincih
Redek je Beltinčan, ki ne zna
zaplesati sotiša ali šamarjanke
Skoraj petsto nastopajočih in deset tisoč obiskovalcev – Med njimi tudi Borut Pahor – Festival, s katerim dihajo domači ljudje
Včasih je prevroče, včasih lije kot iz
škafa ali pa grozijo temni oblaki, ki
napovedujejo nevihto, je o vremenskih negotovostih, ki običajno spremljajo festival, povedal Boštjan Rous,
predsednik
Kulturno-umetniškega
društva Beltinci. Ravno to daje mednarodnemu folklornemu festivalu, na katerem je petsto nastopajočih in deset
tisoč obiskovalcev in s katerim dihajo
mnogi domačini, nekaj drame in vedenje, da se je treba, tako kot človeku, ki
je odvisen od zemlje in širnega neba,
prilagoditi naravi. Sredi poletja je tudi
čas žetve, po opravljenem delu pa so
se ljudje nekoč poveselili, zaplesali in
zapeli. In v spomin na to pripravijo v
Beltincih festival, na katerem že 45 let
oživljajo ljudske običaje in navade ter
prikažejo različna področja življenja,
tako kot je bilo nekoč, »inda«.
Še malo in festival bo dopolnil pet
desetletij, zgodba o tradiciji in folklori
pa je v Beltincih še veliko daljša, sega
nekako v leto 1938, pripoveduje Rous,
tudi etnolog. Vojni čas je sicer naredil
nekaj škode in vzel zalet, ne pa toliko, da se ohranjanje tradicije in njeno predstavljanje ne bi nadaljevalo.
So se pa po vojni kulturniki odločili,
da je treba pripraviti festival, ki je bil
nekoč na drugih lokacijah in v manjšem obsegu, a je z leti rasel, se razvijal
in ima danes mednarodne razsežnosti. Pri programu se držijo pravila, da
pesem in ples družita narode, čeprav
so po drugi strani ravno pesem, ples,
Dokležovski otroci pri luščenju koruze fotografije nataša juhnov in a. nana rituper rodež
turne dejavnosti RS, ker je to ena od
tistih prireditev v Sloveniji, ki je ostala
nekomercialna.
Festival poteka v okolici beltinskega gradu in v štirih dneh privabi skoraj deset tisoč ljudi, to pa je približno
desetkrat več, kot ima cela občina oziroma njenih osem krajevnih skupnosti prebivalcev. V vsej svoji pestrosti
in različnosti se ti kraji predstavijo na
sobotni prireditvi, na kateri prikažejo
ljudske obrti, navade in kulinariko. Letos jih je obiskal tudi predsednik republike Borut Pahor in se med njimi zadržal več ur. »Rad pridem med prijazne
in gostoljubne ljudi,« je povedal ter se
družil in klepetal z domačimi ljudmi,
trl lan, poskušal domače dobrote in se
na koncu popeljal še s traktorjem. Da
je kar priročen, so komentirale ižakovske ženske. Predsednik pa je pri obhodu ugotavljal, da imajo tu ženske
glavno besedo in da si moški ne upajo
kaj dosti povedati.
Na beltinskem festivalu, na katerem pesem in ples družita narode, so svoja
občutja v plesu, glasbi in pesmi prikazali tudi Mehičani.
glasba in običaji tisti, ki pri različnih
narodnostnih skupinah pokažejo tisto,
kar nas med seboj razlikuje.
O tem, kako močno je tradicija zasidrana v zavest Beltinčanov, govori tudi
dejstvo, da se plesu in ohranjanju tradicije posveča veliko otrok že v vrtcih
in šoli in da so redki Beltinčani, ki ne
bi znali zaplesati sotiša in šamarjanke,
Nekoč zavedanje o pomenu ohranjanja
tradicije sicer ni bilo toliko razširjeno,
danes pa marsikje po Sloveniji brskajo
po svoji zgodovini in ohranjajo tradicijo svojih prednikov. Etnološki pridih se
pozna v različnih segmentih življenja,
tisto res izvirno pa si želijo predstaviti na festivalih, kot je v Beltincih. »Ves
čas se tradicionalno meša s sodobnejšim načinom življenja, prizadevamo pa
si, da čim bolj ohranimo pristnost. Seveda se vse razvija, spreminja, ampak
ko gre za tak festival, moramo vztrajati pri merilih,« pove Rous. Zgodbo festivala podpira tudi Javni sklad za kul-
Predsednik Borut Pahor je nepričakovano prižgal traktor in se odpeljal s prizorišča.
Beltinski folkloristi so se povezali z Bakovsko godbo.
Poseben poudarek na festivalu dajo,
poleg plesa, tudi ljudski glasbi in pesmi s pevsko delavnico in nastopi glasbenih skupin, ki gojijo ljudsko glasbo,
pa ne le domačo prekmursko ali slovensko, ampak tudi tujo. Tako so se
letos predstavili Rusi in Mehičan. Festival je lepa priložnost, da slišimo in
vidimo, kako svoja čustva v glasbi in
plesu predstavijo drugi narodi.
In skupine rade pridejo, ker se tu
vedno imajo lepo, organizatorji pa sodelujejo in si izmenjujejo nastopajoče tudi z drugimi podobnimi festivali doma in v tujini. Pa še nekaj je, tu
imajo publiko, kajti dandanes marsikje nastope folklornih skupin gledajo
le drugi nastopajoči. V nedeljo pa se na
prazniku folklore v beltinskem parku
zberejo najboljši folkloristi iz Slovenije
in se predstavijo pred strokovno javnostjo in pred množično publiko, kakršno doživijo le malokje.
A. Nana Rituper Rodež
13
ljudje in zgodbe
| Vestnik | 30. julija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
S kolesi do Berlina in nazaj
Rekreativci na najdaljši poti doslej
Dnevno prekolesarili tudi do 250 kilometrov – Kolesarska tura je bila polna dogodivščin in zahtevnih vremenskih razmer
Člani Društva za kolesarstvo in umetnost Beltinci Simon Gjerkeš, Bojan
Kerčmar in Danilo Lebar so se desetega julija s kolesi odpravili na 2088
kilometrov dolgo pot do Berlina in
nazaj. Za kolesarski podvig do nemške prestolnice so potrebovali štiri
dni, za vrnitev v Beltince pa pet dni.
To ni bila njihova prva daljša tura, saj
so v prejšnjih letih že bili v Parizu in
Barceloni, takrat pa je z njimi kolesaril še Boštjan Kouter.
Kolesarje je na poti spremljala tričlanska spremljevalna ekipa, ki je
potovala z avtodomom in skrbela za
njihovo opremo in prehrano ter pomagala pri morebitnih nevarnostih
oziroma nevšečnostih, ki so jih spremljale. Sestavljali so jo Uroš Smej,
Miha Šumak in Dejan Šumak, ki je
vsak dan del poti tudi preživel na kolesu.
Priprave na tovrstne
poti so dolgotrajne
Kot je povedal Danilo Lebar, vodja odprave, so se rekreativni kolesarji na julijsko pot pripravljali že od januarja, ko so začeli nabirati kilometre
s kolesi. Poskrbeti so morali tudi za
logistiko in načrtovanje poti, za kar
je Lebar uporabil poseben računalniški program, pa tudi za dogovor z ljudmi, ki so jih pospremili na pot. Odločili so se za najem avtodoma, ker je
bila to najcenejša in najbolj praktična možnost za prenočitve in pripravo obrokov.
Ker pa je najem avtodoma za toliko dni kar velik strošek, so si priskrbeli sponzorje in donatorje, ki so jim
pomagali tudi pri stroških prehrane
in preostale opreme. Zaradi vročine
so namreč porabili veliko energije,
zato so spili veliko tekočine in pojedli predvsem veliko sadja in energijskih ploščic.
Topel sprejem v Berlinu
Do Berlina so kolesarili skozi Madžarsko, Slovaško, Češko in Poljsko.
Lebar je povedal, da so na poti srečali
tudi slovaške kolesarje, ki so se vračali
s poti po Sloveniji. Zanimivo se jim je
zdelo, da so se lahko z njimi pogovarjali kar po prekmursko.
Srečanje dijakov
nižje gimnazije
v Gornji Radgoni
»Saj smo res stari, a srečni in
zadovoljni, da smo se sešli ob tako
visoki obletnici, že petinšestdeseti.
Prva otroška leta daljnega leta 1947
so se na srednji nižji gimnaziji začela
z velikim strahom in domotožjem.
A učitelji so nas hitro naučili dela
in pridnega učenja,« je na srečanju
dijakov nižje gimnazije v Gornji
Radgoni, ki je bilo na radgonskem
gradu, v svojem pozdravnem nagovoru
med drugim povedala ena od njih,
Kristina Kavčič, najstarejša udeleženka
srečanja, letos jih je napolnila 81.
Srečanja se je udeležilo 24 nekdanjih
dijakov, ki so na tej gimnaziji –
ravnatelj je bil takrat pesnik Manko
Golar – opravili malo maturo. Na
gradu, na katerem so se tokrat srečali,
sta bila takrat šola in internat, zato je
bilo to za udeležence srečanja gotovo
posebno doživetje. Kristina Kavčič:
»Po opravljeni maturi smo se razpršili
vsak po svoji poti; na študij, delo ali
kar nam je bilo pač ponujeno. Takratni
časi so bili, tako se zdi danes, za našo
generacijo ugodnejši, čeprav revnejši;
z manjšim koščkom kruha in veliko
spoštljivosti.«
V. T. fotografija ludvik kramberger
Simon Gjerkeš, Danilo Lebar in Bojan Kerčmar po lokalnih cestah do nemške prestolnice fotografija arhiv danila lebarja
V središče Berlina so prikolesarili v
ponedeljek, 13. julija zvečer, in ostali tri dni. Tam so se srečali tudi s prijatelji iz Beltinec, ki živijo in delajo v
Nemčiji, ogledali so si nemški Bundestag, na pogostitev pa jih je povabil
tudi slovenski veleposlanik v Berlinu. Proti domu so se odpravili v petek, in sicer skozi Nemčijo in Avstrijo. Na mejnem prehodu v Gederovcih
pa so jih pričakali policisti, gasilci in
motoristi, ki so jih spremljali do Lipovec, tam pa so se jim pridružili še
ljubitelji starih koles. Za dobrodošlico so jim pred beltinskim gradom pri-
pravili sprejem, ki je bil nad njihovimi
pričakovanji.
Letošnji kolesarski
podvig najdaljši doslej
Ekipa treh kolesarjev si je za letošnji cilj izbrala Berlin zato, ker so želeli v primerjavi s prejšnjimi leti obiskati
tudi severnejše kraje. Pot do Nemčije
je bila po besedah Lebarja najdaljša
in najnapornejša doslej, saj so včasih
dnevno prekolesarili tudi 250 kilometrov. Lani so za primerjavo v istem časovnem obdobju prekolesarili 1831 ki-
lometrov do Barcelone. Letos je bila
vožnja zaradi vremenskih razmer in
slabših, ponekod tudi neasfaltiranih
kolesarskih poti veliko težavnejša in
tudi nevarna. Večkrat se jim je namreč
zgodilo, da so morali zaradi ostrega
kamenja zamenjati predrte zračnice
in zmanjšati hitrost na vsega deset kilometrov na uro.
Dogodivščine na poti
Ena izmed dogodivščin, ki so jo doživeli med postankom na Češkem, je
povezana s kumarami. Kot je razlo-
žil Lebar, so delavci na njivah obirali
kumare, oni pa so s šefom izmenjali nekaj besed. Dali so jim tudi občinski bilten in opisali svoje potovanje,
prijazen gospod pa jim je ponudil kumare.
V naslednjih mesecih načrtujejo
novo pot, saj se bodo že četrtič odpravili do Kopra in nazaj. Glede daljše poti, kot je bila letošnja, pa še nimajo povsem izdelanih načrtov. Kot
je zatrdil Lebar, se bodo na pot vsekakor odpravili, vendar bo ta štela manj
kilometrov.
Damjana Nemeš, Ines Baler
www.vestnik.si | e: [email protected]
ljudje in zgodbe
30. julija 2015 | Vestnik |
14
Zavetišče za brezdomne osebe Murska Sobota – Mozaik
Preveč je že en sam brezdomec
Brezdomci so samo navadni ljudje, ki se jim je v življenju zalomilo – Opozarjanje je ključno za reševanje problema
Zavetišče za brezdomne osebe deluje
v Murski Soboti od leta 2007 in ima
od takrat vedno zasedene vse zmogljivosti. Streho nad glavo konstantno
ponujajo od 13 do 15 uporabnikom, ki
jim je usoda obrnila hrbet. Tako brezdomcem iz celotne pomurske regije
ne ponujajo le bivališča, ampak si prizadevajo za njihovo ponovno socialno
vključenost.
Vodja zavetišča Polonca Felicijan
je povedala, da v zadnjem obdobju
k njim prihaja vedno več mladih, ki
nimajo službe in doma, največ pa je
oseb, starih med 55 in 60 let. Te se nanje obrnejo največkrat po ločitvi, težave pa jim velikokrat predstavlja tudi
nezmožnost skrbi zase in opravljanja
dela. Zaradi tega je ta starostna skupina najbolj kritična, je dodala Felicijanova.
Ob prihodu zdajšnje vodje v zavetišču ni bilo nobene ženske, zdaj pa
so zasedena vsa štiri ležišča, namenjena ženskam. Kot še dodaja vodja, bi
k njim prihajalo še več brezdomcev,
vendar jih zaradi stanovanjske stiske
ne morejo sprejeti.
Dolžnosti in pravila
stanovanjske skupnosti
Brezdomci, ki se po pomoč zatečejo v zavetišče, imajo po pravilniku
Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pravico,
da tam ostanejo tako dolgo, dokler si
vsega ne uredijo. Sicer pa uporabniki in zavetišče pogodbe sklepajo za
vsako leto posebej. V hiši, v kateri so
brezdomci nastanjeni, veljajo neka
hkrati pa jim dajo tiste informacije, ki
jim bodo pomagale pri urejanju zadev
na centru za socialno delo, zavodu za
zaposlovanje in zdravstvenem domu.
Med obiskom zavetišča smo spoznali
tudi Danijela in Danilo, ki sta se hitro
privadila življenja v zavetišču. Danila
je članica stanovanjske skupine že tri
leta, ker pa je zaposlena prek javnih
del, skrbi za pripravo obrokov. Danijela je v zavetišče napotil center za socialno delo pred dvema mesecema in
pravi, da mu ni žal za to odločitev.
Stereotipi niso tako opazni
kot v večjih mestih
Polonca Felicijan in uporabnica Štefka pred zavetiščem za brezdomne osebe fotografija damjana nemeš
pravila bivanja. Prepovedan je vnos
kakšnih koli substanc, ker pa zavetišče deluje po principu bivanjske skupine, so se uporabniki dolžni vključevati v skrbi za hišo. To pomeni, da
morajo pomagati pri kuhanju, pri skrbi za okolico, pri pospravljanju. Poleg
tega imajo tudi kakšne razvedrilne
aktivnosti, kot so likovne delavnice,
dramske igre, druženje s prostovoljci,
srednješolci.
Zavetišče, ki je sicer financirano
iz pristojnega ministrstva, prispevke
dobiva tudi od Mestne občine Murska Sobota, ki mu sredstva nameni
vsako leto. Če pa uporabniki prihajajo iz drugih pomurskih občin, pa
dogovor o plačevanju za tisto osebo
sklenejo takrat. Polna cena prebivanja znaša 250 evrov mesečno, medtem
ko tisti, ki prejemajo denarno socialno pomoč, iz svojega žepa plačajo 100
evrov, preostali del pa pristojna občina. Če ima uporabnik zavetišča večji
dohodek, mora sam plačati bivališče.
Vodja zavetišča je pojasnila, da so v
ceno bivanja všteti prenočitev, posteljnina, pranje, higienske potrebščine in dnevni obrok.
Različne življenjske zgodbe
Felicijanova navaja kot najpogostejše vzroke za brezdomstvo slabe medosebne odnose, zdravstvene težave,
izgubo službe in ločitev. Vsem pomoči
potrebnim najprej ponudijo pogovor,
skrbijo za dvig njihove samozavesti,
jim predstavijo možnosti za naprej,
V društvu Mozaik, v okviru katerega deluje zavetišče, skrbijo za pozitivno propagando. Vsako leto organizirajo dan odprtih vrat, prirejajo
kongres brezdomstva in se pridružujejo mestnim četrtim ob različnih dogodkih. Ljudi s tem namreč opozarjajo, da so brezdomci v družbi prisotni
in da se lahko v življenju marsikomu
zalomi. Polonca Felicijan je povedala, da njihovi uporabniki pomagajo
sosedom in si na ta način prislužijo
kakšen evro, opravljajo pa tudi razna
prostovoljna dela. Po njenem mnenju večjih predsodkov in stereotipov
o brezdomcih v Murski Soboti ni zaznati, saj ne gre za tipične brezdomce, ki bi bili nesramni in opiti, kot je
to pogosto opaziti v večjih mestih. Razlog je tudi to, da imajo v Ljubljani in
Mariboru samo sprejemališče za brezdomce, kamor osebe brez doma zvečer pridejo in zjutraj odidejo.
Ines Baler, Damjana Nemeš
Tradicionalna žetev pri Birojevih v Genterovcih
Delo opravili z več kot sto let staro mlatilnico
Člani KD Hetiš Genterovci organizirajo še druge prireditve in aktivnosti, s katerimi ohranjajo kulturno dediščino in ljudske običaje
Kulturno društvo Hetiš Genterovci
je pripravilo na domačiji Birojevih v
Genterovcih že petič etnološko prireditev z naslovom Tradicionalna žetev pri Birojevih, na kateri so prikazali, kako so želi in mlatili žito njihovi
predniki.
Najprej so se člani društva, ki mu
predseduje Valerija Šebjanič, skupaj
z obiskovalci odpravili na njivo, na
kateri so moški ročno pokosili pšenico s kosami, klasje pa so ženske zložile v snope. Sledila je malica na njivi,
kakršno so imeli nekoč. Po malici so
snope naložili na voz s konjsko vprego in jih odpeljali na dvorišče domačije, na katerem je mlatilnica iz leta
1912 opravila še zadnja dejanja. Med
prireditvijo so organizatorji poskrbeli, da so obiskovalci čim več izvedeli
o žetvi nekoč v tem kraju. Tradicionalna žetev je potekala po dokaj natančnem postopku, pri katerem je bil
vsak odgovoren za neko opravilo, pri
lažjih pa so sodelovali tudi otroci. Več
kot sto let stara mlatilnica je last družine Biro, ki jo je tudi restavrirala, in
čeprav je bila pred obnovo že v precej
slabem stanju, so poskrbeli, da dela
tako kot nekoč. Seveda pa mora biti
ob tem zraven precej več človeških
rok kot pri sodobnih strojih, ki opravljajo žetev.
Pri delu so na prireditvi ob mlatilnicah in kosah uporabljali še drugo
staro orodje, kot so tehtnica, platnene vreče, drogovi za nošenje slame in
podobno. Na prireditvenem prostoru
so razstavili stare fotografije o žetvi v
kraju od začetka prejšnjega stoletja.
Pri organizaciji prireditve so prisluh-
nili starejšim občanom, od katerih so
dobili veliko zanimivih podatkov o
tem opravilu. Čeprav so se mlajši člani društva to delo naučili, se strinjajo,
da je potrebnih precej izkušenj, ki so
jih njihovi predniki gotovo imeli, saj
so nekoč delali še na žetvah sosedov
in sorodnikov.
Kulturno društvo Hetiš iz Genterovec organizira še druge prireditve in
aktivnosti, s katerimi ohranja ljudske
običaje in kulturno dediščino kraja.
Vsako leto temu prizadevanju še kaj
dodajo. Tako so lani organizirali ročno trganje in ličkanje koruze na način,
ki so ga prav tako izpodrinili stroji. V
društvu deluje tudi krožek ročnih del,
v katerem ustvarjajo izdelke, kakršne
so izdelovali njihovi predniki. Prizadevajo pa si tudi obuditi druženje in
zabavo krajanov na način, kot je bil
nekoč, ko so se po napornem delu
znali tudi skupaj poveseliti.
J. G.
Člani društva
so se naučili
opravljati
tradicionalno
žetev od starejših
krajanov.
fotografija jože gabor
30. julija 2015 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: [email protected]
15
V Dnevnem
centru Kekec
V okviru Kriznega centra za mlade
deluje Dnevni center Kekec, ki v času
šolskih počitnic pripravlja različne
ustvarjalne in tematske delavnice. S
tem pomagajo staršem olajšati varstvo otrok med počitnicami. Kot je
povedala Simona Neuvirt Bokan, vodja kriznega centra v Murski Soboti, je
v počitniške aktivnosti vključenih 35
otrok, ki jih na podlagi starosti razdelijo v skupine. Osnovnošolci se lahko
v aktivnosti vključijo na podlagi pisnega soglasja staršev, delavnice pa
so za vse brezplačne.
jih obišče oseba, ki opravlja neki poklic, in jim ga predstavi. Bokanova je
povedala, da se dnevni center financira iz prispevkov posameznih občin in
donatorjev. Počitniške delavnice so namenjene osnovnošolcem iz Prekmurja. Letos jih tako obiskujejo otroci iz
občin Cankova, Puconci, Murska Sobota in Moravske Toplice. Dejavnosti potekajo od 11. do 17. ure, če je treba, pa
tudi dalj časa. Poleg aktivnosti, ki so
pripravljene, dobijo otroci tudi brezplačno malico ali kosilo. Počitnice so
sicer namenjene sproščenemu preži-
fotografija klementina sečkar
Kdo je postal sopilopi
Učenci OŠ Odranci se v prvih počitniških dneh niso popolnoma predali počitniškemu vzdušju, ampak so se
vključili v poletni tabor, ki so ga organizirali na šoli. »Kot Unescova šola, ki
skrbi za dediščino svojega kraja, se ves
čas trudimo ohranjati in oživljali stare običaje, da ne bi utonili v pozabo,«
nam je povedala Klementina Sečkar.
V treh dneh so raziskovali organizme v in ob vodi, obiskali čebelarja
Avgusta Bukovca v Lipi, likovno poustvarjali, nabirali zelišča in zdravilne rastline ter se hladili v Banovcih.
Najbolj zanimivo pa je bilo, ko so noč
preživeli zunaj in obudili stari običaj
sopalop. Predstavili so jim ga župan
Ivan Markoja in člani Društva malih
pasemskih živali Odranci. Običaj iz-
haja iz Beltinec, v tej občini pa so ga
začeli na pobudo župana oživljali nekaj let po ustanovitvi občine. Gre za
pastirski praznik, ki je petdeseti dan
po veliki noči. Na binkoštni praznik se
od 2.30 zjutraj do zdravamarije zbirajo moški, ki pokajo z biči. Tisti, ki pride zadnji, postane sopalop, nadenejo
pa mu venec iz kopriv. Kot zaspanček,
ki je prišel zadnji, je deležen šaljivk.
Ob čakanju na zadnjega moškega si
čas krajšajo ob ognju s peko krompirja in kruha. Za veselo razpoloženje pa
poskrbi harmonikar.
Nekoč je ta šaljiva igra potekala tisto
noč, ko so pastirji prignali čredo krav
na skupni pašnik. Kdor je svojo živino pripeljal zadnji, je postal sopalop
ali tudi sopa lopi, stare püjtre zatik ali
pa sopa lopi, düjpla risauska püjtra, če
je bila ženska. Včasih so se odpravili
tudi na dom, zaspančka pa namazali s
sajami ali mu dali pod zaglavje koprive. Za kazen je moral do konca pašne
sezone skrbeti, da živina ni zahajala na njive, v koruzo ali kam drugam.
Kot je povedala Sečkarjeva, so bili
učenci navdušeni, ko so vstali sredi
noči in se v temi sprehodili do šolskega travnika in si pri tem svetili samo s
svečami. Z velikim zanimanjem so čakali na zadnjega zaspančka. Zaspanki so nadeli venec iz kopriv in naložili zahtevno nalogo – naslednji dan
je skrbela za red in čistočo na taboru.
Pogumnejši učenci pa so se preizkusili
v pokanju z biči.
A. N. R. R.
Likovne delavnice za otroke
Kustodinje murskosoboške galerije so pripravile likovno delavnico za otroke z naslovom Gledam, uživam, ustvarjam, na
kateri se je okrog 30 otrok najprej sprehodilo po aktualni razstavi slik Mirka Rajnarja, nato pa sta sledili še dve likovni nalogi
za otroke. V eni so ustvarjali akvarele, ki so bili vezani na razstavo, druga pa je bila namenjena zgibanju papirjev oziroma
izdelovanju origamijev, ki so bili tudi razstavljeni v galerijski izložbi. Delavnic so se udeležili otroci različnih starosti, poleg
vodje delavnic Irme Brodnjak sta kot sodelavki pomagali kustodinja Jelka Geder Kosi in študentka likovne pedagogike Lana
Korčulanin. D. N., I. B. fotografija ines baler
fotografija ines baler
Zaposleni v Dnevnem centru Kekec
pripravljajo za osnovnošolce različne
dejavnosti, kuharske, likovne, bralne
in rokodelske. Poleg tega spoznavajo
tudi različne poklice, in sicer tako, da
vljanju prostega časa, vendar ponujajo ob petkih v Dnevnem centru Kekec
po dogovoru tudi individualno učno
pomoč za osnovnošolce in dijake.
Damjana Nemeš, Ines Baler
V naravi maja magdič, oš turnišče
8. lovski tabor
Lovsko društvo Prosenjakovci in Zveza
lovskih družin Prekmurja sta organizirala v začetku julija osmi lovski tabor
za osnovnošolce, ki se ga je udeležilo
18 otrok. Ti so na tridnevnem taboru
spoznavali poslanstvo lovcev, imeli so
predavanje o divjadi in spoznavali sledi. Prav tako so organizatorji udeležencem tabora predstavili ptice ujede, ki
so dovoljene za sokolarjenje v Sloveniji, in pasme lovskih psov. Ogledali so si
tudi lovski muzej na Madžarskem, se
preizkusili v igranju na lovski rog, streljanju na glinaste golobe in streljanju z
malokalibrskim orožjem. Ena izmed aktivnosti na taboru je bila tudi opazovanje divjadi v naravi, pri čemer so lovci
otrokom prikazali uplenitev, prevoz in
spravilo divjadi v hladilnico. Lovski tabor 2015 se je končal s proslavo.
I. B. fotografija arhiv zld prekmurja
NA SCENI
| Vestnik | 30. julija 2015
Top 6 na
v preteklem tednu
1. Daihen Varstroj leto po prevzemu
2. Pahor obiskal beltinski folklorni festival
3. Vodstvo NŠ Mura s petletno strategijo
4. Popolna zapora križišča Panonske in Čopove ulice
5. Od prvega avgusta v Porabje po domače dobrote
6. Stanka Dešnik dobila pozitivno mnenje sveta zavoda
www.vestnik.si | e: [email protected]
Komentar tedna na
fotografija timotej milanov
16
Uporabnik Dobrastreha v razpravi o dimnikarskih koncesijah: »Za dimnikarskega vajenca si lahko šel v uk, če si imel končanih 6
razredov osnovne šole. Šola je bila v Mariboru, Pouk je trajal dvakrat po tri mesece. V razredu je bilo po sedem učencev. To je bila do
mojstrskih izpitov največja izobrazba …«
knjigober
Pavel Basinski
Lev Tolstoj:
Pobeg iz raja
Beletrina, 2015
Kdo je pravzaprav Udo Kier
Ne bi se mogel roditi v bolj
dramatičnih okoliščinah
»Nimam nobene vizitke, zato ker je igralec, ki ima vizitko, najverjetneje nezaposlen«
Filmski ego: Udo Kier je posnel
tudi film s Pamelo Anderson ter
nastopil v videospotih Madonne
in skupine Korn. fotografija tomo köleš
Za nemškega filmskega igralca Uda
Kiera bi lahko rekli, da je bolj kot po
svojih vlogah znan po svojem markantnem obrazu in predirljivih očeh.
Toda kdo je v resnici mož za – na prvi
pogled – ledeno fasado?
Vseprisotna zvezda
Častni gost na letošnjem Grossmannovem festivalu fantastičnega filma in
vina, ki je prejel tudi nagrado za življenjsko delo, je bil v Ljutomeru vse
prej kot leden. To ni bil eden izmed tistih igralcev, na katerega mora občinstvo potrpežljivo čakati, da se sploh
pojavi. Ravno nasprotno. Ko so bili
na festivalu dnevi namenjeni njemu
in retrospektivi njegovih filmov, ga je
človek lahko videl povsod: že na začetku prireditve, v pogovoru z domačimi ljudmi, na trgu, v bližnjem lokalu.
Čisto mogoče je bilo, da je obiskovalec
festivala sedel pri kozarcu piva pri eni
mizi, pri sosednji mizi pa Udo Kier pri
kozarcu vina. In vino mu je res teknilo, kakor je bilo videti in kakor je tudi
sam večkrat priznal. Predvsem vino
Revolucija (Revolution) s Turistične
kmetije Hlebec iz Koga pri Ormožu,
ki je na festivalu dobilo tudi nagrado vinski šampion hudi maček v tekmovalnem programu. »To je najboljše
vino, ki sem ga kadar koli poskusil,« je
dejal Kier v javnem pogovoru.
Zelo všeč pa mu je bila tudi Slovenija, vsaj njena vzhodna polovica: »Ko
sem se peljal od Ljubljane do sem, nisem mogel verjeti, kako čudovita je
vaša dežela. Toliko zelenih gričev in
hribov in skoraj na vsakem od njih kakšna cerkvica ali kapelica. Vi pa res
morate imeti radi Jezusa Kristusa.« Ob
pogledu na toliko cerkva se mu je utrnila ideja za nov film, ki jo je na Grossmannovem festivalu kar dvakrat javno obelodanil: »Rad bi igral duhovnika,
ki živi v enem od teh verskih objektov
na griču, in ki se vsako noč ob polnoči
spremeni v vampirja. Nato gre v dolino
in napada prostitutke, ki jih tako spremeni v vampirke.« Glede naše majhne
zelene dežele mu ni jasna še ena stvar:
»Ne morem razumeti, kako ima lahko
taka majhna simpatična država za svojo valuto evro. Ko sam slišim besedo
evro, najprej pomislim na Francijo in
Nemčijo, nikakor pa ne na Slovenijo.
Vi bi morali imeti svojo valuto, ki bi izražala vašo značilnost.«
Rojstvo sredi ruševin
Le malokdo ve, da se Udo Kier v
resnici piše Kierspe. Ampak seveda
za potrebe filmskega tržišča ter lažje razumevanje in izgovorjavo si je
svoj pravi priimek nekoliko skrajšal.
