1. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija 2. Ministrstvo za

Transcription

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO
URAD RS ZA MEROSLOVJE
Tkalska ulica 15, 3000 Celje
T: 03 428 07 50
F: 03 428 07 60
E: [email protected]
www.mirs.gov.si
Posamezni naslovniki, ki so oddali pripombe
na pravilnik.
Številka:
Datum:
641-10/2014/19
2.7.2015
Zadeva:
Seznanitev strokovne javnosti s pripombami na novi Pravilnik o
meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti
Predlog Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti je bil 28.8.2014 v pripravljalni
fazi predstavljen javnosti in poslan naslednjim organom, združenjem ter zastopnikom za
merilnike hitrosti v cestnem prometu:
1. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija
2. Ministrstvo za infrastrukturo,
3. Ministrstvo za obrambo
4. Javna agencija za varnost v prometu,
5. Združenje občinskih redarstev Republike Slovenije,
6. Prometni inšpektorat Republike Slovenije,
7. Direkcija za ceste Republike Slovenije,
8. Digitech d.o.o.,
9. 3Tech d.o.o.,
10. SG Biro d.o.o.,
11. Intermatic d.o.o.,
12. Asist d.o.o.,
13. Informacijski pooblaščenec
Predlog Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti je bil v skladu z Uredbo 98/34
priglašen pri Evropski komisiji, kjer je bil preko sistema TRIS na voljo za ogled in pripombe
organom, ki so pristojni za področje zakonskega meroslovja, proizvodnjo zakonskih meril ter
prometne varnosti, v ostalih državah članicah.
Urad RS za meroslovje je prejel pripombe na pravilnik od naslednjih organov ali podjetji do
marca 2015:
1. 3Tech d.o.o, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče, zastopnik proizvajalcev merilnikov
hitrosti Laser Technolgy Inc., ZDA in Gatsometer B.V, Nizozemska,
2. Intermatic d.o.o., Glonarjeva ulica 1, 1000 Ljubljana, zastopnik proizvajalcev merilnikov
hitrosti Jenoptik GmBH, Nemčija ter Kustom Signals Inc., ZDA,
3. MNZ Policija, Generalna policijska uprava, Štefanova 2, 1501 Ljubljana,
4. Roman Marot, skupina državljanov
1/54
5. LNE Laboratoire national de métrolgie et d'essais, 1 rue Gaston Boissier, 75724 Paris
Cedex 15, Francija, francoski nacionalni meroslovni urad,
6. BEV Bundesamt für Eich- und Vermessungswesen, Obere Donaustraße 55, 1020 Wien,
Dunaj, avstrijski nacionalni meroslovni urad in
7. GUM, Central Office of Measures, Elektoralna 2, 00-139 Warszawa, Poljska, poljski
nacionalni meroslovni urad.
Pripravil
Roman Flegar
2/54
Pripombe
Pripombe so zaradi lažjega sledenja pobarvane z različnimi barvami.
Barvno kodiranje je sledeće:
Izvirno besedilo s pripombami
Pripombe Policija
Pripombe Proizvalci
Pripombe organi iz EU
Definicije iz novega OIML R91
Komentar Urad RS za meroslvje
Končno besedilo člena s popravkom
Besedilo pripomb
2. člen [besedilo predloga]
(pomen izrazov)
V tem pravilniku uporabljeni izrazi in simboli imajo naslednji pomen:
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
»merilnik hitrosti« je merilni instrument za merjenje hitrosti vozil v cestnem prometu ter
določanje njihovega položaja glede na oddaljenost od merilnika hitrosti ter smer vožnje
glede na merilnik hitrosti,
»radarski merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki uporabljajo za svoje delovanje
oddajanje mikrovalovnih signalov po principu RADAR in na podlagi Dopplerjevega pojava,
»RADAR« je okrajšava za angleški izraz »Radio Detecion and Ranging« in pomeni
detektiranje in merjenje oddaljenosti ali položaja s pomočjo radijskih valov,
»Dopplerjev pojav« je fizikalni pojav, kjer pride do frekvenčnega premika oddanega
signala zaradi gibanja vozila,
»laserski merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki uporabljajo za svoje delovanje
oddajanje laserske svetlobe po principu LIDAR,
»LIDAR« je okrajšava za angleški izraz »Light Distance and Ranging« in pomeni merjenje
razdalje in oddaljenosti s pomočjo svetlobnega žarka,
»merilniki hitrosti po principu »pot/čas«« izmerijo hitrost vozila na podlagi izmerjenega
potovalnega časa vozila preko poti, za katero so izmerili razdaljo,
»detekcijski merilniki hitrosti« so podvrsta merilnikov hitrosti po principu »pot/čas«, ki na
kratki razdalji izmerijo hitrost vozila z merjenjem potovalnega časa med vsaj tremi
zaporednimi položaji vozila, pri čemer so detektorji položaja vozila vezani na isto časovno
bazo, pri znani razdalji med detektorji,
»odsekovni merilniki hitrosti« so podvrsta merilnikov hitrosti po principu »pot/čas«, ki na
daljši razdalji izmerijo povprečno hitrost z merjenjem potovalnega časa in identifikacijo
vozila na začetni in končni točki merilnega odseka znane dolžine
»merilniki hitrosti na podlagi sledenja« so podvrsta merilnikov hitrosti po principu
»pot/čas«, ki so vgrajeni v merilno vozilo, ki pod predpisanimi pogoji sledi merjenemu
vozilu; merilnik hitrosti na podlagi izmerjene razdalje odseka (prevožene poti) in
potovalnega časa merilnega vozila izmeri povprečno hitrost merjenega vozila,
»merilno vozilo« je vozilo v katerega je vgrajen merilnik hitrosti, ki omogoča merjenje
lastne hitrosti in hitrosti merjenega vozila na podlagi meritve iz premične točke ali sledenja,
»merjeno vozilo« je vozilo, ki mu z merilnikom hitrosti merimo hitrost,
»operater« je oseba, ki rokuje z merilnikom hitrosti in izvaja z njim meritve hitrosti,
»samodejni merilniki hitrosti«, ki izvedejo meritev samodejno brez posredovanja
operaterja,
»nesamodejni merilniki hitrosti«, ki izvedejo meritev na zahtevo operaterja,
»meritev iz nepremične točke« pomeni, da merilnik hitrosti izvaja meritev hitrosti iz točke,
3/54
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
ki se ne giblje,
»meritev iz premične točke« pomeni, da merilnik hitrosti izvaja meritev hitrosti merjenega
vozila iz točke, ki se giblje - merilnega vozila,
»največji dopustni pogrešek« (v nadaljnjem besedilu: NDP) je skrajna vrednost
merilnega pogreška, ki jo glede na znano referenčno vrednost za dano meritev, merilni
instrument ali merilni sistem dopuščajo specifikacije ali predpisi,
»NDP(S)« je NDP pri preskusih s simulacijo,
»vplivna veličina« je veličina, ki pri neposrednem merjenju ne vpliva na veličino, ki se
dejansko meri, vpliva pa na razmerje med kazanjem in merilnim rezultatom,
»naznačeni obratovalni pogoj« je obratovalni pogoj, ki mora biti med merjenjem
izpolnjen, da bo merilni instrument ali merilni sistem deloval, kot je zasnovan,
»motnja« je vplivna veličina, katere vrednost je znotraj omejitev, določenih v zvezi z
ustrezno zahtevo, vendar zunaj določenih naznačenih obratovalnih pogojev merilnega
instrumenta. Vplivna veličina je motnja, če za to vplivno veličino niso določeni naznačeni
obratovalni pogoji,
»simulacija« je postopek, kjer se vožnja dejanskega vozila nadomesti z drugim fizikalnim
pojavom, ki lahko predstavlja hitrost vožnje vozila, smer vožnje vozila in prevoženo pot
vozila,
»lastna hitrost je hitrost merilnega vozila pri merjenju hitrosti iz premične točke,
»ura realnega časa« je ura, ki ima vrednost UTC (Universal Time Convention –
Konvencija o univerzalnem času) + 1 ura za zimski čas ali UTC + 2 uri za poletni čas,
»merilna os« je navidezna premica na kateri meri merilnik hitrosti hitrost vozila,
»smer vožnje vozila« je navidezna premica po kateri se giblje vozilo,
»kosinusni pojav« je fizikalni pojav, ki nastane, ko se merilna os merilnika hitrosti pod
določenim kotom v ravnini ali prostoru premakne od smeri vožnje vozila; merilnik hitrosti v
tem primeru izmeri manjšo hitrost vozila v korist voznika; izmerjena hitrost vozila je manjša
od dejanske hitrosti vozila za faktor kosinusa kota med merilno osjo in smerjo vožnje
vozila,
»nosilna frekvenca« je ena ali več frekvenc na katerih oddaja radarski merilnik hitrosti,
»detektor položaja« je tipalo ali naprava, ki ugotavlja kdaj je vozilo prevozilo izbrano
točko,
»vstopna točka« je točka v kateri vozilo vstopi v odsek,
»izstopna točka« je točka v kateri vozilo izstopi iz odseka,
»področje prepoznavanja« je dolžina, na kateri sistem za prepoznavanje vozila prepozna
vozilo v vstopni ali izstopni točki in je odvisna od tehnologije prepoznavanja,
»dolžina merilnega odseka« je dolžina, ki predstavlja najkrajšo navidezno krivuljo med
vstopno in izstopno točko, ki poteka vzdolž cestnega odseka omejenega na obeh straneh s
cestnimi talnimi oznakami ali robom cestišča,
»varnostna razlika« je razlika, ki se upošteva v korist voznika pri posamezni izmerjeni
hitrosti.
POLICIJA #1
– Pri opisu radarskih merilnikov je potrebno opis skrajšati in sicer:
»radarski merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki uporabljajo za svoje
delovanje princip Dopplerjevega pojava,
– Pri definiciji RADAR-ja, je potrebno spremeniti besedo valov v signale, ker menimo, da
je potrebno uporabljati pravilno in enotno izrazoslovje skozi tekst predpisa,
- »RADAR« je okrajšava za angleški izraz »Radio Detecion and Ranging« in
pomeni detektiranje in merjenje oddaljenosti ali položaja s pomočjo radijskih
signalov,
– Pri opisovanju dopplerjevega pojava je potrebno dodati, da gre za frekvenčni premik
oddanega in sprejetega radijskega signala,
– Pri opisovanju laserskih merilnikov hitrosti je potrebno opis skrajšati in izraze poenotiti:
- »laserski merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki uporabljajo za svoje
delovanje oddajanje in sprejemanje laserskega žarka po principu LIDAR
4/54
– Pri definiranju kratice LIDAR je potrebno opis popraviti in sicer:
- »LIDAR« je okrajšava za angleški izraz »Light Detection and Ranging« in
pomeni merjenje razdalj s pomočjo svetlobnega žarka
– Pri detekcijskih merilnikih hitrosti je potrebno popraviti besedno zvezo »časovno bazo«
s »časovnim virom«, kar je uporabljeno tudi v nadaljevanju teksta že v predlogu
celotnega teksta predpisa. Gre za pravilno rabo strokovnih izrazov.
- »detekcijski merilniki hitrosti« so podvrsta merilnikov hitrosti po principu
»pot/čas«, ki na kratki razdalji izmerijo hitrost vozila z merjenjem potovalnega časa
med vsaj tremi zaporednimi položaji vozila, pri čemer so detektorji položaja vozila
vezani na isti časovni vir, pri znani razdalji med detektorji,
– Pri opisu merilnikov hitrosti na podlagi sledenja, je potrebno besedno zvezo »izmeri
povprečno hitrost« zamenjati s »preračuna povprečno hitrost«.
- »merilniki hitrosti na podlagi sledenja« so podvrsta merilnikov hitrosti po
principu »pot/čas«, ki so vgrajeni v merilno vozilo, ki pod predpisanimi pogoji sledi
merjenemu vozilu; merilnik hitrosti na podlagi izmerjene razdalje odseka
(prevožene poti) in potovalnega časa merilnega vozila preračuna povprečno hitrost
merjenega vozila,
– Pri opisovanju pomena besede operater, je potrebno besedo rokuje zamenjati z
besedo upravljavec,
- operater« je oseba, ki upravlja z merilnikom hitrosti in izvaja z njim meritve
hitrosti,
– Definiranje NDP(S) je nepotrebno in ga je potrebno brisati. Največji dopustni pogreški
so enovito določeni in jih ni mogoče deliti še na »podpogreške«.
– Opis vplivne veličine je potrebno popraviti in smiselno ter vsebinsko uskladiti z 8.
členom.
– Pri naznačenih obratovalnih pogojih je potrebno brisati besedo naznačenih, ker
beseda naznačeni po definiciji SSKJ ne sodi zraven. Podobno tudi v drugih predpisih
in navodilih ne srečujemo besede naznačen.
– Opis postopka simulacije je brezpredmeten, zato ga je potrebno brisati.
– Pri opisu smeri vožnje vozila je potrebno stavek spremeniti in namesto besede giblje,
zapisati besedo vozi,
- »smer vožnje vozila« je navidezna premica po kateri vozi vozilo,
– Opisovanje kosinusnega pojava je potrebno spremeniti in sicer tako:
- »kosinusni pojav« je fizikalni pojav, ki pri izračunu hitrosti vedno vpliva na
zmanjšanje merilnega rezultata, ko je merilna os merilnika hitrosti premaknjena za
določen kot glede na smer vožnje vozila
– Pri opisu detektorja položaja je potrebno stavek dopolniti in sicer tako, da bo določeno,
da gre za merjeno vozilo, ki prevozi določeno točko. Tudi tukaj gre za dosledno
uporabo pravilnih izrazov.
– Pri opisu vstopne in izstopne točke je potrebno dodati da gre za merjeno vozilo, ki
vstopi ali izstopi v merilni odsek,
– Pri opisu področja prepoznavanja je potrebno brisati stavek Dolžina je odvisna od
tehnologije prepoznavanja, ker stavek ni razumljiv.
– Pri opisu varnostne razlike je potrebno vsebino spremeniti in sicer:
- varnostna razlika« je številčna vrednost, ki se odšteje od merilnega rezultata
3tech d.o.o. #1:
Predlaga sledeče popravke definicij:
– »laserski merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki uporabljajo za svoje delovanje
oddajanje laserskega signala po principu LIDAR,
– »LIDAR« je okrajšava za angleški izraz »Light Detection and Ranging« in pomeni merjenje
razdalje in oddaljenosti s pomočjo svetlobnega žarka,
–
»merilniki hitrosti po principu »pot/čas«« izmerijo hitrost vozila na podlagi izmerjenega
potovalnega časa vozila preko poti, za katero so izmerili razdaljo,ali je bila razdalja
izmerjena vnaprej
– »odsekovni merilniki hitrosti« so podvrsta merilnikov hitrosti po principu »pot/čas«, ki na
daljši razdalji izračunajo povprečno hitrost z merjenjem potovalnega časa in identifikacijo
5/54
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
vozila na začetni in končni točki merilnega odseka znane dolžine
potovalnega časa merilnega vozila izračuna povprečno hitrost merjenega vozila,
»samodejni merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki izvedejo meritev samodejno brez
posredovanja operaterja,
»nesamodejni merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki izvedejo meritev na zahtevo
operaterja,
»meritev iz nepremične točke« pomeni, da merilnik hitrosti izvaja meritev hitrosti
merjenega vozila iz točke, ki se ne giblje,
»vplivna veličina« je veličina, ki pri neposrednem merjenju ne vpliva na veličino, ki se
dejansko meri, vpliva pa na prikaz izmerjene vrednosti,
»naznačeni obratovalni pogoj« je obratovalni pogoj, ki mora biti med merjenjem
izpolnjen, da bo merilni instrument ali merilni sistem pravilno deloval,
ustrezno zahtevo, vendar zunaj naznačenih obratovalnih pogojev merilnega instrumenta.
Vplivna veličina je motnja, če za to vplivno veličino niso določeni naznačeni obratovalni
pogoji,
»simulacija« je postopek, kjer se vožnja merjenega vozila nadomesti z drugim fizikalnim
pojavom, ki lahko predstavlja hitrost vožnje vozila, smer vožnje vozila in prevoženo pot
vozila,
»ura realnega časa« je ura, ki ima vrednost UTC (Universal Time Convention –
Konvencija o univerzalnem času)
»merilna os« je navidezna premica, v smeri katere merilnik hitrosti meri hitrost vozila,
»smer vožnje vozila« je navidezna premica, po kateri se giblje vozilo,
»kosinusni pojav« je fizikalni pojav, ki nastane, ko je merilna os merilnika hitrosti pod
določenim kotom v ravnini ali prostoru izmaknjena izsmeri vožnje merjenega vozila;
»nosilna frekvenca« je ena ali več frekvenc, na katerih oddaja merilnik hitrosti,
»detektor položaja« je tipalo ali naprava, ki ugotavlja kdaj je merjeno vozilo prevozilo
izbrano točko,
»vstopna točka« je področje, v katerem merjeno vozilo vstopi v odsek,
»izstopna točka« je področje, v katerem merjeno vozilo izstopi iz odseka,
»področje prepoznavanja« je dolžina, na kateri sistem za prepoznavanje vozila prepozna
vozilo v vstopni ali izstopni točki in je odvisna od tehnologije prepoznavanja,
»dolžina merilnega odseka« je dolžina, ki predstavlja najkrajšo navidezno krivuljo med
vstopno in izstopno točko, ki poteka vzdolž cestnega odseka, omejenega na obeh straneh
s cestnimi talnimi oznakami ali robom cestišča,
»varnostna razlika« je razlika, ki se upošteva v korist merjenega vozila pri posamezni
meritvi.
Mnenje MIRS:
Komentar k pripombi Policija #1 in 3Tech 1
Pripombe so bile večinoma upoštevane.
Popravek:
2. člen
(pomen izrazov)
V tem pravilniku uporabljeni izrazi in simboli imajo naslednji pomen:

