čikenganja - ECDC

Transcription

čikenganja - ECDC
Informacije za zdravstvene delavce
ČIKENGANJA
Čikenganja je arbovirus, ki ga prenašajo okuženi komarji rodu Aedes albopictus in Aedes aegypti (v nadaljevanju:
komarji rodu Aedes). O izbruhih virusa čikenganja so poročali v Afriki, jugovzhodni Aziji, na indijski podcelini in na
območju Indijskega oceana. Čedalje večja prisotnost vrste Aedes albopictus v nekaterih evropskih regijah pomeni tveganje za lokalno širjenje virusa preko primerov, ki so v Evropo zašli iz drugih celin. Tveganje za izbruh virusa na evropski
celini je bilo potrjeno leta 2007, ko so v italijanski regiji Emilia-Romagna od julija do septembra zabeležili 247 primerov.
Tveganje za lokalno širjenje
Ker zaenkrat še ne poznamo cepiva ali zdravila, s katerim bi preprečevali ali zdravili okužbo, je posameznike na izpostavljenih področjih
potrebno poučiti o tem, kako se morajo pred piki komarjev zaščititi
ter hkrati prispevati k zatiranju bolezni.
V Evropi so prenašalci bolezni zaenkrat prisotni v Albaniji, Hrvaški,
Bosni in Hercegovini, Franciji, Nemčiji, Grčiji, Italiji, Črni gori,
Nizozemski (samo v rastlinjakih), Portugalski (samo na Madeiri),
Sloveniji, Španiji in Švici. Čeprav je mogoče, da so prenašalci bolezni
prisotni tudi v drugih evropskih državah, pa zaenkrat takšni podatki
niso na voljo.1
Nadzor nad boleznijo
Države članice EU, v katerih so prenašalci bolezni prisotni, so za
primer izbruha bolezni pripravile posebne načrte, ki temeljijo na
razmišljanjih o epidemiološkem kot tudi entomološkem nadzoru.
Njihov namen je zagotoviti hitro odkrivanje primerov, učinkovito
izvajanje nadzornih ukrepov, stalno ocenjevanje tveganja ter
pravočasno obveščanje javnosti.
Klinični podatki
Inkubacijska doba je od 1 do 12 dni, v povprečju pa znaša od 4
do 7 dni. Glavni klinični znaki so nenadna močno povišana telesna
temperatura (>38,5oC), glavobol, bolečine v hrbtu, mialgija in huda
artralgija. Artralgija v glavnem prizadene okončine (gležnji, zapestja,
dlani, stopala) in je lahko precej huda. Pri približno polovici bolnikov
se razvije makulo-papularni izpuščaj. Otroci dobijo bulozni izpuščaj,
prav tako se pri njih lahko pojavijo lokalizirane petehije in krvavenje
dlesni. Smiselno bi bilo razmisliti tudi o drugi diagnozi z drugimi bolezenskimi stanji, za katere so značilni gripi podobni simptomi.
Dejstva
Čikenganja je alfavirus iz družine Togaviridae in je na toploto občutljiv
RNK virus.
Prenašalec bolezni
Virus čikenganja se s človeka na človeka v glavnem prenaša preko
pikov okuženih komarjev rodu Aedes, za katere je značilno, da imajo
na črnem trupu in nogah bele črte. Piki komarjev so najpogostejši
zgodaj zjutraj ali zvečer in večinoma na prostem.
Simptomi običajno izzvenijo po 7 do 10 dneh, bolečine v sklepih
in togost telesa pa lahko trajata tudi dlje. Čeprav je pričakovan izid
bolezni okrevanje brez posledic, je možno tudi kronično stanje, ko
artralgija traja tudi več mesecev.
Epidemiologija
Zapleti
Virus čikenganja so prvič odkrili leta 1953 v Tanzaniji in Ugandi. Od
takrat so se izbruhi pojavljali v Afriki, jugovzhodni Aziji, na indijski
podcelini in na območju Indijskega oceana. Na evropski celini so o
izbruhu poročali leta 2007 v Italiji. Seznam držav, v katerih je prišlo
do izbruha virusa, najdete na spletni strani Evropskega centra za
nadzor in obvladovanje bolezni: http://ecdc.europa.eu/Health_topics/
Chikungunya_Fever/Disease_facts.html
Med možnimi zapleti so prebavne težave, poslabšanje delovanja srca
in ožilja ter meningoecefalitis. O smrtnih primerih zaradi okužbe z
virusom čikenganja so poročali v glavnem pri starejših bolnikih ali pri
bolnikih, katerih imunski sistem je bil oslabljen zaradi drugih prikritih
bolezenskih stanj.
1
Za najnovejše podatke o tem, kje so prisotni prenašalci bolezni, obiščite spletno stran:
“http://www.eurosurveillance.org/ew/2007/070906.asp#2”
Za več informacij o čikenganji obiščite spletno stran ECDC
www.ecdc.europa.eu
Diagnoza
Zdravljenje
Laboratorijska potrditev okužbe z virusom čikenganja je potrebna
pri vseh osebah, ki so bivale ali obiskale endemična območja in pri
katerih se pojavi akutno povišanje temperature (> 38,5˚C) ter huda
artralgija, ki privede do onesposobitve in katere ni mogoče razložiti
z drugimi bolezenskimi stanji. Priporočen protokol za potrditev
okužbe je uporaba RT-PCR v serumu od prvega do petega dne po
pojavitvi simptomov, poleg tega pa še serološke analize za ugotavljanje
IgM/IgG od šestega dne dalje.