Ob današnjem pogledu nanj pa človek niti ne bi rekel, da je Kier dopolnil že 70 let, a vendar je tako. Rodil
se je 14. oktobra 1944 v Kölnu, v času
najhujšega zavezniškega bombardiranja Nemčije. Takoj ko se je rodil, so
na bolnišnico padle bombe: »Ne bi se
mogel roditi v bolj dramatičnih okoliščinah: sredi bomb in v ruševinah. Z
mamo sva imela srečo, da se je za naju
kasneje zavzel neki zavezniški vojak,
ne vem niti, ali je bil Anglež ali Američan.« Mladi Udo nikoli ni sanjal, da
bo nekoč postal filmski igralec, zato ni
nikdar obiskoval kakšnega filmskega
usposabljanja ali šole. V svet filma je
padel čisto po naključju. Kot mladenič je odšel v Anglijo, da bi se naučil
angleškega jezika, v Londonu pa ga je
opazila filmska ekipa in ga povabila
na snemanje. Tako je leta 1966 nastopil v svojem prvem filmu Pot v St. Tropez (Road To St. Tropez): »Spomnim
se, da sem moral v sceni najprej plavati in nato priti na obalo. A ob tem
mi ni bilo jasno, zakaj so snemalci z
ekipo tako daleč stran. Zato sem ves
čas gledal proti njim. Seveda takrat še
nisem vedel, da imajo takšne objektive, s katerimi lahko snemajo z velike
razdalje. Šele ko sem videl film v kinu,
sem spoznal, da je bil moj obraz ves
čas v velikem planu.« Ko so ga filmarji drugič povabili k snemanju, je takoj
privolil: »Čeprav nikoli nisem nameraval postati igralec, nisem želel zavrniti priložnosti, saj nisem mogel verjeti, da lahko dobim denar samo zato,
da pred kamero počnem to, kar mi
povedo.« In temu principu sledi še danes: »Sam v življenju še nikoli nisem
poklical nekoga in ga prosil, da bi me
vzel k svojemu filmu. Vedno so drugi
poklicali mene. In ko me vprašajo, ali
sem v filmu pripravljen storiti to ali
ono, vedno pravim, da ni problema.
Če bi me zdaj kakšen režiser vprašal,
ali sem jutri pripravljen jahati divjega
konja, da bi prišel v njegov film, bi mu
takoj rekel 'no problem', čeprav ne bi
imel pojma o jahanju.«
Nagrade v kopalnici
Podobno se mu je zgodilo nekoč na
letu v Ameriko. Človek, ki je sedel poleg njega, ga je vprašal, kaj počne v življenju. Ko je dejal, da je igralec, ga je
ta Američan poprosil za vizitko: »Nisem mu dal vizitke, saj nisem imel še
nobene v življenju. To pa zato, ker je
igralec, ki ima vizitke, najverjetneje
nezaposlen. Če bi delal, namreč ne bi
potreboval nobenih vizitk. Tako sem
temu človeku v njegov potni list napisal svojo telefonsko številko. In čez
nekaj mesecev me je ta Američan res
poklical.« Tako je Kier zgrabil veliko
priložnosti, najprej je igral predvsem
v grozljivkah, bil je Frankenstein in
Drakula, pravi pa, da še danes najraje
igra vampirja. Bolj umetniške filme je
posnel z režiserjema Larsom Von Trierjem, ki je njegov veliki prijatelj, in
z že pokojnim Rainerjem Wernerjem
Fassbinderjem: »Njega sem poznal že
iz mladosti, saj sva v Kölnu kot šestnajstletnika zahajala v isti lokal, v
katerem so se zbirali transseksualci,
prostitutke in drugi nenavadni karakterji. To je bilo za Köln tistega časa še
nekaj nevidenega in nezaslišanega.«
Preboj v Hollywood je Kieru uspel z
vlogo v filmu Moj mali Idaho (My Own
Private Idaho), v katerem je imel kultni nastop ob takrat še mladih filmskih zvezdah Riverju Phoenixu in Keanuju Reevesu. Po tistem je ostal Udo
Kier kar v Ameriki, čeprav tudi tega
sprva ni nameraval. Tako že več let
živi na ranču v Kaliforniji, vsa svoja
filmska priznanja in nagrade pa ima
zbrane kar v kopalnici: »Nimam rad,
ko nekdo postavi svoje trofeje na hodnik, v kuhinjo ali dnevno sobo. Jaz
imam raje, da moji prijatelji, ki pridejo na obisk, po prihodu iz kopalnice
rečejo: Udo, mi pa sploh nismo vedeli,
da si ti tako uspešen!«
T. K.
Rusija je ogromna država, to vsi vemo.
Ko je bila del še večje Sovjetske zveze,
je bila največja država na svetu, a tudi
potem, ko so se od te monumentalne
tvorbe odcepile številne druge države,
je še vedno ostala na vrhu glede velikosti ozemlja. Zato so bile najpogosteje tudi knjige ruskih klasikov debele
kot špeh, kot pač Rusija. Lev Nikolajevič Tolstoj (1828– 1910) pri tem v glavnem ni bil izjema (marsikateri bralec se
še danes muči, da se prebije skozi štiri
dele klasike Vojna in mir), izjema pa ni
niti biografsko delo o Tolstoju Pobeg
iz raja, ki ga je napisal Pavel Basinski,
sodoben ruski pisatelj, biograf, literarni kritik, zgodovinar, novinar in filolog.
Delo Basinskega s svojimi 650 stranmi
ne spada ravno med najdebelejše ruske
knjige, lahko pa s svojo obsežnostjo po
krivici še vedno odvrne katerega od
morebitnih bralcev. To pa bi bilo škoda, saj je knjiga Pobeg iz raja napisana
izredno temeljito, pestro in zanimivo,
biografska zgodba v njej pa se bere kot
detektivski roman, v katerem se bralec
skupaj z avtorjem košček za koščkom
prebija do končnega spoznanja.
Pavel Basinski je sprva nameraval
napisati knjigo le o izjemnem dogodku, ki je pred dobrimi sto leti pretresel
Rusijo in tedanjo Evropo. Pisatelj in filozof Lev Nikolajevič Tolstoj, ki je bil že
za časa svojega življenja slaven in znamenit, je leta 1910 namreč pobegnil s
svojega posestva in od svoje žene Sofje
Andrejevne in deset dni pozneje umrl
na zakotni železniški postaji Astapovo. Kaj je gnalo Tolstoja, da je tik pred
smrtjo zapustil vse in umrl raje sam
nekje sredi ničesar kot pa v domačem
družinskem okolju? Basinski je želel iz
različnih virov sestaviti odgovore na
to vprašanje, vendar je ob raziskovanju spoznal, da se bo do vsaj približno
končnega spoznanja prikopal le skozi
natančno študijo Tolstojevega življenja, v katerem je bilo že večkrat nakazano to, kar se je kasneje tudi zgodilo.
Tolstoj je namreč že prej nekajkrat poskušal pobegniti iz družinskega okolja, a se je potem vedno vrnil. Tako je
knjiga Pobeg iz raja pisateljska kronika Tolstojevega življenja, ki ga Basinski prikazuje skozi pogled tega znamenitega pobega. Delo Lev Tolstoj: Pobeg
iz raja je v Rusiji izšlo že leta 2010, ob
stoletnici Tolstojeve smrti, in v domači državi je Pavel Basinski že isto leto
prejel nagrado velika knjiga, ki je največja ruska književna nagrada. V prevodu Boruta Kraševca je založba Beletrina to biografijo pri nas izdala letos.
Ni pa to edino delo, ki ga je Basinski
napisal o Tolstoju. Poleg tega je slavnemu književniku, ki je še v svojih starih
letih jahal, streljal in cepil drva, v Rusiji
pa je bil spoštovan kot car, posvetil še
dve knjigi, napisal pa je tudi tri dela o
Maksimu Gorkem. Knjigo Pobeg iz raja
bo lažje brati tistemu bralcu, ki je že videl film Zadnja postaja (The Last Station) iz leta 2009, v katerem je Tolstoja
odigral Christopher Plummer, njegovo
ženo pa Helen Mirren. Oba igralca sta
bila takrat nominirana za oskarja.
T. K.
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
30. julija 2015 | Vestnik |
Mura z novim vodstvom
Z ruskimi evri do Evrope
Novi predsednik Boris Cigüt – Mesto športnega direktorja prevzema izkušen Mitja Mörec
Najprej so bili Italijani, nato Nizozemci, zdaj bo ruski kapital tisti, ki naj bi
Muri pomagal na poti do stare slave.
Črno-beli so namreč dobili novo vodstvo, na vodilnih položajih pa še naprej ostajajo pomurski ljudje, tako kot
je bilo tudi v minuli sezoni. Prejšnje
vodstvo na čelu s predsednikom Tomislavom Knezom je namreč soglasno
podalo odstopno izjavo.
V klubu so tako brez kakršnih koli
težav pozdravili nove obraze, ki jim bo
predsedoval Boris Cigüt, člani upravnega odbora pa so postali še Denis
Rajbar, Robert Kuzmič, Andrej Vidmar,
Štefan Žlebič in Beno Štornik. »Tokratna skupščina je bila predvsem korak
v zgodbi, ki bo koristila otrokom. Tudi
sam imam otroka v Murini nogometni
šoli, zato mi še toliko bolj ni vseeno, kaj
se dogaja z nekdanjim ponosom iz Fazanerije. Veseli me, da se v klub vračajo
nekdanji nogometaši Mure in posamezniki, ki jim je črno-bela barva pri srcu.
Želimo si uspešno Muro. S pravim pristopom, pri katerem bodo glavne vrline delavnost, poštenost, znanje, strokovnost in odgovornost, nam to tudi
lahko uspe,« pravi novi predsednik.
Andrej Vidmar, ki bo po novem strokovni vodja nogometne šole, pa ob tem
dodaja, da želijo spodbujati razvoj nogometa med mladimi, obenem pa izboljšati materialne, kadrovske in druge
razmere za delovanje nogometne šole.
»Pomembno bo tudi sodelovanje z vsemi klubi v regiji, saj brez vzpostavljene
strukture za šolanje mladih nogometašev ni mogoče povečati kakovosti,«
še pove.
Primarna naloga novega vodstva v
jesenskem delu nove sezone bo stabilizacija kluba. Ta je imel težave že prej,
NŠ Mura v novi obliki pa je od ustanovitve pridelala nekje od trideset do štirideset tisoč evrov minusa. Novo vod-
ruski kapital. Kuzmič, sicer velik nogometni zanesenjak, se je s stanjem, v kakršnem so se znašli črno-beli, seznanil
pred kratkim. »Že od malega sem navijač Mure, ker pa sem poslovno veliko odsoten iz rodnega Prekmurja, sem
šele pred kratkim izvedel, v kakšnem
stanju je legendarna Mura. Po posvetu s prijatelji v Sloveniji in poslovnimi
partnerji v Rusiji sem se odločil, da stopimo skupaj za zgodbo, ki bo v Fazanerijo vrnila prvoligaški nogomet,« pravi
Kuzmič, ki je v projekt vstopil s pomočjo ruskega partnerja, s katerim tudi sicer že pet let poslovno sodeluje.
Novi projekt, za katerega si privrženci zagotovo želijo, da bi bil uspešnejši
o finančnem vložku v soboški klub, ki
trenutno nastopa v 3. SNL vzhod. »Številke, ki so se pojavile v nekaterih medijih, so gola izmišljotina in za takšno
pisanje bi lahko kdo tudi odgovarjal.
Vsakemu je jasno, da je šeststo tisoč
evrov za tretjo ligo absurd,« pravi in
dodaja, da je takšen vložek potreben
za igranje v prvi ligi. »V letošnji sezoni bo vložek tak, da se bo saniralo nastali dolg in sproti brez težav delovalo. Vsi pa vemo, da se z višjim rangom
tekmovanja višajo stroški in posledično tudi vložek. Naše namere so jasne
in poštene, ne želimo si namreč novega razočaranja med navijači,« še pove
Kuzmič. Pomembno okrepitev je do-
Robert Kuzmič: Vse
mora biti podrejeno
stroki in delu na igrišču
»S pravimi ljudmi, profesionalnim delom na poslovnem in strokovnem področju lahko strategijo
vsaj delno ali pa skoraj zagotovo
v celoti uresničimo, to pa javnost
od nas tudi pričakuje. Vse mora
biti podrejeno stroki in delu na
igrišču, to pa je osnova za napredek in dosežke. Ključne vrednote,
ki so pogoj za uresničitev strategije, so delavnost, poštenost, znanje, strokovnost in odgovornost.
Trenutni finančni položaj v društvu je precej slab, saj se je dolg od
januarja letos samo zviševal. Poslovne obveznosti znašajo od 30
do 40 tisoč evrov po zdaj znanih
in videnih podatkih. Podrobno
bomo zadeve pregledali v naslednjih dneh in takrat bo pripravljen sanacijski načrt, ki predvideva tudi reprogramiranje večjih
dolgov. Ena od rešitev je obročno
odplačevanje dolgov.«
sodo v Čardo oziroma Bakovce. Igralski
mozaik seveda še ni končan, saj bodo
črno-beli za naskok na prvo mesto zagotovo potrebovali še nekaj dobrih
igralcev. Ob tem velja dodati tudi to,
da želi novo vodstvo v petih letih ustanoviti lastno nogometno akademijo z
vsaj 300 mladimi nogometaši, ki bodo
vsak v svoji selekciji krojili vrh v slovenskem nogometu.
S. K.
Boris Cigüt: Stabilizacija
kluba in ustanovitev
moštva veteranov
Mitja Mörec: V zahvalo
klubu iz Fazanerije
»Zdajšnja tekmovalna uvrstitev v
3. SNL vzhod postavlja izhodišče,
ki omogoča z načrtnim dolgoročnim strokovnim delom v obdobju do treh let uvrstitev v 1. SNL
in v naslednjih dveh letih tudi na
evropska tekmovanja. To je petletna strateška usmeritev novega vodstva. Muro je treba vsekakor vrniti na slovenski in evropski
nogometni zemljevid ter navijačem in privržencem prekmurskega nogometa dati to, kar si želijo
in zaslužijo. Sam sem se pridružil
vodstveni ekipi, ker sem v vabilu k
sodelovanju začutil kanček upanja
za uspešnejšo zgodbo. Zavedam se,
da se imam za veliko večino stvari, ki sem jih v nogometu dosegel,
zahvaliti klubu iz Fazanerije, zato
želim s svojim poštenim delom in
odgovornim odnosom poravnati
vsaj delček dolga iz preteklosti.«
17
Novo vodstvo NŠ Mura: Andrej Vidmar (strokovni vodja), Boris Cigüt (predsednik upravnega odbora), Robert Kuzmič (član
upravnega odbora in gonilna sila novih sprememb) in Mitja Mörec (športni direktor). fotografija tomo köleš
stvo je že pred imenovanjem stopilo v
»akcijo« in začelo aktivnosti, potrebne
za sanacijo trenutnega stanja. Poleg sanacije dolga se bo novo vodstvo posvetilo tudi infrastrukturi v Kopališki ulici
45. »Najprej je na vrsti obnova pomožnega igrišča z umetno travo, ki je že
v precej slabem stanju. Sledijo manjša ureditvena dela pri vhodu, v polnem
razmahu pa so tudi pogovori s podjetji,
ki bi želela pomagati Muri,« je povedal
novi član odbora Robert Kuzmič.
Ravno on, tako kot Denis Rajbar, velja za uspešnega podjetnika in ravno on
je najbolj zaslužen za to, da bo v Muro
začel pritekati, če bo šlo vse po načrtih,
in predvsem trajnejši kot prejšnji, si je
novo vodstvo zastavilo zelo ambiciozno. Muro želijo ne le spraviti nazaj na
prvoligaške zelenice, temveč jo vrniti
tudi na evropski zemljevid. Po načrtovani strategiji naj bi se to zgodilo v petih letih. Pa je to realno? »Naši cilji so
visoki. Postavili smo si dobo petih let,
v tem času pa si želimo videti Muro v
evropski ligi. Morda bo trajalo kakšno
leto ali dve več, prepričani pa smo, da
se tudi v Fazaneriji lahko igra evropski
nogomet. Že letos bomo seveda odkrito napadli vrh tretje lige in uvrstitev v
drugo ligo,« optimistično napoveduje
Kuzmič, ki smo ga nato povprašali še
bilo novo vodstvo tudi v obliki športnega direktorja. To funkcijo bo odslej
opravljal nekdanji nogometaš Mure,
Sturma in slovenske nogometne reprezentance Mitja Mörec. Ta bi s svojim znanjem, predvsem pa s poznanstvi, ki si jih je med bogato nogometno
kariero zagotovo pridobil, lahko privabil v Fazanerijo prenekaterega nadarjenega nogometaša. Muro so sicer v tem
prestopnem roku okrepili Tadej Cipot,
Mihael Karas, Denis Potrč, Rok Kotnik,
Niki Slana in Goran Šnepf, medtem ko
so Rajko Vičič, Luka Madon, Ivo Balažic
in Erik Hozjan klub zapustili. Rok Malačič in Mišel Korpič pa sta dana na po-
tekmo z domačim moštvom Avto Rajh,
ki se pripravlja na novo sezono v tretji
ligi. Tekma se je končala z neodločenim
izidom 2 : 2 (0 : 0). Za Ljutomerčane sta
zadela Lotrič in Rakovec, za Primorce
pa Banovič in Rodica.
ni 2 : 2, ND Lušt Beltinci – Središče ob
Dravi 9 : 0, Grad – Loka Rošnja 7 : 1, Dobrovnik – Lenti 1 : 1, Odranci – Aluminij
0 : 2, Paloma Sladki vrh – Odranci 1 : 5,
Hotiza – Turnišče 4 : 6.
ti Jurij ob Ščavnici) in Eva Rojko (TD
Negova). Vrbnjak je bil najhitrejši med
veterani, Rojkova pa je zmagala med
članicami. Skupno se je 7,4 kilometra
dolgega teka udeležilo 80 rekreativcev.
»Poglavitna naloga v jesenskem
delu sezone 2015/16 bo stabilizacija kluba in vzpostavitev vseh
potrebnih funkcij za nadaljnji
razvoj in možnost napredovanja.
Aktivnosti v tej smeri so v polnem razmahu in v ponedeljek se
je že začela obnova dotrajanega
igrišča z umetno travo, opravljena bodo manjša ureditvena dela
pri vhodu na stadion, potekajo
pa tudi dogovori s podjetji iz lokalnega okolja, ki so pripravljena
pomagati NŠ Mura. Prav tako so v
novo zgodbo vpeti nekdanji igralci Mure. Ustanovili in za ligaško
tekmovanje smo prijavili moštvo
Veterani Mure, ki bo nastopalo v
2. MNL MNZ Murska Sobota. To
je lahko le dodana vrednost NŠ
Mura na poti k uresničitvi petletne strategije.«
teden v številkah
Odbojka
Slovenska reprezentanca je v peti tekmi evropske lige v Brestu premagala
domačo reprezentanco Belorusije s 3 :
0, v šesti tekmi pa je proti istemu nasprotniku slavila s 3 : 2. Član slovenske
izbrane vrste je bil znova tudi Uroš Pavlović iz OK Panvita Pomgrad iz Murske Sobote. Slovenija še vedno vodi v
skupini skupaj z Grčijo, obe imata po
17 točk.
Na državnem prvenstvu v odbojki na
mivki v Kranju sta Sara Sakovič iz Beltinec in Nataša Fekonja iz Ljutomera z
ekipo Bosa team zasedli drugo mesto.
Nogomet
Pari 1. kroga v 1. MNL MS (22 in 23. avgusta): ŠD NK Pušča – Dokležovje, GMT
Bogojina – Hodoš, Slatina – Goričanka, Serdica Kl. Šinko – ŠNK Radgona,
Kema Puconci – ŠD Ižakovci, Gančani
– Tišina. Pari 1. kroga v 2. MNL MS (22.
in 23. avgusta): Veterani Mura – Apače,
Šalovci – Lipa, ŠD Cven – ŠD NK Rotunda, Niros Cankova – ŠD Roma.
V Ljutomeru so na pripravah nogometaši Ankarana, ki tekmujejo v drugi
slovenski ligi. Odigrali so pripravljalno
Nogometni klub Mostje, član 2. MNL
Lendava, je bil organizator turnirja v
malem nogometu, ki se ga je udeležilo
sedem moštev iz Dobrovnika, Mostja,
Lendave in okolice. Moštva so bila razporejena v dve skupini: A (MDNS Lendava, Brzostrelke, Anonimus, Media Žižek) in B (Mišo Team, NK Dobrovnik,
TKO NK Mostje). Prvo mesto so si priigrali igralci gostiteljev TKO NK Mostje,
ki so šele po streljanju kazenskih strelov v finalu ugnali moštvo Dobrovnika s
3 : 2, po rednem delu je bil izid 1 : 1. Tudi
tekmo za tretje mesto so odločili streli z bele točke. Tam je ekipa Anonimus
premagala moštvo Brzostrelke s 4 : 3,
po rednem delu je bil izid 3 : 3. Organizatorji so za najboljšega vratarja razglasili Alena Utrošo (TKO NK Mostje), za
najboljšega igralca pa Marka Meseliča
(NK Dobrovnik). Najboljši strelec je bil
Marko Legenič iz moštva Anonimus.
Izidi pripravljalnih tekem NŠ Mura –
Črenšovci 5 : 0, Bistrica – Nafta vetera-
Pomlajena ekipa ŽNK Teleing Pomurje
je na mednarodnem turnirju v Stradnu
v Avstriji zasedla drugo mesto. Beltinčanke so dve srečanji izgubile, enkrat
so igrale neodločeno in enkrat zmagale.
Zmagala je avstrijska prvoligaška ekipa LUV Gradec/DFC Leoben. Prva ekipa ŽNK Teleing Pomurje je nato doma
v Beltincih v pripravljalni tekmi premagala še eno avstrijsko prvoligaško ekipo
Südburgenland s 7 : 0 (Makovec 2, Tibaut, Rogan, Čonč, Kolbl, Jelen).
Atletika
Na mednarodnem teku Römerlauf v Leibnitzu v Avstriji je nastopilo na 10,5 kilometra dolgi progi 648 atletov. V močni
mednarodni konkurenci je Dejan Preindl iz ekipe Prevozi bolnikov Bratonci
zasedel sedmo mesto, Goran Špilak iz
Odranec pa je končal na 37. mestu.
Gorskega teka na goro Oljko v okviru
štajersko-koroškega pokala sta se udeležila tudi Karl Vrbnjak (ŠD Videm Sve-
Športni ribolov
V Kerkaszentkiralyu je potekalo v organizaciji domačega ribiškega društva
prestižno tekmovanje, na katerem so
sodelovali ribiči iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Ribiči so kljub veliki pripeki uspešno končali tekmovanje,
vendar je bil izplen pičel. Uspelo jim je
uloviti le nekaj manjših rib. Tekmovanja so se udeležili tudi ribiči iz Lendave in se odlično odrezali ter v moštveni
konkurenci zasedli drugo mesto. Izidi
posamezno: 1. Zlatko Cmrk (Hrvaška)
5,47 kg rib, 2. Georgio Bianconi (Italija)
4,88 kg, 3. Ferenc Balogh (Madžarska)
2,66 kg; moštveno: 1. Dornava (Slovenija), 2. Lendava (Slovenija), 3. Novi Marof (Hrvaška).
Na državnem prvenstvu za mlade ribiče
na reki Savi pri Sevnici je postal državni
prvak v starostni kategoriji U 18 Mihael Kukovec, član Ribiške družine Gor-
nja Radgona. V kategoriji U14 je bil član
radgonske družine Nino Berden sedmi.
Med preostalimi ribiči iz Pomurja je bil
v isti kategoriji Kimi Vičar četrti, Samo
Kukolj (oba Ljutomer) pa deseti. V kategoriji U18 je bil Tine Sikič šesti in Peter Nagy (oba RD Lendava) sedmi. Kasaštvo
Na mednarodnih dirkah v Trstu je slovenski voznik Jože Sagaj ml. iz Ključarovec tekmoval s konjem Sharon and
Glory. Na 1660 metrov dolgi progi sta s
časom 1:17,6 zasedla tretje mesto.
Kobili Regina OZ in Sabina OZ, ki prihajata iz hleva Zvonka Osterca iz Križevec, sta nastopili na dirkah v Trevisu. Pod vodstvom italijanskega voznika
Antonia Greppija je Regina OZ na 1660
metrov v svoji konkurenci z odličnim
kilometrskim časom 1:13,8 zmagala, Sabina OZ pa je bila s časom 1:15,9 peta.
Na dirkah v Budimpešti je Sanger MS
z Mitjo Slavičem iz Ključarovec s kilometrskim časom 1:16,6 zmagal na progi, dolgi 1800 metrov, Prudy z Vitom Šadlom iz Veržeja pa je bil s časom 1:16,9
drugi.
Pripravila T. K., M. Š.
18
šport
| Vestnik | 30. julija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Kasaške dirke
Športni ribolov
Najhitrejši je bil Dante MS
Prva mesta
v Slovenijo
V Križevcih poleg dirk tudi nogomet – Ekshibicijska tekma med »kujori« in vinarji Slovenije
Mednarodno tekmovanje
ribičev na Madžarskem
Konjeniško društvo Križevci pripravi vsako leto konec julija ekshibicijske kasaške dirke. Na stezi za trening
v križevskem športnem parku so organizatorji tudi letos organizirali pet
preizkušenj, ki so pritegnile številne obiskovalce. Največ zanimanja je
požela dirka legend, v kateri so se na
tekmovalno stezo s konji podali Branko Seršen st. iz Banovec (Rožle), Jože
Osterc iz Bunčan (Prenda), Franc Puhar iz Veržeja (Riki Way Alar) in Jože
Sagaj st. iz Ključarovec (Leo Den). Izkušeni vozniki, med katerimi Seršen
in Puhar nista več aktivna, so odpeljali odlično dirko, na 2000 metrov dolgi stezi pa je s kilometrskim časom
1:26,3 zmagal Rožle.
V dirki dveletnih kasačev na 1600
metrov je bil najhitrejši s kilometrskim časom 1:30,7 Lušt z Vladom Žnidaričem iz Stare Nove vasi, triletnik
Artis z Darjo Jureš z Grab je zmagal
na 2000 metrov s kilometrskim časom 1:29,7, petletna kobila Elvira NS
z Borutom Zaletelom (Ig pri Ljubljani) je bila najboljša s kilometrskim časom 1:25,4 v svoji kategoriji, najhitrejši čas dneva (1:20,9) pa je v zadnji, peti
preizkušnji dosegel Dante MS (Branko
Seršen ml., Banovci).
Obiskovalci zanimivega nedeljskega popoldneva v križevskem športnem
Bar Wrest iz Pinc je bil organizator prestižnega mednarodnega ribiškega tekmovanja treh dežel na jezeru Ujfaluši
na Madžarskem v neposredni bližini
Pinc. Tekmovanja se je udeležilo več
kot 70 ribičev iz Hrvaške, Madžarske
in Slovenije. Tekmovali so štiri ure po
sektorskem sistemu A, B in C v kategoriji članov, mladincev in žensk. V ženski
konkurenci so nastopile le štiri tekmovalke, trem od njih na žalost ni uspelo
uloviti nobene ribe. Zanimivost tekmovanja je bila nastop nekdanjega igralca
NK Nafta iz Lendave Luke Ivaniče, ki je
bil tako kot nekoč na nogometnih zelenicah prav tako uspešen na jezeru kot
ribič. Izidi moštveno člani: 1. Kot (SLO)
12,16 kg rib, 2. Veliko moštvo (SLO) 9,04
kg, 3. Bingo (SLO) 5,78 kg; posamezno
člani: 1. Daniel Gerenčer (SLO) 6,81 kg,
2. Luka Ivanič (SLO) 4,25 kg, 3. Peter
Nagy (SLO) 4,15 kg, 4. Laszlo Nagy (SLO)
2.87 kg, 5. Daniel Tkalec (SLO) 2,84 kg;
mladinci posamezno: 1. Viljem Pankas
(SLO) 1,33 kg, 2. Arpi Šoš (SLO) 1,05 kg,
3. David Kopinja (SLO) 0,88 kg; ženske:
1. Laszlone Csiszar (HU) 0,79 kg. Sektorski zmagovalci – sektor A: 1. Peter Nagy
(SLO) 4,15 kg, sektor B: 1. Laszlo Nagy
(SLO) 2,87 kg, sektor C: 1. Daniel Gerenčer (SLO) 6,81 kg. Največjo ribo je ujel
Luka Ivanič, tehtala pa je 1,64 kg.
T. K.
Ekshibicijske kasaške dirke so pritegnile v križevski športni park številne obiskovalce. fotografija miha šoštarič
parku so spremljali tudi ekshibicijsko
nogometno tekmo med domačimi »kujori« in Vinsko reprezentanco Sloveni-
je. Tekma se je končala z nedoločenim
izidom 3 : 3. Vinarji so povedli s 3 : 0
(Mitja Štrakl 2, Sebastjan Rojs), vendar
so do konca tekme »kujori« izenačili
(Davorin Puhar 2, Matevž Fras).
M. Š.
Okrogel jubilej priljubljene prireditve
Klubi S. K. I. F.
V Turnišču so tokrat »švicali« dvojno
V Belgiji
in Izoli
Najprej jih je žgala vročina, nato pa pregnala nevihta – Festival športa, ustvarjalnosti in kulture
Seminar in kamp
Priljubljeni festival športa, ustvarjalnosti in mladinske kulture Švicanje,
ki ga v Turnišču vsako poletje pripravlja domači klub mladih, je letos slavil
že svoj 10. rojstni dan.
Ob tej okrogli obletnici so si organizatorji zadali nalogo, da bo Švicanje
2015 boljše kot kadar koli – z odličnim glasbenim programom, bogatimi nagradami za tekmovalce ter še in
še. Vse to je res tudi bilo, na žalost pa
je vreme precej pokvarilo športni del
dogodka. Čez dan naj bi hkrati potekalo tekmovanje v štirih športih: odbojki (na mivki s tremi igralci v polju
v mešani sestavi, se pravi z najmanj
eno žensko), ulični košarki ali streetballu (na en koš, s tremi igralci v ekipi), nogometu na vodi (oziroma milnici, prav tako s tremi igralci v moštvu
s časovno omejeno igro) in tenisu (teniški turnir Varash Open – če je kdo
ravno prišel z Marsa, naj mu pojasnimo, da so Turniščani Varašanci, Turnišče pa Varaš). Teniški turnir posa-
Člani S. K. I. F. klubov Goričkega (Cankova, Tromejnik - Kuzma in Gornji
Petrovci) kljub počitniškemu času ne
počivajo. V zadnjem času so se udeležili dveh seminarjev, in sicer 20. S. K.