»merilnik hitrosti« je merilni instrument (v nadaljnjem besedilu: merilo) za merjenje
hitrosti vozil v cestnem prometu;
6/54

»radarski merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki za svoje delovanje uporabljajo
princip RADAR in Dopplerjev pojav;

»RADAR« je okrajšava za angleški izraz »Radio Detection and Ranging« in pomeni
detektiranje in merjenje oddaljenosti ali položaja s pomočjo radijskih signalov;

»Dopplerjev pojav« je fizikalni pojav, kjer pride do frekvenčnega premika oddanega
signala zaradi gibanja vozila;

»laserski merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki za svoje delovanje uporabljajo
oddajanje in sprejemanje laserskega signala po principu LIDAR;

»LIDAR« je okrajšava za angleški izraz »Light Detection and Ranging« in pomeni
merjenje razdalje in oddaljenosti s pomočjo svetlobnega žarka;

»merilniki hitrosti po principu »pot/čas«« izmerijo hitrost vozila na podlagi
izmerjenega potovalnega časa vozila preko poti z izmerjeno dolžino;

»detekcijski merilniki hitrosti« so podvrsta merilnikov hitrosti po principu »pot/čas«,
ki na kratki razdalji izmerijo hitrost vozila z merjenjem potovalnega časa med vsaj tremi
zaporednimi položaji vozila, pri čemer so detektorji položaja vozila vezani na isti
časovni vir, pri znani razdalji med detektorji;

»odsekovni merilniki hitrosti« so podvrsta merilnikov hitrosti po principu »pot/čas«,
ki na daljši razdalji izmerijo povprečno hitrost z merjenjem potovalnega časa in
identifikacijo vozila na začetni in končni točki merilnega odseka znane dolžine;

potovalnega časa merilnega vozila izmeri povprečno hitrost merjenega vozila;

»merilno vozilo« je vozilo v katero je vgrajen merilnik hitrosti, ki omogoča merjenje
lastne hitrosti in hitrosti merjenega vozila na podlagi meritve iz premične točke;

»merjeno vozilo« je vozilo, ki mu z merilnikom hitrosti merimo hitrost;

»operater« je oseba, ki rokuje z merilnikom hitrosti in izvaja z njim meritve hitrosti;

»samodejni merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki izvedejo meritev samodejno
brez posredovanja operaterja;

»nesamodejni merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki izvedejo meritev na zahtevo
operaterja;

»meritev iz nepremične točke« pomeni, da merilnik hitrosti izvaja meritev hitrosti
merjenega vozila iz točke, ki se ne giblje;

»meritev iz premične točke« pomeni, da merilnik hitrosti izvaja meritev hitrosti
merjenega vozila iz točke, ki se giblje;

»največji dopustni pogrešek« (v nadaljnjem besedilu: NDP) je skrajna vrednost
merilnega pogreška, ki jo glede na znano referenčno vrednost za dano meritev, merilo
ali merilni sistem dopuščajo specifikacije ali predpisi;

»vplivna veličina« je veličina, ki ni merjena veličina, vendar vpliva na rezultat
merjenja;

»naznačeni obratovalni pogoji« so vrednosti merjene veličine in vplivnih veličin, ki so
običajni pogoji pri delovanju merila;
7/54

ustrezno zahtevo, vendar zunaj določenih naznačenih obratovalnih pogojev merila;
vplivna veličina je motnja, če za to vplivno veličino niso določeni naznačeni obratovalni
pogoji;

»preskušanje na terenu« je postopek, kjer se merilnik hitrosti preskusi na podlagi
merjenja hitrosti vozil s poznano hitrostjo pri realnih pogojih uporabe;

»simulacija« je postopek, kjer se vožnja merjenega vozila nadomesti z drugim
fizikalnim pojavom, ki lahko predstavlja hitrost vožnje vozila, smer vožnje vozila,
prevoženo pot vozila ali čas vožnje vozila;

»laboratorijsko preskušanje« je postopek, kjer se merilnik hitrosti preskusi na
podlagi simulacije;

»lastna hitrost« je hitrost merilnega vozila pri merjenju hitrosti iz premične točke;

»točen čas« je ura v lokalni časovni coni s pripadajočim datumom, določena na
podlagi UTC (Universal Time Convention - Konvencija o univerzalnem času);

»merilna os« je navidezna premica, v smeri katere merilnik hitrosti meri hitrost
merjenega vozila;

»smer vožnje vozila« je navidezna premica po kateri se vozi merjeno vozilo;

»kosinusni pojav« je fizikalni pojav, ki nastane, ko je merilna os merilnika hitrosti pod
določenim kotom v ravnini ali prostoru izmaknjena iz smeri vožnje merjenega vozila;

»nosilna frekvenca« je ena ali več frekvenc na katerih oddaja radarski merilnik
hitrosti;

»detektor položaja« je tipalo ali naprava, ki ugotavlja, kdaj je merjeno vozilo prevozilo
izbrano točko;

»vstopna točka« je področje, v katerem merjeno vozilo vstopi v merilni odsek;

»izstopna točka« je področje, v katerem merjeno vozilo izstopi iz merilnega odseka;

»dolžina področje prepoznavanja« je dolžina, na kateri sistem za prepoznavanje
vozila prepozna merjeno vozilo v vstopni ali izstopni točki;

»dolžina merilnega odseka« je dolžina, ki predstavlja najkrajšo navidezno krivuljo
med vstopno in izstopno točko in poteka vzdolž cestnega odseka, omejenega na obeh
straneh s cestnimi talnimi oznakami ali robom cestišča;

»zaznavalo gibanja« je sestavni del vozila, ki omogoča merjenje lastne hitrosti vozila;

»varnostna razlika« je številčna vrednost hitrosti, ki se upošteva v korist merjenega
vozila pri posamezni meritvi.
(splošna načela)
(1) Merilnik hitrosti mora zagotavljati visoko raven meroslovne zaščite, da bi lahko vsakdo, ki
ga merjenje zadeva, zaupal rezultatom meritev, ter mora biti zasnovan in proizveden na
visoki kakovostni ravni merilne tehnologije in varovanja merilnih podatkov.
8/54
(2) Rešitve, ki se sprejmejo zaradi izpolnjevanja zahtev tega pravilnika, morajo upoštevati
predvideno uporabo merilnika hitrosti in vse predvidljive zlorabe merilnika hitrosti.
(3) Merilnik hitrosti mora biti zasnovan tako, da je mogoče izvesti vsak pregled in preskus, ki je
predpisan s tem pravilnikom.
Policija #2:
se 4. člen spremeni, pri čemer je potrebno v prvem odstavku brisati vse za besedno zvezo
»zaupal rezultatom meritev«, ker navedbe, ki sledijo, omogočajo arbitrarnost tolmačenja visoke
kakovostne ravni merilne tehnologije in varovanja merilnih podatkov, kar ni sprejemljivo.
V drugem odstavku je potrebno brisati besedo »vse«, ker verjetno ni mogoče vedno določiti
vseh možnih zlorab naprav.
Intermatic #2:
alineja (1): Zahteva se "visoka raven meroslovne zaščite, da bi lahko vsakdo, ki ga merjenje zadeva,
zaupalrezultatom meritev, ter mora biti zasnovan in proizveden na visoki kakovostni ravni merilne
tehnologije invarovanja merilnih podatkov«
Brez definicije kaj pomeni visoka raven zaščite so takšne navedbe nesmiselne. O »visoki ravni«se bo
lahko prosto
odločalo in na podlagi subjektivnih presoj. Zastopniki proizvajalcev si želimo v dobro vseh postaviti jasne
kriterije.
Predlog: bodisi umaknemo to alinejo, bodisi jo nadomestimo z definicijami tehničnih kriterijev.
alineja( 3): Merilnik hitrosti mora biti zasnovan tako, da je mogoče izvesti vsak pregled in preskus, ki je
predpisans tem pravilnikom.
Ta zahteva je nedefinirana, načini preizkušanja se določajo lahko specifično za vsako napravo
in vrsto naprav posebej in so del postopka odobritve. Posplošiti preizkušanje in ga predpisati za vse
naprave
enako je tehnično vprašljivo.
Mnenje MIRS:
Komentar k pripombam Policije #2 in Intermatic #2
Vsebina člena je namenja organom za ugotavljanje skladnosti.
Besedilo člena je povzeto po Direktivi 2004/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31.
marca 2004 o merilnih instrumentih in se kot tako uporablja tudi pri neharmoniziranih merilnih
instrumentih, da se vzpostavi enak pristop. Prav tako so upoštevana priporočila OIML D11 za
vplivne veličine in D31 za programsko opremo.
Podobna formulacija je navedena tudi pri Pravilniku o meroslovnih zahtevah za etilometre
[Ur.l.RS.št 81/2013].
Menimo, da imajo rezultati merilnikov hitrosti in etilometrov enako veljavo za postopke pred
upravnimi in pravosodnimi organi, zato besedilo ni spremenjeno.
Vsebina člena se ne spremeni
9/54
(NDP)
(1) V okviru naznačenih obratovalnih pogojev in v odsotnosti motenj pogrešek merilnika
hitrosti “pri preskusih na terenu” ne sme presegati vrednosti NDP.
(2) NDP za merilnike hitrosti, ki merijo iz nepremične točke, je:


± 3 km/h za hitrosti do vključno 100 km/h in
± 3 % za hitrosti nad 100 km/h.
(3) NDP za merilnike hitrosti, ki merijo iz premične točke, vključujoč NDP za lastno hitrost, je:


(4) NDP samo za lastno hitrost pri merilnikih hitrosti, ki merijo iz premične točke, je:


Policija #3:
se v 5. členu določiti NDP pri merjenju razdalj.
Intermatic #3:
5. Člen: V tem členu pogrešamo zapis NDP za merilnike hitrosti v napravah za beleženje vožnje v rdečo
luč in
hitrost.
Mnenje MIRS:
Komentar k pripombam Policije #3:
Pravilnik je namenjen merilnikom hitrosti, ki merijo hitrost vozil v cestnem prometu. Izmerjena
hitrost vozil je tista veličina, ki jo v osnovi želimo regulirati s pravilnikom.
Določene vrste LIDAR merilnikov [scanning LIDAR] in Dopplerjevih merilnikov [FMCW/PSK]
omogočajo tudi, da se določi lokacijo vozila, kjer je bila izmerjena hitrost vozila. Izmerjena
razdalja med merilnikom hitrosti in vozilom ter kot med merilniko hitrosti in vozilom se uporablja
za dokazovanje kateremu vozilu je bila dejansko izmerjena hitrost. Novejše generacije
merilnikov hitrosti namreč omogočajo, da se v določenem trenutku izmeri hitrost večjemu
številu vozil hkrati. Vozila lahko med seboj ločimo le na podlagi dodatno izmerjene razdalje in
kotom med merilnikom hitrosti in vozilom. Pravilnost določanja vozila se lahko dokaže drugače
v postopkih ugotavljanja skladnosti.
Komentar k pripombam Intermatic #3:
Pravilnik je prvensteno namenjen merilnikom hitrosti v cestnem prometu. Registriranje vožnje v
rdečo luč je dodatna funkcionalnost. Vse zahteve v zvezi z registriranjem rdeče luči so podane
v 35. členu predloga pravilnika.
10/54
Vsebina člena se ne spremeni.
(NDP(S))
(1) V okviru naznačenih obratovalnih pogojev in v odsotnosti motenj pogrešek merilnika
hitrosti pri preskusih s simulacijo ne sme presegati vrednosti NDP(S).
(2) NDP(S) za merilnike hitrosti, ki merijo iz nepremične točke je:


± 1 km/h za hitrosti do 100 km/h in
(3) NDP(S) za merilnike hitrosti, ki merijo iz premične točke, vključujoč NDP(S) za lastno
hitrost je:


(4) NDP(S) samo za lastno hitrost pri merilnikih hitrosti, ki merijo iz premične točke, je:


Policija #4:
se 6. člen briše v celoti (razlaga že pod točko 2)
Intermatic d.o.o. #4
6. Člen pravi:
»(NDP(S))
(1) V okviru naznačenih obratovalnih pogojev in v odsotnosti motenj pogrešek merilnika hitrosti pri
preskusih s
simulacijo ne sme presegati vrednosti NDP(S).
(2) NDP(S) za merilnike hitrosti, ki merijo iz nepremične točke je:
± 1 % za hitrosti nad 100 km/h. ……….. ITD«
Simulacija v elektroniki pomeni ustvarjanje takšnih okoliških vplivov na preskušano napravo, da le‐ta
vhodne
dogodke zaznava enako, kot če bi delovala v resničnih pogojih. Ni razloga, da bi za simulacijo zahtevali
strožje
pogoje delovanja, pa tudi milejših ne. Predlagamo, da se za simulacijo postavijo enake zahteve, kot za
običajno
delovanje, saj ne bomo s tem zagotovili boljše točnosti pri realnih meritvah.
3Tech d.o.o. #2
Proizvajalci navadno podajajo le eno vrednost za točnost merilnikov. Predlagam, da se ta člen
izpusti ali pa poveča vrednosti za NDP(s).
OIML R91 draft:
5.1.
Speedmeter maximum permissible errors
In operation within the rated operating conditions (See 5.4), the maximum permissible errors
(MPE) shall not exceed the following values:
11/54
±1 km/h or ±1 % above 100 km/h for laboratory testing, and
±3 km/h or ±3 % above 100 km/h for field performance.
Mnenje MIRS:
Namesto navajanje simulacije bomo zapisali laboratorijski preskus. Laboratorijskih preskusi
zajemajo preskuse v laboratorijskih pogojih s simulacijo. Ponovno so bile pregledane zahteve v
državah članicah EU [Španija, Nemčija, Nizozemska in Francija]
Komentar k Policija #4:
Člen je namenjen prvenstveno organom z ugotavljanje skladnosti. V laboratorijskih razmerah
se uporablja za preskušanje merilnikov hitrosti idealne razmere in referenčne signale, ki se
uporabljajo v simulacijah vožnje vozil z različnimi hitrostmi. Ker gre slednje za idealne razmere,
so se meroslovnih inštituti znotraj EU odločili, da bodo postavili strožje pogoje za NDP pri
laboratorijskih preskušanjih. S tem ustvarijo večje zaupanje v delovanje merilnikov hitrosti v
cestnem prometu. Urad RS za meroslovje s svojo merilno opremo in postopki sledi ostalim
meroslovnim inštitucijam znotraj EU tudi zaradi načela harmonizacije. Menimo tudi, na podlagi
zbranih podatkov, da bo prehod na strožje in primerljivejše zahteve, ne bo izločal iz uporabe že
obstoječe merilnike hitrosti v cestnem prometu.
Predlog je skladen tudi z osnutkom OIML R91.
Komentar k Intermatic #4:
Simulacije za preskušanje merilnikov hitrosti v cestnem prometu se izvedejo s pomočjo
različnih fizikalnih pojavov, ki nadomestijo gibanje vozila z določeno hitrostjo po izbrani poti. Pri
simulacijah imamo opravka z idealnimi signali npr. idealni sinusni signal z idealno vrednostjo
nosilne frekvecne z idealnimi kontnim zamikom ali npr. idealna linearna zakasnitev odbitega
laserskega žarka. Zaradi tega so za preskušanje s simulacijami vpeljali v različnih EU državah
strožje zahteve pri overitvah merilnikov hitrosti.
Komentar k 3Tech #2:
Preverili smo prisotnost različnih tipov merilnikov hitrosti od različnih proizvajalcev [Jenoptik,
Provida, Vascar, Kustom signals, Laser Atlanta, Gatsometer, LTI, MPH Industries, itd.] v zgoraj
omenjenih držvah. Merilniki hitrosti lahko brez težav izpolnjio zgoraj navedene zahteve za
laboratorijske preskuse.
Popravek:
6.
člen
(NDP pri laboratorijskem preskušanju)
(1)
V okviru naznačenih obratovalnih pogojev in v odsotnosti motenj pogrešek merilnika
hitrosti pri laboratorijskem preskušanju ne sme presegati spodnjih NDP.
(2)
NDP za merilnike hitrosti, ki merijo iz nepremične točke, je enak:
 ± 1 km/h za hitrosti do 100 km/h in
 ± 1 % za hitrosti nad 100 km/h.
(3)
NDP za merilnike hitrosti, ki merijo iz premične točke, vključujoč NDP za lastno hitrost
je enak:
 ± 2 km/h za hitrosti do 100 km/h in
12/54