Ker zdravljenje za vročico čikenganja ne obstaja, se je potrebno
osredotočiti na simptomatsko zdravljenje (nesteroidna protivnetna
zdravila, nesalicilni analgetiki) in na spremljanje bolnika zaradi
možnih zapletov. Da bi preprečili nadaljnje širjenje, se morajo
okužene osebe izogibati pikom komarjev (uporabljajo naj npr.
sredstva za odganjanje komarjev ali pa spijo v posteljah, ki so
zaščitene z mrežami proti komarjem).
Zaradi hitrega izvajanja ukrepov proti širjenju bolezni v okolici
potrjenih primerov, je v državah, kjer so prisotni prenašalci bolezni,
pravočasno diagnosticiranje bistvenega pomena. Več o tem lahko
preberete v poglavju »Algoritem za potrditev morebitnih primerov
okužbe z virusom čikenganja«.
Preventiva
Posamezniki, ki živijo ali se odpravljajo na endemična področja,
morajo upoštevati spodnje ukrepe proti pikom komarjev:
Nosite majice z dolgimi rokavi in dolge hlače
Uporabljajte sredstva za odganjanje komarjev, mreže ali
druge - pripomočke, ki pomagajo pri odganjanju komarjev
Opredelitev primerov okužbe z virusom čikenganja za nadzor
Center ECDC pri opredelitvi primerov okužbe z virusom čikenganja
uporablja:
Klinične kriterije: nenadna povišana telesna temperatura >38,5oC
ter huda artralgija, ki človeka onesposobi in se je ne da pojasniti z
drugimi bolezenskimi stanji
- za nosečnice, ljudi z boleznimi imunskega sistema ali hudimi
kroničnimi obolenji in otroke, mlajše od 12 let je potrebno
predvideti posebne zaščitne ukrepe, saj uporaba sredstev
za odganjanje komarjev za njih ni priporočljiva
če je mogoče, spite v posteljah zaščitenih z mrežami proti
komarjem, ki so bile poškropljene z insekticidi
Epidemiološke kriterije: bivanje ali obisk epidemičnih območij,
kjer so 15 dni, preden so se pri posamezniku pojavili simptomi,
poročali o širjenju virusa
če je mogoče, klimatsko napravo ponoči naravnajte na nizko
temperaturo – ti komarji namreč ne marajo nizkih temperatur
Laboratorijske kriterije: vsaj enega izmed spodnjih testov v akutni
fazi bolezni:
Zatiranje bolezni
- izolacija virusa
Prenašalci bolezni živijo v najrazličnejših okoljih. Voda je za
njihov razvoj zelo pomembna, saj jajčeca za to, da se iz njih
razvijejo odrasli komarji, potrebujejo vodo. Vsem posameznikom,
ki živijo na endemičnih območjih, je potrebno svetovati, kako lahko
pomagajo pri zatiranju bolezni. Prebivalce ogroženih regij je
potrebno poučiti o ukrepih omejevanja možnosti širjena virusa s
preprečevanjem zbiranja vode v zbiralnikih, kot so posode za rože,
luže, odtočni kanali in posode za zalivanje, še posebej tistih blizu
njihovega doma.
- prisotnost virusne RNK, potrjene s pomočjo RT-PCR
- prisotnost posebnih, za virus značilnih protiteles IgM/IgG
v enem samem odvzetem vzorcu seruma
- serokonverzija v za virus značilna protitelesa v vzorcih,
odvze tih najmanj en do tri tedne narazen
Na osnovi zgornjih kriterijev lahko govorimo o naslednjih
kategorijah primerov:
Možen primer: bolnik izpolnjuje klinične kriterije
Verjeten primer: bolnik izpolnjuje tako klinične kot
epidemiološke kriterije
Potrjen primer: bolnik izpolnjuje laboratorijske kriterije ne
glede na klinične podatke
Algoritem za potrditev morebitnih primerov okužbe z virusom čikenganja 1
Povišana temperatura.
Artralgija, ki bolnika onesposobi.
Ne pojasnjuje nobeno drugo stanje
Ne
Da
Prebivalec območja, kjer so
prisotni prenašalci bolezni?
Da
Prebivalec območja, kjer so
ugotovili prenašanje virusa
čikenganja?
Ne
Da
Možen primer
Verjetnen primer
Prisotnost na območju, kjer so
v zadnjih 2 tednih potrdili
prisotnost virusa čikenganja
Ne
Da
Ne
Možen primer
Testiranje za virus
čikenganja
Test +
Test -
Takojšnji ukrepi za nadzor prenašalcev bolezni
Test Razmislite o drugi diagnozi
Testiranje za virus
čikenganja
Test +
Negativen primer
Potrjen primer
1
Za več informacij o čikenganji obiščite spletno stran ECDC
Negativen primer
ECDC Mission Report: Chikungunya in Italy
www.ecdc.europa.eu