I. F. seminarja in turnirja v Belgiji ter
28. S. K. I. F. Campa Izola 2015.
Na seminarju in turnirju ob 20-letnici organizacije seminarja v Belgiji so bili člani: Darjan Rošker, 6. danRenshi, Jelka Rošker Trajbar, Sani
Horvat, Tamara Šlemer in Patricia
Horvat. Na seminarju je sodelovalo
450 karateistov iz 14 evropskih S. K.
I. F. držav ter iz Avstralije in Japonske. Na turnirju, ki je bil organiziran
ob dvajseti obletnici seminarja, je nastopilo 350 tekmovalcev iz štirinajstih
držav. Med njimi so bili tudi člani goričkih klubov: Darjan Rošker v vlogi
sodnika, preostali so bili tekmovalci.
Največji uspeh je dosegla Jelka Rošker
Trajbar, ki je zasedla v močni konkurenci veterank odlično 4. mesto, drugi pa so morali priznati premoč svojih nasprotnikov v prvem ali drugem
kolu turnirja.
V Izoli pa je potekal tradicionalni
28. S. K. I. F. Camp Izola 2015, na katerem so bili tudi člani goričkih klubov.
V sklopu seminarja, ki ga je strokovno
vodil Shihan Ivan Čerič, 8. dan-kyoshi,
je bil tudi tradicionalni piknik na ladji
z ogledom primorskega mesta Piran,
ob koncu seminarja pa so kandidati
opravljali izpite za višje kyu pasove.
Med kandidati, ki so uspešno opravili izpit, so bili tudi člani goričkih klubov: za oranžni pas (7. kyu) Luka Nemec (Gornji Petrovci), za zeleni pas (6.
kyu) Nastja Potočnik (Gornji Petrovci), za modri pas (5. kyu) Aleš Korpič,
Sara Serec, Maša Sukič, Maja Sukič,
Nisa Čahuk in Tanisa Lovenjak (vsi
Gornji Petrovci), za tretji rjavi pas (1.
kyu) in s tem mojstrski kandidatki pa
Nina Grah (Cankova) in Tamara Šlemer (Tromejnik - Kuzma).
T. K.
Po nevihti in nalivu, ki sta prekinila sprva vroče in soparno »švicanje«, so v
Turnišču pokazali največ »vremenskega« poguma in volje teniški igralci, ki so se
zbrali na turnirju Varash Open. fotografija jože gabor
meznikov in posameznic je pripravilo
Športno društvo (ŠD) Izziv Pomurje v
sodelovanju s Klubom mladih Turni-
šče, da ustvari wimbledonsko ozračje sredi pomurske ravnice. Ves čas
te športno-zabavne prireditve naj bi
potekale tudi različne aktivnosti, kot
so ustvarjalne delavnice za najmlajše,
tekmovanje v metanju trojk, streljanje penalov, slackline in še kaj.
Prvi del prireditve je bil res tak, kot
se spodobi za dogodek s takšnim imenom. Udeleženci so v izjemni vročini
in sopari res »švicali«, v drugem delu
dneva pa so morali prekiniti igre in
»zbežati« z igrišč zaradi hudega vetra,
nevihte in naliva, saj bi bilo zadrževanje na odprtem preveč nevarno zaradi
možnosti strel.
Zato pa je bil postavljen šotor, grobo končan športni del pa se je nadaljeval z večernim koncertnim programom, v katerem sta najprej nastopila
domači prekmurski bend Drmich in
škofjeloška skupina Fireflies. Glavni
gost večera je bila primorska rokovska skupina Zaklonišče prepeva in z
odličnim koncertom spravila v dobro
voljo tako športnike kot rekreativce
in druge obiskovalce.
T. K.
Atletika
Romanova dvakrat srebrna
V soboto bo kot članica slovenske reprezentance nastopila na balkanskem prvenstvu
Sonja Roman si je na državnem
prvenstvu v Novi Gorici pritekla
srebrni kolajni. fotografija nataša juhnov
V Novi Gorici je bilo državno prvenstvo v atletiki. Pomurka Sonja Roman,
doma s Hodoša, sicer pa članica Atletskega kluba Štajerska iz Maribora, je
prvi dan prvenstva v teku na 1500 metrov končala na drugem mestu s časom 4:26,35. V teku na 100 metrov je
članica Atletskega kluba Poljane Maribor Tina Jureš, doma iz Bunčan, zasedla osmo mesto s časom 12,17. Med
tekmovalci Atletskega kluba Panvita
iz Murske Sobote je bila Sabina Kopun
v isti disciplini deseta s časom 13,99,
Nino Celec od Grada, član Atletskega
kluba Slovenska Bistrica, pa enajsti s
časom 11,28. Mitja Šadl (AK Panvita
MS) je bil v teku na 1500 metrov dvajseti, dosegel pa je čas 4:33,82.
Drugi dan prvenstva je Romanova
dobila še eno srebrno kolajno, in sicer v teku na 3000 metrov s časom
9:48,62. Prekmurka Katja Vrdjuka, si-
cer članica Atletskega kluba Velenje,
je bila v isti disciplini s časom 11:07,86
šesta. Sabina Kopun (AK Panvita) je
bila v teku na 200 metrov deseta s časom 26,74. Sonja Roman se je po članskem državnem prvenstvu odpravila
v mesto Pitesti v Romuniji in tam z
atletsko reprezentanco Slovenije nastopila na balkanskem prvenstvu, ki
bo 1. in 2. avgusta.
T. K.
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
30. julija 2015 | Vestnik |
19
Pokal Občine Tišina
Veržej premagal Odrance
Na tretjem mestu je končalo domače moštvo, ki je ugnalo Slatino iz Radenec s 5 : 1
Na tradicionalnem dvodnevnem turnirju za pokal Občine Tišina, ki je bil
tako kot vsako leto tudi tokrat zelo
dobro obiskan, je na zelenici NK Tišina po pričakovanju slavilo tudi na
papirju najmočnejše moštvo, namreč
Farmtech Veržej. Klub iz druge slovenske lige, ki je trenutno od vseh
pomurskih ekip najbolje pripravljen,
je v finalu ugnal aktualnega prvaka 3.
SNL vzhod, ekipo Odranec, izid pa je
bil 4 : 2. Strelci za Veržej so bili Rok
Ropoša, Tjaš Polajžar, Nino Kouter in
Blaž Dobaj, za Odrance pa je dal oba
zadetka, enega iz enajstmetrovke,
Luka Ciglarič, nova okrepitev iz Ljutomera.
V tekmi za tretje mesto je domača
Tišina premagala Slatino iz Radenec s
5 : 1, oba kluba sta sicer člana 1. MNL v
Medobčinski nogometni zvezi Murska
Sobota. Prvi dan turnirja je Farmtech
Veržej ugnal Tišino s 4 : 1, Odranci pa
so premagali Slatino s 5 : 1. Za Odrance so zadeli Luka Ciglarič, Luka Virag
(okrepitev iz Črenšovec), Ivo Balažic
(okrepitev iz NŠ Mura), Aljoša Gregorec in Patrik Horvat.
T. K.
V sredo, 5. avgusta, od 9. ure dalje v ŠIC,
OŠ Ivana Cankarja, poletnem kopališču in
ŠIC Ljutomer Šport za vse – dan odprtih
vrat javnih športnih objektov. Organizator:
Športna zveza Ljutomer. Informacije: Branko
Žnidarič: (02) 585 89 60, branko.znidaric@
simljutomer.si, www.simljutomer.si.
Več informacij o prireditvah in vadbi na
www.migajznami.si, tam lahko vpišete
tudi svojo prireditev ali vadbo.
kdaj, kaj, kje
Sobota
Ob 9.30 na golfskem igrišču Livada v
Moravskih Toplicah 4. odprti turnir iz
serije treh igrišč.
Ob 10. uri pri Bukovniškem jezeru 8.
Turnir za štorkljino gnezdo, 4. mednarodni turnir in odločilni 3. turnir letošnje Pomurske A-lige v pandolu.
Ob 18. uri na igrišču v Lipi nogometna
tekma Odranci – Maribor (B).
Ob 18. uri v ŠRC Kostanjevica na Stari
Cesti nočni turnir v odbojki na mivki
za mešane trojke.
Nedelja
Ob 9. uri na golfskem igrišču Livada
v Moravskih Toplicah odprti turnir
Texas Scramble Golf kluba Radenci.
Nogometaši Odranec (v rumenih dresih), aktualni prvaki 3. SNL vzhod, so na turnirju na Tišini pokazali precej napadalno
igro in se po zmagi nad Slatino prebili v finale, v katerem so klonili proti Farmtechu Veržeju, ki je tako dobil pokal Občine
Tišina. fotografija nataša juhnov
Ob 17. uri na stadionu Fazanerija v M.
Soboti finale pokala MNZ Murska Sobota NŠ Mura – Farmtech Veržej.
Pred finalom pokala MNZ MS
Nogomet
Farmtech Veržej: želijo si lovoriko
Neodločeno z
veliko zadetki
NŠ Mura: boj in maksimalen napor kljub zavedanju o nepopolni pripravljenosti ekipe
Nafta 1903 – Črenšovci 3 : 3
Finale pokala Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota bo v nedeljo, 2. avgusta, ob 17. uri na mestnem
stadionu Fazanerija v Murski Soboti.
Če bo lepo vreme, bi lahko ta dvoboj
znova privabil v hram soboškega nogometa veliko gledalcev. Kakšno pa je
stanje pred odločilnim obračunom v
obeh taborih pri glavnih akterjih?
Nogometaši Farmtecha iz Veržeja
pričakujejo na krilih zmage na dvodnevnem turnirju na Tišini finalni
obračun pokalnega tekmovanja Medobčinske nogometne zveze Murska
Sobota. Po porazu v finalu pokalnega
tekmovanja za sezono 2013/2014 proti
Tromejniku (1 : 2) si privrženci veržejskega kluba želijo lovoriko. Manj se s
tekmo obremenjuje trener Farmtecha
Zlatko Gabor. »Finale pokala je sicer
nagrada za obe moštvi, vendar sam
gledam na ta dvoboj kot še na eno pripravljalno tekmo. Na nedeljski tekmi
bom poskušal še z nekaterimi taktičnimi zamislimi, sicer pa bo tekma generalka pred začetkom prvenstva. V
soboto, 8. avgusta, nas namreč čaka
tekma prvega kroga v drugi ligi proti
Kalcerju v Veržeju.«
Gabor bo na finalu pokala lahko računal na novinca Blaža Dobaja, dosedanjega igralca Zavrča. »Moštvo ne bo
popolno, saj Matjaž Kek in Nejc Domjan še nista okrevala po poškodbi,«
je dejal Gabor, ki je spregovoril tudi
o tekmecu. »Vesel sem, da so se našli ljudje, ki so pripravljeni Muro popeljati na pota stare slave. Nedeljska
tekma finala pokala bo zato prava priložnost za ljubitelje nogometa, da vidijo neko novo Muro, ki ima v prihodnji sezoni visoke cilje. Gledalcem se
obeta zanimiva tekma.«
Za člansko moštvo Nogometne
šole Mura finale pokala skoraj ne bi
mogel biti ob bolj nepravem času.
Zaradi sprememb v vodstvu kluba in
postavljanju novih temeljev je bilo
bolj malo možnosti za resne priprave prve ekipe, ki se šele dopolnjuje.
»Ravno zato smo prosili vodstvo in
moštvo Farmtecha Veržeja za morebitno preložitev finala pokala, vendar
naši želji niso mogli ugoditi, saj jih
nato naslednji teden že čaka prvenstvena tekma v drugi ligi,« je pojasnil novi športni direktor Mure Mi-
tja Mörec. »Jasno je, da mi ne bomo
mogli biti optimalno pripravljeni, saj
smo šele na začetku priprav in oblikovanja dokončne ekipe, medtem ko
bo za nogometaše Veržeja to že končna generalka pred prvenstvenim obračunom. Tako smo že nekako nakazali našim igralcem, da naj vzamejo
finale pokala kot dobro pripravljalno tekmo, to pa ne pomeni, da se ne
bomo borili in da ne bomo skušali
dati svojega maksimuma.«
Mura je doslej odigrala pripravljalno srečanje doma proti Črenšovcem
in ga dobila gladko s 5 : 0, v torek pozno popoldne pa je gostovala še pri
moštvu Bad Radkersburga v avstrijski Radgoni.
M. Š., T. K.
Strelstvo
Robert Markoja najboljši Slovenec
Jasmina Maček na 23. mestu evropskega prvenstva v Športnem centru Gaj pri Pragerskem
Na evropskem strelskem prvenstvu v
Športnem centru Gaj pri Pragerskem
je nastopilo med 1037 strelci iz 46 držav tudi 43 slovenskih strelcev, med
njimi tudi nekaj Pomurcev.
Z malokalibrsko puško leže je reprezentanca Slovenije, za katero so
nastopili Rajmond Debevec, Damjan
Kandare in Robert Markoja, zasedla
moštveno 17. mesto s 1849 krogi. Markoja, član Strelskega društva Štefana Kovača iz Turnišča, je zadel 614,3
kroga in se skupno s preostalimi člani slovenske reprezentance uvrstil v
nadaljnje glavno tekmovanje. Z malokalibrsko puško v trojnem položaju je
bil Markoja najboljši slovenski strelec,
Robert Markoja se je na EP uvrstil na 33., potem pa še na 5. mesto.
BOLJŠA STRAN SPLETA
fotografija nataša juhnov
saj je zadel 1159 krogov in se uvrstil na
33. mesto. Debevec je zadel dva kroga manj. Slovenska reprezentanca je
tako ekipno zasedla deseto mesto.
Na mladinski tekmi z malokalibrsko puško na 50 metrov je Slovenija,
za katero je nastopil tudi Matjaž Škafar iz Strelskega društva Črenšovci,
končala na enajstem mestu. V posamični konkurenci je bil Škafar štirideseti, zadel pa je 610,8 kroga.
Nato je na evropskem prvenstvu za
slovensko reprezentanco v trapu nastopila Jasmina Maček iz Bodonec,
članica Strelskega društva Štefana Kovača iz Murske Sobote, in zasedla 23.
mesto. Mačkova je zadela v treh serijah 67 tarč. Prvenstvo pa še vedno poteka, končalo se bo namreč v soboto,
1. avgusta.
T. K.
NK Nafta 1903, ki nastopa v 3. SNL
vzhod, je gostila v pripravljalni tekmi v Športnem parku Lendava moštvo iz iste lige Črenšovce. Razšla sta
se z neodločenim izidom 3 : 3. Kakovost srečanja je bila v skladu z začetkom pripravljalnega obdobja. Igralci
še niso bili v tekmovalni formi, zato
so videli maloštevilni gledalci na tekmi veliko tehničnih napak tako na
eni kot drugi strani. Srečanje so bolje začeli domačini, ki so imeli pobudo in si ustvarili že v 5. minuti prvo
priložnost. Dosežek te pobude je bil
tudi zadetek v 16. minuti. Dosegel ga
je Adam Zagorec na podajo Gyepesija
v neposredno bližino vrat. Le tri minute pozneje so gostitelji vodili že z
2 : 0. Zadetek je dosegel prav Rihard
Gyepesi po šolsko izvedenem protinapadu pred vrata gostov. Tik pred odhodom igralcev na odmor so Črenšovci izid znižali po grobi napaki Vide, ki
je izbil žogo na noge Adrianu Peteru,
ki je dosegel gol z enajstih metrov z
močnim nizkim strelom.
V nadaljevanju je dal domači trener
priložnost tudi vsem drugim igralcem, na katere računa v prvenstvu.
Na 2 : 2 je že v 49. minuti izenačil Patrik Tuđan s prostega strela z dvajsetih metrov z roba kazenskega prostora z leve strani. V 55. minuti so gostje
znova prišli do lepe priložnosti, vendar Adrian Peter ni zadel cilja, ko se je
sam znašel pred vratarjem domačega
moštva. Kazen je kmalu sledila, saj je
Šoš gostitelje popeljal v vodstvo že v
56. minuti.
Gostje bi lahko izid izenačili v 69.
minuti, ko je sodnik Dušan Radakovič iz Lendave upravičeno dosodil priložnost za Črenšovce, vendar
so jo gostujoči igralci zapravili. Čez
dve minuti je imel izredno priložnosti spet Adrian Peter, a je zadel le zunanji del mreže. Trud se je najnevarnejšemu igralcu Črenšovec obrestoval
pet minut pred koncem srečanja, ko
je po napaki domače obrambe s svojim drugim zadetkom postavil končni
izid tekme 3 : 3.
T. K.
20
kronika
| Vestnik | 30. julija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Opojne substance
okc poroča
To je tek na dolge proge
Nad Romuna s helikopterjem
Dostop do drog v pokrajini ob Muri je vse enostavnejši, ponudba pa čedalje pestrejša
Ne moremo si zatiskati oči, da v našem okolju ni drog in uživalcev. Tudi
pri nas se pojavljajo enake droge kot
po vsem svetu – od konoplje, heroina, kokaina do drugih sintetičnih in
dizajnerskih drog. Prisotnost tako
imenovanih dizajnerskih drog je v
pomurskem okolju novost, a so jih
policisti že zaznali, saj so relativno
poceni.
Statistika namreč kaže, da problematika trgovine s prepovedanimi
drogami redno zahteva delež operativnega dela tukajšnjih policistov.
Ena od akcij je potekala dvaindvajsetega julija, v kateri so preiskovalci našli tudi kokain. Številke kažejo,
da je bilo na področju organizirane
kriminalitete
največ operativnih
aktivnosti prav zaradi drog. Bilo je
obravnavanih nekaj manj primerov
kaznivih dejanj in nekaj več prekrškov. Sicer je število kaznivih dejanj
v manjšem upadu. Pomurski policisti in kriminalisti obravnavajo letno
okoli 120 primerov trgovanja s prepovedanimi drogami. Primerjalno
gre za povprečje zadnjih petih let. Z
obravnavo nekoliko manjšega števila
tovrstnih dejanj se je zmanjšala tudi
količina zasežene droge, razen konoplje in marihuane, ki v pokrajini ob
Muri še vedno izstopata.
Laboratorij na črno
»Pri trgovini z drogami je treba
gledati iz širšega zornega kota. Ne
gre samo za primarno kriminaliteto
okrog neupravičene proizvodnje in
prometa z drogami ter omogočanja
uživanja teh, ampak s tem povezano
sekundarno kriminaliteto. Tukaj mislim na protipraven način pridobitev
sredstev za nakup drog, predvsem s
tatvinami, vlomi ali goljufijami,« je
ob statistiki še pojasnil Bojan Rous,
vodja pomurskih kriminalistov.
Preiskovalci med svojim delom redno naletijo na primere, ko so v najetih ali kupljenih starejših in nenaseljenih hišah urejeni tako imenovani
domači laboratoriji za umetno pridelavo droge. Gojenje konoplje je v njih
izjemno intenzivno. Tak laboratorij
so nedavno našli na Goričkem, preprodajalce pa je izdala visoka poraba električne energije, čeprav uradno
nihče ni živel v hiši. Zgodi se tudi, da
zaradi potreb laboratorija elektriko
priključijo kar na črno.
V primeru iz mejnega mesta ob
reki Muri, v katerem hiša ni bila priključena na električno omrežje, so
pretkani storilci v laboratoriju uporabljali osemstokilogramski agregat,
ki je proizvedel toliko elektrike, da bi
z njim lahko napajali murskosoboško
policijsko upravo. Z urejeno ventilacijo pa so preprodajalci poskrbeli, da
ni bilo vonja po opojni substanci.
Tukajšnji preiskovalci so v omenjenem primeru odkrivali še precej
trdne spone med dobro utečenimi
kriminalnimi združbami iz notranjosti države, ki so iskale svoj vir dobička tudi na periferiji, in lokalnimi
Preprodajajo tudi zdravila
Po podatkih pomurske policije
je v obtoku največ konoplje, sledi kokain, ki se pojavlja v elitnejših in višjih slojih, medtem ko je
heroina čedalje manj. Vedno več
je tudi prepovedane preprodaje
zdravil, katerih aktivna snov je
na seznamu prepovedanih drog,
in snovi, ki imajo učinek kot prepovedane droge, vendar niso na
seznamu prepovedanih drog.
Šlo je za sum, da je zdravnik za
plačilo pisal bele recepte, bolniki pa so nato zdravila preprodajali. Tukaj gre za sicer dovoljena
omamna sredstva, ki pa vse bolj
ogrožajo zdravje ljudi. In cene
opojnih substanc? Gram konoplje od dva evra dalje, gram heroina je na trgu vreden najmanj
dvajset in gram kokaina petintrideset evrov.
kriminalci, ubogljivimi izvrševalci
ukazov. Tako je droga iz vrhunskega
laboratorija v Gornji Radgoni končevala v rokah italijanskih razpečevalcev; razkošni avtomobili, izmaknjeni
z domačih dvorišč, pa v osrčju Balkana. Prav gornjeradgonski laboratorij, v opremljanje katerega je bilo po
oceni policistov vloženih vsaj štirideset tisočakov, tudi kaže, da je pokrajina ob reki Muri vpeta v balkanske
poti prekupčevalcev z mamili. Hudodelska skupina, v kateri sta bila tudi
dva domačina, bi lahko v kleti vsake tri ali štiri mesece pridelala najmanj petsto rastlin konoplje. Na leto
bi tako v žepe spravili tudi do tristo
tisoč evrov.
Hitro se najde nekdo drug
Tudi zato pravzaprav gre za tek na
dolge proge. »Policija sama s preventivnimi in represivnimi aktivnostmi
ne bo izkoreninila preprodaje in uživanja drog. Potreben je aktiven multidisciplinaren pristop vseh pristojnih institucij do te problematike.
Otroka in njegov pogled na droge je
treba že od malega usmeriti v pravo
smer. Vse skupaj se začne že v družini, vrtcu, šoli in družbi. Verjamem
pa, da smo tudi starši včasih zaradi
takšnih in drugačnih nevšečnosti in
hitrosti življenja premalo dovzetni in
zaščitniški do otrok, tako da jim na
ta način dajemo potuho, to pa se velikokrat pokaže kot slaba praksa,« je
dejal sogovornik iz kriminalističnih
vrst. Policija torej ni samozadostna
za reševanje te vrste problematike.
Če nekoga, ki preprodaja prepovedano drogo, odstranijo z ulice, se v
zelo kratkem času najde nekdo drug,
ki zapolni prostor. Skrb vzbujajoče in
nevarno je tudi, da so uživalci in preprodajalci iz leta v leto mlajši, zaslužki pa so po izjavah vpletenih precej
visoki.
Andrej Bedek
Ljutomer – Juršovka Huda prometna nesreča
Zgled
prijaznega
prometa
Trčenje usodno za sopotnico
Vzrok nesreče na cesti med Sp. Ivanjci in Orehovci je bil neprilagojena hitrost
Nadaljevanje prenove
stanovanjske soseske
Juršovko – območje Ljutomera, ki obsega Ulico 9. maja, Kidričevo, Jurčičevo in
Aškerčevo ulico – je ljutomerska občina
že lani začela urejati, saj so rekonstruirali vodovod in kanalizacijo. Zdaj, po podpisu pogodbe med županjo Olgo Karba
in direktorico Komunalnega podjetja
Ormož Pavlo Majcen, pa sledi še rekonstrukcija ceste, pločnikov, razsvetljave,
odvodnjavanja in podobne infrastrukture. Na javni razpis za izbiro izvajalca
gradbenih del so se pred meseci prijavili štirje ponudniki, kot najugodnejše je
bilo izbrano omenjeno ormoško podjetje. Pogodbena vrednost del je nekaj več
kot 839 tisoč evrov, rok dokončanja del
pa je 105 dni od uvedbe v delo. Juršovka bo po končanju del tako imenovano
območje prijaznega prometa, saj gre po
besedah vodje projekta na ljutomerski
občini za nov način ureditve stanovanjskih sosesk, ki ga v Sloveniji še nimamo
in je prijaznejši do tamkajšnjih stanovalcev. Tako naj bi udeleženci v prometu na
glavni prometni žili skozi Juršovko – po
Kidričevi ulici – med vožnjo lahko dosegali najvišjo hitrost le 30 kilometrov na
uro, po preostalih ulicah pa še nižjo.
V. T.
Vestnikovi
naročniki
dobijo
fotografija nataša juhnov
Pomurske ceste so včeraj terjale krvni davek. Nekaj po sedmi uri zjutraj
se je zgodila na cesti med Spodnjimi
Ivanjci in Orehovci prometna nesreča,
v kateri je en človek izgubil življenje.
Trčili sta dve vozili, na kraju nesreče
pa je zaradi poškodb umrla 75-letna
sopotnica v avtomobilu povzročiteljice nesreče.
To je druga smrtna žrtev v prometnih nesrečah na pomurskih cestah
v letošnjem letu. »Voznica osebnega
avtomobila je zaradi neprilagojene
hitrosti pri vožnji čez most izgubila
nadzor nad vozilom.
Vozilo je bočno zaneslo na nasprotni del vozišča, po katerem je pravilno pripeljal voznik drugega avto-
mobila. Ta je trčil v desni bočni del
vozila povzročiteljice nesreče. Pri
tem je sopotnica v tem vozilu izgubila življenje,« je dejal po ogledu kraja
nesreče komandir postaje prometne
policije v Murski Soboti Mojmir Zelko. V nesreči je bilo pet ljudi lažje ranjenih.
M. Š.
Številni pomurski policisti so se minuli
petek podali v dir za voznikom kombiniranega vozila znamke Mercedes Benz
Sprinter. V zgodnjih jutranjih urah so
27-letnega romunskega državljana, ki
je vozil omenjeno vozilo, ustavili na avtocestnem počivališču Dolinsko jug. Policisti so skrbno preverili številke šasije
in ugotovili, da je bilo vozilo dan prej
odtujeno v Italiji. Voznik je med policijskim postopkom pobegnil. Policisti
so tudi s pomočjo medijev na območju
Turnišča in Renkovec začeli iskalno akcijo, v katero je bil vključen policijski
helikopter. Iskali so moškega, visokega
160 centimetrov, suhe postave, obritih
las, oblečenega v belo srajco in črne hlače ter obutega v črne čevlje. »Še istega
dne v večernih urah so policisti in kriminalisti Policijske uprave Murska Sobota pobeglega voznika izsledili in mu
odvzeli prostost. V soboto je bil osumljeni voznik zaradi suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine priveden
k preiskovalnem sodniku, ki je zanj odredil pripor,« je poročala o koncu akcije
pomurska policijska piarkovka Suzana
Rauš. Policisti so o zasegu odtujenega
kombiniranega vozila obvestili italijanske varnostne organe in oškodovanca,
katerega vozilo, vredno 35.000 evrov,
čaka v prekmurski prestolnici.
Hude poškodbe motorista
Na pomurski avtocesti v bližini Dragotinec sta trčila voznica osebnega avtomobila in voznik motornega kolesa. Motorist je po trčenju padel po vozišču in
dobil hude poškodbe. Prepeljan je bil v
soboško bolnišnico, v kateri je ostal na
zdravljenju.
Razgrajal je v gostilni
Minulo nedeljo so imeli lendavski policisti delo z moškim, ki je razgrajal v
gostinskem lokalu. Grozil je drugim gostom, pomiril pa se ni niti ob prihodu
mož v modrem. Kljub opozorilom se
ni umiril, zato so ga pridržali do streznitve.
Izsiljevanje prek
družbenih omrežij
Tudi pomurski policisti se v zadnjem
obdobju srečujejo s prijavami izsiljevanj prek družbenih omrežij (Facebook, Ask.fm, Twitter, Instagram). Kot
ugotavljajo, so oškodovanci najpogosteje mladoletne osebe. »Skupno vsem
primerom je, da žrtev najprej potrdi
'prijateljstvo' prek družabnega omrežja neznani osebi. Običajno gre za atraktiven ženski lik ali moškega, ki se izdaja
za mladoletnega vrstnika. Po potrditvi
prijateljstva neznana oseba pošlje nekaj
zasebnih sporočil in predlaga, da vsa
njuna nadaljnja komunikacija poteka
prek drugih spletnih omrežij za hitro
komuniciranje, predvsem prek storitev
z videokomunikacijo (Skype). V nekaj
stikih se med žrtvijo in neznano osebo
vzpostavi zaupanje, nato pa neznanec/ka izkoristi informacije, ki jih je osebi
dala žrtev, in jo pripravi do tega, da pokaže svoje postavno telo, v skrajnih primerih, ki smo jih obravnavali, pa tudi
do neposrednega samozadovoljevanja
pred spletno kamero. Neznanec/-ka to
početje mladoletne osebe posname in
ji posnetek takoj zatem predvaja v njuni neposredni komunikaciji. Temu sledijo zahteve neznane osebe, ki od žrtve bodisi terja še več podobnih spolnih
aktivnosti bodisi zahteva denar v zameno, da goli posnetki žrtve ne bodo
objavljeni na spletu oziroma posredovani po e-pošti njenim znancem ali celo
staršem,« opisuje primer spletne goljufije pomurski policijski inšpektor Dejan
Bagari.
ČE SI UDELEŽENEC ALI PRIČA V
PROMETNI NESREČI, ČE SI ŽRTEV ALI
OČIVIDEC KRIMINALNEGA DEJANJA, ČE
MISLIŠ, DA JE MOTEN TVOJ MIR, ALI ČE
MENIŠ, DA LAHKO POLICIJA NA DRUG
NAČIN POSKRBI ZA TVOJO VARNOST,
POTEM KLIČI 113!
Kristjan Pertoci
učitelj geografije,
ki je, PRAV pri geografiji
najprej dobil ENICO
VESTNIKOV MESEČNIK | 30. julija 2015 | številka 7
2
| 22 | Vestnik | 30. julija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Boštjan Ma jerič
Ev a S a r j a š
Ne »učitnice«,
ampak počitnice
Moje premišljevanje
danes, jutri …
O
tej temi bi lahko vnovič odprli razpravo in znova razbijali mite o dopustu učiteljev. Pa ne bomo. Ko se zadnji šolski dan oglasi šolski zvonec, ko odide iz razreda še zadnji učenec, ostaneš sam.