NDP samo za lastno hitrost pri merilnikih hitrosti, ki merijo iz premične točke, je enak:
(4)
(dopusten učinek motenj)
V okviru naznačenih obratovalnih pogojev in v prisotnosti motenj iz 9. člena tega pravilnika
sme biti učinek motenj na merilnik hitrosti tak, da sprememba merilnega rezultata ni večja od
NDP(S) za ta merilni rezultat. Če je ali bi bila sprememba merilnega rezultata večja od NDP(S)
za ta merilni rezultat, merilnik hitrosti opozori, da meritev ni veljavna ali pa meritve sploh ne
izvede.
(naznačeni obratovalni pogoji in motnje)
(1) Proizvajalec mora določiti naslednje naznačene vrednosti za obratovalne pogoje merilnika
hitrosti ali vseh njegovih posameznih sestavnih delov:
–
–
–
–
za merjeno veličino:
a. merilno območje, ki mora biti najmanj v območju od 30 km/h do 150 km/h,
za klimatske vplivne veličine:
a. temperaturno območje, ki mora biti najmanj od - 10 °C do + 50 °C,
b. razred klimatskega okolja
za mehanske vplivne veličine:
a. razred mehanskega okolja
za vplivne veličine električnega napajanja:
a. vrednost (območja) napajalne napetosti in omrežne frekvence
b. razred elektromagnetnega okolja
(2) Merilniki hitrosti ali njegovi sestavni deli se lahko nahajajo v različnih klimatskih okoljih.
–
Zahteve za razred H1 iz Mednarodnega dokumenta OIML D11 Mednarodne
organizacije za zakonsko meroslovje (Organisation Internationale de Métrologie
Légale) (v nadaljnjem besedilu: OIML D11) morajo izpolnjevati merilniki hitrosti ali
njihovi sestavni deli, ki se uporabljajo v temperaturno nadzorovanih zaprtih, t.j.
vremensko zaščitenih lokacijah, kjer lokalna vlažnost ni nadzorovana in ki niso
izpostavljeni kondenzirani vodi, padavinam ali tvorjenju ledu. Če je potrebno, se za
vzdrževanje zahtevanih pogojev okolice uporablja gretje, hlajenje ali vlaženje.
–
Zahteve za razred H2 iz dokumenta OIML D11 morajo izpolnjevati merilniki hitrosti ali
njihovi sestavni deli, ki se uporabljajo v zaprtih, t.j. vremensko zaščitenih lokacijah, kjer
lokalni klimatski pogoji niso nadzorovan in ki so lahko izpostavljeni kondenzirani vodi,
vodi, ki ne izvira od dežja ali tvorjenju ledu.
–
njihovi sestavni deli, ki se uporabljajo na prostem.
(3) V zvezi s klimatskimi okolji je potrebno upoštevati naslednje vplivne veličine
13/54
–
stalno vlažno vročino (nekondenzirajočo),
–
ciklično vlažno vročino (kondenzirajočo),
–
vodo.
(4) Merilniki hitrosti ali njegovi sestavni deli se lahko nahajajo v različnih mehanskih okoljih.
–
Merilniki hitrosti ali njihovi sestavni deli, ki merijo iz nepremične točke, morajo
izpolnjevati zahteve za razred M2 iz dokumenta OIML D11.
–
Merilniki hitrosti ali njihovi sestavni deli, ki merijo iz premične točke, morajo
–
Ne glede na alineji a in b tega odstavka, se merilnike hitrosti in sestavne deli
merilnikov hitrosti, ki so nameščeni v mehanskih okoljih, kjer ni prisotnih
pomembnejših mehanskih motenj, uvrsti v razred M1 iz dokumenta OIML D11.
(5) V zvezi z mehanskimi okolji je potrebno upoštevati naslednje vplivne veličine:
–
mehanske sunke
–
tresljaje.
(6) Merilniki hitrosti morajo glede elektromagnetnega okolja izpolnjevati zahteve za razred E1
iz OIML D11 oziroma na drug enakovreden način.
(7) Merilniki hitrosti se ne smejo napajati iz akumulatorja vozila.
(8) V zvezi z elektromagnetnimi okolji je potrebno upoštevati naslednje vplivne veličine:
–
–
–
–
–
–
prekinitve napetosti,
kratkotrajne upade napetosti,
napetostne prehodne pojave na napajalnih in/ali signalnih vodih,
elektrostatične razelektritve,
radiofrekvenčna elektromagnetna polja,
inducirana radiofrekvenčna elektromagnetna polja na napajalnih in/ali signalnih vodih
in
– napetostne udare na napajalnih vodih in/ali signalnih vodih.
(9) Druge vplivne veličine, ki jih je treba upoštevati, so spremembe napajalne napetosti.
Policija #5:
se v 9. členu spremeni merilno območje za merjenje hitrosti in sicer na najmanj 30 km/h do 190
km/h (s tem bo zagotovljeno, da bo z merilniki mogoče ugotavljati celoten spekter prekoračitev
hitrosti kot jih določa Zakon o pravilih cestnega prometa – najvišja kategorija prekoračitve
hitrosti na AC je prekoračitev hitrosti nad 60 km/h).
V drugi alineji prvega odstavka je potrebno spremeniti temperaturno območje in sicer na 0°C
do +50°C. (v zvezi z 0°C imamo v mislih merilnike Multaradar C, s katerimi bi v bodoče
potencialno lahko širili mrežo na AC, zato ni smiselno, da jih z novim Pravilnikom avtomatično
črtamo).
V četrti alineji je potrebno brisati besedno zvezo »in omrežne frekvence«.
Sedmi odstavek 9. člena je potrebno brisati v celoti, ker ni dopustno omejevati vire napajanj
elektronskih naprav v vozilih.
14/54
Deveti odstavek je potrebno brisati v celoti, ker vsebino tega odstavka že določa 8. člen.
9. člen navaja katerim mednarodnim dokumentom morajo ustrezati lastnosti merilnikov. Ustreznost
merilnikov
preveri že proizvajalec in temu ustrezno lahko predloži kredibilne dokumente oziroma certifikate
neodvisnih akreditiranih institucij iz EU, ki bi jim tudi institucije v Sloveniji morale zaupati, saj so del istega
sistema znotraj EU.
Predlagamo, da se v pravilnik vnese določilo, da v Sloveniji ni ponovno treba preverjati vseh lastnosti
naprave po
evropskih pravilnikih, če so le‐te že enkrat preskušene in potrjene s strani nevtralnih institucij, na katere
proizvajalci nimajo vpliva. Takšno določilo bi predvsem zelo skrajšalo in tudi pocenilo trajanje postopkov
odobritve v Sloveniji.
alineja (7): Merilniki hitrosti se ne smejo napajati iz akumulatorja vozila. Pri uporabi te točke bi vas
opozorili da imamo ročne merilnike, ki se priklapljajo (lahko na polnjenje) v osebnih vozilih. Gre za
družino laserskih
merilnikov.
3tech d.o.o. #3:
Predlaga področje od 20 km/h do 250 km/h
Poljska #1: [sklic na 9. člen]
W artykule 10 ustęp 7 znajduje się zapis: „Radary nie mogą być zasilane z akumulatora
pojazdu”. Zapis ten tworzy barierę w swobodnym przepływie towarów dla przyrządów do
pomiaru prędkości pojazdów w ruchu drogowym, ponieważ na rynku europejskim znajdują się
przyrządy do pomiaru prędkości pojazdów w ruchu drogowym zasilane z instalacji elektrycznej
pojazdu, dopuszczone do obrotu i użytkowania zgodnie z prawem krajowym państw
członkowskich UE.
In Article 10, paragraph 7 is a transcript: "Radar can not be powered from the vehicle battery."
This provision creates a barrier to the free movement of goods for instruments to measure the
speed of vehicles in traffic, because the European market are instruments for measuring the
speed of vehicles on the road powered by the vehicle's electrical system, approved for
marketing and use in accordance with the national law of EU Member States .
Komentarz.
W zapisie artykułu 10 ustęp 4 istnieje omyłkowy zapis: w pozycji tiret trzecie znajduje się
powołanie na postanowienia w lit. a i b tego ustępu, a takiego wyróżnienia postanowień w tym
ustępie nie ma.
Comment.
In the notation of Article 10, paragraph 4, there is erroneously record: in the third indent
position is a reference to the provisions in point a and b of this paragraph, and such distinctions
provisions of this paragraph shall not.
OIML R91 draft:
OIML priporoča minimalno področje od 20 km/h do 200 km/h ter temperaturno območje od –
10 °C do + 55 °C.
Mnenje MIRS:
Področje delovanja merilnikov hitrosti bomo razširili na minimalno področje od 20 km/h do 200
15/54
km/h v skladu s smernicami bodočega OIML R91. Doseganje hitrosti 250 km/h ne predstavlja
pri današnjem stanju tehnologije težave proizvajalcem.
Pravilniki ne bo imel veljave za nazaj. Tehnične zahteve so postavljene za nove tipe
merilnikov, ki bodo šele prišli v postopek odobritve tipa. Urad se bo ravnal po smernicah
bodočega OIML R91 dokumenta in zahteval temperaturno območje -10°C do +50°C, kar
menimo, da je tudi temperaturni razpon, ki pokrije celoletno delovanje merilnikov hitrosti na
širšem področju Republike Slovenije.
Proizvajalci merilnikov hitrosti prihajajo iz različnih držav, kjer imajo različne omrežne
napajalne napetosti ter omrežne frekvence. Proizvajalci lahko izberejo različne rešitve za
reševanje napajanja merilnikov hitrosti, vendar so ne glede na to dolžni podati tudi podatke o
nivojih napetosti npr. 220 V – 240 V in 50 Hz – 60 Hz. Menimo, da ta zahteva ne vpiva na
Policijo kot uporabnika.
Zahteva glede prepoved napajanja merilnika hitrosti iz baterije vozila je ostala po pomoti v
pravilniku. Zahteve bo izbrasana. Proizvaljalci merilnikov hitrosti morajo za to možnost narediti
ustrezne preskuse zaradi motenj, ki nastanejo pri vklopu in delovanju vozila.
Priznavanje testnih poročil je urejeno v 41. členu predloga pravilnika, status tujih odobritev tipa
pa je urejen prek Pravilnika o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste merilnih
instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti (Ur. list RS, št.
72/01, 53/07 in 79/13).
Pripomba glede alineje 7 se sprejeme.
Komentar k pripombam 3Tech #3:
Pripomba se sprejeme. Obrazložitev podana v komentarju pri Policiji.
Komentar k pripombam Poljske #1:
Zahteva je bila postavljena po pomoti. Zahteva se bo umaknila iz pravilnika. Sklic na četrto
poglavje je bil tudi popravljen.
Popravek:
9. člen
(naznačeni obratovalni pogoji in motnje)
(1) Proizvajalec mora določiti naslednje naznačene vrednosti za obratovalne pogoje merilnika
hitrosti ali vseh njegovih posameznih sestavnih delov:
–
–
–
za merjeno veličino:
b. merilno območje, ki mora biti najmanj v območju od 30 km/h do 200 km/h,
za klimatske vplivne veličine:
c. temperaturno območje, ki mora biti najmanj od - 10 °C do + 50 °C,
d. razred klimatskega okolja
za mehanske vplivne veličine:
16/54
–
b. razred mehanskega okolja
za vplivne veličine električnega napajanja:
c. vrednost (območja) napajalne napetosti in omrežne frekvence
d. razred elektromagnetnega okolja
(2) Merilniki hitrosti ali njegovi sestavni deli se lahko nahajajo v različnih klimatskih okoljih.
–
Zahteve za razred H1 iz Mednarodnega dokumenta OIML D11 Mednarodne
organizacije za zakonsko meroslovje (Organisation Internationale de Métrologie
Légale) (v nadaljnjem besedilu: OIML D11) morajo izpolnjevati merilniki hitrosti ali
njihovi sestavni deli, ki se uporabljajo v temperaturno nadzorovanih zaprtih, t.j.
vremensko zaščitenih lokacijah, kjer lokalna vlažnost ni nadzorovana in ki niso
izpostavljeni kondenzirani vodi, padavinam ali tvorjenju ledu. Če je potrebno, se za
vzdrževanje zahtevanih pogojev okolice uporablja gretje, hlajenje ali vlaženje.
–
njihovi sestavni deli, ki se uporabljajo v zaprtih, t.j. vremensko zaščitenih lokacijah, kjer
lokalni klimatski pogoji niso nadzorovan in ki so lahko izpostavljeni kondenzirani vodi,
vodi, ki ne izvira od dežja ali tvorjenju ledu.
–
njihovi sestavni deli, ki se uporabljajo na prostem.
(3) V zvezi s klimatskimi okolji je potrebno upoštevati naslednje vplivne veličine
–
stalno vlažno vročino (nekondenzirajočo),
–
ciklično vlažno vročino (kondenzirajočo),
–
vodo.
(4) Merilniki hitrosti ali njegovi sestavni deli se lahko nahajajo v različnih mehanskih okoljih.
–
Merilniki hitrosti ali njihovi sestavni deli, ki merijo iz nepremične točke, morajo
–
Merilniki hitrosti ali njihovi sestavni deli, ki merijo iz premične točke, morajo
–
Ne glede na prvo in drugo alinejo tega odstavka, se merilnike hitrosti in sestavne
dele merilnikov hitrosti, ki so nameščeni v mehanskih okoljih, kjer ni prisotnih
pomembnejših mehanskih motenj, uvrsti v razred M1 iz dokumenta OIML D11.
(5) V zvezi z mehanskimi okolji je potrebno upoštevati naslednje vplivne veličine:
–
mehanske sunke
–
tresljaje.
(6) Merilniki hitrosti morajo glede elektromagnetnega okolja izpolnjevati zahteve za razred E1
iz OIML D11 oziroma na drug enakovreden način.
(7) V zvezi z elektromagnetnimi okolji je potrebno upoštevati naslednje vplivne veličine:
–
–
–
–
–
–
prekinitve napetosti,
kratkotrajne upade napetosti,
napetostne prehodne pojave na napajalnih in/ali signalnih vodih,
elektrostatične razelektritve,
radiofrekvenčna elektromagnetna polja,
inducirana radiofrekvenčna elektromagnetna polja na napajalnih in/ali signalnih vodih
in
17/54
–
napetostne udare na napajalnih vodih in/ali signalnih vodih.
(8) Druge vplivne veličine, ki jih je treba upoštevati, so spremembe napajalne napetosti.
(temeljna pravila za preskušanje in določanje pogreškov)
(1) Skladnost z zahtevami iz 5., 6. in 9. člena tega pravilnika je treba preveriti za vsako
primerno vplivno veličino. Zahteve veljajo, kadar se uporabi vsaka posamezna vplivna
veličina in se njen učinek ocenjuje ločeno ter se druge vplivne veličine ohranjajo relativno
konstantne pri referenčnih vrednostih.
(2) Meroslovni preskusi se izvajajo med uporabo vplivne veličine ali po njej, pri čemer je treba
upoštevati tiste razmere, ki ustrezajo običajnemu stanju delovanja merilnika hitrosti, ko se
bo ta vplivna veličina verjetno pojavila.
Policija #6:
se v 10. členu briše tekst za prvim stavkom prvega odstavka in celoten drugi odstavek, ker sta
nerazumljiva.
10. Člen: zahteva se, da se v Sloveniji preveri vsaka točka lastnosti navedenih v 9. Členu. Imamo enako
pripombo kot v 9. Členu, tj., da se priznajo veljavni certifikati izstavljeni s strani kredibilnih institucij v EU.
Mnenje MIRS:
Predlog Policije dejansko pomeni, da Urad ne bi imel možnosti preverjati delovanja merilnikov
pri različnih vplivnih veličinah. S tem bi dopustili možnost uporabe neustreznih merilnikov in
onemogočili preskušanje na primerljivem nivoju za slovenske proizvajalce merilnikov hitrosti.
Člen se nanaša na organe za ugotavljanje skladnosti, kako preskušajo delovanje merilnika
hitrosti pri različnih vplivnih veličinah. Na primer, ugotavljanje največjega dopustnega NDP pri
najnižji ali najvišji dopustni temperaturi s simulacijo meritev med delovanjem ali delovanje
merilnika po simuliranju električnega udara ali mehanske poškodbe s simulacijo meritev po