O čem razmišlja učitelj? Mislim, da se z delovno dobo in leti to spreminja. Ko sem začel poučevati, sem srečal skupinico učiteljev, ki so s
strahom pričakovali prvi šolski dan. Takrat tega nisem razumel. Danes? Ne, ni me
strah! Vem, česa so se bali, in ne izključujem, da bom tudi sam nekoč razmišljal
podobno kot takrat omenjeni. Najbrž je odgovorov toliko, kot je učiteljev. Zase vem,
da se v času počitnic preklopim v neko drugo stanje – dejansko na off. Sredi počitnic sledi razmišljanje o šolstvu, šoli, učencih …
Vsak od nas ima v spominu podobo učitelja. Prav tako smo bili v šolskem sistemu
različno uspešni. Eni so bili vedno odlični, drugi so imeli težave. Zanimivo pa je, da
se spominjamo predvsem istih učiteljev. Po
navadi je bil to tip učitelja, ki je od nas veliko
zahteval, imel avtoriteto in s svojim znanjem
in delavnostjo v nas zbujal (straho)spoštovanje. Zase vem, da me je bilo najbolj sram, če
na učiteljevo vprašanje nisem znal odgovora. V današnjem času je slika precej drugačna. Današnja družba je vse bolj nagnjena k
iskanju izgovorov. Le redko smo si pripravljeni priznati, da smo za veliko svojih težav krivi
sami. Dejstvo je, da je čas šolanja tisti, ki od
nas zahteva garanje. Velik del naše prihodnosti je odvisen od tega. Velikokrat si v tem obdobju zapremo mnogo poti in vrat.
Prepričan sem, da želijo vsi starši svojim otrokom boljše življenje, kot ga živijo sami. Za
drugačne dosežke so potrebni drugačne poti
in delo. Žalostno pa je, da se vse bolj tudi na
področju šolstva iščejo bližnjice. Tudi starši
so se spremenili. Vse bolj se iščejo pravice, pozabljajo pa dolžnosti. Starši se vse pogosteje zatekajo k izvajanju pritiska na učitelje.
Oblike so seveda številne. Kakšno sporočilo
pošiljamo s tem otroku? V kakšno družbo se
spreminjamo?
Da ne bo kdo mislil, da šolstvo in učitelje
samo zagovarjam. Številni opažamo, da šola
postaja drugačna in da šolstvo s težavo sledi spremembam družbe, mladine in odnosa do šole. Izgubljamo vsi. Šolstvo nujno potrebuje spremembe. Težava je v sistemu, ki ga je težko spreminjati. Ker se spremembe pri učiteljstvu ne sprejemajo z
odobravanjem. Po drugi strani poznam kar nekaj učiteljev, ki razmišljajo, da bi v
primeru ponujene drugačne kariere brez obotavljanja zamenjali poklic.
Današnji čas zahteva hitre odločitve, ki bi morale temeljiti na znanju in dostopnih
informacijah. Teh imamo ogromno. Kako je z znanjem? Znanja je najbrž vse manj
in v bistvu smo na razpotju. Ali se bomo s tem sprijaznili ali pa bo potrebna revolucija na področju šolstva. Ne verjamem, da je mogoče otroka v šoli naučiti vsega,
kar naj bi vedel. To ni mogoče niti v teoriji.
Lahko začnemo že pri enem segmentu izobraževanja, ki ga poznata prav vsak oče
in mati. Vedno znova vam bodo v šoli povedali: »Otroci ne berejo!« Nihče se ne
vpraša: zakaj smo brali mi? Ker so nas zadeve zanimale, ker jih nismo mogli najti
drugače ali ker nam je bilo DOLGČAS. Kaj počnejo danes mladi, ko jim je dolgčas?
Zagotovo poznate Facebook. Tam boste na profilu marsikaterega mladostnika našli zapisano: »Naj me nekdo klikne!«
Pred kratkim sem prebral prispevek o počitnicah, ki naj bi bile namenjene izključno počitku. Ne pravimo jim namreč »učitnice«. Sam se spomnim, da sem bil kot
učenec ob koncu šolskega leta resnično utrujen. Hudič je le, da nisem čisto prepričan, da so danes vsi tako zelo utrujeni od učenja.
Jaz se učim – VEDNO in v tem uživam. V vsem. In tudi v vsem, česar se lotim, pustim del sebe in se potem pod to tudi mirne vesti podpišem. Jeseni začnemo. Spet.
Do takrat pa so po-/učitnice. n
I
z kopalnice slišim hrup starega pralnega stroja. Vsakokrat, ko zacvili, mislim, oj, še malo, dekle moje, saj si »vrlo«, le peri naprej. Še stroji v našem
času potrebujejo pozornost, pohvalo, kaj šele mi ljudje. Ta sodobna tehnologija, ki nas je prepričala, da res težko ali sploh ne znamo, ne moremo brez nje. Kljub temu nas ovija, zavaja in nas uči, da smo njeni. Zgodaj
zjutraj, pozno zvečer, a čez dan smo le ljudje. Ljudje, majhni, veliki, suhi, debeli,
jezni, veseli, samosvoji, razigrani, lepi, željni topline, veselja, nežnosti, ljubezni.
Po koliko stvareh hrepenimo! Na koncu boja in dela ugotovimo, kako malo potrebujemo za notranji mir, zadovoljstvo na tem svetu. Za trohico sreče. Kaj potrebujemo? Ljubezen? Tudi in …
Pravico do miru, do dela in za delo primerno plačilo. Je veliko, kar zahtevamo?
Kako bi bilo, če bi bili vsi ljudje tega deležni?
Na srečo imam vedno čas za dobre in lepe
stvari. Rodila sem se v nedeljo, morda pod
srečno zvezdo. Za svoje poslanstvo, ki ga živim in ga lahko izpolnjujem v šoli kot specialna pedagoginja, sem hvaležna. Hvaležna
otrokom, ki me zjutraj pričakajo s sijajem v
očeh in z nasmehom, včasih tudi z jokom in
bolečino. Sto vprašanj me čaka, objemi sonc
v mojem objemu in roke, ki te iščejo. Tako
iskreni in čisti so, tu ni preračunljivosti, nobene teme. Le svetloba prijaznosti, ljubezni
okoli in okoli. Veliko let prihajam k njim in
oni k meni. Od njih sem se naučila gledati in hkrati videti. Oni so me učili poslušati
in jih tudi slišati. Gledati s srcem ni lahko.
Dolgo sem premišljevala, kaj sploh je gledati s srcem, ko tolikokrat opozarjamo na to.
Danes vem, da ti naši otroci, mladostniki to
zmorejo. Zmorejo, ker je v našem svetu za to
poskrbljeno. Rastejo dostojanstveno, vsak po
svojih sposobnostih in možnostih za učenje
in delo. Pri njih ni v prvi vrsti tekmovalnosti,
temveč to, da učenje in delo opravijo odgovorno in čim bolj uspešno. In so pri tem pravi zmagovalci. Pri vsakem najdemo kanček
talentiranosti, naj bo to petje, ples, risanje,
zlaganje kock, igra v gledališču, igra, v kateri
lutke oživijo, da o gibanju oziroma športu ne govorimo. Eni šivajo, drugi oblikujejo glino, tretji kuhajo in pečejo.
Vsak izmed nas nosi biser, ki ga je treba le najti v tem oceanu življenja. Kakšna
eksplozija sreče nastane, ko najdemo ta biser, ki ga človek včasih tako skrbno, nehote skriva ali čuva.
Hvaležna sem tudi staršem, vsem tistim, ki nam zaupajo svoje bisere v varstvo,
nego in učenje za življenje, da zasijejo v vsej svoji čarobnosti.
Skupina otrok skupaj z odraslimi in s svojimi dejavnostmi v skupini naredi sčasoma gnezdo varnosti, zaupanja. Otrok vsako jutro želi pogovor, nekoga, ki je njemu blizu in ga lahko posluša. Toliko vsega se nabere v otroški duši, da mora to z
nekom deliti in mu zaupati. Takrat se ustavi tudi čas, ker včasih se mora. Otrok
pripoveduje, čeprav ima težave. S tem pridobiva spoznanje, da je tudi on velik in
pomemben. Vse njegove kretnje, mimika pričakujejo, da ga slišimo. Ni to čudovito! Prisluhniti in dati vedeti, da je sogovornik tu zaradi tebe in obratno. Ne, v
mlajših letih nisem premišljevala tako. Veliko mavric na nebu sem videla, veliko
dobrega, manj prijetnega se je zgodilo v mojem življenju. Izkušnje, leta in lekcije
so krive, da sem danes to, kar sem. Da vstopam v prostor z veseljem, razumevanjem, z upanjem in vero v dobro. In otroci so najboljši opazovalci in posnemovalci. Zapomnijo si vse, naj bo to veliko ali majhno. Če občudujete pravičnost in resnico, pojdite med otroke, med iskrene in pogumne ljudi.
Kajti na koncu bomo spet igrali in hoteli gledati, videti in začutiti svetlobo ali
pa … n
karikatura
Anton Buzeti
30. julija 2015 | Vestnik | 23 |
www.vestnik.si | e: [email protected]
3
Pen je Vestnikova
mesečna priloga.
Izdaja ga Podjetje
za informiranje.
V. d. odgovornega
urednika matičnega
časopisa je Dejan Fujs,
redaktorici Pena
sta Majda Horvat
in Vida Toš. Pri
pripravi sodelujejo
novinarji Vestnika
in zunanji sodelavci.
Lektura Nevenka
Emri, oblikovanje
Ksenija Šömen,
računalniški prelom
Robert J. Kovač.
Kristjan Pertoci
besedilo
K
učitelj geografije, ki je PRAV pri
TEM PREDMETU najprej dobil ENICO
Vida Toš fotografija Nataša Juhnov
o sva z Majdo razmišljali, koga dati na naslovnico Pena, ki ga bo povezovala rdeča nit »učenja«,
nisem niti za sekundo premišljala. Takoj mi je
padlo: »Kiko.« Ne samo, ker je učitelj, ki je najprej človek s srcem in šele nato z dvignjenim prstom, ampak
še zaradi milijon drugih razlogov. Z intervjuja sem se
vračala … srečna. Pokazalo se je, da so bila moja pričakovanja močno presežena. Že dolgo nisem delala s človekom, ki bi bil tako hvaležen »štof« za pisanje. Po izobrazbi sinolog in geograf; dela na fokovski osnovni šoli,
v kateri poučuje zgodovino, geografijo, tehniko in državljansko vzgojo, na šoli pa vodi tudi krožek robotike.
Ko mi razloži, da je tako sinologijo kot geografijo na
ljubljanski filozofski fakulteti študiral samostojno, sem
prepričana, da je imel na geografiji tudi pedagoške izpite. Naredi premor. Nato se navihano nasmehne: »Jaz
sem vedno govoril: 'Nikoli ne bom učitelj.'« (Huronski
smeh, najprej moj, nato njegov.) »In ko so mi na fakulteti ponudili, da lahko naredim pedagoške izpite zastonj, sem rekel: 'Niti pod razno' (smeh).« Ugotovim, da
sva močno povezana z vzporednico »zarečenega kruha«. Kristjan: »Tega sem se pa res že skoraj prenajedel
(smeh).« Tudi sama sem namreč do svojega 33. leta govorila, da ne bom imela otrok. Zdaj imam – tako kot
Kiko – tri. Ko mu to omenim, se samo smeje: »Sam sem
se, ko sem dobil drugega, pred celo šolsko zbornico šalil: 'Zdaj pa dovolj. Zdaj, ko imam tri, mi sploh nihče več
nič ne pravi (smeh). Pa še enega kosa zarečenega kruha
se zelo dobro spomnim: na koncu srednje šole sem rekel, da nikoli ne bom študiral jezikov. Skratka – nimam
komentarja na svoje izjave (smeh).«
Sinologija, to je očitno, je njegova prva ljubezen. Gre
za vedo o Kitajski, ki uči kulturo, zgodovino, sociologijo,
jezik in miselnost držav, ki spadajo v civilizacijski krog
Kitajske. »Bil sem prva generacija študija sinologije. In
to je bilo res nekaj, v kar sem zagrizel in šest let delal s
srcem … zdaj pa delam skoraj samo z geografijo, s sinologijo pa skoraj nič več. Vidiš, kako življenje vse obrne
… No, zdaj, ko sva bila z ženo na zelo kratkem dopustu,
sem tam srečal ljudi iz Singapurja in smo se zaklepetali. Veš, kako lepo je bilo! To tako poboža dušo, da ne
morem povedati. Ko si spet v stiku.« Razlaga mi o Aziji,
o tamkajšnjih ljudeh, šolskem sistemu, religijah … vidim, da kar cvete, da se je njegovo srce popolnoma odprlo. »Veš, kako so Kitajci 'naprej' … praktično ne bodo
več potrebovali prevajalcev, tako sistematično so otroke
učili angleško. Mi želimo biti prosti, imeti dopust; oni
so pa, vsaj tako se mi je zazdelo, ko sem bil tam pred
dvema letoma, konfucionistično zašli spet v en drug
ekstrem …« Dodaja pa, da se zavedajo, kaj je znanje in
kako je pomembno: »Vrednota znanja je zanje zelo pomembna.« Razlaga mi svoje izkušnje iz samostana na
Tajvanu: »Tam sem živel tri mesece in spoznaval to, kar
me najbolj zanima. Spoznaval budizem in vegetarijanstvo. Tam sem živel zdaj, v tem trenutku.«
Kristjan ima predstavo, kaj je dober učitelj: »Dober
učitelj je lahko samo tisti, ki je najprej dober človek.
Pa še nekaj. Jaz recimo učim geografijo; priznajmo si,
niso vsi za geografijo. Zato je od vseh res treba zahtevati
neke osnove, brez tega ne gre; če gre nekdo v Svet, da ga
ne morejo prodati, vsaj toliko mora znati. A naj bo diferenciacija; vsak učitelj bi se moral zavedati, da njegov
predmet ni edini. Saj ti vidiš, če kdo požira tvoje besede,
mu daš več, več, več. Ga razvijaš. Eni so pa bolj praktiki
ali pa za tehniko. Zakaj bi grenil življenje nekomu, ki
obvlada električno vezje ali sončno energijo? Kar te zanima, to 'stisni', pri drugem pa usvoji samo nujne stvari.« Ko ga povprašam po Kristjanu, ko je bil še otrok,
kako je njemu 'ležala' šola, se spet zasmeje: »Moja prva
ocena pri geografiji je bila enica. Slovenijo sem iskal v
Srbiji (smeh).« A, dodaja, iz svoje šibkosti je vedno treba narediti svojo moč. »Kakšen sem bil kot učenec? Ne
vem, zdi se mi, da nisem bil tako obremenjen s šolo,
kot so današnji otroci. Ne vem, zakaj je do tega prišlo …
Malo je bil pritisk od zgoraj navzdol v sistemu, malo pa
tudi spremembe v družbi. Danes recimo starši popolnoma drugače gledajo na šolo in učitelje kot včasih. Problem pa je v tem, ker se dandanes že vsak drzne – pa če
je kompetenten ali ne, ti drugi to počnejo še pogosteje
– vmešavati v stvari. Meni ne pride niti na misel, da bi se
vmešaval v delo nekega ne vem … inšpektorja ali pa novinarja, recimo. Ne drznem si, da bi zdaj šel k Pipistrelu
in bi tam rekel: 'Vi pa to spremenite.' Dokler ne bom
res obvladal do podrobnosti. Medtem ko dandanes že
vsak lahko sodi o delu policista pa učitelja … Okej, vsak
ima lahko mnenje, vsak ga lahko tudi pove, a to pa je
tudi vse. Je pa tudi res, da smo učitelji pogosto sami krivi za to. Ker si ne upamo postaviti meje. Do koder lahko
nekdo gre. A v današnjem sistemu je to malo težko; moraš kot učitelj res že 'imeti jajca', da te ne gane.« Dobro
je, da ima okolje besedo, dodaja Kristjan; sploh, če okolje s šolo in učitelji sodeluje konstruktivno: »Torej iščejo
rešitve, ne pa napake. A to se na žalost vse prevečkrat
obrne v brskanje po problemih, to ne vodi nikamor. In
kar je najpomembnejše – to je zelo slabo za otroka, saj
nanj prenašamo vzorec, po katerem bo poskušal vse
življenje 'hvatati krivine'. Najpomembneje pa se mi zdi
tole: otrok mora imeti travme. Jaz ne vem, kje smo mi
pobrali, da otroci ne smejo biti žalostni, pa da jim ne
sme biti dolgčas, pa da ne smejo imeti problemov in
travm. Seveda ne govorim o življenjsko eksistencialnih
problemih za otroka, ampak o za njih obvladljivih. In
prišli smo do tega, da otroci doma ne doživljajo travm,
ker jim starši v čisto vsem ustrežejo in nikoli ne povedo 'ne'. Pa pride tak otrok v šolo in sliši 'ne', učitelj pa
pod pritiskom staršev, okolja in še česa popusti. Pa pride tako skozi srednjo šolo, fakulteto in v službo. Tam
pa mu delodajalec pravi: odpuščen si. Potem pa ljudje
delajo samomore. Karikiram, a v tem je na žalost veliko resnice. V ozadju pa je ena največjih napak – saj se
otroci ne znajo spopadati s problemi.« Kako on vozi
slalom med 'papirnimi zmaji', torej zahtevami šolskega
sistema in svojim učiteljskim srcem? »Z dobrim kolektivom in dobro šefinjo.« Ob političnem odgovoru se oba
od srca zasmejeva. Potem se zresni: »Pouk je nekaj čudovitega. In če pride iz enega razreda vsaj eden, ki sem
mu dal misliti, potem sem naredil vse.« n
4
D
| 24 | Vestnik | 30. julija 2015
r u
ž
i
n
a
www.vestnik.si | e: [email protected]
Lančičevi iz Žihlave
Pri njih se slavi življenje v harmoniji – Lančičevi moški so modri po odločitvah in modri po očeh, pa tudi nekoliko
hudomušni. Ženske so pridne, samozavestne, družabne in obzirne. Prav vsi pa so izjemno pozorni drug do drugega in tudi
med našim obiskom ni manjkalo pohval starejših ali mlajših članov družine. Ja, pozornost in pohvala. Ali ni prav
to tisto najbolj pomembno v življenju, kar potrebujemo? Delo je pri njih nekaj samoumevnega, porazdeljeno med
vse na domačiji, ni pa »svetinja«. Tudi materialne dobrine za njih niso najpomembnejše. Tako Jožefu veliko pomeni
jadranje, Emi pa druženje z ženskami ob plesu. Za vse pa sta zadnje čase najbolj pomembna vnuka Lili in Žan.
Štiri generacije pod isto streho
besedilo
Bernarda B. Peček fotografija Nataša Juhnov
P
red kratkim je postal gospodar kmetije Rok – torej je s 26
leti mladi prevzemnik kmetije.
Mlajši brat David je zadnje leto preživel v Nemčiji, v kateri si po študiju sanitarnega inženirstva nabira izkušnje. V stiku so prek Skypa in med
pogovorom je beseda večkrat nanesla
tudi nanj, kajti ravno tega dne je opravljal izpit iz nemščine, ki bo odločil,
ali bo študij nadaljeval v Berlinu ali
v Ljubljani. Oče Jožef je ponosen, da
je zbral pogum in šel v Nemčijo nabirat izkušnje, še posebej, ker nikoli
ni dajal vtisa, da je tako samostojen.
Rok pa je že od malih nog vedel, da
bo kmetovalec, in že v osnovni šoli je
tudi vedel, da bo Brigita njegova življenjska sopotnica. Kljub mladim letom je že prekaljen in izobražen kmet,
Brigita pa je po srednji šoli končala še
zootehniko. Že v osnovni šoli sta postala par tudi dedek Jožko in babica
Antonija, torej je zgodnji izbor partnerja nekako v genih. Tudi Jožef (v
Prlekiji so to Juši) in Ema sta vzor razumevanja zakonskih partnerjev – še
posebej, ko vemo, kako zelo razgibano družabno življenje sta imela in še
imata oba, najsi bo v okviru jurjevske
podeželske mladine ali društva podeželskih žena.
Sreča, ko je pri hiši veliko ljudi
Pri Lančičevih vsak ve, kakšno delo
ga časa kateri dan. Odkar so pri hiši
majhni otroci, ura teče bolj v njihovem ritmu, sicer pa delo s prašiči ni
tako natančno vezano na uro kot na
primer delo s kravami. Med našim
obiskom so bili sredi žetve, saj jih je
na njivah še čakalo okrog 14 hektarjev tritikale. Pri Lančičevih v Žihlavi
imajo že okrog četrt stoletja vzrejni
center za plemenske svinje – od sedmih do pol desetih dopoldne in potem zvečer po šesti uri skrbijo za 350
svinj, od tega 50 plemenskih. Vsak je
odgovoren za svoj »oddelek«, Rok skrbi za krmila in pujske, Ema za »porodnišnico«, Jožef za pitance in starejše svinje ter razvoz pujskov. Vmes je
treba opraviti še veliko drugih stvari,
papirje, čiščenje, nabava … »Sreča je,
da je pri hiši toliko ljudi, ki lahko delajo in pomagajo po svojih močeh,«
na glas razmišlja Jožef. Ob tem je prav
dedek Jožko zelo pomemben, saj ima
oči in ušesa nad vsem – njegova skrb
in pozornost sta rešili že marsikatero zadrego ali neprijetnost. Sicer pa
ima »pravico do dela« vsepovsod, najbolj pa v vinogradu na Legmecu v Drakovcih, kjer raste 850 trsov laškega
rizlinga, rumenega muškata, otonela in traminca. Babica Antonija skrbi
za »grede« in tudi na njenem vrtu so
polži zelo nadležni. Skupen velik projekt vseh štirih generacij pa je gradnja
nove hiše, dvojčka, ki raste v neposredni bližini in ki jo gradijo premišljeno
in z razumom, predvsem pa tako, kakor jim dopuščata čas in denar, pravijo. Stara hiša je z začetka prejšnjega
stoletja in kljub številnim obnovam ni
primerna za življenje oziroma bo bolje zgraditi novo. Celotna družina je
zato sprejela pomembno odločitev.
Vzgojiti sina, pridobiti snaho
Osnovno pravilo: vsak mora nekaj delati, pa je vsem dobro. Od tega,
kako znajo člani družine delati v sožitju in razumevanju v hiši, v hlevih
in na poljih, je večkrat odvisno, kako
se v družini na splošno razumejo
med sabo ali tudi nasprotno. Da oče
prepusti delo in kmetijo sinu in tašča kuhinjo snahi, marsikje ni tako
enostavno kot pri Lančičevih. »Pohvaliti moramo dedka in babico, že
od začetka sta prepustila vse in smo
se razumeli. To je tako kot v podjetju in tudi v drugih družinah – moraš zaupati drugim in jim prepustiti,
da znajo narediti. Pa vsak mora svoje narediti. Že od nekdaj so rekli: kakor ti z očetom, tako sin in s tabo,« je
povedal Jožef. Ema doda, da je bila
sama že kot dekle v Okoslavcih navajena veliko delati in skrbeti za druge,
saj je bila najstarejša in je skrbela za
mlajše sestre in kuhinjo. Tudi kruh
za svojo poroko si je sama spekla –
dvakrat ga je pekla tisti teden. Ko je
prišla k Lančičevim, je živela še stara
mamca, babičina tašča, ki jo je veliko
naučila o kuhanju. Videla pa je tudi,
kako dobro se razumeta obe ženski
pri hiši. Ko je babica zbolela, pa je vse
prepustila mladi gospodinji.
Naslednje vprašanje je bilo, kako
naj oče sina navadi na delo; Rok je po
babičinih besedah zelo priden, toda
dandanes tudi na sodobnih kmetijah
ni nujno, da so vsi pridni in navajeni
na delo. Pa se je oglasil starejši Jožko: »Veste, kako sina najhitreje nava-
diš na delo? Tako, da odideš in mu
prepustiš delo.« Mlajši Jože pa doda:
»Moraš mu zaupati pa gre. Eni predolgo ne zaupajo svojim otrokom,
stari so že 25 let, pa pravijo, da oni
tega še ne morejo narediti. Je pa res
odvisno od tega, kakšno delo imajo
kje pri hiši.« Ko začnemo govoriti o
žetvi, postane omizje zelo živahno;
babica Antonija se spominja, da so
nekoč šli na njive že zjutraj po tretji uri, v najhujši vročini pa niso šli iz
hiše, ampak so počivali. Pa med sabo
so si veliko pomagali, predvsem sorodniki. Njihov prvi sosed je bil »kombinat«, ki je skrbel za več kot polovico obdelovalne zemlje, in tisti, ki
so bili zaposleni na tem posestvu,
so morali opraviti žetev najprej tam,
šele potem doma. Tudi Antonija jim
je v času največjega dela na njivah
včasih pomagala pomolsti krave. »Saj
to ni več žetev, včasih smo imeli ves
mesec akcije, veliko se je delalo, pa
tudi peklo in veselilo … zdaj se požanje s kombajnom in hvala bogu, da je
končano, da ni bilo neurja ali toče,«
sta enakega mnenja oče in sin.
Jadranje in kankan
Jožefova velika ljubezen sta morje in jadranje – jadranje s prijatelji je
edino dogovorjeno vnaprej, o vsem
drugem se dogovorita s soprogo
sproti. V šali pove, da se sicer mora
prilagajati ženi Emi, ki je najbolj družabno delavna, saj je predsednica
Društva podeželskih žena Sv. Jurij ob
Ščavnici, ki je izjemno aktivno. Ema
tudi vsako leto pobira priznanja in
medalje za svoje kulinarične izdelke
oziroma dobrote na Ptuju (za krofe,
kruh, meso iz tünke itd.). Je pa tudi
pobudnica jurševskih plešočih žensk, ki nastopajo na raznih prireditvah s francoskim plesom kankan ali
kavbojskim plesom. Pri koreografiji
in vajah jim pomaga učiteljica plesa
Nina Fras. Ema pohvali samozavestne
prleške ženske; društvena dejavnost
je tako zanimiva in pestra, da njihove
članice niso le kmečke ženske, ampak
nasploh ženske, ki živijo na podeželju. Ko je bila tudi v vodstvu Zveze
kmetic Slovenije, je med obiski drugih krajev dobila idejo, da bi tudi njihove ženske začele plesati, torej da bi
počele poleg kuhanja, vrtnarjenja in
vezenja še kaj drugega. Od nastanka
skupine leta 2011 pa do danes je postalo osem žensk, ki plešejo kankan
in kavbojske plese, zelo znanih. Zanje to ni samo nastopanje pred javnostjo, ampak tudi koristna rekreacija. »Moj mož ni ljubosumen, za druge
pa ne vem. Kako mi vse to uspeva? Če
ima človek voljo in željo in je kolikor
toliko zdrav, potem gre. Razumemo
se in si med seboj pomagamo pa vse
gre,« je povedala Ema. Mož pa doda:
»Kolikor ljudi, toliko čudi, eni imajo
za sveto delo, drugim so pomembnejše kakovost življenja ali materialne
dobrine, spet tretji imajo raje kulturo in šport … nekoč sem tudi jaz veliko igral, predvsem v letih od 1996
do 1998. Toda tudi belega kruha se
prenaješ.« n
30. julija 2015 | Vestnik | 25 |
www.vestnik.si | e: [email protected]
S V
E
T
Martina Žoldoš
Zanimivo je bilo srečati in intervjuvati stanovsko kolegico. Vedno je posebno doživetje
videti novinarje, kako se znajdejo »na drugi strani«. Povem vam, da večina ne prav dobro.
Pravzaprav se po navadi prav novinarji, ki naj bi bili mojstri vprašanj, blazno izogibajo
dajanju odgovorov. Sploh, če so vprašanja osebna. A ona ni te vrste. Pozitivno sta me
presenetili njena odprtost in sproščenost. In njena novinarska žilica, ki kljub temu,
da se je preselila in ne dela več v novinarstvu, ne more biti pri miru. Martina Žoldoš.
Vsak ima v ozadju svojo zgodbo
besedilo
R
Vida Toš fotografija Nataša Juhnov
ojena je in odraščala je v Lendavi. Tam še živijo njeni starši, h katerim, pravi, vsako leto
pride za nekaj mesecev. Zdaj že s svojo hčerkico, včasih ju spremlja tudi
mož. »V Ljubljani sem doštudirala
novinarstvo in sedem let delala pri
enem od slovenskih časopisov. Potem
pa, saj veš, kako je v novinarstvu. Ni
redne zaposlitve, veliko delaš, nimaš
dopusta, status samostojne novinarke pa nenehno plačevanje prispevkov. Vse skupaj me je puščalo … razočarano. In sem se odločila, da grem
na potovanje.«
Po Srednji Ameriki
»Kostarika, Nikaragva, Gvatemala,
Honduras, Belize; vse to sem prepo-
tovala. Potem pa sem v Mehiki, v Meridi, to je na Jukatanu – čisto na koncu moje poti –, spoznala Fernanda,
ki je danes moj mož.« Bilo je prvo,
potovanje namreč; prej ni nikoli potovala na tak način. »Vedno sem želela videti Latinsko Ameriko, zato sem
razmišljala, da bi šla v Argentino ali
Urugvaj. A sta se mi državi zdeli preveč podobni evropskim, želela sem
nekaj res čisto drugačnega, eksotičnega. O Srednji Ameriki se zelo malo
ve, in ko sem malo raziskovala, mi
je v oči padla Kostarika, ki ji pravijo
srednjeameriška Švica. Ima namreč
zelo lepo naravo, je ekološko usmerjena in relativno varna država z razvitim turizmom, zato sem se odločila, da grem tja.
Potem pa mi je – od vseh prepotovanih držav – najbolj prirasla k srcu
Nikaragva. Ker je še najbolj pristna
od vseh; ni toliko turistov, je poceni
in varna z neokrnjeno naravo in čudovitimi kolonialnimi mesti ter neverjetno prijaznimi ljudmi.«
Dodaja, da je potovanje ni veliko
stalo. »Uporabljaš javni prevoz, hrana in prenočišča pa so poceni. Naredila sem celo izpit za potapljanje,
ker je tam ceneje, potem pa se greš
še malo turizem in se povzpneš na
kakšen vulkan … Pa vseeno še ni tako
drago.«
Vrnitev in spet nazaj
Po devetih mesecih popotovanja se
je vrnila v Slovenijo. »Je bil kar velik šok, saj sem prišla domov pozimi,
ko je mrzlo, znoči se že popoldan ob
štirih, nenehno si zaprt v hiši, predvsem pa me je vleklo nazaj. Pa sem
si rekla: 'Nič, bom pa tam poskusila
srečo.' Domov se vedno lahko vrneš
(smeh).« Z možem sta tako zaživela
skupaj, se iz Meride preselila v Pueblo in kmalu dobila hčerkico.
Poslušam njen govor, zanimiva mešanica lendavsko-španske intonacije
… zelo mehek 'v', ki ga izgovarja skoraj kot 'u' … prijetno jo je poslušati.
»Puebla, ki je dve uri oddaljena od
glavnega mesta Ciudád de México,
ima dva milijona prebivalcev in že
to je bila velika sprememba. Prihajam iz Lendave in največje mesto, v
katerem sem kdaj živela, je Ljubljana (smeh), ki je v primerjavi s Pueblo seveda majčkena. Na začetku me
je motilo veliko prometa, ki prispeva
k večji onesnaženosti zraka; pa varnost je seveda drugačna. Tam ponoči ob dveh ne boš hodil sam po ulici,
medtem ko si to v Lendavi lahko privoščiš. Težko sem se navadila voziti avto, ker ne spoštujejo prometnih
pravil, vse skupaj je bolj 'po kavbojsko' (smeh).
Hrana, hrana je pa zelo pekoča,
jaz se ji recimo izogibam. Tudi mastnemu se izognem. Doma tako jemo
malo tamkajšnje tradicionalne hrane, malo slovenske pa kakšne 'mednarodne', kot so špageti (smeh).« Od
mehiške hrane, pravi, ima rada »chiles en nogada«: »To je paprika, ki jo
popečejo, olupijo in poberejo seme.
Nato jo napolnijo z mletim mesom,
več vrstami na koščke narezanega
sadja in še z mandlji. S to maso napolnijo papriko, povaljajo v jajčnem
testu in ocvrejo, vse skupaj pa polijejo s posebno orehovo omako. To je
ena taka sladko-slana, zelo dobra in
tipično njihova jed.« Tortilje, razlaga
Martina, so seveda v Mehiki čisto nekaj drugega, kot jih dobiš pri nas.
»Tortilje morajo biti koruzne. Poleg tega je koruza modra, kar jim
da drugačen okus; modra je namreč
mnogo okusnejša od rumene. Pozna-
5
»Kostarika, Nikaragva, Gvatemala,
Honduras, Belize; vse to sem prepotovala. Potem pa sem v Mehiki, v Meridi,
to je na Jukatanu – čisto na koncu moje
poti –, spoznala Fernanda, ki je danes
moj mož.« Bilo je prvo, potovanje namreč; prej ni nikoli potovala na tak
način. »Vedno sem želela videti Latinsko Ameriko, zato sem razmišljala, da
bi šla v Argentino ali Urugvaj. A sta se
mi državi zdeli preveč podobni evropskim, želela sem nekaj res čisto drugačnega, eksotičnega. O Srednji Ameriki se zelo malo ve, in ko sem malo
raziskovala, mi je v oči padla Kostarika, ki ji pravijo srednjeameriška Švica.
Ima lepo naravo, je ekološko usmerjena in relativno varna država z razvitim turizmom, zato sem se odločila, da
grem tja. Potem pa mi je najbolj prirasla k srcu Nikaragva.«
jo ogromno vrst koruze: belo, rdečo,
modro. Pojedo tudi ogromno fižola,
ki ga imajo prav tako več vrst. Največ pojejo črnega. Pa vsaka vrsta ima
svoje ime. Ko so mi recimo na začetku rekli 'haba' in sem vprašala, kaj je
to, so mi pokazali fižol. Potem jaz rečem, da je to fižol, oni pa, da je to
haba (smeh).«
Martina si od doma v Mehiko vedno odnese kašo. »Tam ne poznajo
ne ajdove in ne prosene kaše, zato si
vzamem kakšen kilogram, da imam
potem za nekaj časa.« Fernandu pa je
bila, ko je bil lani v Sloveniji, država
všeč, saj je po njegovem mnenju urejena in zelena. In Martina je še povedala: »Od hrane so mu bili všeč pršut,
siri, bograč, krvavice, raca z mlinci,
kremna rezina z Bleda.«
Našla jo je fotografija
Martino sem »odkrila«, ko je v soboški knjižnici odprla svojo prvo fotografsko razstavo z naslovom »Le
enkrat želim videti Acapulco«, za katero je fotografirala hišne pomočnice: »Te serije sem se lotila potem, ko
sem spoznala nekaj hišnih pomočnic,
ki hodijo v tuje domove v glavnem
čist in pospravljat, včasih pa tudi likat in kuhat. In ko sem se pogovarjala z njimi, sem ugotovila, da … da nikogar ne zanimajo. Da so pravzaprav
v zelo slabem položaju, v še slabšem
pa, ker so ženske. Tako sem jih portretirala, pod fotografijo pa zapisala
njihove zgodbe.
Nekatere so recimo morale začeti
delati že pri sedmih letih, ker starši
niso imeli denarja, da bi jim dali jesti.
Tako so morale same poskrbeti zase
in še za svojo družino. Zdaj pa nimajo izobrazbe, zdravstvenega zavarovanja, dopusta, socialnih prispevkov,
ničesar. Delajo tudi po 12 ur vse dni v
tednu, razen nedelj. Obenem jih prav
zaradi dela, ki ga opravljajo, velikokrat ponižujejo.«
Pravi, da bi fotografije rada razstavila v Mehiki in tako vsaj malo izpostavila ta problem: »Zavedam se, da
ne bom veliko spremenila. Mogoče
bodo pa vsaj ljudje, ki to vidijo, ali
pa tisti, za katere te ženske delajo,
začeli o njih razmišljati kot o … osebah. Z zgodbo v ozadju. Pa jih malo
bolj ceniti in spoštovati, mogoče celo
boljše plačati.«
Vidim, da novinarka v njej ne miruje: »Ne, ne. Pravzaprav zdaj študiram fotografijo. Natančneje: gre za
desetmesečni fotografski tečaj, za katerega sem dobila štipendijo World
Press Foto. Fundacija Pedro Meyer, ki
jo je ustanovil eden mednarodno najbolj priznanih mehiških fotografov,
je namreč razpisala natečaj, jaz sem
se prijavila in poslala svoje fotografije ter dobila štipendijo. S tem sem
zaposlena zadnje leto, konec septembra bom tečaj končala, potem pa …
bomo videli (smeh).« Pravi, da bi –
glede na to, da je s fotografijo začela
relativno pozno – rada še naprej nadaljevala tovrstno izobraževanje, potem pa od fotografije tudi živela: »Res
bi rada delala kot fotografinja. Pa ne
v studiu seveda, to me sploh ne zanima, privlačita me dokumentarna fotografija in zgodba.«
6
| 26 | Vestnik | 30. julija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Simbol Sokotre so zmajeva drevesa
lepih dežnikastih oblik, ki zrastejo
do deset metrov visoko. Drugod po
svetu so že zdavnaj izginila.
v Perzijo, Grčijo in antični Rim. O izjemnem pomenu kadila beremo že v Svetem pismu in ni naključje, da so modri
z vzhoda v Betlehem novorojenemu Jezusu prinesli zlato, miro in kadilo. Eden
od treh kraljev naj bi bil tako z območja
današnjega Jemna. Z zatonom Rimskega
cesarstva je upadlo tudi povpraševanje
po teh dobrinah.
Kraljica iz Sabe in domovina
Bin Ladnove družine
Noben Jemenec ne dvomi o domovini kraljice iz Sabe in njeni prestolnici v
Maribu. Ker pa je kraljica slišala o neizmerni modrosti kralja Salomona iz Jeruzalema, ga je šla obiskat in ga bogato
obdarila. Sveto pismo poroča o tem, da
nikdar več ni prišlo v deželo toliko dišav,
kakor jih je prinesla ona, poleg dragih
kamnov, zlata in drugega bogastva.
Druga znana osebnost iz Jemna je Osama bin Laden. Družina izvira iz vasi ArRibat v vadiju Doan, od koder so emigrirali v Savdsko Arabijo. Tam so ustanovili
gradbeno podjetje in se prek projektov
zbližali s saudsko kraljevo družino. Podjetje so razširili in postali lastniki največjega gradbenega podjetja v arabskem
svetu. Svetovno znani pa so postali po
terorističnih napadih v ZDA leta 2001.
Družinsko podjetje po smrti očeta Mohameda prevzame sin Salem, najstarejši
izmed 54 otrok, ki jih je imel Mohamed
z 22 ženami. Osama bin Laden je rojen
leta 1957 kot sedemnajsti otrok in edini sin očetove desete žene Hamide. Bil
Jemen, država na koncu Arabskega polotoka, je zelo drugačen od drugih
arabskih držav. Krasi ga pravljična prestolnica Sana, slovi pa po edinstvenem
otoku na svetu, Sokotri. To je domovina kraljice iz Sabe in družine Bin
Laden. Jemen je bil dolga leta edini pridelovalec kave na svetu, to je dežela
množičnega uživanja kata, pomanjkanja vode, revščine, različnih vojn in
terorističnih napadov … Politične razmere v državi so res slabe, saj sem dan
po vrnitvi domov v poročilih že slišala, da je na cesti iz Sane proti letališču
eksplodirala bomba. Kljub temu je Jemen dežela, ki jo je vredno doživeti.
30. julija 2015 | Vestnik | 27 |
www.vestnik.si | e: [email protected]
tudi precejšnje zaloge zemeljskega plina,
ki pa ga za zdaj še ne izkorišča. Potrebne
so raziskave in začetni vložki, ki pa niso
privlačni v nestabilni državi. Samostojni
Jemen pa je preveč reven, da bi bil uspešen pri izkoriščanju naravnih virov.
Kljub napredku so v ogromni puščavi kamele še zmeraj gospodarji peska in
imajo v Jemnu dolgo tradicijo. So simbol
trdoživosti in vzdržljivosti. Povprečno
doživijo 50 let starosti, poznamo pa enogrbo ali arabsko kamelo, ki je značilna za
ves arabski polotok in severno Afriko, ter
dvogrbo ali baktrijsko kamelo, ki živi v
osrednji Aziji. Vseh živali naj bi bilo približno 13 milijonov in so pretežno udomačene. Izredno so prilagojene sušnemu življenjskemu okolju in se napajajo
na vsake tri do štiri dni. Brez vode vzdržijo tudi več tednov, zadošča jim voda, ki
jo použijejo iz rastlin na dobrih sočnih
pašnikih. Med napajanjem odrasla žival
lahko popije do 120 litrov vode, s katero
nadomesti izgubljeno tekočino.
Obisk otoka Sokotra je bil dobra izbira, saj se pokrajina v Jemnu bolj ali manj
ponavlja in je pretežno puščavska. Sokotra je otok izjemnih naravnih lepot,
endemičnih živalskih in rastlinskih vrst,
raj za ljubitelje narave, otok, ki z velikimi koraki stopa na turistični zemljevid
sveta. Geografsko je bliže Somaliji kot Jemnu, že v davnini pa je bil povezava med
Arabijo, Afriko in Daljnim vzhodom.
Otok se je od afriške obale odcepil
Pogled na prestolnico Sana, ki je v kotlini, obdana z gorami, na višini
2300 metrov. To je eno najstarejših in najbolj samosvojih mest na svetu.
Je nedotaknjen arhitekturni biser, ki se je znašel leta 1984 na
Unescovem seznamu svetovne dediščine.
S
Marinka Jerič, avtorica prispevka in fotografij, in značilno stekleničasto
cvetoče drevo, ki daje otoku poseben čar in lepoto. Ime je dobilo po nenavadno
odebeljenem spodnjem delu stebla.
Marinka Jerič
ana, prestolnica Jemna, je eno najstarejših in najbolj samosvojih
mest na svetu. Leži na višini 2.300
metrov in je nedotaknjen arhitekturni
biser, ki je dobil mednarodno priznanje
leta 1984 z vpisom na Unescov seznam
svetovne dediščine. Staro mesto je neprekinjeno poseljeno vsaj 2500 let in to
je njegova največja znamenitost. Obdano je z visokim obzidjem in lepo ohranjenim glavnim vhodom v mesto, imenovanim »Vrata Jemna«. Še zmeraj vrata
ob šestih odprejo in ob 20.00 zaprejo. To
je simboličnega značaja, spomin na stare čase, ko je Sano obdajalo sedem podobnih vrat. Za vrati se nam odpre svet
starodavnih nebotičnikov, uličnih blodnjakov, znamenitih arabskih sukov,
več kot sto mošej in kar 12 hamamov,
ki so še zmeraj aktivni. Zaradi pomanjkanja prostora in lažjega nadzora so že
pred več kot tisoč leti začeli graditi v višino in tako so nastali prvi nebotičniki.
Ohranjenih naj bi jih bilo 14.000 in nekateri so stari tudi 400, celo 600 let. Njihova edinstvena arhitektura in višina od
pet do devet nadstropij, ki se vzpenjajo
nad ozkimi kamnitimi uličicami, dajejo
Sani značilen in svojstven pečat. Stari del
mesta je videti kot čipke, kot okrašena
torta. Mesto naj bi ustanovil Noetov sin
Sem, ki se je po smrti očeta podal na jug,
da poišče rodovitno zemljo. Poseljeno je
bilo že v prazgodovini, vzpon pa doživi v antiki. Sana je bila že od nekdaj trgovsko mesto, prek katerega poteka ena
od karavanskih poti. V zgodovini si jo je
vedno nekdo želel in na tem ozemlju se
nenehno bijejo boji med posameznimi
plemeni. Vladavine segajo vse do Egipta, Turčije in danes do nedefiniranih mej
Utrdba z obzidjem v vasici Tula, ki
ni bila nikoli zavzeta, kljub številnim
poskusom. Pogled nam seže daleč
na puščavsko pokrajino, po kateri so
že pred 3000 leti vodile pomembne
trgovske poti.
sosedov.
Jemen nekoč glavni
svetovni pridelovalec kave,
mire, kadila in kata
Ko smo zapustili prestolnico in se peljali proti severu, so nas spremljala drevesa kata, ki so nadomestila nekoč množične nasade kave. Že v 13. stoletju Jemen
postane svetovni pridelovalec kave, poznali pa so jo od začetka prvega tisočletja pred našim štetjem. Pridelava kave je
bila skrbno varovana skrivnost, zato rodovitnih sadik ni bilo mogoče najti zunaj Arabskega polotoka. Najverjetneje
je kasneje na razvoj te kulture vplivala
tudi prepoved uživanja alkoholnih pijač
v islamskem svetu. Po turškem zavzetju
dela Jemna se je pitje kave razširilo do
Carigrada in Evrope, do dunajskega dvora. Ritual pitja kave se je po Evropi hitro
razširil in prve kavarne nastanejo v Parizu, Benetkah … Zaradi velikega povpraševanja so Nizozemski trgovci pretihotapili sadike kavovca iz Jemna in so jo začeli
pridelovati v kolonijah, v Indiji, Cejlonu,
v Indoneziji. Tako je Jemen začel izgubljati monopol nad trgovino s kavo.
Danes je v Jemnu težko dobiti kavo.
Ni pa noben problem dobiti kata. Jemenska družba ima že sedemstoletno
tradicijo uživanja. Tukaj je prevladala
presoja nekaterih poznavalcev korana,
da kat uma ne zamegli, pač pa ga zbistri
in poveča sposobnost razumevanja sur v
koranu, zato so edino v Jemnu uživanje
kata legalizirali, medtem ko je povsod v
zahodnem in vsem muslimanskem svetu prepovedan. Nekoč so ga uporabljali
kot stimulator pri molitvi in so si z njim
pomagali na poti do ekstaze in duhov-
ne razsvetljenosti, danes pa se je uživanje razbohotilo v vsakdanjem življenju.
Žvečenje je postalo narodni družabni
dogodek, ki se začne vsak dan, takoj po
zgodnjem kosilu. Tako je Jemen postal
Arabia felix – Srečna Arabija. Po podatkih narodno drogo dnevno uživa okoli 80
odstotkov odraslih moških, 40 odstotkov
žensk in 30 odstotkov otrok, mlajših od
15 let. To je skupaj polovica ali 11 milijonov prebivalcev. Ti zapravijo na leto za
kat okoli 20 milijard ameriških dolarjev,
to pa je več kot tretjina državnega bruto
domačega proizvoda. Jemen je s katom
in njegovimi negativnimi učinki trd oreh
vseh vlad. Moški se raje odrečejo hrani
kot katu. Otroci so podhranjeni, družine
trpijo. Kmetje s pridelavo kata zaslužijo
mnogo več kot s kavo ali drugimi poljščinami. Zato je kat najbolj priljubljena
kmetijska kultura in tudi poraba podtalne vode, ki jo ta rastlina izdatneje rabi,
se je zelo zvišala, to pa ni dobro za oskrbo z vodo.
Dnevne odmerke kata prodajalci prodajajo v plastičnih vrečkah, ki običajno
romajo v okolje in ljudje dnevno odvržejo nekaj milijonov plastičnih vrečk. Tako
Jemen velja za eno od najbolj umazanih
držav na svetu. Poleg vrečk odmetavajo
tudi vso drugo embalažo in grozovit je
pogled na pokrajino ob naseljih, ko veter
nosi plastične vrečke.
Na južnih obalah Arabskega polotoka
so bile poleg kave najdragocenejše dobrine smola in olje drevesa mira in kadilo drevesa frankeses. Zaradi prijetnega
vonja in ritualne vrednosti je bilo kadilo
zelo cenjeno. V starem Egiptu viri omenjajo uporabo že v 15. stoletju pred našim štetjem. Uporaba kadil se je razširila
je deležen najboljše izobrazbe, a je študij opustil in se pridružil muslimanskim
borcem v Afganistanu. Zaradi radikalnih
nazorov ga družina ni več sprejemala. V
zadnjih desetletjih je več članov družine obiskalo rojstni kraj svojih prednikov,
Osama nikoli. Denarno še vedno podpirajo celotno dolino, zato tudi do najbolj
odročne vasi pripelje asfaltirana cesta.
Jemen je že od nekdaj trgoval z
različnimi dišavnicami in začimbami.
Prav zaradi tega je bil v antičnem
svetu zagotovo bolj slaven in cenjen,
kot je danes, ko se je znašel med
najrevnejšimi državami sveta.
pred šestimi milijoni let. Dolgoletna izolacija je vplivala na razvoj svojstvenega
rastlinstva in živalstva. Kar 37 odstotkov je endemičnih rastlin in mnoge od
njih so že tisočletja znane po zdravilnih
učinkih. Otok nima velikih živali, in to
zaradi razmeroma sušnega podnebja in
skromnih dimenzij. Dolg je 130 in povprečno širok 35 kilometrov. Živalski svet
še ni v celoti raziskan. Največ, kar 192, pa
je ptičjih vrst, veliko insektov in manjših
plazilcev. Obala je zelo raznolika, od prodnatih do peščenih plaž, lagun, koralnih
grebenov do klifov. Prebivalcev je od 40
do 50.000, ukvarjajo se s kozjerejo, ribištvom, gojenjem datljev.
Prej kot jemenska vlada se je izjemnih
vrednosti tega območja zavedala mednarodna skupnost in sprožila akcijo za zaščito naravnih virov na Sokotri. Otoka se
je prijel vzdevek »Galapaški otok Indijskega oceana«, ki je bil leta 2008 vpisan
na Unescov seznam svetovne dediščine.
Že pred Grki so otok odkrili in ga poselili Indijci in ga imenovali otok blaženosti. Za Feničane je bil to dom mitološkega feniksa, svete ptice, ki vsakih 500
let zgori in se ponovno rodi iz pepela. Po
legendi zgori na grmadi kadila in vej drevesa zmajevca.
Na poti proti Indiji je zaradi brodoloma otok obiskal tudi apostol Tomaž in
iz ladijskih razbitin zgradil prvo cerkev.
Zapuščina apostola in njegovih naslednikov je bila dolga, saj se je navzočnost krščanstva čutila naslednjih 1500 let, ko so
sultani iz Mare povsem zabrisali sledove
krščanstva.
Otok zanimivih dreves,
planot, sipin, jezer, koralnih
grebenov, turkiznega morja
Kamele, velika peščena
puščava, bogata nahajališča
nafte in plina
Velika vroča arabska puščava z dvema milijonoma in 600 tisoč kvadratnimi kilometri površine sega prek meje
Jemna, naprej v Oman in Združene arabske emirate. Površje je zelo suho in golo,
z velikimi temperaturnimi nihanji med
dnevom in nočjo. Gre za enega najmanj
gostoljubnih predelov sveta, zato meja
med Savdsko Arabijo in Jemnom nikoli ni bila natančno določena. Zanimanje
za veliko puščavsko območje pa se je
povečalo po odkritju nafte. Tako imata
obe državi zahteve po tem ozemlju. Drug
problem so ilegalna trgovanja in prestopanja meje, ki ga skušajo Savdijci rešiti
z gradnjo ograje, to pa je spet zanetilo
nove spore. Gradnja je tako ustavljena,
obe strani pa po dogovoru skupaj nadzirata mejo.
Za gospodarsko svetlejšo prihodnost
Jemna je ključna politična stabilnost, saj
je jemensko pridobivanje nafte močno
odvisno od tujih zasebnih podjetij. Nekatere velike mednarodne korporacije so se zaradi varnostnih razlogov raje
umaknile. Črpanje pa so prevzele manjše, neodvisne naftne družbe. Jemen ima
Karavana kamel, ki so še
vedno nepogrešljive in
vzdržljive v prostranstvih
velike Arabske puščave.
Otok Sokotra
Mesto kot okrašena torta
in otok zmajevih dreves
besedilo in fotografije
7
V Jemnu so ženske povsem zakrite in vse
so v črnem. Spodaj imajo oblačila drugih
barv, vendar si obvezno nadenejo črn
čador, preden zapustijo hišo. Material je
izredno fin, lahek, zračen kot pajčevina
in sega od glave do gležnjev.
Simbol Sokotre so značilna zmajeva
drevesa, ki rastejo samo tukaj. Jih je več
različnih vrst in iz njih pridobivajo »zmajevo kri«. Drevo ima značilno dežnikasto
obliko in v višino zraste do deset metrov.
Ime je dobilo po svetlo rdeči smoli, ki je
bila nekoč glavni izvozni artikel.
Druga zelo značilna so stekleničasta
drevesa, ki so jih poimenovali po nenavadno odebeljenem spodnjem delu stebla, v katerem so shranjene zaloge vode,
deblo pa je videti kot steklenica. Tudi teh
dreves je več različnih vrst. V zadebeljenem steblu sta želatina in voda, tako da
drevo vzdrži brez padavin tudi do pet let.
Potrebuje le zračen in odprt prostor. Drevo je strupeno in v višino zraste do štiri metre. Starost je zelo težko določiti,
saj nima označenih letnic, se pa predvideva, da so najstarejša drevesa stara do
160 let.
Na pobočjih planote Homhil izstopa
znano kumarično drevo, zaradi bele barve stebla vidno že od daleč. Veliko vrst je
sokotranskih aloj in že Aristotel je vedel
za njihove zdravilne učinke. Prezreti ne
gre drevesa frankeses. Iz debla so pridobivali prah, s katerim so v starem Egiptu
muminficirali pokojne. Tu so še številne
begonije, drevesa z dišavnimi smolami in
sokovi, puščavske rože ... Vsa drevesa se
elegantno dvigajo k modremu nebu, njihove oblike pa mi bodo za vedno ostale
v spominu.
Gorovje Hagir je odsekano in globok
kanjon obkroža planoto. Od kod so se
vzeli otroci, mi ni znano. Obkrožajo nas
in ponujajo prah zmajevih dreves in različne smole. Drugih spominkov ali česar
koli drugega ni mogoče dobiti.
Območje Dihamry je znano po očarljivem podvodnem svetu koral, školjk, pisanih ribic in šnorkljanje je v programu
popoldne. Prelepa dolina Dirhur je polna osvežujočih tolmunov. Celoten otok
je razrezan z globokimi vadiji, v katerih
je vse leto tekoča voda. In kjer koli smo
se kopali, bodisi v morju, tolmunih, rekah ali jezerih, povsod je voda topla. Peš
se spustimo na severno obalo, do lagune
Detwah. S pisanimi čolni nas domačini
odpeljejo do polotoka Schaub s čudovitim samotnim zalivom in več kilometrov
dolgo peščeno plažo. Morje je kristalno
čisto in nič nenavadnega ni, da se nam
pridruži jata delfinov. Obkrožijo čolna
in izvajajo pravo predstavo, ko veselo
skačejo in nas razveseljujejo. Tudi sami
si damo duška v turkizno zelenem morju z belimi penečimi se valovi. Neutrudni ribiči z ovitimi rutami okrog glave in
vranje črnimi očmi so že zaskrbljeni, ali
nas bodo pravočasno spravili na obalo,
saj se bojijo popoldanskega plimovanja
in višjih valov.
Lepo je bilo za nekaj dni ubežati v divjino otoka, ko so za nas skrbeli gostitelji,
nas prevažali z džipi, nam kuhali, postavljali šotore, nam veliko pokazali in povedali o Sokotri. Bili smo brez elektrike,
brez telefonov, brez hotelov in trgovin.
Svežo hrano nam je dajal otok, v glavnem ribe, kozličke, zelenjavo, dateljne
... Smo med prvimi obiskovalci, saj se je
otok začel odpirati svetu šele leta 1999,
ko so odprli letališče. Nepozabni so večeri pod zvezdnatim nebom, ko nenehno slišiš šumenje morja, ko se ob soju
lune bleščijo bele sipine, ko te veter stalno boža, ko imaš občutek, da se je tukaj
ustavil čas, ko preprosto čutiš, da si srečen. Vse je bilo tako sproščeno, umirjeno,
opojno lepo. Vse to je spet dalo globino
in bogastvo mojemu življenju … n
Možakarji, ki se predajajo uživanju
kata, za pasom obvezno džambija,
nož, ki ga nosi večina moških okrog
pasu in priča o njihovi pripadnosti
posameznim plemenom.
Logistična ekipa z glavnim kuharjem, ki je teden dni skrbela in nam omogočala,
da smo po dolgem in počez prekrižarili otok izjemnih naravnih lepot ter
endemičnih rastlinskih in živalskih vrst.
8
| 28 | Vestnik | 30. julija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
30. julija 2015 | Vestnik | 29 |
www.vestnik.si | e: [email protected]
L E G E N D A Ladislav Kondor
9
Karikatura
Mussolinija
Na hitro in v nekaj potezah je narisal karikaturo, si jo ogledal od blizu in
daleč, potem tlesknil po listu in jo izročil portretirancu. Tako se ljudje še
danes spominjajo znamenitega soboškega karikaturista Ladislava Kondorja.
O njem se v zadnjih desetletjih ni veliko pisalo, o njegovemu delu pa tudi
ni bilo kakšne poglobljene študije. Ker letos mineva od njegove zadnje
razstave 50 let, so mu v Pomurskem muzeju Murska Sobota posvetili
razstavo, s katero želi avtorica, umetnostna zgodovinarka in kustosinja
Tamara Andrejek, obuditi spomin na znamenitega in zanimivega
karikaturista in svetovnega popotnika. O katerem prav nihče ne pozabi
dodati, da je govoril nerazumljivo. Sam pa se je rad pohvalil, da obvlada
deset jezikov, in priznal, da nobenega perfektno, še svojega maternega ne.
Karikaturist internationale
besedilo
R
A. Nana Rituper Rodež fotografije arhiv Pomurskega muzeja Murska Sobota
odil se je šestega avgusta 1901
v Kupšincih, oče je bil zagrizen Madžar, učitelj, kasneje so
se preselili v Mursko Soboto. V družini naj bi bilo pet otrok, domneva Andrejekova: »V Vestniku je bila 16. maja
1963 objavljena Kondorjeva osmrtnica, v zahvali pa napisane sestre in brat
ter štirje kraji: Murska Sobota, Baja,
Budimpešta in Pariz. Bil je samski, ko
je bil v Soboti, je živel pri sestri Jolanki Kirbiš v Lendavski ulici 2, v Hartnerjevem kotu. Kaj je z družinami
sorodnikov, ni znano, na grobu Kondorjevih na soboškem pokopališču pa
le tu in tam zagori sveča.
Svoja dela je po smrti zapustil tedanji občini in jih je kasneje prevzel
muzej, hranijo pa tudi album, ki ga je
Kondor sicer ne kronološko urejal in
dopolnjeval do leta 1962. Če ga prelistamo, veliko izvemo o njegovem življenju, delu, potovanjih in srečanjih.
Zbrani so, žal pogosto brez datumov
in naslovov, časopisni izrezki, fotografije, potrdila o razstavah in druga dokumentacija. Zanimivo, da je povsod,
kjer je bil, uspel priti do uredništva in
prepričati novinarje in urednike, da
so o njem pisali pozitivno in z bombastičnimi naslovi. O njem so govo-
rili kot o svetovno znanem karikaturistu, karikaturistu internationale, in
ga primerjali celo s Picassom. Znal je
poskrbeti za svojo promocijo.
Prvo razstavo karikatur je imel leta
1931 v Oslu na Norveškem, kasneje pa
je imel še okoli 300 razstav na vseh
koncih sveta. Ni šlo za večje ali retrospektivne razstave, ampak manjše,
po salonih, kavarnah, hotelih, trgovinah, ulicah, v avtomobilskih salonih
in podobno. Ob razstavi v Zagrebu so
mediji poročali, da razstavlja svetovni karikaturist Kondor. Tudi doma je
imel nekaj razstav, razstavo v Soboti
leta 1958 je že prve dni obiskalo več
kot tisoč ljudi.
Prepotoval 36 držav
Kot piše Franc Šebjanič v katalogu
Popotnik in karikaturist ob razstavi
leta 1965, se je Kondor že v svoji zgodnji mladosti otresel patriarhalnosti
in madžarskega nacionalizma družinskega in malomeščanskega okolja, ki
je hotelo zavreti njegove svobodnejše,
umetniško navdahnjene ambicije. Kot
mlad je odšel od doma za trgovskega
vajenca v Osijek in že leta 1919 prišel navzkriž z zakoni in bil obsojen na
zaporno kazen. Vojake je pozival, naj
odložijo orožje. Ne ve se, ali je zaporno kazen prestajal, pobegnil pa je na
Madžarsko, v kateri je sledila večmesečna internacija, od koder se je, tako
Šebjanič, pred belim terorjem v Hortyjevi Madžarski z risalnim notesom
in veliko malho dobre volje odpravil v
svet – s trebuhom za kruhom.
Potovati je začel leta 1925, prepotoval je tri celine, Evropo, Afriko z Malo
Azijo in Latinsko Ameriko, skupno 36
držav, sam sebe pa je imel za vagabunda. Najbolj všeč mu je bilo na Poljskem in tam naj bi o njem celo posneli film, in v Bolgariji, v kateri so ga kot
umetnika najbolje sprejeli in ga cenili.
Vrata pa so se mu odprla na stežaj, ko
je leta 1926 prispel v Monte Carlo, v
katerem je naletel na slavne, premožne, aristokrate, športnike, igralce,
znane osebnosti ... O tem, kako se je
znal takrat z videzom in šarmom hollywoodskega igralca vključiti mednje,
pričajo številne fotografije.