delovanje vplivne veličine.
instrumentih, da se vzpostavi enak pristop.
[Ur.l.RS.št 81/2013].
Cilj Urada RS za meroslovje je
1. zagotoviti ustrezne merilnike hitrosti uporabnikom ter
2. zagotoviti primerljive preskušanje za potrebe proizvajlcev merilnikov hitrosti v Sloveniji.
18/54
Predlagetelj tudi ni pojasnil, zakaj mu člen ni razumljiv ko uporabniku merilnikov hitrosti.
Komentar k pripomba Intermatic #6
Priznavanje testnih poročil je urejeno v 41. členu predloga pravilnika, status tujih odobritev tipa
pa je urejen prek Pravilnika o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste merilnih
instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti (Ur. list RS, št.
72/01, 53/07 in 79/13).
(ponovljivost)
Uporaba iste merjene veličine v enakih razmerah mora v zaporednih meritvah dati zelo
podobne rezultate. Standardni odmik merilnih rezultatov mora biti manjši ali enak NDP(S).
Policija #7:
se v 11. členu vsebina popraviti tako, da se določba glasi:
– Uporaba iste merjene veličine v enakih razmerah mora v zaporednih meritvah prikazati
rezultate, katerih standardni odmik mora biti manjši ali enak NDP.
3tech d.o.o. #4:
Rezultati merjenja iste merjene veličine morajo biti, pri enakih razmerah in pri zaporednih
meritvah, zelo podobni. Standardni odmik merilnih rezultatov mora biti manjši ali enak NDP.
Mnenje MIRS:
Komentar pripombam Policije #7 in 3tech d.o.o. #4:
instrumentih, da se vzpostavi enak pristop. Podobna formulacija je navedena tudi pri Pravilniku
o meroslovnih zahtevah za etilometre [Ur.l.RS.št 81/2013], ki ni bila sporna za Policijo.
V členu je vključena referenca na NDP. Pri tem pa je NDP odvisen od tega, na kakšen način
se preskuša merilo, na terenu ali v laboratoriju.
Popravek:
19/54
11. člen
(ponovljivost)
Uporaba iste merjene veličine v enakih razmerah mora v zaporednih meritvah dati zelo
podobne rezultate. Standardni odmik merilnih rezultatov mora biti manjši ali enak NDP.
(primernost)
(1) Merilnik hitrosti ne sme omogočati zlorabe, medtem ko morajo biti možnosti za nehoteno
napačno uporabo čim manjše.
(2) Merilnik hitrosti mora biti primeren za predvideno uporabo, upoštevajoč praktične delovne
pogoje, ter uporabniku ne sme postavljati nerazumnih zahtev zato, da bi pridobil pravilne
merilne rezultate.
(3) Merilnik hitrosti mora biti dovolj vzdržljiv in njegovi konstrukcijski materiali morajo biti
primerni za razmere, v katerih je predvidena njegova uporaba.
(4) Merilnik hitrosti mora biti zasnovan tako, da omogoča meroslovni pregled merila tudi po
dajanju v promet in začetku uporabe.
(5) Če merilnik hitrosti vsebuje programsko opremo, ki poleg merilnih zagotavlja tudi druge
funkcije, mora biti programska oprema, ki je bistvena za meroslovne lastnosti,
prepoznavna in nanjo ostala programska oprema ne sme nedopustno vplivati.
Policija #8:
Prvi in drugi odstavek 13. člena je potrebno po našem mnenju med seboj zamenjati. V drugem
odstavku pa je nato potrebno dodati besedo »namernih« pred besedo zlorab, saj želimo s
predpisom določiti, da pri merilniku hitrosti ne smejo biti omogočene možnosti namernih zlorab.
Intermatic d.o.o #7
Tudi tu niso navedeni natančni kriteriji kaj pomenijo izrazi npr »primeren za predvideno uporabo, …, mora
biti dovolj vzdržljiv…, itd«. Kakšni naj bodo merilniki je jasno določeno že z evropskimi uredbami, ki so
tudi
navedene v prejšnjih členih tega pravilnika in po našem mnenju v tem členu gre samo za nedoločena in
posplošena ponavljanja.
Mnenje MIRS:
Zamenjava vrstnega reda prvega in drugega odstavka ne spremeni vsebine člena.
.
20/54
instrumentih, da se vzpostavi enak pristop.
(samopreverjanje)
Ob vklopu in nato najmanj ob dnevnih intervalih mora merilnik hitrosti samodejno preveriti ali je
primeren za uporabo. Če preverjanje pokaže, da ni primeren za uporabo, se mora merjenje
samodejno onemogočiti.
Policija #9:
se 14. člen brišei v celoti, ker gre za povsem nepotrebno določbo. (V primeru, da določba
ostane, je potrebno črtati določbo po preverjanju v dnevnih intervalih).
Intermatic d.o.o. #8:
14. Člen Pogoj da se merilnik preverja ob vklopu in najmanj enkrat dnevno bi moral veljati za merilnike, ki
so nameščeni na eni lokaciji in merijo stalno (t.i. stacionarni merilniki) . Za ročne merilnike in ostale se
zahteva omeji na samo‐preizkušanje ob vklopu.
3tech d.o.o. #5:
Ob vklopu in nato najmanj ob intervalih, ki jih predpiše proizvajalec opreme, ali ob ročnem
proženju, mora merilnik hitrosti samodejno preveriti ali je primeren za uporabo. Če preverjanje
pokaže, da ni primeren za uporabo, se mora merjenje samodejno onemogočiti.
Mnenje MIRS:
Komentar pripombam Policije #7:
Predlog za brisanje 14. člena v celoti pomeni resen korak nazaj na področju zanesljivosti in
delovanja merilnikov hitrosti. Že obstoječi merilniki hitrosti, ki so na uporabi na Policiji in
občinskih redarstev izpolnujejo te zahteve. Slednje bi pomenilo, da bi dopustili možnost, da se
izvajajo meritve tudi s pokvarjenim merilnikom hitrosti, ker bi imeli proizvajalci možnost izpustiti
te funkcije. Slednje verjetno ni interes Policije kot uporabnika merilnikov hitrosti.
Prav tako so določeni tipi merilnikov hitrosti [npr. uporaba merilnikov na avtocestnem križu]
lahko neprekinjeno v delovanju tudi več kot 12 mesecev, predno pridejo na vrsto za overitev.
Zato je smiselno, da se v tem času tudi preverijo sami.
Najmanjša pogostost preverjanje je spremenjena na en mesec.
Komentar pripombam Intermatic #8:
21/54
Pripomba se upošteva.
Komentar pripombam 3Tech #5:
Pripomba se upošteva.
Obstoječe rešitve:
a. preverjanje ob vklopu [npr. preverjanje vrednosti nosilnega signala],
b. preverjanje pred začetkom uporabe z ročnim proženjem [merjenje z LIDAR merilnikom
stoječi objekt]
c. periodično samo preverjanje [npr. FMCW/PSK radar, kjer je proizvajelec predvidel
samotestiranje vsakih 24 ur]
Popravek:
14. člen
(samopreverjanje)
(1) Merilniki hitrosti morajo imeti sistem za samopreverjanje, ki se proži samodejno pri vklopu
merilnika. Pri samodejnih merilnikih hitrosti, ki se neprekinjeno uporabljajo dlje časa, se
mora samopreverjanje samodejno prožiti najmanj enkrat mesečno.
(2) Če preverjanje pokaže, da ni primeren za uporabo, se mora merjenje samodejno
onemogočiti.
(zaščita pred zlorabo)
(1) Merilnik hitrosti mora biti zasnovan tako, da se onemogoči vpliv drugih veličin, ki bi lahko
nedopustno vplivale na rezultate meritev.
(2) Na meroslovne lastnosti merilnika hitrosti se ne sme nedopustno vplivati s priključevanjem
druge naprave, z nobeno lastnostjo priključene naprave ali s katero koli drugo oddaljeno
napravo, ki komunicira z merilnikom hitrosti.
(3) Deli strojne opreme, ki so bistvenega pomena za meroslovne lastnosti, morajo biti
zasnovani tako, da jih je mogoče zaščititi. Predvideni zaščitni ukrepi morajo omogočiti
dokazljivost možnega posega.
(4) Vsa programska oprema, ki vpliva na meroslovne lastnosti merilnika hitrosti, mora biti
enostavno prepoznavna in zaščitena.
(5) Prepoznavnost programske opreme, ki vpliva na meroslovne lastnosti merilnika hitrosti, se
zagotovi preko kontrolne vsote, ki se izračuna na zahtevo in nato prikaže na zaslonu
merilnika ali izhodu komunikacijskega vmesnika.
(6) Dokazi o posegu v programsko zaščitene dele merilnika hitrosti morajo biti na voljo
najmanj 24 mesecev.
(7) Merilni podatki, programska oprema, ki je bistvenega pomena za meroslovne lastnosti, in
22/54
meroslovno pomembni parametri, ki so shranjeni ali se prenašajo, morajo biti primerno
zaščiteni proti namerni ali nenamerni zlorabi ali spremembam.
15. Člen, alineja 6 navaja: »Dokazi o posegu v programsko zaščitene dele merilnika hitrosti morajo biti na
voljo najmanj 24 mesecev.«
Iz besedila ni razvidno, kje naj se dokazi hranijo, da so lahko na voljo. Tako kot je zapisano, lahko besedilo določa
hrambo dokazov v sami napravi. Namreč, napravo, v kateri je prišlo do nepooblaščenega posega v programsko
opremo je smiselno popraviti, preveriti in oddati v ponovno uporabo, dokaze o tem pa hraniti na zunanjih medijih, izven
pomnilnika naprave.
3tech d.o.o. #6:
zasnovani tako, da jih je mogoče zaščititi pred nedovoljenimi posegi. Predvideni
zaščitni ukrepi morajo omogočiti dokazljivost morebitnega posega.
Črtanje 6. alineje člena
Predlagam, da se ta del črta. Merilnik naj bo tako zaščiten, da poseg v merilnik ni mogoč, ne
da bi bilo to zaznano.
Mnenje MIRS:
V bistvu je potrebno poudariti, da gre za »nedovoljene« posege v meroslovne lastnosti.
Pripomba se sprejme.
Iz 3. odstavka izhaja »Predvideni zaščitni ukrepi morajo omogočiti dokazljivost možnega
posega.«, kar tudi 6. odstavek predvideva, vendar je tu postavljena zahteva po točno določeni
tehnologiji – logiranju.
Glej predhodno obrazložitev.
Popravek:
15. člen
(zaščita pred zlorabo)
(1) Merilnik hitrosti mora biti zasnovan tako, da se onemogoči vpliv drugih veličin, ki bi lahko
nedopustno vplivale na rezultate meritev.
(2) Na meroslovne lastnosti merilnika hitrosti se ne sme nedopustno vplivati s priključevanjem
druge naprave, z nobeno lastnostjo priključene naprave ali s katero koli drugo oddaljeno
napravo, ki komunicira z merilnikom hitrosti.
zasnovani tako, da jih je mogoče zaščititi pred zlorabo. Predvideni zaščitni ukrepi morajo
omogočiti dokazljivost možnega posega.
(4) Vsa programska oprema, ki vpliva na meroslovne lastnosti merilnika hitrosti, mora biti
23/54
enostavno prepoznavna in zaščitena.
(5) Prepoznavnost programske opreme, ki vpliva na meroslovne lastnosti merilnika hitrosti, se
zagotovi preko kontrolne vsote, ki se izračuna na zahtevo in nato prikaže na zaslonu
merilnika ali izhodu komunikacijskega vmesnika.
(6) Dokazi o posegu v programsko zaščitene dele merilnika hitrosti morajo biti na voljo
najmanj 24 mesecev.
(7) Merilni podatki, programska oprema, ki je bistvenega pomena za meroslovne lastnosti, in
meroslovno pomembni parametri, ki so shranjeni ali se prenašajo, morajo biti primerno
zaščiteni proti namerni ali nenamerni zlorabi ali spremembam.
(zahteve za prikaz rezultata pri nesamodejnih merilnikih hitrosti)
(1) Nesamodejni merilniki hitrosti morajo imeti možnost prikaza rezultata meritve na
prikazovalniku.
(2) Kazanje vsakega merilnega rezultata mora biti jasno in nedvoumno ter opremljeno z znaki
in napisi, ki so potrebni za obveščanje uporabnika o pomenu merilnega rezultata.
(3) Pri normalnih pogojih uporabe mora biti odčitavanje enostavno.
(4) Na prikazovalniku se lahko prikažejo tudi drugi podatki, če jih ni mogoče zamenjati z
merilnimi rezultati.
(5) Na prikazovalniku morajo biti izpisani najmanj datum, čas in zaporedna številka meritve.
(6) Vsi prikazi morajo biti v slovenskem jeziku oziroma morajo biti podani tako, da je
zagotovljena ustrezna informiranost vseh uporabnikov merilnika hitrosti.
3tech d.o.o. #7:
Predlagam, da se črta, ker so vsi ti dokazi navedeni na fotografiji, ki jo zahteva 17.člen.
(5) Na prikazovalniku morajo biti izpisani najmanj izmerjena vrednost,.
16. Člen: V tem členu se obsežno definirajo zahteve za nesamodejne merilnike. Menimo da bi bilo
potrebno enako natančno in nujno definirati tudi zahteve za samodejne merilnike, še zlasti na obseg
uporabe, tako da se odpravijo morebitni dvomi pri uporabnikih, zlasti katere naprave se štejejo za
samodejne merilne naprave.
Mnenje MIRS:
Komentar k pripombam 3Tech #7 in Intermatic d.o.o. #10:
Upoštevan predlog podjetja Intermatic. Vsebina 16. in 17. člena sta se v celoti spremenili.
Pravilnik sedaj jasneje v 16. členu postavlja zahteve za prikaz rezultata ter v 17. členu
zadokumentiranje rezultata.
Popravek:
24/54
16. člen
(zahteve za prikaz rezultata)
(1) Zahteve za prikaz rezultata so obvezne za nesamodejne merilnike hitrosti. Če ima
samodejni merilnik hitrosti tudi prikaz rezultata, mora biti prikaz izveden v skladu z
zahtevami tega člena.
(2) Rezultat meritve mora biti prikazan na prikazovalniku neposredno po zaključku meritve.
(3) Kazanje vsakega merilnega rezultata mora biti jasno in nedvoumno ter opremljeno z znaki
in napisi, ki so potrebni za obveščanje uporabnika o pomenu merilnega rezultata.
(5) Na prikazovalniku se lahko prikažejo tudi drugi podatki, če jih ni mogoče zamenjati z
merilnimi rezultati.
(6) Na prikazovalniku mora biti izpisan čas meritve.
(7) Vsi prikazi morajo biti v slovenskem jeziku oziroma morajo biti podani tako, da je
zagotovljena ustrezna informiranost vseh uporabnikov merilnika hitrosti.
(zahteve za dokumentiranje meritev za vse vrste merilnikov hitrosti)
(1) Merilniki hitrosti morajo dokumentirati meritev hitrosti vozila z enim ali več slikovnimi zapisi,
na katerih je razvidna prometna situacija in nedvoumno prikazano ali označeno vozilo,
kateremu je bila izmerjena hitrost.
(2) Dokumentiranje vsakega merilnega rezultata mora biti jasno in nedvoumno ter opremljeno
z znaki in napisi, ki so potrebni za obveščanje uporabnika o pomenu merilnega rezultata.
(4) Na dokumentirani meritvi se lahko prikažejo tudi drugi podatki, če jih ni mogoče zamenjati
z merilnimi rezultati.
(5) Na dokumentirani meritvi morajo biti izpisani najmanj datum, čas in zaporedna številka
meritve.
(6) Na dokumentirani meritvi morajo biti podatki v slovenskem jeziku oziroma morajo biti
podani tako, da je zagotovljena ustrezna informiranost vseh uporabnikov merilnika hitrosti.
(7) Dokumentirane meritve morajo biti zaščitene pred namernimi in nenamernimi
spremembami.
(8) Dokumentirana meritev hitrosti pri merjenju z merilniki hitrosti mora obsegati najmanj:
– sliko vozila, ki mu merimo hitrost,
– zaporedno številko meritve,
– čas meritve (ura, minuta, sekunda) in datum meritve,
– lokacijo ali geografske koordinate meritve,
– uradno oznako merilnika hitrosti in
– serijsko številko merilnika hitrosti.
Policija #10:
17. člen je potrebno spremeniti in sicer tako, da se zahteva po dokumentiranju meritev s
slikovnimi zapisi omejijo na samodejne merilnike hitrosti.