Leta 1928 je obiskal Kairo in Egipt,
v katerem je risal barvne karikature.
Ocenjujejo, da te spadajo med najslikovitejše in likovno izpopolnjene.
Nikjer ni ostal več kot nekaj mesecev,
leta 1933 pa se je skoraj za leto ustavil v Braziliji. Rad se je vračal v dežele, kjer so njega in karikature lepo
sprejeli. Zanimivo, da se je Kondor za
vsako državo, ki jo je obiskal, posebej
pripravil in narisal karikature njenih
najbolj znanih in slavnih osebnosti in
voditeljev ter jih razstavil.
S prihodom Kondorja, opatijskega
Picassa, se je v mondenem letovišču
začela turistična sezona.
Kondor, kot se ga spominjajo.
Znal se je gibati v visoki družbi v Monte Carlu, Kondor je prvi z desne.
Mnogi časopisi
so poročali o
Kondorju kot
o svetovnem
karikaturistu.
tvah, na katerih se je zbrala publika.
Svoja dela je cenil na vrednost kosila,
tudi črne kave, večinoma pa ni šlo za
večje zneske. Od slavnih je želel večji
honorar in še podpis, a so bili imenitneži praviloma precej skopuški, omenja. Zato je imel včasih veliko denarja,
so pa bili dnevi, ko je bil lačen.
O karikiranju ženk pa je nekemu
novinarju povedal: »Veste, ženske želijo biti vedno lepe, ampak na karikaturi so še grše, kot so v resnici. Ker se
na karikaturi še posebno izpostavljajo
kakšne napake.« Prosil pa je novinarja, naj doda, da je sam do žensk prizanesljiv in da izpostavi tisto, kar je na
njih lepo in na kar so ponosne. Znal je
laskati ženskam, a se ni nikoli poročil
in si ustvaril družine.
Politična karikatura
Čeprav je risal večinoma portrete,
je tudi na njih izražal svoja politična
stališča. Rad je karikiral svetovne po-
litike: Hitlerja, Mussolinija, Stalina,
naciste Göbbelsa, Göringa in druge.
Leta 1941 ga je gestapo v Kranju zaradi karikatur Hitlerja in Mussolinija,
ki so nastale konec 30. let, aretiral in
ga kot političnega zapornika privedel v Begunje. Ravno je prišel po svoje karikature, ki so bile razstavljene v
Kranj, pa so ga aretirali. Del te zbirke
so rešili. V zaporu je karikiral ječarje,
sozapornike, tudi najstarejša njegova
ohranjena avtokarikatura iz leta 1941
kaže, kako jezdi zapor. V Begunjah je
bil tri mesece in potem še dva meseca
v Celovcu v Avstriji. Po vojni se je bolj
zadrževal doma in verno upodabljal
utrip navadnega življenja.
Karikaturist s humorjem
Kondor je bil samouk in ni imel formalne likovne izobrazbe, sam pa je o
sebi povedal: »Rojen sem bil kot portretist, že kot trileten deček sem risal in se kasneje razvil v karikaturista.
Leta 1924 sem začel risati karikature,
ker so mi bili zanimivi tipi.« Njegova
najstarejša ohranjena karikatura je iz
leta 1924 in je nastala na Bavarskem.
»Kaj je mislil s tipi, je težko povedati,«
meni Andrejekova, nedvomno pa je s
tem mislil, kaj je bilo tisto posebno na
ljudeh, njihov videz, drža, način oblačenja, govoril pa je tudi o tem, da so
nekatere poteza značilne za posamezne narode.
Sicer je začel študij na likovni akademiji na Dunaju, a je po 12 dneh vse
skupaj pustil. Bolj kot na teorijo se je
zanašal na svoj talent, ki ga je pilil s
številnimi karikaturami. Ni se držal
norm in v likovnem smislu ni nikogar
posebej posnemal, čeprav pri njem
najdemo prvine kubizma in futurizma, pove Andrejekova. Liška pa je o
njem zapisal, da Kondorju kot karikaturistu uspe »izpostaviti očitnosti«, to
pa je dokaz, da bistro opaža in da mu
karikatura ni »plehko pretiravanje zunanjih očitnosti« in da je karikaturist
s humorjem, če pa je kdaj ostrejši, je
tako prikupno neobziren, kakor so bistri otroci. Umetnostni zgodovinar dr.
Janez Balažic pa je pred desetletjem
v Penu zapisal: »Vmes je kič, potem
so bežne skice diletanta, včasih otročje naivne, zraven pa dela, pred katerimi obstanete in ostrmite, kakor
da ste nenadoma našli biser. Pove še,
da je Kondor umetnik, čudovit umetnik notranjega in zunanjega življenja, kakršnih je malo hodilo po naši
zemlji.«
Opatijski Picasso
V svojih zadnjih letih, nekje po letu
1950, je bil Kondor pozimi v Soboti,
s poletjem pa ga »njegova večno ne-
mirna nrav zanese v našo najbolj znano obmorsko letovišče v Opatijo«, v
kateri je bil stalen gost. Zaradi slabšega zdravja mu je ustrezala klima,
v mondenem letovišču pa je imel ob
množici turistov več možnosti za zaslužek. Opatijski časopisi so pisali, da
ko pride Kondor, opatijski Picasso, se
začenja turistična sezona. Na to so se
odzvali domači časopisi, češ da je on
vendarle prekmurski Picasso.
V Opatiji je petega maja tudi nenadoma umrl. Šebjanič pa ob tem zapiše:
»Z masko smrti na obličju se je vrnil v
rodno Prekmurje, človek, ki je z grafitnim ali barvnim svinčnikom desetletja drzno in galantno odkrival in natikal na papir življenjske maske drugih,
znanih in neznanih soljudi.« n
Karikiral je najslavnejše
Kubistična avtokarikatura
Da je risal najslavnejše in najpomembnejše ljudi na svetu, so takrat
poročali časopisi. Narisal je športnike, igralce, operne pevce, indijske maharadže, člane kraljevskih družin, Maksima Gorkega, bogataše tistega časa.
Upodobil je narodne heroje, pisatelje,
tudi Miška Kranjca in Ferda Kozaka,
svetovne politike in med njimi tudi
Tita. Ravno Tita je srečal na eni od teras znamenitih lokalov v Opatiji. Nagovoril ga je in mu dal karikaturo v
podpis.
Bil je pravi lovec na podpise znanih
osebnosti, med drugim je pisal Churchillu, naj mu podpiše karikaturo. Odgovoril mu je Churchillov sekretar, da
se zahvaljujejo, ampak da ne more
podpisati vseh želj, v muzeju pa hranijo korespondenco med njima. Prav
tako se je osebno srečal z Levom Trockim. O tem, kako sta se srečala, obstaja več teorij, nedvomno ga je obiskal
na njegovem domu v Istanbulu in tam
mu je karikaturo tudi podpisal. Janku
Liški je v pogovoru leta 1938 za Mladega Prekmurca zaupal, da je k vsem
nedostopnim veličinam pristopal »z
energijo in z nesramnostjo«.
Čeprav je bil večino svojega življenja po svetu, je veliko delal doma, v
Soboti. Karikature je risal ob različnih priložnostih, športnih prireditvah, množičnih dogodkih in priredi-
Karikatura
egiptovskega
veleposestnika
Kondor karikira obiskovalce na razstavi v Murski Soboti leta 1958.
Pri portretiranju dam na teniškem igrišču v Monte Carlu leta 1926
10
| 30 | Vestnik | 30. julija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
med kuse po ... 7
Sladke Terme
besedilo in fotografije
K
Matej Fišer
akor koli. Turistična ponudba
naše pokrajine temelji na tako
imenovanem zdraviliškem turizmu. Zdravilišča so bila v preteklosti
gonilna sila razvoja turizma v regiji,
ga oblikovala in sooblikovala ponudbo, po kateri smo prepoznavni. Skozi
zdravilišča pri nas »steče« največ tujcev; prav tako pride največji del turističnega denarja v regijo prav po
tem kanalu. Tokrat smo se odločili,
da pokukamo v kuhinjo Moravskih
Toplic, in to ne v navadno, marveč tisto sladko. Predvsem nas je zanimalo,
kako ohraniti kakovost, tudi če moraš dnevno postreči več sto gostom,
in kako zadovoljiti množico v pravza-
prav velikem sistemu. Vsekakor gre
tukaj za timsko delo, vendar je toliko
večja odgovornost tistega, ki jih vodi.
Vodja kuhinje Termal in hkrati vodja
slaščičarske delavnice je Danilo Kozar.
V Termah 3000, v katerih je začel kot
kuhar, je zaposlen že trideset let. Pod
njegovo taktirko nastajajo novosti in
kreacije sladic, ki jih dobimo tako v
slaščičarni Cafe Praline kot v drugih
delih Term 3000. Kot del slovenske
kuharske reprezentance je sodeloval
na številnih domačih in mednarodnih
tekmovanjih, svetovnih prvenstvih in
kuharskih olimpijadah. Je tudi dobitnik največjega kuharskega priznanja v državi, to sta diamantna značka
Jagodni val
in trak kakovosti. Pri svojih kreacijah
združuje znanja svetovne kuhinje, ki
jim dodaja lokalni pridih, sestavine in
okuse. Danilo nam je predstavil nekaj
sladic iz njihove klasične ponudbe,
obenem pa nam zaupal recepte, po
katerih boste lahko tudi sami doma
pripravili omenjene sladice. Če se ne
morete odločiti, katero bi doma pripravili najprej, jih lahko poskusite v
Moravskih Toplicah in se nato odločite, s katero boste presenetili goste
in prijatelje doma.
www.prekmurska-gibanica.si
Čokoladna tortica z
maskarponejem in jagodami
oziroma jagodni val
Sestavine
za 10 tortic, premera 7 cm: 10 kosov
okroglega čokoladnega biskvita, 10 kosov
okroglega navadnega biskvita;
za sirovo kremo: 200 g maskarponeja,
100 g stepene sladke smetane, 30 g
sladkorja v prahu, 3 g želatine;
Bezgova šarlota bezgov cvet
160 g ajdove moke, 140 g mletih bučnih
semen, 200 g masla, 270 g sladkorja,
40 g bele čokolade.
nad soparo. Mešamo, da se krema zgosti.
Odstavimo, dodamo v hladni vodi namočeno želatino. Občasno mešamo, da se krema ohladi. Ohlajeni kremi dodamo stepeno sladko smetano in ocvrto ajdovo kašo.
V pripravljen model damo najprej hrustavček, nato pa polovico kreme. Potresemo z borovnicami in dodamo še preostalo
kremo. Vse skupaj postavimo v hladilnik,
da se krema strdi. Serviramo in dekoriramo po lastni želji.
Iz naštetih sestavin za hrustavček zamesimo testo, ga zavijemo v folijo in postavimo
za eno uro v hladilnik. Testo grobo naribamo na pekač in pečemo v pečici 10 minut
pri 180 stopinj Celzija. Ko se ohladi, ga z
rokami zdrobimo. Ajdovo kašo skuhamo
do tri četrt, odcedimo in posušimo. Ko je
suha, jo na hitro ocvremo v vročem olju.
Rumenjake in sirup penasto stepamo, počasi dodajamo vrelo mleko in postavimo
Po tem, kar smo videli v Moravskih
Toplicah, lahko povemo, da je v sladki ponudbi kaj več od gibanice in retašev. Danilo s svojo ekipo nadgrajuje tako
imenovano klasično ponudbo »pomurskih sladic«. Glede na število gostov, ki
prihajajo v terme, ima ta turistični segment zelo velik potencial za nadgradnjo
ponudbe in predstavitev lokalnih pridelkov gostom, ki prihajajo k nam. n
Model 25 x 25 cm, 100 g rumenjakov,
2 dl bezgovega sirupa, 5 dl mleka, 25
g želatine, 5 dl sladke smetane, 100 g
ajdove kaše, 200 g borovnic.
Hrustavček
Čokoladno-pomarančna kroglica
za čokoladno kremo: 100 g čokolade, 50
g smetane, 150 g stepene sladke smetane;
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja:
Evropa investira v podeželje
za jagodni preliv: 800 g svežih jagod,
200 g sladkorja, 15 g želatine.
Sestava
spodaj čokoladni biskvit
sirova krema
navadni biskvit
čokoladna krema
jagode v kockah z jagodno omako
Bezgov cvet
Najprej si pripravimo modelčke s premerom 7 cm in jih obložimo s trdo PVC-folijo.
Predpriprava sestavin
Sirova krema
Sir maskarpone in sladkor v prahu zmešamo, dodamo stepeno sladko smetano in
raztopljeno želatino. Kremo damo v dresirno vrečko.
Čokoladna krema
Čokolado in 50 g smetane skuhamo, ko se
ohladi, dodamo stepeno sladko smetano
in tudi damo v dresirno vrečko.
Locata panonija
Danilo Kozar
Jagodna omaka
500 g jagod in 200 g sladkorja skuhamo
in zmešamo. Ko se ohladi, dodamo 300 g
na kocke narezanih jagod in raztopljeno
želatino.
Na dno modelčka položimo čokoladni
biskvit, nabrizgamo sirovo kremo, položimo beli biskvit, nabrizgamo čokoladno kremo in postavimo za pet minut
v hladilnik, nato pa z žlico še dodamo
jagodno kremo. Vse skupaj postavimo v
hladilnik, da se krema strdi. Tortice vzamemo iz hladilnika, odvijemo folijo in
postrežemo.
Štorkljino gnezdo
30. julija 2015 | Vestnik | 31 |
www.vestnik.si | e: [email protected]
11
delo zmeraj najde, razlaga Štefan. Dela
je vedno dovolj tudi zato, ker noben
cvetlični lonček ne sme ostati prazen,
doda Barbara, in ker mora imeti vsaka ped zemlje svoj okrasni grmiček ali
kakšno sadno drevo. Poldrugi ar je velik zelenjavni vrt, šest arov in pol pa
cela parcela s hišo vred. Prostora ni na
pretek, vendar raste vse, na kar se lahko spomnite. Češnje, hruške, jablane,
slive … Na terasi, na kateri smo sedeli
v prijetni zeleni senci, je bila na mizi
košarica, polna zgodnjih jabolk, tistih
dišečih temnordečih, ob njej pa steklena vaza z zrelim žitnim klasjem. To
imata Štefan in Barbara na mizi vsako poletje, ker ju spominja na predanost zemlji, ki sta jo že kot mlada spoznala doma in na kateri sta se ob delu
na malih kmetijah naučila delavnosti.
Tudi potem, ko sta odšla od doma, sta
še veliko časa domačim pomagala na
kmetiji, da potem tistega, kar so pridelali, ni bilo treba kupovati. Živeti od
zemlje pa je bogastvo posebne vrste.
»Pri nas se leto začne z zgodnjimi
jagodami in konča s poznimi jabolki,
da lahko vedno, ko prideš iz hiše, nekaj utrgaš,« razlaga Štefan, prostorsko omejenost pa rešuje na ta način,
da na eno sadno drevo cepi več vrst.
Tako mu na primer uspeva češnja,
na kateri rastejo tri sorte češenj, tiste
zgodnje, potem srednje in pozne. Tudi
med gredice p ...
Prvi jutranji pogled
je namenjen sosedu
in drugi vrtu
besedilo
P
Majda Horvat fotografije Nataša Juhnov
reden so položili prvo opeko za
hišo, sta imela Štefan in Barbara Ternar že vrt, na njem pa sta
rasla paradižnik in paprika, da je bila
zelenjava pri roki za malico za delavce, ki so gradili. Prvi paradižnik, ki je
dozorel na tem vrtu, pa je bil zanju in
še zdaj se spominjata, kako sta si zrelega razrezala na pol. Tu in tam so si
kaj z vrta postregli tudi delavci s sosednjih gradbišč, saj je v tistem času
na južni strani mesta nastajalo novo
naselje družinskih hiš. Ternarjevi so
se v novo, a še nedokončano hišo vselili leta 1972, naselje pa je raslo deset
let. Šele potem so se njegovi stanovalci začeli tudi bolj zavzeto ukvarjati z
urejanjem vrtov. Njuna hiša je v Ulici
generala Maistra, v mirni murskosoboški soseski, v kateri je res lepo živeti in katere Ternarjeva ne bi zamenjala za noben denar, zaradi miru in
zelenja, ki obdaja skoraj vsako hišo,
predvsem pa zaradi ljudi, ki prebivajo v njih in negujejo dobre sosedske
odnose. »Tudi zato je naše bivanje tukaj tako lepo, da ko zjutraj prideš ven,
najprej pogledaš, ali je zunaj kateri od
sosedov, da ga pozdraviš. Prvi pogled
je torej namenjen sosedu in drugi vrtu
in temu, kako kaj raste. Kaj ti pomagajo sorodniki, ki so trideset kilometrov
vstran?! Če je kakšna težava ali če se
kaj zgodi, je v tistem trenutku največ
vreden dober sosed,« pripoveduje Štefan. »In veste, kaj je še lepo, da si sosede iz ulice vedno izmenjujejo sadike in
tudi pridelke z vrta.«
Hiše so res blizu druga drugi, vendar je med njimi še zmeraj dovolj sonca in prostora za okrasno zelenje in
cvetje, pa tudi za sadno drevje in zelenjavne vrtove. »Zdaj so vidni sadovi našega dela. Ko pogledaš po vsem,
kar raste, oči najdejo svoj mir in zadovoljstvo, kajti vedno lahko nekaj pobiraš,« je razlagal Štefan. Ravno dan
pred našim obiskom so skupaj z vnukinjama Tjašo in Brino, ki sta prišli na
počitnice, pobrali maline, borovnice,
josto in še drugo zrelo sadje za domač
sok. Veliko okusnejši je od kupljenega,
to pa zato, pripoveduje Štefan, ker ima
tudi okus po vloženem delu. Tisto, kar
si celo leto negoval in opazoval, kako
raste, je dozorelo zate, da zaužiješ.
Čeprav je Štefan že dolga leta vrtnar,
pa je ravno včeraj doživel nekaj, kar ga
je nadvse presenetilo. Pred dvema tednoma sta z ženo posadila fižol. Zjutraj ga še ni bilo videti iz zemlje, zve-
čer, ko so prišli domov, pa je že nekaj
centimetrov kukal iz zemlje. »Česa takega še nisem videl, da bi rastlina dobesedno eksplodirala,« je razlagal ves
navdušen. Zadnji dež, ogreta zemlja in
sonce sta pač pokazala svojo moč.
Vrt obdelujeta oba naša sobesednika, čeprav, kot se pošali Štefan, je sam
bolj v ospredju od takrat, ko je ženi pokazal, da zelo rad dela na vrtu. Barbara
ga je hitro dopolnila, češ da je delitev
dela med njima takšna zato, ker sam
zna vse narediti najbolj prav in ker njene sadike nikoli niso ravno posajene,
pa četudi danes takšno sajenje sploh
ni več v modi. Je pa dela okoli hiše in v
njej vedno dovolj za oba, nekaj časa pa
jima ostane tudi za njune hobije. Štefan rad kolesari, Barbara pa rešuje križanke, veliko časa pa preživita skupaj.
V življenju je tako naneslo, da hčerka z
družino zdaj živi v kraju blizu Frama,
vendar vnukinji še vedno zelo radi prihajata k njima na počitnice.
Vrt je dolžnost in veselje hkrati, z
delom na njem pa je tako, da ko stopiš iz hiše, takoj vidiš, kaj je treba postoriti. In če vse vidiš, potem se tudi
zelenjavni vrt zdaj ponuja obilo vsega,
zrel paradižnik, rumeno papriko, prhko endivijo, stročji fižol, rdečo peso,
čebulo, kumare … Kumaric je zraslo
že toliko, da bi zdaj lahko prenehale
rasti, saj sta z njimi že tudi napolnila
kozarce za ozimnico. In kako Ternarjeva ubranita pridelek pred nadležnimi polži, strunami, plesnijo?
»Vsaka stvar, ki je na svetu, dela nekaj dobrega in nekaj slabega, vendar
pa mi, če nam nekaj ni všeč, vidimo
samo slabo, dobro pa gre mimo nas.
Če je zaradi polžev kakšen grm solate manj, je pač manj,« pove Štefan,
potem pa vendarle prizna, da jih tudi
sam pobira, če se preveč namnožijo.
Po zemlji ne stresa nobene kemije in
tudi škropi ne, razen morda s čim blagim, če je res že nujno potrebno. Škodljivcev na vrtu se branita tudi s koprivami, ki jih uporabljata na tri načine,
z enodnevnim namakanjem za škropljenje proti ušem, z večdnevnim namakanjem za gnojilo in z ustvarjanjem
zastirke med sadikami, za kar uporabljata tudi pokošeno in posušeno travo. Proti strunam pa učinkujejo namočen tobak in zdrobljene jajčne lupine.
To je Barbara prebrala v neki reviji in
zato tudi sama dela tako. Jajčne lupine, ki naj bi zdrobljene in pomešane
v zemljo ovirale tudi polže, zbira vse
leto, dela pa tudi pripravek za zalivanje iz tobaka. V posodo natoči deset
do dvanajst litrov vode in v njej namoči pest tobaka, narezan navadni gabez
ali po domače gavez in koprive, potem
pa vse to namaka en dan. S tem zaliva,
ostanek pa pusti, da se razkroji v gnojilo. Zadnja leta pa je velika nadloga
tudi muhasto vreme, zato sta nad vrtom razpela mrežo proti toči. »Preveč
boli, če toča uniči vse, za kar si se trudil celo leto. Vsaj vrt lahko obvarujemo tako, če že drevja ne moremo,« je
povedal Štefan. n
12
| 32 | Vestnik | 30. julija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Hop! V lepše čase, bi rekli malo za šalo, malo – oziroma malo bolj – pa kar zares. Poletje je boljši čas leta,
dopust tudi, česa si torej lahko še želimo? fotografija nataša juhnov
Darja Potočnik, Vida Lukač, Vlado Pejčič, Lidija Žitek in Nejc
Rajtar (našteti so od leve proti desni) so »backstage« (tudi) letošnjih, sicer
že minulih Soboških dni. Iz zaodrja na fotografiji manjka le – verjetno je
kaj delala, glede na to, da so se drugi fotografirali (šala) – Brigita Perhavec.
fotografija nataša juhnov
Mogoče dopusta. V Južni Koreji,
recimo, v kateri je bil avtor te
fotografije sicer službeno, a je v
fotografski objektiv ujel nekoga, ki –
pa saj to ni res! – bere Vestnik!
Znamenitost, ob kateri mladenka
lista naš časopis, je Clock tower of
peace, torej »stolp - ura miru«. Stoji
v Seulu v Južni Koreji in prikazuje
dve mladenki, ki držita dve uri: ena
se je ustavila v trenutku, ko sta se
obe Koreji ločili, druga pa se pomika
naprej, k ponovni združitvi. In naj bi
jo ustavili, ko bosta obe Koreji spet
združeni. fotografija m. k.
Folklorni festival v Beltincih je praznik, na katerem ne gre manjkati.
Sploh ne, če si domačin in če si zaljubljen v folkloro in ples. Kot sta sedanji
predsednik Kulturno-umetniškega društva Beltinci Boštjan Rous in
Dragica Kolarič, dolgoletna plesalka in vodja beltinskih folkloristov, ki pa
zdaj uči folklorni skupini v Satahovcih in Porabju. fotografija nataša juhnov
V senci so Rudi Sovec starejši
(prvi z leve ) in prvi »grafičarji
pokrajine ob Muri« – Vlado
Andrejek, Jože Poredoš, Jože
Kuhar in Koloman Šiftar –
obujali spomine, kako so poleti
1965, torej je za njimi abraham,
končali srednjo grafično šolo v
hrvaški prestolnici, v Zagrebu. Bili
so prvi iz Pomurja, ki so se šolali
za to obrt, potem so se zaposlili
v Pomurskem tisku oziroma
Kartonaži. Pred dvanajstimi leti
je podjetje šlo, kamor je pač šlo,
mojstri obrti pa niso pozabili, kaj
vse so preživeli v Zagrebu in nato v
Murski Soboti.
fotografija igor fekonja
turizem
www.vestnik.si | e: [email protected]
30. julija 2015 | Vestnik |
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Izletniški kraji so Zgornje
Konjišče, Negova in Rakičan
Lani se je Velika Polana uvrstila na republiško ocenjevanje, po tistem pa na evropsko Entente
Florale, na katerem je prejela zlati priznanji – Državno ocenjevanje poteka v poletnih mesecih
Zgornje Konjišče, Negova in Rakičan
so izletniški kraji, ki jih je za najboljše
izbrala ocenjevalna komisija Pomurske turistične zveze in bodo sodelovali na republiškem ocenjevanju v projektu z naslovom Moja dežela – lepa
in gostoljubna. Ocenjevanje poteka
že vrsto let pod okriljem Turistične
zveze Slovenije, z njim pa nagrajujejo kraje, v katerih se zavedajo, da je
urejeno in gostoljubno okolje pogoj
za uspešen razvoj turizma.
Pri tem regijski koordinatorji poskrbijo za ocenjevanje v regiji. Za Pomurje je to Pomurska turistična zveza, ki pokriva največ občin med vsemi
koordinatorji v Sloveniji. O najboljših
v državi pa odloča nacionalna komisija. Lani so tako izbrali za najlepši izletniški kraj v regiji Veliko Polano, ki je
bila na državnem ocenjevanju izbrana
za najlepši izletniški kraj v Sloveniji.
To jim je omogočilo, da so sodelovali na evropskem tekmovanju Entente Florale, na katerem so prejeli zlato
priznanje za urejenost kraja in celovit
pristop k urejanju kraja.
Ob tradicionalnem načinu ocenjevanja, pri katerem sodelujejo regijski koordinatorji, je pripravila letos
Turistična zveza Slovenija še spletno glasovanje za najlepši in najbolj
urejen izletniški kraj in mesto. Med
manjšimi mesti sta sodelovala Apače in Ljutomer, med izletniškimi kraji pa Dobrovnik (Bukovniško jezero),
Stara Gora, Jeruzalem, Razkriški kot
in Bogojina. Predloge občin je obravnavala komisija in s strokovnimi merili izbrala kandidate, ki so se najprej
uvrstili na spletno glasovanje. Merilo za uvrstitev kandidatov na državno tekmovanje je bilo tako mnenje
komisije kot število glasov s spletnega glasovanja. Državno ocenjevanje
poteka v poletnih mesecih, izide pa
bodo razglasili na sklepni prireditvi
turistične
prireditve
Gornja Radgona – V petek, 31. julija,
med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred
Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov
in izdelkov ter domačih dobrot.
Janžev Vrh – V soboto, 1. avgusta, ob
16. uri bosta pri gasilskem domu prireditev 15. Janešperska noč in tekmovanje v kuhanju pasulja Pasuljada.
Beltinci – V soboto, 1. avgusta, bo Dan
rekreacije Občine Beltinci z različnimi
aktivnostmi, kot so pohod, rolanje in
kolesarje po vaseh občine.
Cven – V soboto, 1. avgusta, ob 14. uri
bo na Grüntu Turističnega društva
Cven Kmečka tržnica s ponudbo prleških domačih dobrot in napitkov.
Ljutomer – V soboto, 1. avgusta, med
8. in 12. uro bo na Glavnem trgu Turistična tržnica v organizaciji Lokalne
turistične organizacije Prlekija Ljutomer s ponudbo izdelkov ljudske obrti
in domačih dobrot.
Gornja Radgona – V soboto, 1. avgusta,
ob 8. uri bo na Kerenčičevi ulici (pri
nekdanjem mejnem prehodu) Kmečko-ekološka tržnica na meji s ponudbo ekoloških pridelkov in izdelkov.
Mekotnjak – V nedeljo, 2. avgusta, ob
14. uri bo pri gasilskem domu zabavna prireditev Sodobne rimske igre v
organizaciji Turističnega društva Stara Cesta.
Gornja Radgona – V nedeljo, 2. avgusta, ob 10. uri bo Društvo Mura rafting
zaznamovalo desetletnico delovanja s
spustom po Muri od Gornje Radgona
do broda na Muri med Moto in Gornjo Bistrico. Med spustom bodo imeli več postankov. Udeleženci se bodo
zbrali na ploščadi pri mostu med Radgonama.
Med tremi kandidati za najbolj urejen slovenski izletniški kraj je tudi Rakičan, v katerem postaja dvorec zanimivo turistično
središče. fotografija jože gabor
Moja dežela – lepa in gostoljubna, ki
bo oktobra.
Projekt Moja dežela – lepa in gostoljubna je prerasel v vseslovensko gibanje za urejeno okolje in gostoljubnost.
Pri tem je pomembno, da pri uresničevanju idej v lokalnih skupnostih
sodelujejo ob turističnih društvih in
zvezah še podjetja, organizacije, strokovne institucije in drugi. Izbrani kraji so zanimive izletniške točke, pravi
predsednica Pomurske turistične zveze Barbara Kolenc, ki imajo zadnja
leta vse več obiskovalcev in zanimivo
turistično ponudbo. Komisija je ocenjevala ob urejenosti in gostoljubnosti še varovanje naravne in kulturne
dediščine v naselju, turistično infrastrukturo, kulturno ponudbo kraja,
urejenost komunalne infrastrukture
in ekološko animiranje krajanov. Namen ocenjevanja je, da se spodbuja
tekmovalni duh pri urejanju okolja.
Na Pomurski turistični zvezi opažajo,
da se v mnogih krajih pomena urejanja okolja zavedajo, vendar so včasih
malenkosti tiste, ki so moteče, kot je
nepokošena trava, neurejenost okoli
stavb in podobno. Urejanje okolja je
neprestana skrb za to, da sebi in drugim omogočimo kakovostnejše prebivanje.
J. G.
Poletna turistična tržnica v Moravskih Toplicah
Vsak dan je petnajst ponudnikov
Ob četrtkih se društva predstavljajo z ljudsko glasbo in plesom na etnoloških večerih
Turistično-informacijski center Moravske Toplice že vrsto let čez poletje
poskrbi za sejemsko ponudbo na Poletni turistični tržnici ob drevoredu pri
slaščičarni Cafe Praline Term 3000, s
čimer si prizadevajo popestriti turistično ponudbo v tem največjem pomurskem turističnem središču.