Omenjeno spremembo pojasnjujemo z dejstvom, da imamo že sedaj v ZPrCP naslednjo
določbo;
»Občinski redarji izvajajo nadzor nad 46. in 47. členom tega zakona izključno s
samodejnimi napravami in sredstvi za nadzor prometa, s katerimi se prekrški slikovno
dokumentirajo, pri tem pa nimajo pravice ustaviti voznika.«
25/54
Na zakonskem nivoju je zahteva po slikovnem dokumentiranju torej jasno zapisana, zato
ni smiselno, da na nivoju Pravilnika zadevo »zaostrujemo«. Po našem mnenju bi bilo
primerno , da se postopki o meritvah hitrosti kjer ne bo slikovnega dokumentiranja
natančneje uredijo v ZPrCP
(vnesti bi bilo potrebno določilo, da mora policist v takšnem primeru kršitelja neposredno
po meritvi spremljati do ustavitve, ga ustaviti in ga seznaniti z rezultatom meritve).
Dosedanja praksa je pokazala, da Policija v praksi povsem normalno meri hitrost tudi z
merilniki hitrosti, ki ne zagotavljajo slikovnih zapisov in ob tem brez težav zakonito
dokazuje pravilnost izvedenih policijskih postopkov.
V 17. členu je potrebno »brisati tudi določilo, da mora dokumentirana meritev obsegati
»lokacijo ali geografske koordinate meritve«.
Predlagamo, da se člen glasi:
(zahteve za dokumentiranje meritev za samodejne merilnike hitrosti)
(1) Samodejni merilniki hitrosti morajo dokumentirati meritev hitrosti vozila z enim ali več
slikovnimi zapisi, na katerih je razvidna prometna situacija in nedvoumno prikazano ali
označeno vozilo, kateremu je bila izmerjena hitrost.
(2) Dokumentiranje vsakega merilnega rezultata mora biti jasno in nedvoumno ter
opremljeno z znaki in napisi, ki so potrebni za obveščanje uporabnika o pomenu
merilnega rezultata.
(4) Na dokumentirani meritvi se lahko prikažejo tudi drugi podatki, če jih ni mogoče
zamenjati z merilnimi rezultati.
(5) Na dokumentirani meritvi morajo biti izpisani najmanj datum, čas in zaporedna številka
meritve.
(6) Na dokumentirani meritvi morajo biti podatki v slovenskem jeziku oziroma morajo biti
podani tako, da je zagotovljena ustrezna informiranost vseh uporabnikov merilnika
hitrosti.
(7) Dokumentirane meritve morajo biti zaščitene pred namernimi in nenamernimi
spremembami.
(8) Dokumentirana meritev hitrosti pri merjenju z merilniki hitrosti mora obsegati najmanj:
– sliko vozila, ki mu merimo hitrost,
– zaporedno številko meritve,
– čas meritve (ura, minuta, sekunda) in datum meritve,
Roman Marot, skupina državljanov
Predlogi se nanašajo na prepoved uporabe »nesamodejnih« merilnih naprav, predvsem LIDAR
merilnikov hitrosti brez možnosti dokumentiranja meritve.
Poljska #2: [sklic na 17. člen]
W artykule 18 zawierającym "Wymagania w zakresie rejestrowania pomiarów mające
zastosowanie do wszystkich radarów" w ustępie 1 znajduje się zapis: "Radary powinny
rejestrować wszystkie pomiary prędkości pojazdów w formie jednego lub kilku zapisów
wizualnych wykazujących sytuację w ruchu drogowym i jednoznacznie pokazujących lub
oznaczających pojazd kontrolowany." Zapis ten tworzy barierę w swobodnym przepływie
towarów dla przyrządów do pomiaru prędkości pojazdów w ruchu drogowym, ponieważ na
rynku europejskim znajdują się przyrządy do pomiaru prędkości pojazdów w ruchu drogowym
26/54
nie posiadające urządzeń rejestrujących zdjęcia pojazdów kontrolowanych, a dopuszczone do
obrotu i użytkowania zgodnie z prawem krajowym państw członkowskich UE.
Article 18 contains the "Requirements for recording measurements applicable to all radars" in
paragraph 1 is a transcript: "Radars should record all measurements of the speed of vehicles in
the form of one or more visual record showing the situation on the road and clearly showing or
identifying the vehicle inspected . "This provision creates a barrier to the free movement of
goods for instruments to measure the speed of vehicles in traffic, because the European
market are instruments for measuring the speed of vehicles on the road do not have a device
that records images of vehicles controlled and approved for marketing and use in accordance
with national law EU Member States.
3tech d.o.o. #8:
Predlagam, da se izpusti uradno oznako merilnika hitrosti, saj bi moralo biti iz serijske številke
in tipa merila vedno določljivo, ali je merilnik takrat imel ustrezne veljavne certifikate.
17. Člen: v uvodu tega člena je zapisana zahteva: za dokumentiranje meritev za vse vrste merilnikov.
V
alineji (1) je ta zahteva zapisana kot slikovni zapisi. V praksi imamo ročne merilnike, ki se lahko
uporabljajo
za nadzor hitrosti in imajo le elektronsko beleženje časa in hitrosti v območju merjenja. Menimo, da naj
bodo končni uporabniki tisti, ki naj odločijo kateri načini merjenja (evidentiranja) hitrosti so za njih
primerni, tako tehnično, kot tudi glede ustreznosti na zahteve ostalih predpisov. Pri ročnih(laserskih)
merilnikih bi te zahteve lahko omilili na elektronski zapis časa in hitrosti brez, zahteve po slikovnih
zapisih,
saj v praksi nastopajo tudi takšne okoliščine kjer je slikovni zapis povsem nepotreben.
Mnenje MIRS:
Komentar k pripombi Policija #9:
Predlagan je novi 17. člen pravilnika v skladu z zaključki usklajevalnega sestanka s Policijo.
Komentar k pripombi Roman Marolt:
Predpisovanje uporabe določene vrste merilnika (npr. samodejni, nesamodejni) ni predmet
Zakona o meroslovju in predpisov na njegovi osnovi.
Komentar k pripombi Poljska #2:
Ta zahteva je bila umaknjena. V Republiki Sloveniji bo mogoče uporabljati merilnike hitrosti z
ali brez slikovnega dokumentiranja.
Komentar k pripombi 3tech #8:
Uradna oznaka bo ostala, ker je so ponavadi nazivi tipa merilnika hitrosti komercialno pogojeni.
Popravek:
17. člen
(zahteve za dokumentiranje meritev)
(1) Zahteve za dokumentiranje meritev so obvezne za samodejne merilnike hitrosti in
27/54
(2)
(3)
(4)
(5)
(6)
(7)
nesamodejne merilnike hitrosti, ki merijo iz premične točke. Če nesamodejni merilnik
hitrosti, ki meri iz nepremične točke, tudi dokumentira meritve, mora biti dokumentiranje
izvedeno v skladu z zahtevami tega člena.
Merilniki hitrosti morajo dokumentirati meritev hitrosti merjenega vozila z enim ali več
slikovnimi zapisi, na katerih je razvidna prometna situacija in nedvoumno prikazano ali
označeno merjeno vozilo.
Dokumentiranje merilnega rezultata mora biti jasno in nedvoumno ter opremljeno z znaki in
napisi, ki so potrebni za obveščanje uporabnika o pomenu merilnega rezultata.
Na dokumentirani meritvi morajo biti podatki v slovenskem jeziku oziroma morajo biti
podani tako, da je zagotovljena ustrezna informiranost vseh uporabnikov merilnika hitrosti.
Dokumentirane meritve morajo biti zaščitene pred namernimi in nenamernimi
spremembami.
Dokumentirana meritev hitrosti mora obsegati tudi:
– enolično identifikacijo meritve,
– čas meritve,
– lokacijo meritve,
Na dokumentirani meritvi se lahko prikažejo tudi drugi podatki, če jih ni mogoče zamenjati
z merilnimi rezultati.
(zahteva za drugo sliko pri samodejnih merilnikih iz nepremične točke)
Merilniki hitrosti, ki merijo trenutno hitrost vozila iz nepremične točke in delujejo samodejno,
morajo meritev obvezno dokumentirati z dvema posnetkoma. Prvi posnetek se naredi pri
izvedbi meritve. Drugi posnetek se naredi najmanj 0,1 s po prvem posnetku glede na notranjo
uro merilnika hitrosti.
3tech d.o.o. #9:
Načini dokumentiranja so lahko različni, zato predlagam, da se ne predpisujejo podrobni pogoji
za dokumentiranje. V postopku odobritve naj se preveri, ali je dokumentiranje ustrezno.
Predlog besedila:
Merilniki hitrosti, ki merijo trenutno hitrost vozila iz nepremične točke in delujejo samodejno,
morajo meritev obvezno dokumentirati z dvema posnetkoma ali z enim posnetkom in video
zapisom ali samo z video zapisom ali na nek drug zanesljiv način.
Mnenje MIRS:
Komentar k pripombi 3tech #9:
Dejstvo je, da je je večina merilnikov hitrosti opremljena tudi s kamerami, ki omogočajo hkrati
zajem posnetkov [slik] in video zapisa. Prav tako je možno iz posameznih video zapisov izbrati
posamezne posnetke. Zaradi slednjega ni smiselno postavljati omejitev glede oblike
dokumentiranja. Dovolijo se vsi možni načini.
Popravek:
28/54
18. člen
(druga slika pri samodejnih merilnikih iz nepremične točke, ki merijo trenutno hitrost)
(1) Samodejni merilniki hitrosti, ki merijo trenutno hitrost merjenega vozila iz nepremične
točke, morajo meritev dokumentirati z najmanj dvema posnetkoma ali video zapisom ali
kombinacijo obojega ali na nek drug zanesljiv način.
(2) Prvi posnetek ali video zapis se naredi pri izvedbi meritve.
(3) Drugi posnetek ali video zapis se naredi najmanj 0,1 s po prvem posnetku glede na
notranjo uro merilnika hitrosti.
(dodatne zahteve za dokumentiranje pri merilnikih hitrosti na podlagi sledenja)
(1)
(2)
Celoten potek meritve mora biti dokumentiran v obliki video zapisa, kjer je vsaka
posamezna slika video zapisa identificirana z zaporedno številko.
Dokumentirana meritev hitrosti pri merjenju merilniku hitrosti s sledenjem mora
obsegati poleg zahtev iz 17. člena tudi:
 čas trajanja meritve med začetkom in koncem meritve,
 prevoženo razdaljo med začetkom in koncem meritve in
 zaporedno številka slike v video zapisu.
3tech d.o.o. #10:
Predlog popravka prve alineje:
(1) Celoten potek meritve mora biti dokumentiran v obliki video zapisa, kjer je
vsaka posamezna slika video zapisa identificirana.
Mnenje MIRS:
Zaporedna številka ali Frame Counter je dejansko vezana samo na en tip merilnika hitrosti.
Frame Counter je bil uveden, ker je bila na video zapisu izpisana ura z razdelkom 1 sekunde.
V eni sekundi pa se v video zapisu zvrsti 25 slik. Slednje pomeni, v praksi, da si rabil še
dodatni števec Frame Counter, da si dokazoval zaporedje slik. Proizvajalci slednje lahko rešijo
na različne načine. Prav tako na ta način podpremo različne video zapise, ki imajo lahko
različno število zajetih slik na sekundo.
Popravek:
20. člen
(dodatne zahteve za dokumentiranje meritev pri merilnikih hitrosti na podlagi sledenja)
29/54
(1)
Dokumentirana meritev hitrosti pri merjenju merilniku hitrosti s sledenjem mora
obsegati poleg zahtev iz Error! Reference source not found.. člena tega pravilnika
tudi:
 čas trajanja meritve med začetkom in koncem meritve,
 prevoženo razdaljo med začetkom in koncem meritve in
 zaporedno številko slike v video zapisu.
(2)
Celoten potek meritve merjenega vozila mora biti dokumentiran v obliki video zapisa,
kjer je vsaka posamezna slika video zapisa identificirana.
(omejitev shranjevanja podatkov)
Merilniki hitrosti v cestnem prometu lahko shranjujejo samo tiste dokumentirane meritve, ki
nosijo informacije o prekoračitvi hitrosti ali drugih parametrov, ki so predmet odobritve tipa, ali
pa so potrebne za dokazovanje pravilne postavitve ali delovanja merilnika.
3tech d.o.o. #11:
Predlagam, da se člen izpusti oz. napiše povsem na novo, če je potreben. Večina merilnikov
omogoča tudi druge funkcionalnosti, npr. dokumentiranje (z video zapisom ali s sliko) vozila, ki
prevaža nepravilno naložen tovor, dokumentiranje vožnje v napačno smer, itd.. Če ta člen
ostane, bi morali proizvajalci programsko opremo prilagoditi tako, da taki zapisi ne bi bili
mogoči. Hkrati se s takšnim členom povsem zapre uvajanje morebitnih novih funkcionalnosti, ki
bi jih v bodoče lahko imeli merilniki hitrosti.
Proizvajalci tak zapis navadno označijo, tako, da se ve, da ne gre za prekoračitev hitrosti, pač
pa za nek drug razlog, zaradi katerega je bil zapis narejen.
Mnenje MIRS:
Urad RS za meroslovje je pridobil mnenje informacijske pooblaščenke št. 641-10/2014/17 dne
4.6.2015. Člen ostaja nespremenjen.
Popravek:
23. člen
(omejitev shranjevanja podatkov)
Merilniki hitrosti lahko shranjujejo samo tiste dokumentirane meritve, ki nosijo informacije o
prekoračitvi hitrosti, vožnji v rdečo luč ali časovni razliki med voziloma, ali pa so potrebne za
dokazovanje pravilne postavitve in delovanja merilnika.
(merska enota in razdelek)
(1) Merilnik hitrosti mora biti dovolj občutljiv in njegov prag odzivnosti mora biti dovolj nizek za
30/54
predvideno merilno nalogo.
(2) Merilnik hitrosti mora kazati in/ali dokumentirati merilni rezultat z velikostjo razdelka 1 km/h.
Pri tem mora biti izmerjena vrednost zaokrožena navzdol na najbližjo celoštevilsko
vrednost.
(3) Merska enota ali njen simbol morata biti navedena v neposredni bližini številčne vrednosti.
3tech d.o.o. #12:
Proizvajalec mora zagotavljati ustrezno natančnost merila.
Predlog: brisanje 2. stavka v 2. alineji člena: »Pri tem mora biti izmerjena vrednost zaokrožena
navzdol na najbližjo celoštevilsko vrednost.«
25. Člen, alineja (1) navaja: »Merilnik hitrosti mora biti dovolj občutljiv in njegov prag odzivnosti mora biti
dovolj nizek za predvideno merilno nalogo.«
Kot pri več členih komentiranih doslej, izrazoslovje ni tehnično; Izrazi »mora biti dovolj občutljiv« in
»dovolj
nizek« zahtevajo neko uradno osebo, ki bo preverila ali so veličine »dovolj« v zahtevanih območjih, pri
čemer je določanje referenčnih pragov za katere se ugotavlja pojem »dovolj«, prepuščen osebni presoji
te
uradne osebe, kar je nesprejemljivo.
Če proizvajalec predloži kredibilne dokumente evropskih institucij, ki s certifikati potrjujejo, da naprave
delujejo skladno z evropskimi veljavnimi predpisi, je zahtevam po dovolj veliki odzivnosti in občutljivosti
zadoščeno. Ni nobene potrebe po dodatni arbitraži neke uradne osebe v Sloveniji, ki nima zapisanih
uradno
določenih kriterijev za občutljivost oziroma odzivnost naprave. Če pa gre za merilnike proizvedene v
Sloveniji, sta občutljivost in odzivnost kot preverljiva parametra nepomembna, saj mora naprava med
preizkušanjem pod določenimi klimo mehanskimi pogoji izpolnjevati meroslovne zahteve: če proizvajalec
nekatere zahteve doseže le s povečanjem občutljivosti, bo tako storil že med razvojem.
Francija #1: [sklic na 25. člen]
A l'article 26, il est imposé que le cinémomètre arrondisse au nombre entier inférieur le plus
proche les mesures qu'il va réaliser. Cette disposition de conception des instruments n'est pas
en phase avec le principe généralement appliqué pour les instruments de mesure réglementés
qui demande que les instruments soient ajustés de façon que leurs erreurs soient minimisées
dans les conditions d'emploi. Si l'Etat membre souhaite appliquer une tolérance particulière en
faveur des conducteurs dans l'utilisation de la mesure, il est toujours possible d'appliquer cette
tolérance à l'issue du mesurage réalisé par l'instrument.
In Article 26, it is required that the speedometer result has to be truncated to the nearest whole
number . This provision of instrument design is not in line with the principle generally applied
for regulated instruments measure that requires that the instruments are adjusted so that their
mistakes are minimized in terms of employment. If a Member State wishes to apply a particular
tolerance for drivers for the use of the measure, it is still possible to apply this tolerance at the
end of the measurement performed by the instrument.
Mnenje MIRS:
V osnovi se z zahtevu v 2. odstavku predpisuje tehnolgijo izračunavanja končne izmerjene
hitrostil. Proizvajalci morajo imeti možnost uporabe različnih matematičnih modelov in
31/54
prijemov, dokler izpolnujejo zahteve glede NDP.
Besedilo prvega odstavka je povzeto po Direktivi 2004/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 31. marca 2004 o merilnih instrumentih in se kot tako uporablja tudi pri neharmoniziranih
merilnih instrumentih, da se vzpostavi enak pristop.
.
Komentar k pripombam Francija #1:
Strinjamo se z ugotovitvami predstavnikov Republike Francije glede zahteve za zaokroževanje
rezultatov na najbližje celo število. Postavljanje zahteve glede načina zaokroževanje lahko
privede do oviranje prostega pretoka storitev in blaga. Zahteva je odstranjena iz tega člena.
Proizvajalci morajo imeti prosto možnost za izbiro matematičnega modela in principov
delovanja, dokler so izpolnjene zahteve glede največjega dopustnega pogreška
Popravek:
(merska enota in razdelek)
(1) Merilnik hitrosti mora biti dovolj občutljiv in njegov prag odzivnosti mora biti dovolj
nizek za predvideno merilno nalogo.
(2) Merilnik hitrosti mora kazati in/ali dokumentirati merilni rezultat z velikostjo razdelka 1 km/h.
(3) Merska enota ali njen simbol morata biti navedena v neposredni bližini številčne vrednosti.
(števci izvedenih meritev)
Merilnik hitrosti mora imeti naslednje neizbrisljive števce:
 števec vseh opravljenih meritev,
 števec vseh izmerjenih hitrosti nad omejitvijo (števec kršitev) in
 števec vseh testnih meritev, ki so bile izvedene zaradi preverjanja delovanja ali
nastavljanja merilnika hitrosti.
Policija #11:
se v 27. členu briše drugo in tretjo alinejo prvega odstavka.
Menimo, da ni nobene potrebe po zahtevi, da morajo imeti merilniki hitrosti vgrajene različne
števce za posamezne dogodke, ki jih le-ti zabeležijo. Pri nadzornih aktivnostih je namreč
pomembna le enotna zaporedna številka dogodka, ki mogoča celovit nadzor nad delom
upravljalca merilnika hitrosti.
32/54
3tech #13:
Predlagam, da se člen črta v celoti, sicer pa se mora predpisati, katero je maksimalno število
prekrškov, ki se zabeležijo ter kdaj in kdo lahko ponastavi števce. Prav tako sodobne naprave
pogosto uporabljajo zunanje pomnilnike (USB ključek, USB disk, SD kartica), kjer je težko
zadostiti navedeni zahtevi za trajni zapis.
Intermatic d.o.o.#14
27 in 28. Člen beleženje dogodkov predlagamo, da se beleženje dogodkov omeji na samodejne
merilnike.
Pri ostalih ta zahteva ni obvezna.
Mnenje MIRS:
Komentar k pripombam Policiji #11:
Upošteva se pripomba Policije, člen se v celoti črta.
Predpisovanje velikosti števcev ni smiselno. Uporabniki si bodo sami vzpostavili sistem
nadzora glede na zaporedno številko števce dogodkov.
Člen se črta v celoti.
(beleženje dogodkov)
(1)
Merilnik hitrosti mora neizbrisljivo beležiti vse dogodke povezane z njegovim
delovanjem.
(2)
Vsak dogodek mora biti enolično označen s časovnim žigom.
(3)
Seznam dogodkov mora biti dostopen enostavno brez posebnih orodij.
(4)
Obvezno morajo biti zabeleženi naslednji dogodki:
 vklop merilnika hitrosti,
 izklop merilnika hitrosti,
 izvedba meritve z njenim rezultatom,
 preprečitev izvedbe meritev zaradi napak ali okoliških vplivov,
 napake povezane z meritvami ali merilnim delom merilnika hitrosti in
 izvedba preverjanja delovanja ali nastavljanja merilnika hitrosti,
 datum izteka veljavnosti redne overitve merilnika hitrosti.
Policija #12:
33/54
V 28. členu je vprašljiva smiselnost določbe prvega odstavka, ker je tehnično verjetno
neizvedljiva. Nadalje je potrebno v 28. členu v celoti brisati prvo, drugo in sedmo alinejo 4.
odstavka.
3tech d.o.o. #14:
To se lahko izpolni le s t.i. 'data loggerji', kar lahko zelo omeji funkcionalnost merilnikov, saj so
zlasti pri ročnih merilnikih, to pogosto le zunanje naprave, ki se priključijo na merilnik.
Predlog nove vsebine:
- Merilnik hitrosti mora beležiti vse dogodke povezane z njegovim delovanjem.
- Vsak dogodek mora biti enolično označen s časovnim žigom.
- Seznam dogodkov mora biti enostavno dostopen. .
Intermatic #14
27 in 28. Člen beleženje dogodkov predlagamo, da se beleženje dogodkov omeji na samodejne
merilnike.
Pri ostalih ta zahteva ni obvezna.
Mnenje MIRS:
Komentar k pripombam Policiji #12, 3Tech #14 in Intermatic #14:
Predlagana zahteva je bila enostranska. Proizvajalci imajo možnost, da slednje rešijo na več
različnih načinov. Obstoječe zahteve v ostalih členih omogočajo ustrezne rešitve glede zaščite
in meroslovnih lastnosti merilnika.
Člen se v celoti črta.
(onemogočanje izvajanja meritev)
Merilnik hitrosti mora samodejno onemogočiti izvajanje meritev hitrosti, ko poteče veljavnost
njegove overitve.
Policija #13:
29. člen je potrebno brisati v celoti.
3tech d.o.o. #15:
Predlagam, da se člen črta, ker mora biti sledljivost zagotovljena na drug način. Prav tako
34/54
takšen člen ne preprečuje delovanja merilnika, če bi v času veljavnosti overitve prišlo do
nedovoljenega posega v merilo.
29. člen določa, da mora merilnik samodejno onemogočiti izvajanje meritev. Predlagamo da se to
določilo
uporablja le pri samodejnih merilnikih hitrosti. Tu obstaja nevarnost, da bodo le ti beležili in izvajali
meritve
izven veljavnosti njegove overitve.
Mnenje MIRS:
Komentar k pripombam Policiji #13 in 3Tech #15:
Zahteva je drugače prisotna v večini skandinavskih držav. Glede na dejstvo, da največji
uporabnik merilnikov hitrosti te zahteve ne podpira, Urad ne bo vztrajal na tej zahtevi. Prav
tako v zadnjih 10 letih ne beležimo primera, ko bi uporabniki uporabljali merilnike hitrosti s
pretečenimi overitvami.
Ideja, da je sledje obvezno za samodejne merilnike hitrosti v osnovi ni slaba, ker bi tako
preprečili izvajanje meritev izen veljavnosti njegove overitve. Pri samodejnih merilnikih hitrosti
ni operaterja, ki bi bil prisoten.
(zahteve za radarske merilnike hitrosti)
(1)
Posamezna nosilna frekvenca radarskega merilnika hitrosti ne sme odstopati več kot ±
0,5 % od v odobritvi tipa določene nazivne vrednosti.
(2)
Širina merilnega snopa radarskega merilnika hitrosti ne sme odstopati več kot ± 10 %
od širine snopa določene v odobritvi tipa.
(3)
Smer merilnega snopa radarskega merilnika hitrosti ne sme odstopati več kot ± 1 ° od
smeri določene v odobritvi tipa.
(4)
Poravnanost merilne in optične osi radarskega merilnika hitrosti se ne sme razlikovati
za več kot ± 1 °.
(5)
Izmerjena oddaljenost vozila, če radarski merilnik hitrosti prikazuje oddaljenost
merjenega vozila, ne sme odstopati več kot ± 1 m od prave vrednosti v območju
merjenja oddaljenosti vozila radarskega merilnika hitrosti, ki ga določi proizvajalec.
33. člen
(zahteve za laserske merilnike hitrosti)
(1)
Frekvenca oddanih pulzov laserskega merilnika hitrosti ne sme odstopati več kot ± 1 %
od v odobritvi tipa določene nazivne vrednosti.
35/54
(2)
Širina oddanega merilnega snopa laserskega merilnika hitrosti ne sme odstopati več
kot ± 10 % od širine snopa določene v odobritvi tipa.
(3)
Smer merilnega snopa laserskega merilnika hitrosti ne sme odstopati več kot ± 1 ° od
smeri določene v odobritvi tipa.
(4)
Poravnanost merilne in optične osi laserskega merilnika hitrosti se ne sme razlikovati
za več kot ± 1 °.
(5)
Izmerjena oddaljenost vozila, če laserski merilnik hitrosti prikazuje oddaljenost vozila,
ne sme odstopati več kot ± 0,2 m od prave vrednosti v območju merjenja oddaljenosti
vozila laserskega merilnika hitrosti, ki ga določi proizvajalec.
(6)
Največja dopustna oddaljenost vozila pri meritvah z laserskim merilnikom hitrosti je
tista oddaljenost, pri kateri širina merilnega snopa znaša 5 metrov.
Policija #14:
V 32. členu se postavlja vprašanje upoštevanja strokovnih smernic proizvajalcev, zato
predlagamo ponoven razmislek o smiselnosti določb tega člena. Podobno velja za 33. člen.
3tech d.o.o. #16
32. člen
- Predlagam, da se toleranco zmanjša na ±0,15% [alineja 1]
- izbriše se v celoti 4. alineja
33. člen
- toleranca v 4. alineji se zmanjša na ???
- doda se zahteva: Merilniki morajo izpolnjevati zahteve za varno uporabo – zaščita oči Eye
Safety Class 1
Intermatic d.o.o #16 in #17
32. člen alineja (2) Širina merilnega snopa radarskega merilnika hitrosti ne sme odstopati več kot ± 10 %
od širine snopa določene v odobritvi tipa . Predlagamo, da se ta omejitev uporablja le navzgor, saj ožji
snop pomeni tudi boljšo točnost. Ožji radarski snop nima vpliva na večanje napake merjenja.
33. Člen alineja (2) Širina merilnega snopa naj se omejuje le +10%. Saj ožji snop ne vpliva na točnost
meritve.
V (6) alineji je zapisana največja dopustna razdalja laserskega merilnika, to je tista, pri kateri je snop širok
5m. Predlagamo da se ta razdalja omeji na razdaljo pri kateri širina snopa ni večja od 3,5 m. To je širina
enega voznega pasu, pri večpasovnih cestah. Menimo, da bi dodatno bilo potrebno omejiti tudi moč
sevanja laserskega žarka ter jo periodično preverjat in ali je skladna z zahtevami ustreznih standardov .
Francija #2 [sklic na 33. člen]
A l'article 34, il est précisé pour les cinémomètres laser que l'alignement entre l'axe de mesure
36/54
et l'axe optique du cinémomètre ne doit pas dévier de ± 1 °. Dans le cas où la portée du
cinémomètre est de plusieurs centaines de mètres, cette disposition ne semble pas assez
contraignante car elle peut mener à une mauvaise identification du véhicule contrôlé :
différence entre le véhicule que l'on pense contrôler et le véhicule dont la vitesse est mesurée.
A titre d'exemple, la réglementation française impose que la déviation ne dépasse pas un
dixième de degré d'angle.
In Article 34, it is stated for laser radar devices that alignment between the measurement axis
and the optical axis of the radar should not deviate by ± 1 °. In case the range of the radar is
several hundred meters, this provision does not seem quite restrictive as it can lead to
misidentification of the controlled vehicle difference between the vehicle which is believed to
control and the vehicle whose speed is measured. For example, French law requires that the
deviation does not exceed one tenth of a degree angle.
Avstrija #1 [sklic na 33. člen]
Anmerkung zum 34. Artikel, Absatz (4):
Die erlaubte Abweichung der Messachse von der optischen Achse in der Höhe von 1°
ist zu groß. Das würde in einer Entfernung von 100 m bereits eine Missweisung von
1,75 m erlauben.
Das bedeutet, dass bereits in 100 m Entfernung eine klare Zuordnung des Laserstrahls
zum gemessenen Fahrzeug bei einer Abweichung von 1,75 m nicht mehr eindeutig
möglich ist. Bei 200 m ist die Abweichung bereits so groß, dass die Geschwindigkeit
von weiteren Fahrzeugen als das anvisierte Fahrzeug gemessen werden könnte
und somit ein falscher Fahrzeuglenker bestraft werden könnte. Messgeräte mit so
großen Fehlergrenzen und dieser Zuordnungsproblematik dürfen in Österreich nicht
im Rahmen der Messungen des Maß- und Eichrechts, insbesondere für die Messung
durch die Polizei, verwendet werden.
Anmerkung zum 34. Artikel, Absatz (2) und (3):
Es ist nicht ganz klar, was unter Zeitquelle zu verstehen ist. Grundsätzlich würde man für
unabhängige Messungen auch unabhängige Zeitquellen benötigen. Es sei denn, als Zeitquelle
ist ein uhrzeitbasierendes System wie z.B. GPS gemeint und es werden Zeitstempel wie bei
Abschnitts-Geschwindigkeitsmessgeräten verwendet. Dann wären aber herkömmliche WegZeit-Messgeräte wie z.B. Lichtschranken von der Verwendung ausgeschlossen.ž
Note to the 34th Article, paragraph (4):
The allowable deviation of the measurement axis of the optical axis in the amount of 1 °
is too large. That would at a distance of 100 m already a declination of Allow 1.75 m.
This means that already in 100 m distance, a clear assignment of the laser beam
to the measured vehicle with a deviation of 1.75 m no longer clearly is possible. At 200 m, the
deviation is already so large that the speed could be measured by other vehicles than the
targeted vehicle and thus a false vehicle driver could be punished. Gauges with so large error
limits and the allocation problem may not in Austria in the context of measurements of the
dimensions and calibration law, in particular for the measurement be used by the police.
Mnenje MIRS:
Popravek:
Pri zahtevi frekvence oddanih pulzov laserskega merilnika hitrosti [Pulse Repetition Rate] smo
pomotoma zapisali vrednost 1 % namesto 0,1 %.
37/54
Urad pri določanju smernic dela upošteva priporočila OIMLa ter ugotovitve ostalih inštitucij v
Evropski uniji, ki so odgovorne za del zakonskega meroslovja, ki ureja področje merilnikov
hitrosti.
Pri navajanju fizikalnih razlogov ni dovolj, da se upošteva samo osnovni fizikalni princip
izvedbe meritve hitrosti. Upoštevati je tudi potrebno fizikalni princip delovanja znotraj samega