Sejem je julija in avgusta v sklopu
prireditev, ki so jo poimenovali Poletje
v Moravskih Toplicah, na njej pa vsak
dan od četrtka do nedelje sodeluje na
stojnicah petnajst turističnih ponudnikov iz Občine Moravske Toplice in od
drugod. Vsak lahko sodeluje tedensko
dvakrat. Na stojnicah turistični ponudniki, društva in ljudski obrtniki ponujajo izdelke ljudske obrti od spominkov do uporabnih predmetov, domače
dobrote in napitke. Vsak četrtek organizirajo še etnološke večere z ljudsko
glasbo in plesom, vedno pa se predstavi eno društvo. V juliju so že nastopili
Folklorna skupina Kulturno-umetniškega društva Jožefa Košiča Bogojina,
ljudski pevci in godci Gorički lajkoši,
Kulturno-turistično društvo Male rijtar Tešanovci in Kulturno-umetniško
društvo Jozsefa Attile Motvarjevci.
J. G.
33
Zbigovci – V nedeljo, 2. avgusta, ob
9. uri bo pri gasilskem domu Majolkin bolšji sejem s ponudbo rabljenih
predmetov in izdelkov ljudske obrti.
Moravske Toplice – Do konca avgusta
bo ob drevoredu pri slaščičarni Cafe
Praline Term 3000 Poletna turistična
tržnica v okviru aktivnosti, ki so jih
naslovili Poletje v Moravskih Toplicah. Tržnica bo vsak teden od četrtka do nedelje po 18. uri. Vsak četrtek
bodo še etnološki glasbeni večeri. V
četrtek, 30. julija, bo nastopilo Etnološko kulturno društvo Künštni Prleki.
Negova – Od srede, 29. julija, do sobote, 1. avgusta, poteka na Gradu Negova
Grajski tabor za otroke v organizaciji Turističnega društva Negova - Spodnji Ivanjci. V soboto, 1. avgusta, ob 9.
uri bo v gradu Srednjeveški dan.
Grad – V prostorih gradu Grad sta na
ogled stalna razstava z zbirko muzejskih predmetov in razstavni prostor
Vidra, ki je namenjen spoznavanju
vodnih ekosistemov in njihove pestre
biodiverzitete.
Dobrovnik – Pustolovski park pri Bukovniškem jezeru je do 31. avgusta odprt vsak dan med 10. in 19. uro.
Selo – Poslovalnica TIC Moravske Toplice pri romanski rotundi je odprta do konca avgusta vsak dan razen
v ponedeljek med 13. in 17. uro, ko so
tudi odprta vrata rotunde.
Murska Sobota – V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je do
konca julija na ogled fotografska razstava Martine Žoldoš z naslovom Le
enkrat želim videti Acapulco.
Boračeva – Živalski vrt Sikalu je na
ogled do konca septembra vsako soboto in nedeljo med 12. in 19. uro.
Ižakovci – Turistično-informacijski
center na Otoku ljubezni je odprt vsak
dan med 9. in 19. uro, v tem času je na
ogled muzej büjraštva v Brežni hiši,
čez Muro pa vozi tudi brod.
Murska Sobota – V BTC Cityju Murska
Sobota je na ogled razstava z naslovom Pestrost slovenskih voda.
Na turističnem sejmu se predstavljajo ljudski obrtniki iz Občine Moravske Toplice in od drugod. fotografija jože gabor
Grad – V Vulkaniji potekajo obnovitvena dela in bo znova odprta oktobra. Na ogled pa je geološki muzej v
Lednarjevi usnjarni. Ob njem je trgovinica s kamni, rokodelskimi izdelki
in drugim.
| Vestnik | 30. julija 2015
besede mode
preprosto uporabno
www.vestnik.si | e: [email protected]
Kukamo v vaš lonec in pečico
Sadna sladica za Lukasa
Lidija Cer Magdič sladico najraje pripravi z ananasom ali višnjami
Saj veste, kako smo mame, ne? Da z
neizmernim veseljem in ljubeznijo
pripravljamo tisto, kar gre našim ljubim v slast? No, tudi Lidija Cer Magdič ni izjema.
Nenehno nekaj »paca« in brklja
po kuhinji, a tega se od prej ne spomnim. Saj ne, da ne bi kaj pripravila, preden je postala mama, a zdaj,
zdaj se pa zdi, da je to na dnevnem
redu. Tako se mi je, saj sem jo videla
na fotografiji – sladico namreč – »zaluštala« ena po njenem okusu in receptu. In Lidija je bila takoj za: »Vzemite kompot po želji, izvrstna sta
višnjev ali ananasov. Če želite sladico pripraviti v tortnem modelu, bosta dva kompota dovolj, če pa ima-
te večji pekač, boste potrebovali tri.
V sok kompota, ki ga lahko po svojem okusu razredčite z vodo ali sladkate, zakuhajte pšenični zdrob. Spet
po občutku; jaz ga dam malo več, da
je osnova sladice malo bolj trdna. V
ta 'sadni gris' vmešajte polovico sadja in maso vlijte v model. Nato raztopite čokolado in jo, malo ohlajeno,
vmešajte v maskarpone. Za tortni
model vzemite 500 gramov maskarponeja, za večjega pa 750 gramov. V
to dodajte drugo polovico sadja. Kremo namažite na ohlajen 'sadni gris'.
Na vrh pa namažite še stepeno sladko smetano; količino spet prilagodite svojemu okusu. Za tortni model bo
dovolj 400 gramov smetane, za večji
model uporabim 600 gramov. Okrasite s stopljeno čokolado, potresite z
mrvicami ali kakavom.«
Lidija pravi, da je za okus njenega
sinčka naravnost idealen ananasov
kompot: »Višnjev kompot je za tole
sladico res primeren. Sem pa poskusila tudi z ananasom in takrat se je
s tortico za dopolnjenih 21 mesecev
sladkal sin Lukas, ki so mu višnje prekisle. Naslednjič pa bom poskusila z
mareličnim kompotom.«
Obožujem recepte, v katerih je vse
»po okusu«, tako da ne bo dolgo, da
bom tole sadno krasotico poskusila
pripraviti tudi jaz. Dober tek pa tudi
vam!
Vida Toš
Barva in
struktura
Če nas barva zna
prefinjeno očarati,
potem nas struktura
tkanine zna prepričati
Spomladi in poleti si vsi želimo žarečih barv v zelo enostavnih vezavah,
kot sta platno in keper. Velikokrat
izberemo enostavno strukturo v naravnih vlaknih, saj še zmeraj zlahka
tekmujejo tudi z visokokakovostnimi
tehnološko obdelanimi tkaninami.
Kaj hitro pride jesen in strukture tkanin postajajo težje in zares raznolike.
Kar naenkrat lahko občudujemo med
prsti zelo raznolike volne v plišu, žametu in žakardu. Koža je manj odkrita, zato nam je mar, kaj nas zares pokriva. Oblačilo dobi vidnejšo prvotno
funkcijo zaščite.
Barva
Vsaka barva nas subjektivno prepriča. Prav vsak izmed nas jo vidi nekoliko drugače. Španski pregovor pravi,
da se o okusih in barvah ne razpravlja, pa tudi mi se radi izognemo nevšečnostim z besedami: »Vsak ima
svoj okus!«
Kljub temu pa priznavamo vpliv
barv na splošno počutje. Rdeča nas
redko pusti ravnodušne, rumena nas
skoraj zmeraj opozori, da še enkrat
pogledamo na reklamo, modra pa
nas vedno znova poskuša pomiriti in
prepričati, da smo pametno izbrali
in da lahko zaupamo. Res je barvnih
odtenkov več kot petdeset, zato je življenje bolj kompleksno, kot se zdi na
prvi pogled.
Tkanina in namen
Kadar smo povabljeni na dogodek,
iščemo primerno oblačilo. In prej kot
barva, nas prepriča tkanina. Seveda je
oblika, združena s tkanino, pravi dosežek.
Tkanina nam zares najhitreje pove,
ali je oblačilo primerno za neki dogodek ali ne. V trgovini bomo zelo hitro
našli pravi odgovor, ko bomo potipali
oblačilo. Korak do nakupa je zelo majhen, to pa trgovci dobro vedo. Takrat
je treba najti le pravo velikostno številko, saj je nakup praktično že opravljen.
Bela in črna
Ker tkanina določa namen, je barva dostikrat v ozadju. Če prav dobro
pomislimo, so svečani dogodki velikokrat v črni in beli. Struktura in oblika
takrat najlepše izražata svoje. Za najlepši vtis je potrebno samo to, da nam
oblačilo lepo pristaja.
Tatjana Kalamar Morales
fotografiji lidija cer magdič
o
34
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
Klopi si ne želim deliti s klopi
Poletje je tudi čas nadležnih žuželk
Ose in čebele nam pogosto zmotijo
miren oddih ob sladkem prigrizku,
komarji nam dobesedno in v prenesenem pomenu pijejo kri, da o nadležnih muhah in obadih sploh ne govorimo. In tukaj so še klopi. Na prvi
pogled nič kaj nadležni, so pa tihi in
skriti prenašalci bolezni.
Katere bolezni prenašajo klopi
Vsak klop ni okužen in torej ne
prenaša bolezni. Težava nastane, kadar gre za vbod oz. ugriz okuženega
klopa. Ta namreč med sesanjem krvi
vbrizga povzročitelja bolezni. Poglavitni delež okužb s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi, predstavljajo različne bakterije in virusi, ki
povzročijo eno od treh bolezni: lymska borelioza, klopni meningoencefalitis in erlihija.
V Sloveniji je lymske borelioze izjemno veliko, saj je incidenca obolenja
v letu 2008 že dosegla 256 bolnikov
na 100.000 prebivalcev, to pa nas postavlja na prvo mesto na svetu in v
Evropi. Lymska borelioza nastane, ko
z borelijo okužena slina klopa vdre v
podkožje, od koder se bakterije širijo lokalno ali se celo po krvi ali limfi
razsejejo po telesu. Značilne so kožne
spremembe, ki se razvijejo na mestu
vboda. Tako se razvije erythema migrans (potujoča rdečina), ki je človek
ne more zgrešiti. Izpuščaj je okrogel
ali ovalen in se pojavi po nekaj dneh
ali tednih po ugrizu. Sprva je rdečina
enakomerna, nato začne osrednji del
bledeti, razvije pa se rdeč obroč, ki se
veča. V nekaj dneh do nekaj tednih se
borelija prek krvi ali limfe razseje v
različna tkiva, pri čemer se lahko pojavijo še spremljajoči splošni simptomi, kot so povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah (najpogosteje
v mečih), glavobol, huda utrujenost,
čezmerno znojenje, suh kašelj. Razsoju sledi različno dolgo latentno obdobje, ki traja od nekaj dni do nekaj tednov ali mesecev ali celo let.
Nezdravljenje vodi v kasnejše težave, ki se kažejo kot prizadetost živčevja, oslabitev srca, prizadetost sklepov,
motnje spomina, glavoboli, otežena
hoja … Zato je nujno pravočasno odkrivanje in ustrezno zdravljenje! Če
opazite značilno rdečino, je obisk pri
zdravniku nujen! Ta bo predpisal antibiotično terapijo in spremljal potek
zdravljenja. Ker je raznolikost bakterije borelije izjemna, cepiva zanjo ni
mogoče izdelati in cepljenje zato proti
lymski boreliozi ni mogoče!
Drugače je s klopnim meningoencefalitisom. Cepljenje je mogoče in se izvaja v treh odmerkih. Gre za virusno
okužbo možganske ovojnice in osrednjega živčnega sistema. Bolezenskih
znakov na mestu ugriza ni, se pa začno pojavljati povišana telesna temperatura, glavobol, utrujenost in slabše
počutje, bolečine v mišicah in sklepih,
driska … Težave se pojavijo nekje v
sedmih dneh po ugrizu in so podobne
gripoznemu stanju. Simptomi začasno
prenehajo in nato ponovno izbruhnejo. Ti so izraženi v hujši obliki in opo-
zarjajo na vnetje možganskih ovojnic
ali meningitis. Značilnosti so visoka telesna temperatura, hud glavobol, slabost z bruhanjem in trd vrat. Prav trd
vrat je značilen simptom, ki ga ne smemo spregledati. Sočasno lahko prihaja
do motenega govora in zavesti ter tresenja rok in nog, ki kažejo na vnetje
možganov oz. encefalitis. Nujna je hitra zdravniška pomoč, vendar so lahko
posledice kljub temu trajne!
Kako ga odstraniti
Čimprejšnja odstranitev klopa je
bistvenega pomena za preprečevanje
obolelosti. Obstaja veliko teorij, kako
odstraniti klopa. A v splošnem velja,
da ga je najlažje odstraniti z za to namenjeno pinceto, ki klopa s kaveljčki lepo zaobjame tik ob koži. Nato ga
previdno, a odločno izvlečemo. Nekateri prisegajo na vrtenje klopa v smeri
urinega kazalca, saj se klop ob vrtenju
bolje odpusti. Klopa nikoli ne vlečemo za zadnjik, saj s tem tvegamo, da
se pretrga in glava ostane v koži. Če
se to zgodi, skušajmo glavo odstraniti s sterilno iglo. Če ne bomo uspešni,
se bo ta izgnojila. Nekateri kanejo na
klopa kapljico olja ali sline, da bi ta
popustil. Tudi tukaj so mnenja deljena. Kajti ta metoda učinkuje, vendar
razmeroma kratek čas oz. v primeru,
če se klop še ni zaril globoko v kožo.
Klopov rilček je namreč kot smrečica;
v kožo gre zlahka, ko pa ga hočemo izvleči, se izrastki širijo in klop se še trdneje zasidra v kožo.
Kako se zaščititi
Vsekakor nam je lahko veliko prihranjeno, če se pred klopi ustrezno
zaščitimo. V lekarni je brez recepta na
voljo precej repelentov, ki odganjajo
klope. To so zaščitna sredstva, ki na
koži izhlapevajo in ustvarjajo vonj, ki
klope odganja. Potrebna sta zadosten
nanos in zavedanje, da učinkujejo le
določen čas, zato jih je treba ponovno nanašati.
Če živimo v hiši ob gozdu, je smiselno na izpostavljenih mestih razpostaviti s permetrinom prepojene kosmiče
bombažne vate, ki jih miške praviloma odnesejo v svoja domovanja in v
katerih v samem žarišču zatremo klope. Miške so namreč »gojišče« borelije, in ko se nanje prisesa larva klopa,
se ta okuži z bakterijo, ki jo nato prenese na sekundarnega gostitelja.
Bodimo previdni, ko odhajamo v
gozd ali na sprehode. Oblecimo svetle barve, da bomo klopa lažje opazili. Ko pridemo domov, oblačila stepimo že zunaj, sebe pa preglejmo in se
oprhajmo ter zdrgnimo z brisačo, da
odstranimo morebitnega še ne zasidranega klopa. Bodimo pozorni tudi
na lase in si jih skrtačimo.
Z ustreznim ravnanjem se nam
sprehodu v naravo in posedanju na
klopci na obronku gozda zagotovo
ni treba odreči. Le klopom moramo z
repelenti zaščiteni dati vedeti, da so
neželeni sopotniki in da prijaznost do
njih ne pride v poštev!
Polonca Fiala Novak, mag. farm.
razvedrilo
www.vestnik.si | e: [email protected]
30. julija 2015 | Vestnik |
35
horoskop
deset razlik
Nagrada za
izžrebanega reševalca
križanke: knjižica
Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah
na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 7. avgusta 2015.
OVEN 21. 3.-20. 4.
TEHTNICA 24. 9.-23. 10.
Naklonjen vam bo Neptun in tako boste
na življenje pogledali iz drugega zornega
kota. Omenjeno v sebi nosi paleto rešitev,
katero pa boste izbrali, je odvisno od vas.
Napredovali boste na delovnem mestu,
seveda pa morate vedeti, da ste sami tisti, ki boste morali stopiti v ospredje.
Razočarani ste nad prijateljstvom, zato
se boste tokrat obrnili v družinski krog.
Vprašajte se, ali za vsem tem tiči tudi del
vaše krivde. Poslovno področje bo prineslo
nekaj zmede in napetosti. Niso vam všeč
strogi načrti, zato se boste dobro odrezali
pri opravilih, ki zahtevajo zbranost.
BIK 21. 4.-21. 5.
ŠKORPIJON 24. 10.-22. 11.
Življenje boste sprejeli kot izziv in s tem
pridobili mnogo pozitivnih vrednot. Previdnost šteje v nedeljo, splošno gledano
pa vam bo naklonjen Uran, ki vam prinese razsvetljenje. Radovednost vam pride
prav v službi in srčnost v ljubezni.
Venera vam obeta ljubezenske novosti, ki
bodo pričarale nasmeh na vaše ustnice.
Imate dovolj energije, da se pogovorite o
vseh nejasnostih, ki so bile v odnosu. Nekaj se trenutno zapleta, čeprav temu ne bi
smeli pripisati prevelikega pomena. .
DVOJČKA 22. 5.-21. 6.
STRELEC 23. 11.-21. 12.
Blesteli boste od energije in tako pridobili motivacijo. Nakazani so novi začetki.
Mars vam bo podaril zaupanje v lastno
moč in s tem priložnost osebne rasti. Dejstvo pa je, da vas bo privlačilo tudi tisto,
kar je vezano na mistiko.
Ugotovili boste, da lahko nadaljujete zvezo, ki se počasi razvija v nekaj več od prijateljstva in ki vam je všeč. Nikakor ne pozabite na še nekaj opravkov, povezanih z
denarjem. Partnerja boste presenetili s
strastjo in globino v vajinem odnosu.
RAK 22. 6.-22. 7.
KOZOROG 22. 12.-20. 1.
Skrbelo vas bo, da ne boste tako sprejeti, kot ste pričakovali. Nihče ne bo ugibal,
kaj si želite, zato jasno in glasno povejte,
česa si ne želite. Umirjena energija bo delovala na vas spodbudno. Stvari se ne dogajajo tako hitro, kot bi želeli, vendar se
boste zadev lotili bolj poglobljeno.
Neko informacijo boste preprosto preslišali in se zadeve spomnili v zadnjem trenutku. Pomaga vam lahko šesti čut, saj
boste vse skupaj uspešno izpeljali. Konec
tedna si boste vzeli več časa zase. Težave boste razrešili le, če se boste poglobili
vase in si dovolili poiskati nove rešitve.
LEV 23. 7.-23. 8.
VODNAR 21. 1.-19. 2.
Spremljajo vas prijetne okoliščine, ki vas
bodo vodile do boljših dosežkov. Vse se
bo dobro končalo in tudi v ljubezni boste
zadovoljni. To vam bo nekdo od prijateljev zavidal. Sreča se vam počasi približuje. Odlično se boste ujeli z nekom, ki je
podobnega temperamenta.
Ljubezenske zvezde bodo spremenile
svoj položaj in trenutno so vam naklonjene, zato njihov vpliv izkoristite. Po drugi strani pa se boste znali prepustiti toku
življenja. Vaša pozornost bo usmerjena
na materialno področje in končno boste
imeli boljše možnosti zaslužka.
DEVICA 24. 8.-23. 9.
RIBI 20. 2.-20. 3.
Nadaljuje se nekaj, kar je za kratek čas
obstalo v slepi ulici in vas nekoliko prestrašilo. Na isto zadevo poglejte z drugačnega kota in vse skupaj vas bo nasmejalo.
Bolj sproščeni boste kot v preteklih dneh,
saj vam bo družba zelo naklonjena. V razmerju boste uspešnejši in prodornejši.
Pohitite, če se želite srečati z nekom, ki
vam je že nekaj časa zelo všeč. Vsekakor
tudi prisluhnite, sprejmite dobre zamisli
in se podajte v zgodbo, ki vam obeta harmonijo. Motijo vas tisti, ki se ves čas pritožujejo. Tudi vi občasno ponavljate podobno napako.
sudoku
Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak
kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9.
9
Rešitev:
8
7
3
7
9
2
2
1
9
7
2
6
3
4
9
ilustraciji mladen mrčela
8
8
8
Ime in priimek, naslov:
4
3
4
3
5
8
5
8
4
6
7
1
9
1
6
7
2
Rešitev iz 29. številke: BARBARA GYÖRFI
Knjižico Med okuse po … dobi Katarina Bukovec, Mlinska ulica 16, 9224 Turnišče.
Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti.
36
| Vestnik | 30. julija 2015
Gornja Radgona
www.vestnik.si | e: [email protected]
Nočno gasilsko tekmovanje
Drugo nočno gasilsko
V dveh
krvodajalskih tekmovanje v Ropoči
akcijah
Tekmovanje prekinjeno in razveljavljeno
189 ljudi
V Osnovni šoli Gornja Radgona sta bili
sredi julija v organizaciji Območnega
združenja Rdečega križa Gornja Radgona dve krvodajalski akciji. V obeh
je kri darovalo 189 ljudi, medtem ko
je v podobni akciji lani kri darovalo
194 ljudi. Naslednja krvodajalska akcija v organizaciji Območnega združenja RK Gornja Radgona bo v sre-do,
12. avgusta, med 7. in 12. uro v Osnovni
šoli Apače. Pričakovati pa je, da se bo
v naslednjih mesecih nekaj krvodajalcev radgonskega območja odločilo za
darovanje krvi v rakičanski bolnišnici.
Tam je namreč kri mogoče darovati
ob ponedeljkih in četrtkih.
V letošnjem letu je na območju občin Apače, Gornja Radgona, Radenci
in Sveti Jurij ob Ščavnici kri darovalo
že 1.018 ljudi. Tako je pričakovati, da
bo letos na vsem radgonskem območju kri daro-valo vsaj toliko krvodajalcev kot lani, ko je bilo teh 1.763.
V zadnji akciji smo med krvodajalci
opazili tudi Dušana Zagorca, ravnatelja radgonske šole. S foto-grafijo smo
ga ujeli med merjenjem krvnega tlaka
in srčnega utripa na posebni aparaturi. Ta morajo izmeriti vsakemu darovalcu pred odvzemom krvi.
F. K.
KOMUNALA
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota, N. C. 521 37 00
DE POGREBNIŠTVO
Panonska ulica 3
Murska Sobota
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
PO KONKURENČNIH
CENAH.
ZAHVALA
V 67. letu nas je zapustila draga žena,
mama, babica, tašča in prababica
prekinjeno in razveljavljeno. Zaradi
tega pa ni manjkalo dobrega vzdušja
in zabave s pevko Lidijo Bačič in glasbeno skupino Weekend-Band. Množice obiskovalcev vreme ni pregnalo,
saj je šotor kar pokal po šivih, zabava pa se je nadaljevala vse do jutranjih ur.
Janja Vlaj
VESTNIK lahko
kupite tudi na večini
pošt v Pomurju.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in
sosedom, pevcem s Cankove in Bodonec ter župnikoma Ivanu Kranjcu
in Simonu Severju za opravljen obred, pogrebnemu podjetju Vučkič
Banfi in vsem, ki ste se prišli poslovit v velikem številu.
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Kdo bo tebe, polje, ljubil?
Kdo bo tebe, zemljica, oral,
ko bom jaz v grobu spal?
V 93. letu nas je zapustil naš dragi
Franc Sluga
ZAHVALA
iz Murske Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem,
ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, denarne
prispevke in za svete maše, nam pa izrazili besede sožalja.
Lepa hvala g. kaplanu, pevcem za odpete žalostinke, govornici Eriki
za besede slovesa, invalidskemu društvu in Pogrebništvu Komunale.
www.posta.si
Spoštovani uporabniki poštnih storitev!
Obveščamo vas, da bo pošta 9221 Martjanci, 1. septembra 2015 pričela
delovati kot pogodbena pošta na naslovu BISTRA HIŠA Martjanci –
SMART HOUSE Martjanci, Martjanci 36, 9221 Martjanci.
Delovni čas pogodbene pošte 9221 Martjanci:
ponedeljek, torek, četrtek, petek:
sreda:
sobota:
V 83. letu nas je zapustil dragi mož,
oče, tast, dedek, pradedek, brat, stric in sorodnik
Ernest Gašpar
iz Čepinec 28
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem, znancem in vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli
sožalje ter darovali cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne namene.
Žalujoči vsi njegovi
8.00–15.00
10.00–17.00
8.00–10.00
Na pogodbeni pošti lahko opravite večino storitev povsem enako kot na
običajni pošti:
• oddate pisemsko pošiljko ali paket,
• prevzamete pošiljko, ki vam je pismonoša ni uspel dostaviti,
• vplačate obrazec UPN ali poštno nakaznico, položite ali dvignete gotovino
na oz. z osebnega računa ali hranilne vloge Poštne banke Slovenije ter
dvignete gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro,
MasterCard, American Express, Diners Club in Visa,
• kupite znamke, vrednostne kartice, dopisnice, paketno embalažo, pisemske
ovojnice, voščilnice in razglednice,
• pravne osebe, ki imajo TRR pri Poštni banki Slovenije, lahko opravijo
negotovinsko plačilo, polog in dvig gotovine v omejenih zneskih ter
preverijo stanje na računu,
• storitve Športne loterije (srečke, stave…) na določenih poštah, ki izpolnjujejo
kriterije za te storitve.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti
in nam kakor koli pomagali.
Hvala sodelavcem iz VDC Murska Sobota in enote v Gornji Radgoni
za razumevanje, osebju Zdravstvenega doma Gornji Petrovci, posebej
osebni zdravnici Miriam Jelen Anđelić, gospodu župniku za opravljen
obred, pevcem za odpete pesmi, Editi za prebrane izbrane besede
in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Žalujoči vsi njegovi najdražji
Oča, pogrešali te bomo –
vnuki Sandi, Bojan in Dejan
Ni te več na dvorišču ne v hiši,
nič več glas se tvoj ne sliši.
Ni več tvojega smehljaja,
le trud tvojih pridnih rok ostaja.
Srce tvoje je omagalo,
dih ti je zastal,
a spomin nate večno v naših srcih bo ostal.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega
moža, atija, dedka, tasta, zeta, brata, strica in botra
Janeza Cigüta
iz Rankovec
(1952–1915)
Ob boleči izgubi vaših najdražjih
smo Vam v pomoč s prijazno besedo
tolažbe in pogrebnimi storitvami.
Kompletne pogrebne storitve in oprema
Urejanje pokopališč in zelenic
Brezplačni prevozi do 40 km
Plačilo na več obrokov ali odlog plačila
iz Lemerja
Vsi njeni najdražji
24 UR NA DAN:
02 534 80 60, 041 681 515
Dosegljivi 24 ur:
041 712 586
Vladimir Hozjan, s. p.,
Šulinci 87 A,
tel.: (02) 55 69 046
Dragica Bencik
Hvala tudi vsem darovalcem sveč in prostovoljnih prispevkov.
Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor
Malo manj kot lani
Prostovoljno gasilsko društvo Ropoča je organiziralo v soboto, 25. julija,
na poligonu PGD Ropoča drugo nočno gasilsko tekmovanje. Ekipe so se
pomerile v vaji z motorno brizgalno
in metom torbice v začrtan krog. Vajo
so naredili dvakrat, upošteval pa se je
boljši čas. Drugo nočno gasilsko tekmovanje je bilo zaradi močnega dežja
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a nate spomin bo večno ostal.
Agromehanika Kranj, PC Murska Sobota,
Plese 1, 9000 Murska Sobota
Od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00,
v soboto od 8.00 do 12.00
Tel.: (02) 531 18 03 ali 051 644 421, e-pošta:
[email protected], [email protected]
A
DOBAV
!
J
O
K
A
T
TRAKTORJI DEUTZ FAHR
AGROPLUS 315 ECOLINE (72 KM) ŽE OD 30.000,00 EVROV
FINANCIRANJE OD 2 DO 7 LET
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem
in znancem za obiske in spodbudne besede med njegovo boleznijo. Posebno
zahvalo pa izrekamo celotnemu osebju kirurške stavbe in pljučnega oddelka
soboške bolnišnice za strokovno pomoč, požrtvovalnost in človečnost.
Hvala vsem, ki ste nam s svojo prisotnostjo, stiskom roke, tolažilnimi
besedami, z molitvijo, darovanim cvetjem, svečami, darovi za sv. maše in
prispevke za druge namene pomagali v težkih trenutkih slovesa.
Zahvaljujemo se gospodoma župnikoma Boštjanu Čehu in Dejanu Horvatu
ter nečakinji Jasmini za opravljeno pogrebno slovesnost, častnim sestram
iz Zagreba, pevcem za čutno odpete žalostinke, vsem gasilcem za častno
izkazano slovo, sosedu Tončku za sočutne in ganljive besede slovesa in
pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Hvala vsem, ki ste ga v zelo velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti
in mu s tem izkazali še zadnje spoštovanje. Iskrena hvala tudi vsem drugim,
katerih nismo posebej omenili, pa smo vam vsem za vse resnično hvaležni.
Žalujoči vsi tvoji najdražji
Dragi dedi, hvala ti za lepe trenutke,
ki smo jih preživeli skupaj.
Pogrešali te bomo – Klemen, Nikola in Lanna
www.pomurje.si
Vestnikovi
naročniki
dobijo
Od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00,
v soboto od 8.00 do 12.00
Tel.: (02) 531 18 03 ali 051 644 421, e-pošta:
[email protected], [email protected]
TRAKTORJI DEUTZ FAHR
5090.4 D (88 KM) ŽE OD 34.200,00 EVROV
A
DOBAV
!
J
TAKO
Plačilo s položnicami
ali prek trajnika.
Možnost odplačila starega lizinga.
Odkupi in menjave vozil.
Posredujemo za več posojilodajalcev.
AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB,
(02) 228 30 20, 031 658 679
Roletarstvo ARNUŠ
PVC-okna,
vrata, senčila
S tem kuponom 20 % popusta
pri nakupu do 31. julija.
#
FINANCIRANJE OD 2 DO 7 LET
HITER KREDIT
ZA NAKUP VOZILA!
Mariborska c. 27b, Ptuj
02 788 54 17 041 390 576
Agromehanika Kranj, PC Murska Sobota,
Plese 1, 9000 Murska Sobota
30. julija 2015 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: [email protected]
Ni smrt tisto, kar nas loči,
in življenje ni, kar nas druži.
So vezi močnejše,
brez pomena so razdalje, kraj in čas.
Leta minevajo,
spomini ostajajo.
ZAHVALA
V SPOMIN
Ob boleči izgubi dragega moža,
očeta, dedka, zeta in brata
29. julija so minila štiri leta od takrat,
ko nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Martin Horvat
iz Črenšovec
Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Njegovi najdražji
Jožefa Ćosića
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh trenutkih stali ob strani.
Posebej se zahvaljujemo osebnemu zdravniku Kövešu, dr. med.,
in zdravniku Kompanu, dr. med.
Hvala g. župniku Boštjanu, g. Bratkoviču, pevcem in pogrebni službi.
Posebej hvala tudi našemu Mateju in njegovim staršem za vso pomoč
in podporo v teh težkih trenutkih.
Ati, pogrešamo te!
Tvoji Dragica, Blaž, Eva, Saša z Matejem, Ksenija in Dejan
Z neizmerno bolečino in strti od žalosti smo se poslovili
od naše predrage in nikoli pozabljenje
roj. Antalič
Iskrena hvala vsem sorodnikom, botrini, prijateljem,
še posebno tistim iz njenih mladostnih dni, sodelavcema,
sosedom in znancem za izraze sožalja, darovane sveče,
cvetje in prispevke v dobre namene.
Hvala gospodu župniku in gospe Fischerjevi za besede slovesa
in Komunali M. Sobota.
Hvala prijateljem iz Anglije, številnim prijateljem, upokojencem
in gostom z njenega Kükla, ki so z njo vedno radi pokramljali,
ter vsem, ki ste imeli našo Leo resnično radi.
Draga Lea!
Za vedno boš ostala v naših srcih in srcih
vseh tvojih najdražjih sorodnikov.
V globoki žalosti vsi tvoji ljubljeni
Vsa toplina vajinega srca
in vsa vajina ljubezen
ostajata za vedno z nami.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal,
a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustila naša draga mama,
babica, prababica, tašča, sestra in teta
Veronika Tratnjek
roj. Sobočan, iz Murske Sobote
Ob težki in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini,
sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, vsem,
ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali
cvetje, vence, sveče in darove v dobrodelne namene.
Posebej se zahvaljujemo osebju internega oddelka
bolnišnice v Rakičanu.
Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete
žalostinke, govornici za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju
za opravljeno pogrebno svečanost.
Žalujoči vsi njeni najdražji
in
24. julija je minilo 15 let od smrti
Viljema Kovača
od Grada
Hvala vsem, ki se ju
z lepo mislijo spomnite.
Vajini najdražji
Ni res, da si odšla, nikoli ne boš!
Ujeta v naša srca,
z najlepšimi spomini,
boš vsak naš korak
spremljala v tišini.
ZAHVALA
V 81. letu nas je zapustila draga teta
Angela Kramar
iz Srednje Bistrice 65a
Žalujoči vsi tvoji
ZAHVALA
V 73. letu nas je za vedno zapustil naš
dragi mož, oče, tast, brat in dedek
Franc Törnar
iz Turnišča
Ob boleči in nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom,
sosedom, botrini, znancem, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili
na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje ter darovali vence, sveče,
za svete maše in v dobrodelne namene.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke
in nečakinji za zahvalni govor.
živali
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred
nesnostjo. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel.: 582 14 01.
v1625
NESNICE, rjave, grahaste, črne, stare 14 tednov, prodam. Cena 4,50 evra
za eno. Dostava na dom. Tel.: 792 35
71. v1641
posesti
GARSONJERO V MURSKI SOBOTI
dam v najem ali prodam. Tel.: 040
662 395. v1643
kmetijska mehanizacija
EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke
traktorjev in drugo mehanizacijo, lahko z okvaro. Tel.: 041 520 191. v1464
KUPIM TRAKTOR URSUS, IMT, ZETOR, DEUTZ, ŠTORE, UNIVERZAL,
poleg tudi priključke. Tel.: 031 851
485. v1582
kmetijski pridelki
SEME RDEČE DETELJE ugodno prodam. Tel.: 041 526 394. v1638
SEME DETELJE INKARNATKE prodam. Tel.: 031 750 772. v1640
razno
LESENA GARAŽNA VRATA, 250 x 210
cm, domače izdelave, prodam. Tel.:
031 206 937. v1609
DVE TRAVERZI, 5 m dolžine, luščilnik
koruze in drobilnik z elektromotorjem prodam. Tel.: 041 596 745. v1615
delo
GOSTIŠČE JANA, Križevec 1, Stranice, zaposli kuharja ali kuharico in natakarico ali dekle z veseljem do dela
v strežbi. Hrana in stanovanje v hiši.
Tel.: 041 748 905. v1611
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem,
ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku, darovali
cvetje, sveče, za svete maše in kapelo, nam pa izrazili besede sožalja.
Hvala gospodu župniku, pevcem za odpete žalostinke, govorniku
za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Ferenčak.
Zlato srce je nehalo biti,
smejoče oči so se zaprle.
Praznina ostala je, srce polno gorja,
a vsako življenje se enkrat konča.
Zdaj tam si nekje in čakaš na nas,
da se srečamo spet, ko pride čas.
MOTOR, STARODOBNIK, Tomos Puh,
175 ccm, letnik 1961, z vso dokumentacijo prodam. Tel.: 041 827 280. v1635
PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.:
041 678 966, J. Mernik, s. p., Tepanje
1a, Sl. Konjice. v1547
30. julija mineva leto žalosti od smrti
od Grada
motorna vozila
GRADBENO PARCELO V VIDONCIH,
ob cesti, prodam. Cena 6500 evrov.
Tel.: 041 215 772. v1628
V SPOMIN
Cecilije Kovač
[email protected]
tel.: 02 538 17 20
HIŠO NA HOTIZI, dvodružinsko, prodam. Tel.: 0049 69 344 680. v1553
ZAHVALA
Leje Đurinek
37
AVTOBUSNI PROMET M. Sobota, d. d.,
BAKOVSKA UL. 29A, 9000 Murska Sobota,
zaposli
več voznikov avtobusa (m/ž),
s polnim in skrajšanim (polovičnim)
delovnim časom.
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja,
le delo pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
V 78. letu nas je 16. februarja
zapustila draga mama
Helena Šiftar
Rok za prijavo: do 14. 8. 2015.
Pogoji za opravljanje dela: IV.
stopnja izobrazbe, veljavni vozniški izpit
D-kategorije in pridobljena veljavna
temeljna kvalifikacija.
Pričakovane delovne izkušnje: 2 leti
s C-kategorijo ali 1 leto z D-kategorijo.
Zaposlitev za določen čas zaradi začasno
povečanega obsega dela med sezono.
Informacije po telefonu,
št. je: (02) 530 16 31.
iz Strukovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki
ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje,
sveče in prispevke v dobre namene. Lepa hvala g. duhovniku Simonu
Severju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici
Tamari za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
V teh dneh pa se spominjamo tudi izgube očeta
Žalujoči vsi tvoji najdražji, ki te nosimo v svojem srcu.
Ludvika Šiftarja,
Dedek, pogrešamo te –
Anja, Janja, Patrik, Niko in Jan
ki nas je zapustil 28. junija 2001.
Žalujoči vsi njeni
OPORA – SOČUTJE
v hudi bolezni in smrti
OO Murska Sobota
Z ŽALUJOČIMI
vsak zadnji četrtek v mesecu
ob 17. uri na Slovenski ulici 42
Tel.: 051 456 470
38
družba
| Vestnik | 30. julija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Sedemnajsta študentska delovna brigada
Namesto običajnega letovanja
študenti zavihteli lopate in čopiče
Letos so izbrali Dobrovnik, ki so ga prizadele hude poplave – Štirideset študentov pomagalo obnavljati in odpravljati škodo
Nekoč, v naši prejšnji državi, so mladi
v delovnih brigadah v različnih akcijah in na različnih koncih skupne domovine z obilo druženja gradili ceste,
obnavljali stavbe in mesta ter razvijali skupnega duha o povezanosti, ki je,
priznajmo, močan še danes, čeprav je
zgodovina med narodi potegnila ostre
meje. Za dolgo časa je tovrstno brigadirstvo in prostovoljstvo zamrlo, a so
ga v Študentski organizaciji Univerze
v Mariboru (ŠOUM) obudili. Tako že
sedemnajsto leto zapored po Sloveniji
organizirajo študentske delovne brigade, letos pa so se od 17. do 26. julija
utaborili v Občini Dobrovnik. Udeležilo se je je 40 študentov prostovoljcev z različnih koncev Slovenije, med
njimi pa so bili tudi štirje domačini.
Letošnja brigada pa je že prejela naziv
najmladinski projekt.
Kot nam je povedala Nina Černel,
vodja projekta pri ŠOUM, so se za Dobrovnik odločili, da bi pomagali odpraviti posledice poplav. V minulem
letu so doživeli kraji Dobrovnik, Žitkovci in Strehovci kar šest večjih poplav, še posebno pa je bilo poškodovano območje v okolici Bukovniškega
jezera. Kot nam je povedal Daniel Bot,
referent za okolje v občini, so bili prihoda prostovoljcev zelo veseli, saj je
treba veliko narediti, na občini pa nimajo dovolj javnih delavcev in zaposlenih v drugih službah. Študenti so
uredili protipoplavni nasip pri romskem naselju, očistili jarke, sanirali
mostova ob Bukovniškem jezeru, brvi,
popravljali stopnice, poskrbeli za ureditev cimprače v Strehovcih, prebarvali nekaj objektov, urejevali turistične poti, pešpoti in drugo.
»Naredili smo vse, kar smo si zadali in kar v desetih dneh lahko naredimo,« je po končani akciji povedala Černelova in dodala, da dela nikoli
ne zmanjka. Razložila je, da nikoli nimajo težav s pridobivanjem študen-
Namesto na običajno letovanje se je skupina 40 mladih odpravila na delovno akcijo.
Na ŠOUM tudi pravijo, da želijo
med študenti z družbeno koristnimi
deli in pomočjo tistim, ki jo potrebujejo, širiti kulturo humanitarnosti.
Hkrati želimo spodbuditi solidarnost
do soljudi in med brigadirji ustvariti občutek, da so s svojo prostovoljno pomočjo pripomogli k lažjemu in
boljšemu življenju občanov.
delovne izzive. Delovne brigade so
delo, ampak so tudi počitek, ker pa
smo študenti, ki čez leto veliko časa
preživimo pri študiju in ob knjigah,
nam že veliko pomeni, da so možgani na oddihu, pa čeprav včasih resno
poprimemo za delo, so povedali. To
pa se pozna tudi po kakšnem žulju.
Černelova je še povedala je, da so v
ri delajo, del dejavnosti pa financira
ŠOUM. Sicer pa ima Študentska delovna brigada ŠOUM lepo tradicijo. Prva
je bila organizirana leta 1999 v Bovcu,
ko so pomagali pri popotresni obnovi, leto kasneje so bili v Kobaridu in
tako vsako leto potujejo po različnih
krajih Slovenije, v katerih najbolj potrebujejo njihovo pomoč. Pred petimi
Popravljajo, obnavljajo in po potrebi pomagajo krajanom, da bo življenje lažje, kraji pa lepši. fotografiji arhiv šoum
tov prostovoljcev, ki so pripravljeni pomagati na brigadirskih akcijah.
Morda so kakšni naveličani običajnih
počitnic in letovanj v hotelih, zato sta
jim tako delo in druženje v izziv. Zanimivo pa je, da se za brigadirstvo vsako
leto odloča vse več deklet in da jih je
bila letos že skoraj polovica.
V vasi, kamor pridejo, si postavijo
šotore in uredijo začasna bivališča z
vsem potrebnim udobjem. Čez dan
imajo obveznosti, popoldne pa je čas
za počitek in tudi zabavo in druženje, včasih, če utrujenost ni prevelika, tudi do poznih ur. A so zjutraj vsi
spet pokonci in pripravljeni na nove
začetku domači ljudje nezaupljivi do
mladih prišlekov, potem pa jih vsak
dan več stopi k njim in povpraša, ali
kaj potrebujejo, pridejo tudi pomagat ali jim posodijo orodje, jim prinesejo pijačo in tudi hrano. »Domačini
nas hitro vzamejo za svoje.« Za malico poskrbijo tudi na občini, v kate-
leto so bili tudi v Občini Grad na Goričkem. Da so prišli v Dobrovnik, pa so
krive velike poplave in tudi to splošno
socialno stanje. Brezposelnost v občini presega 25 odstotkov, pri mladih pa
je ta podatek še bolj skrb vzbujajoč,
saj je skoraj polovica mladih v občini brez dela.
A. Nana Rituper Rodež
Co-funded by the Intelligent Energy Europe
Programme of the European Union
PSVS_Platak_841x1189.indd 3
5/11/15 3:43 PM
napovednik
www.vestnik.si | e: [email protected]
glasbene
lestvice na
radiu murski val
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
1. DAJ MI, DAM TI – Petka
2. POKLIČI ME – Ansambel Prosen
3. LE VETER VE ZA TVOJE SANJE –
Žargon
4. SOSEDOV JAKA –
Jože Antonič s prijatelji
5. NORO LJUBIM – Modrijani
PREDLOGA
VALČEK IN POLKO – Ekstra band
SE TI KAJ KOLCA – Veseli svatje
LESTVICA SLOVENSKE
ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
Petek, 31. julija
Pomurski poletni festival
00.00SNOP z Jernejo Pirnat
VELIKA POLANA
11.15 Zamurjenci
Pomurski poletni festival bo na Prireditvenem centru Poljana od nedelje, 2. avgusta, do nedelje, 9. avgusta.
V nedeljo, 2. avgusta, bodo nastopili Severina in Blue Planet, v ponedeljek Klapa Cambi in Plamen, v torek
DJ Niki Belucci, DJ Tim Urbanya in DJ
Dean Dean. V sredo bosta nastopili
skupini D' Kwaschen Retashy in Tropik. Vstopnine ni.
19.15 Mladi val: Nino Dotto bo gostil
zlatega maturanta Gimnazije
Murska Sobota Sandija Režonjo
Sobota, 1. avgusta
00.00SNOP z Benom Horvatom
09.30Pregled kulturnih in športnih
dogodkov ob koncu tedna
20.15 Te domače viže z Dejanom
Rajem
Nedelja, 2. avgusta
10.30 Nedeljska kuhinja: gostja
Tatjane Letnik bo ljutomerska
županja Olga Karba
18.00 Na narodni farmi: ansambel
Rosa
Ponedeljek, 3. avgusta
14.30 Za zdravje: Branislava Belovič
o hrani in njenem varnem
shranjevanju
18.00 MV-dur: Dreamon
PREDLOGA
OSTANI ŠE MALO – Polona Furlan
JA PA JA – Drago Mislej Mef & NOB
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
1. SONG FOR SOMEONE – U2
2. MARVIN GAYE –
Charlie Puth + Meghan Trainor
3. BAD BLOOD –
Taylor Swift + Kendrick Lamar
4. FIRE UNDER MY FEET – Leona lewis
5. MERCY – Muse
PREDLOGA
COME AND GET IT – John Newman
WE WANNA – Alexandra Stan & Inna +
Daddy Yankee
Praktično darilce Murskega vala dobi:
Hanika Kaučič, Lomanoše 20,
Gornja Radgona. Nagrada čaka
v naročniški službi Vestnika.
20.15 Kak je inda fajn bilou, se
spominja Milan Zrinski
Ob glasbenih večerih bo še popoldanski program. V nedeljo, 2. avgusta, ob
13.30 bodo zabavne tekmovalne igre
Štrk.si, na katerih bodo sodelujoči v
kostumih štorkelj tudi leteli od gnezda do gnezda. Ob tem bo še nastop
akrobatskega pilota Petra Podlunška.
V ponedeljek ob 16. uri bo balinanje
Štrk open, ob 17. uri pa nogometna
tekma med predstavniki medijev in
občin. V torek ob 15. uri bo turnir v
malem nogometu na travi, v sredo ob
14. uri pa tekmovanje v kuhanju bujte
repe v Guinnessovi svetovni prestolnici bujte repe.
Ob tem bo še v soboto, 1. avgusta, ob
10.30 v Mali Polani partnerski dogodek 9. tekmovanje v oranju za pokal
Občine Velika Polana.
Glasba
Torek, 4. avgusta
MURSKA SOBOTA
11.15 Kratki stik
V četrtek, 30. julija, ob 21. uri bo v
okviru Soboškega poletja na Trgu kulture nastopil JD Walter Quartet s člani iz Avstrije, Nizozemske, Makedonije in Združenih držav Amerike. JD
Walter je džezovski vokalist, katerega slog primerjajo s slogom številnih
velikanov, kljub temu pa ga opisujejo
tudi kot unikatnega in kot edinstven
fenomen na glasbeni sceni.
13.15 Prva oseba ednine:
razmišljanje dežurne
novinarke Nataše Brulc Šiftar
19.15 Eti ta je muzika
Sreda, 5. avgusta
11.15 Trn v peti: ruva jih Tatjana
Letnik
17.00 Osrednja poročila Murskega
vala
20.15 Mursko-morski val: Jože
Režonja o New Yorku
Četrtek, 6. avgusta
12.30 Negovski vitezi, reportaža
tedna
14.30 Domača plošča: nov album
Kvašenih Retašov
20.15 Propöler z Miranom in
Primožem
V petek, 31. julija, ob 21. pa bo na Soboškem poletju nastopil Estudiantina
Ensemble iz Kube, ki je morda eden
zadnjih orkestrov na svetu, ki še ohranja bogato tradicijo estudiantina, ki
izvira iz vzhodnega dela Kube.
MORAVSKE TOPLICE
V petek, 31. julija, ob 20. uri bo na
športnem igrišču Term 3000 v prireditvenem šotoru koncert Ansambla
Saše Avsenika.
GORNJA RADGONA
V soboto, 1. avgusta, ob 17. uri bo v
Mladinskem centru Gornja Radgona
GRxHC Fest.
Kupon št. 31
Glasujem za skladbo
Predavanje
Glasba našega srca:
MURSKA SOBOTA
7 Veličastnih:
V četrtek, 6. avgusta, ob 19. uri bo v
Mikku predavanje z naslovom S kokoško Frido o pomenu sočutnega sobivanja med ljudmi, živalmi in naravo.
Predavanje organizira Društvo za zaščito živali Pomurja, predavala pa bo
Ksenija V. Kutlačić iz Zavoda Koki.
Odprtje
IMATE TEŽAVE
S PITJEM ALKOHOLA?
Ste morda začutili
potrebo, da bi se o
čezmernem pitju v družini
s kom posvetovali?
Skupina za samopomoč
SPOPRIJEMANJE S
TEŽAVAMI ALKOHOLIZMA
ob ponedeljkih
na vsakih štirinajst dni.
Hiša Sadeži družbe
Ulica Štefana Kovača 20
Murska Sobota
Vodja skupine
Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah
do torka, 4. avgusta 2015, na naslov:
Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000
Murska Sobota, za glasbene lestvice.
V torek bo na Pomurskem poletnem festivalu nastopila Niki Belucci.
Gledališče
MURSKA SOBOTA
V soboto, 1. avgusta, ob 10. uri bo na
Trgu kulture v sklopu prireditev Soboško poletje gledališko-lutkovna
predstava Nina Kokelj: Metuljček in
metuljčica v izvedbi Gledališča Labirint. Predstava je primerna za otroke,
starejše od dveh let.
Film
LENDAVA
V četrtek, 30. julija, ob 21.30 bo na
poletnem odru gledališke in koncertne dvorane v okviru Letnega kina na
sporedu norveški triler Pionir. V petek, 31. julija, ob 21.30 pa bo ameriška
črna komedija Kdo mi ugrabi ženo.
Dogodek
MURSKA SOBOTA
V četrtek in petek, 30. in 31. avgusta,
ob 10. uri bo v Hiši Sadeži družbe delavnica izdelave mozaika na cvetlične
lončke Okrasim si svoj lonček (Tina
Godvajs).
V četrtek, 23. julija, ob 18. uri bo na
zahodni strani gradu v murskosoboškem parku brezplačna poletna vadba joge v organizaciji Društva joga v
vsakdanjem življenju Maribor. Joga bo
vsak četrtek do 27. avgusta med 18. in
19. uro.
GORNJA RADGONA
V sredo, 5. avgusta, ob 17. uri bo pripravila Knjižnica Gornja Radgona
bralno urico pod krošnjami.
Razstave
NSTSNMV:
Ime in priimek, naslov:
39
napovednik dogodkov
13.30 Minute za kmetovalce,
glasbene želje poslušalcev,
utrinki s športnih tekmovanj …
1. V SRCE – CoverLover
2. LEDENA – Siddharta
3. LAJF JE MOJ –
Nika Zorjan feat. Ramus
4. NEKAJ MED NAMA – Easy
5. AHA – Muff
30. julija 2015 | Vestnik |
031 538 586
Hiša Sadeži družbe
031 748 412
GORNJA RADGONA
V soboto, 1. avgusta, ob 13. uri bo v
Domu kulture Gornja Radgona odprtje razstave z naslovom Kunst August
2015. Do 31. avgusta bodo v galeriji
razstavljali Vidka Borko, Siegi Kleindienst, Isolde Leinholz, Ingrid Paar
in Petra Stock. Gre za mednarodni
projekt, v okviru katerega bo na treh
razstaviščih svoja dela predstavljalo
18 umetnic in umetnikov. Ob Gornji
Radgoni bo razstava še v Radgoni in
Vrbnem/Feldbachu.
MURSKA SOBOTA
V galerijski izložbi Galerije Murska Sobota bo v četrtek, 30. julija, po koncu
likovne delavnice za otroke z naslovom Gledam, uživam in ustvarjam, odprtje razstave del, ki so nastala na dveh
delavnicah. Na ogled bo do 31. avgusta. Delavnica bo v četrtek med 10. in
12. uro. Začeli jo bodo z vodstvom po
razstavi del Mirka Rajnarja, nadaljevali
pa z eksperimentalno ustvarjalnico ob
izbranih umetniških delih.
MURSKA SOBOTA
LENDAVA
V prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je do 30.
septembra na ogled likovna razstava
Hommage a Picasso.
V mansardnih prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je
na ogled razstava del 42. mednarodne
likovne kolonije Lendava – Odlivanje
v bronu in del predhodnih devetih likovnih kolonij odlivanja v bron.
V Galeriji Banffy je na ogled razstava tekstilne umetnosti Moda in tekstil
(Laszlo Edina).
V preddverju gledališke in koncertne
dvorane je na ogled šesta klubska fotografska razstava Foto-video kluba
Lendava.
V sinagogi je na ogled serija grafik
izraelskega umetnika Dana Reisingerja Ognjeni zvitki.
NEGOVA
V gradu Negova je na ogled fotografska razstava Fotograd Negova – fotografsko središče Svetovne zveze za fotografsko umetnost. Na ogled so dela
Hermana Čatra Pozabljen, Zakleti
grad in njihove zgodbe Iva Borka, Svetloba življenja Maje Šivec ter Kranjska
fotografija ob Puharja do danes.
RADENCI
V Dosorju je na ogled razstava del Laure Ličer z naslovom Bitja.
GRAD
V gradu Grad bo do konca oktobra na
ogled razstava fotografij sodelujočih
na sedmem fotografskem natečaju v
Krajinskem parku Goričko. Do konca
avgusta pa je na ogled razstava tekstilnih izdelkov z elementi tradicionalne dediščine z naslovom O, ti, ti. Izdelki so nastali v organizaciji Ljudske
univerze Murska Sobota.
V Galeriji Murska Sobota je do 19. avgusta na ogled razstava slik Mirka Rajnarja. Do 30. julija bo v galeriji vsak
dan med 10. in 12. uro miniatelje Pike
in Packe, ko bo ob ogledu razstave za
otroke še ustvarjalni kotiček. Reševali bodo delovne liste z umetnostnimi
ugankami in likovno ustvarjali.
GORNJA RADGONA
V Pomurskem muzeju Murska Sobota
bo do konca septembra na ogled razstava Karikature Ladislava Kondorja.
V četrtek, 30. julija, ob 17. uri bo brezplačno strokovno vodstvo po razstavi. Življenje in delo karikaturista bo
predstavila avtorica razstave Tamara
Andrejek.
V Knjižnici Gornja Radgona je na
ogled likovna razstava Društva upokojencev Gornja Radgona.
Do konca avgusta je v Pokrajinski in
študijski knjižnici na ogled razstava
inovativnih in likovnih del izumitelja
Draga Fiale.
V Galeriji Robin bo do 29. avgusta na
ogled razstava Pomurskega muzeja
Murska Sobota z naslovom Med podeželjem in mestom, Murska Sobota
1850–1920.
V galeriji Doma kulture Gornja Radgona je na ogled razstava kiparskih
del Leopolda Methansa.
V Špitalu sta na ogled razstava voščilnic zbiralca Antona Vodana in stalna
zbirka Radgonski mostovi.
PUCONCI
V prostorih Občine Puconci je na
ogled razstava predšolskih otrok iz
Vrtca pri OŠ Puconci in enote Brezovci.
CANKOVA
V Vili Vogler je na ogled likovna razstava ljubiteljskih slikarjev Likovne
sekcije Ludvika Vrečiča.
Napovedi kulturnih, turističnih in
drugih dogodkov pošiljajte do ponedeljka do 11.00 na elektronski naslov: [email protected].
40
(ne)nazadnje
| Vestnik | 30. julija 2015
Četrtek:
oblačno,
rahel dež
15 | 17
Petek:
pretežno jasno,
megla
14 | 25
vreme Sobota:
zmerno
oblačno
12 | 27
www.vestnik.si | e: [email protected]
Nedelja:
pretežno oblačno,
rahel dež, nevihte
16 | 27
fotografija tedna
Andrej Velkavrh
V četrtek bo oblačno, občasno bo deževalo. Količina padavin ne bo velika. Prehodno bo zapihal severovzhodnik. V noči na petek bo dež ponehal
in nato bo čez dan sončno, zjutraj bo
ponekod lahko nastala megla. V soboto bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. V nedeljo bo spet bolj
spremenljivo vreme, pojavljale se
bodo krajevne plohe in nevihte. Spet
bolj sončen bo ponedeljek. Prihodnji
teden se bo temperatura predvidoma
dvignila do okoli 30 stopinj.
Vprašanje, ki sem si ga postavila,
ko sem videla, kaj vse je slovenski
predsednik Borut Pahor počel na
beltinskem folklornem festivalu, je bilo:
od kod temu človeku toliko energije?
In kdor ga je videl oziroma kdor zna
dobro opazovati fotografije, tistemu je
takoj jasno: od ljudi. Očitno je, da so si
ga nekateri malo tudi privoščili, a prav
nič zlonamerno, in tako je »naš dragi
Borut«, kot ga nekateri hudomušno
kličejo, to tudi sprejel in vse skupaj
pretvoril v pozitivno energijo. In če
se – prav nič zlonamerno – majčkeno
pošalim tudi jaz: glede na to, da
ne odobravam cirkusov, v katerih
nastopajo živali, so mi takile cirkusi,
kot je bil pred kratkim v Beltincih,
s predsednikom v glavni vlogi veliko
bolj všeč.
V. T. fotografija nataša juhnov
***
Čeprav se julij končuje s hladnim
vremenom, je bilo večino meseca
vroče. Z ohladitvijo je »padla v vodo«
možnost, da bi bil letošnji julij najtoplejši do zdaj, odkar merimo temperaturo po raznih krajih (ali je to dobro
ali ne, najbrž ni vprašanje, saj nismo
lovci na rekorde, ampak moramo v takem vremenu živeti in preživeti). Absolutnih temperaturnih rekordov po
Sloveniji sicer večinoma ni bilo (izjema je Portorož, v katerem so letos izmerili 37,4 stopinje C, dosedanji julijski rekord pa je bil 36,8 stopinje). V
Murski Soboti je bila letošnja najvišja
julijska temperatura 35,6 stopinje, julijski rekord pa je še vedno 39,8 stopinje, izmerili pa so ga 5. julija leta 1950!
Pač pa je bilo marsikje preseženo število dni s temperaturo 30 stopinj ali
več, in to tudi v Murski Soboti, v kateri je bilo do zdaj julija takih dni največ
17, letos pa 18.
Pod pojmom vročine si najbrž najprej predstavljamo res visoke temperature, čeprav je morda pomembnejše, koliko dni visoke temperature
trajajo, pa tudi če niso ravno izjemno
(rekordno) visoke. Seveda je za naše
občutenje vročine pomembno tudi to,
koliko časa v dnevu je tako vroče. Če
je temperaturni vrhunec razmeroma
kratek, če traja uro, dve, pa se potem
temperatura znižuje, naše telo ne bo
tako obremenjeno, kot če je že vse
pregreto – podobno, kot je bilo letos,
ko se je že sredi dopoldneva segrelo
do 30 stopinj in se nato do večera ni
ohladilo pod 30!
Ponedeljek:
pretežno
jasno
15 | 27
Trojčki telički
Mama Leja dobila Luko, Leona in Ljubico
Pri Borisu in Tatjani Lovenjak v Beznovcih dobili trojčke – Hranijo jih hkrati, zato pomaga sin
vestnikov
koledar
Č – 30. julij
JULITA
P – 31. julij
IGNAC
S – 1. avgust
PETER
N – 2. avgust
ALFONZ
P – 3. avgust
LIDIJA
T – 4. avgust
DOMINIK
S – 5. avgust
MARIJA
V petek, 31. julija, sonce vzide ob 5.
uri in 34 minut, zaide ob 20. uri 28
minut. Tako bo dan dolg 14 ur in 54
minut. V petek, 31. julija, ob 12. uri in
43 minut bo na nebu nastopila polna luna.
Boris in Tatjana s trojčki: bikcema in teličko. Ker je najmanjša, jo kličejo srnica, ime ji bo pa Ljubica. fotografija nataša juhnov
Naročite svoj
[email protected] | 02 538 17 20
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje.
Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi.
Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po …
Veselje ob rojstvu novega člana družine, pa četudi le v hlevu, je vedno veliko. Kaj šele, ko na svet pokukajo kar
– trije! Prav to se je pred dnevi zgodilo pri Lovenjakovih v Beznovcih, saj je
krava povrgla kar tri teličke. Ker seveda ultrazvoki za kravje mame ne obstajajo, vse do konca niso vedeli, da
jih bo osrečila trojica. Gospodar Boris: »Ja, kravo je zelo napenjalo in se je
kar mučila. A ji je z injekcijo pomagal
veterinar; tako injekcijo ji je dal, da
mora potem v 36 urah kotiti. « Vidi se
veselje, tudi žena Tatjana navdušeno
pripoveduje o posebnosti iz njihovega hleva, prav tako hčerka in sin, ki
po besedah staršev pridno pomagata
pri delu. Boris: »Ne, ne, nismo klica-
li veterinarja; jaz pogosto pomagam
kravam pri kotitvi in tudi tokrat smo
bili jaz, moj brat pa sosed. In ko sem
dva spravil ven, sem mislil, gotovo je.
Potem mi je pa sin rekel: 'Enkrat še
segni.' In res, otipal sem še ene nogice.« Telički so bili, pravita Boris in
Tatjana, res majhni, prvi dan se niti
niso postavili na noge. Ko pa so začeli
vstajati, so se prekopicavali in padali
drug čez drugega. Boris: »Želeli smo si
samo, da preživijo; vztrajno smo jim
masirali nogice pa smo jih spravili k
sebi. Resda so veliko manjši kot drugi
telički; tam zadaj imamo enega, ki se
je skotil pred dvema tednoma, in ga je
za vse te tri (smeh).«
Vida Toš