merilnika, npr. Dopplerjevi merilniki uporabljajo neliearna vezja pri obdelavi meritev, ter ne
nazadnje princip same fizikalne simulacije vožnje vozila z referenčnim etalonom. Na vseh
omenjenih področji je več kot dovolj razlogov, da se preveri delovanje merilnika od minimalne
do maksimalne hitrosti v različnih točkah.
Predlagatelj pripombe ni navedel nobenih jasnih fizikalnih razlogov ali smernic proizvajalcev na
katere bi lahko Urad podal svoj odgovor.
Pripombe glede 32. člena:
- Preverjene so bile zahteve v drugih država članicah [Španija, Nemčija, Nizozemska].
- Strinjamo se s tem, da se zahteve v drugi alineji glede stabilnosti nosilne frekvence zmanjšajo
na zahtevo 0,15 % od nosilne frekvence ugotovljene v postopku odobritve tipa in naredijo
primerljive. PRIMER: 24,125 GHz, se pravi nosilna frekvenca lahko odstopa absolutno 36
MHz.
- Strinjamo se, da se odpravi četrta alineja, ker nove generacije Dopplerjevih anten imajo lahko
večji asimetrični kot sevanja.
Pripombe glede 33. člena:
- Zahteve glede Eye Safety Class 1 urejajo drugi predpisi. V predpisih ostalih EU članic nismo
našli eksplicitno zavedene te zahteve. Zaradi slednjega te zahteve ne bomo dodali v pravilnik.
Komentar k pripomba Intermatic #16 in #17:
Se strinjamo s predlogom, da se omejimo na širino laserskega snopa samo na vzgor  +10%.
Strinjamo se tudi, da se pri določitvi najdaljše razdalje merjenja vzame osnova 3,5 metra.
Glede predloga o merjenju izhodne moči laserskih merilnikov hitrosti se nismo odločili za
postavitev v pravilnik, ker v predpisih ostalih EU članic nismo našli eksplicitno zavedene te
zahteve. Prav tako je potrebno upoštevati še eno dejstvo, da diode, ki oddajajo impulze
laserske svetlobe se starajo in oddajajo signal vedno z manjšo močjo. Posledično zaradi tega
pride do manjšega števila izvedenih meritev. Morebitne nastavitve moči oddajanja lahko
naredijo samo pooblaščeni servisi, ki pa morajo nastaviti moč oddajanja v skladu z Eye Safety
Class 1.
Comment on Frech #2 and Austria #1:
Slednje je bila tipkarska napaka. Pravilna vrednost je 0,1° namesto 1°.
Popravek:
29. člen
38/54
(dodatne zahteve za radarske merilnike hitrosti)
(1)
Posamezna nosilna frekvenca radarskega merilnika hitrosti ne sme odstopati več kot ±
0,15 % od nazivne vrednosti, ki jo določi proizvajalec.
(2)
Širina merilnega snopa radarskega merilnika hitrosti ne sme odstopati več kot + 10 %
od širine snopa, ki jo določi proizvajalec.
(3)
Smer merilnega snopa radarskega merilnika hitrosti ne sme odstopati več kot ± 1 ° od
smeri, ki jo določi proizvajalec.
(4)
Izmerjena oddaljenost vozila, če radarski merilnik hitrosti prikazuje oddaljenost
merjenega vozila, ne sme odstopati več kot ± 1 m od prave vrednosti v območju
merjenja oddaljenosti vozila radarskega merilnika hitrosti, ki ga določi proizvajalec.
30. člen
(dodatne zahteve za laserske merilnike hitrosti)
(1)
Frekvenca oddanih pulzov laserskega merilnika hitrosti ne sme odstopati več kot ± 1 %
od nazivne vrednosti, ki jo določi proizvajalec.
(2)
Širina oddanega merilnega snopa laserskega merilnika hitrosti ne sme odstopati več
kot + 10 % od širine snopa, ki jo določi proizvajalec.
(3)
Smer merilnega snopa laserskega merilnika hitrosti ne sme odstopati več kot ± 1 ° od
smeri, ki jo določi proizvajalec, pri čemer se poravnanost merilne in optične osi istega
laserskega merilnika hitrosti ne sme razlikovati za več kot ± 0,1°.
(4)
Izmerjena oddaljenost vozila, če laserski merilnik hitrosti prikazuje oddaljenost vozila,
ne sme odstopati več kot ± 0,2 m od prave vrednosti v območju merjenja oddaljenosti
vozila laserskega merilnika hitrosti, ki ga določi proizvajalec.
(5)
Največja dopustna oddaljenost vozila pri meritvah z laserskim merilnikom hitrosti je
tista oddaljenost, pri kateri širina merilnega snopa znaša 3,5 m.
39/54
(zahteve za detekcijske merilnike hitrosti)
(1)
Razdalja med posameznimi detektorji položaja vozila pri detekcijskih merilnikih hitrosti
je lahko največ 5 m.
(2)
Vsi detektorji položaja vozila pri detekcijskih merilnikih hitrosti morajo uporabljati isti
časovni vir.
(3)
Detekcijski merilnik hitrosti mora izračunati hitrost na podlagi aritmetične srednje
vrednosti vsaj dveh neodvisno izmerjenih vrednosti hitrosti. Razlika med posameznimi
neodvisno izmerjenimi hitrostmi in aritmetično vrednostjo ne sme biti večja od NDP,
sicer se meritev zavrne.
(4)
Največje absolutno odstopanje od razdalje postavitve detektorjev položaja vozila, ki jo
pri meritvi upošteva detekcijski merilnik hitrosti, mora biti manjše od 0,5 % te razdalje.
Avstrija #2 [sklic na 34. člen]
Anmerkung zum 34. Artikel, Absatz (2) und (3):
Es ist nicht ganz klar, was unter Zeitquelle zu verstehen ist. Grundsätzlich würde man für
unabhängige Messungen auch unabhängige Zeitquellen benötigen. Es sei denn, als Zeitquelle
ist ein uhrzeitbasierendes System wie z.B. GPS gemeint und es werden Zeitstempel wie bei
Abschnitts-Geschwindigkeitsmessgeräten verwendet. Dann wären aber herkömmliche WegZeit-Messgeräte wie z.B. Lichtschranken von der Verwendung ausgeschlossen.ž
Note to the 34th Article, paragraph (2) and (3):
It is not entirely clear what is meant by time source. Basically, you would also need independent
time sources of independent measurements. Unless, as a time source is a clock-based system
such as GPS meant and it will time stamp as used in section-speed measuring devices. But
then would conventional travel-time measuring instruments such as Photocells excluded from
use.
Mnenje MIRS:
Časovni vir je neodvisni interni vir časa. Časovni vir nudi enako časovno osnovo za vse
detekcijske elemente detekcijskega merilnika hitrosti.
V osnovi ne vidimo zakaj bi takšen pristop izključil iz uporabe merilnikov hitrosti, ki uporabljajo
za detekcijske elemente foto celice. Foto celica sproži meritev časa, ko vozilo prevozi področje
prepoznavanja. Najbolj pomembno je dejstvo, da so vsi elementi detekcije [proženja] pravilno
časovno sinhronizirani – čas za vse prožene je določen/izmerjen na podlagi enega časovnega
vira.
Slika:
40/54
Detection speed meter
Section speed meter
Trigger
Trigger
Trigger
Trigger
Trigger
Sync
Time
Time
Time
source
source
source
Measurment
Measurment
Short distances
Large distances
35. člen
(zahteve za odsekovne merilnike hitrosti)
(1) Če odsekovni merilnik hitrosti v vstopni in izstopni točki uporablja različna časovna vira,
morata biti časovna vira sinhronizirana.
(2) Če se časovna sinhronizacija vstopne in izstopne točke odsekovnega merilnika hitrosti
prekine, mora biti izvajanje meritev samodejno preprečeno.
(3) Dolžina merilnega odseka odsekovnega merilnika hitrosti mora znašati vsaj 500 m in mora
biti vsaj 200 krat daljša od dolžine področja prepoznavanja.
(4) Odsekovni merilnik mora pri izstopu vozila iz odseka upoštevati omejitev hitrosti na
odseku, ki je veljala ob vstopu vozila na odsek.
(5) Največje absolutno odstopanje od razdalje postavitve vstopne in izstopne točke, ki jo pri
meritvi upošteva odsekovni merilnik hitrosti, mora biti manjše od 0,5 % te razdalje.
Francija #3 [sklic na 35. člen]
En ce qui concerne l'article 36, le point 5 mériterait d'être éclairci même si cela provient peutêtre d'un problème de traduction.
Regarding Article 36, paragraph 5 deserves to be cleared even if it may be a translation
problem arises.
41/54
Mnenje MIRS:
Comment of France #3
Definicija je bila popravljena.
Popravek:
32. člen
(dodatne zahteve za odsekovne merilnike hitrosti)
(1) Če odsekovni merilnik hitrosti v vstopni in izstopni točki uporablja različna časovna vira,
morata biti časovna vira sinhronizirana.
(2) Če se časovna sinhronizacija vstopne in izstopne točke odsekovnega merilnika hitrosti
prekine, mora biti izvajanje meritev samodejno prekinjeno.
(3) Dolžina merilnega odseka odsekovnega merilnika hitrosti mora znašati vsaj 500 m in mora
biti vsaj 200 krat daljša od dolžine področja prepoznavanja.
(4) Odsekovni merilnik hitrosti mora pri izstopu merjenega vozila iz merilnega odseka
upoštevati omejitev hitrosti na odseku, ki je veljala ob vstopu vozila na odsek.
(5) Absolutna razlika med dejansko dolžino merilnega odseka in dolžino, ki jo pri meritvi
upošteva odsekovni merilnik hitrosti, ne sme biti večja od 0,5 % te dolžine.
(zahteve za merilnike hitrosti na podlagi sledenja)
(1) Merilnik hitrosti na podlagi zasledovanja morajo ves potek merjenja snemati merjeno
vozilo.
(2) Med merjenjem merilnik hitrosti na podlagi sledenja ne sme dopuščati spreminjanja
optičnih nastavitev kamere v smislu povečevanja ali pomanjševanja slike.
Policija #15:
V 36. členu je potrebno brisati 2. odstavek. (dosedanja praksa, ko meritev ni veljavna, če so
optične nastavitve na začetku in koncu meritve različne, je povsem ustrezna)
42/54
3tech d.o.o. #17:
Sprememba prve alineje:
Merilnik hitrosti na podlagi sledenja morajo ves čas merjenja snemati merjeno vozilo.
Mnenje MIRS:
V 11. Členu obstoječega Pravilnika o meroslovnih zahtevah merilnikov hitrosti v cestnem
prometu je v je 4. alineji 2. odstavka navedeno:
»če se pri merjenju hitrosti s sledenjem uporabljajo naprave za slikovno dokumentiranje z
zoomom (objektivom s spremenljivo goriščno razdaljo), mora biti nastavitev zooma vidna na
posnetku in se med merjenjem ne sme spreminjati«
Pripomba Policije se upošteva, ker morajo imeti Policisti med merjenjem možnost približevanja
registrske tablice vozila zaradi lažje identifikacije.
Predlog se sprejme, ker je bolj razumljiv.
Popravek:
33. člen
(zahteve za merilnike hitrosti na podlagi sledenja)
(1) Merilnik hitrosti na podlagi sledenja morajo ves čas merjenja snemati merjeno vozilo.
(2) Merilnik hitrosti na podlagi sledenja morajo beležiti optične nastavitve kamere. Optične
nastavitve morajo biti na koncu merjenja enake kot na začetku merjenja.
(dodatne zahteve za dodatno funkcionalnost – vožnja v rdečo luč)
(1) Merilniki hitrosti se lahko uporabljajo za ugotavljanje vožnje v rdečo luč.
(2) Vožnja v rdečo luč se ugotavlja na podlagi izmerjene hitrosti vozila in časa prehoda preko
stop črte.
(3) Vožnja v rdečo luč se dokumentira na podlagi dveh slikovnih zapisov. Prvi slikovni zapis
mora prikazovati vozilo pred stop črto, drugi mora prikazovati vozilo po prevoženi stop črti.
Na obeh slikovnih zapisih mora biti poleg vozila vidna prižgana rdeča luč na semaforju.
(4) Na slikovnih zapisih mora biti naveden čas zajema slike, čas, ko je vozilo prevozilo stop
črto in čas, kdaj se je prikazala rdeča luč na semaforju. Časi morajo biti podani z
ločljivostjo 0,01 s.
(5) Pri ugotavljanju vožnje v rdečo luč se upošteva varnostna razlika 0,5 s v korist voznika
43/54
glede na čas vklopa rdeče luči.
(6) Pri overitvah se preveri ustreznost registracije vožnje v rdečo luč pri dveh časih vožnje v
rdečo luč, pri čemer je en čas krajši od 0,5 s in drugi daljši od 0,5 s.
Policija #16:
V 38. členu je potrebno dopolniti vsebino tako, da bo razumljeno, da člen govori o merjenem
vozilu.
3tech d.o.o. #18:
To je težko določljivo. Zadostuje čas prve slike, na kateri se vozilo nahaja pred stop črto, čas
druge slike, ko je vozilo za stop črto in čas, ko je zasvetila rdeča luč.
Sprememba 4. alineje:
Na slikovnih zapisih mora biti naveden čas zajema slike, čas, ko je vozilo prevozilo stop črto in
vsaj na enem slikovnem zapisu še čas, kdaj se je prikazala zasvetila rdeča luč na semaforju.
Časi morajo biti podani z ločljivostjo 0,01 s.
Sprememba 6. alineje:
Pri overitvah se s simulacijo preveri ustreznost registracije vožnje v rdečo luč pri dveh časih
vožnje v rdečo luč, pri čemer je en čas krajši od 0,5 s in drugi daljši od 0,5 s.
Mnenje MIRS:
Komentar k Policiji #16:
Predlog se sprejme.
Komentar k 3Tech #18:
Prevzame se popravljeno besedilo z 4. alinejo, ker je predlagano besedilo bolj jasno.
Strinjamo s se premembo vsebine 6. alineje, kjer se navede simulacija. Preskušanje rdeče luči
brez simulacije bi bilo prenevarno.
Popravek:
35. člen
(funkcionalnost ugotavljanja vožnje v rdečo luč)
(1) Merilnik hitrosti ugotavlja vožnjo v rdečo luč na podlagi izmerjene hitrosti merjenega vozila
in časa prehoda merjenega vozila preko stop črte.
(2) Merilnik hitrosti dokumentira vožnjo v rdečo luč na podlagi dveh slikovnih zapisov. Prvi
slikovni zapis mora prikazovati merjeno vozilo pred stop črto, drugi mora prikazovati
merjeno vozilo po prevoženi stop črti. Na obeh slikovnih zapisih mora biti poleg merjenega
44/54
vozila vidna prižgana rdeča luč na semaforju.
(3) Na obeh slikovnih zapisih mora biti naveden čas zajema slike. Na vsaj na enem slikovnem
zapisu mora biti naveden čas, ko je merjeno vozilo prevozilo stop črto in čas, ko se je
prižgala rdeča luč na semaforju. Časi morajo biti podani z ločljivostjo 0,01 s.
(4) Pri ugotavljanju vožnje v rdečo luč se upošteva varnostna razlika 0,5 s v korist merjenega
vozila glede na čas vklopa rdeče luči.
(5) Pri overitvah se s simulacijo preveri ustreznost registracije vožnje v rdečo luč pri dveh
časih vožnje v rdečo luč, pri čemer je en čas krajši od 0,5 s in drugi daljši od 0,5 s.
(dodatne zahteve za dodatno funkcionalnost – določanje časovne razlike med voziloma v
prometu)
(1) Merilniki hitrosti se lahko uporabljajo za določanje časovne razlike med voziloma v prometu
za preverjanja varnostne razdalje. Časovna razlika med voziloma v prometu je čas, ki ga
pri izmerjeni hitrosti potrebuje drugo vozilo, ki vozi za prvim vozilom, da doseže točko, v
kateri je bila izmerjena hitrost prvega vozila.
(2) Časovna razlika med voziloma v prometu se določa na podlagi izmerjene hitrosti,
oddaljenosti od merilnika hitrosti ter časa meritve hitrosti prvega in drugega vozila.
(3) Časovna razlika med voziloma v prometu se dokumentira na podlagi dveh slikovnih
zapisov, ki nastaneta pri meritvi hitrosti prvega in drugega vozila. Na posameznem
slikovnem zapisu mora biti navedena hitrost vozila, oddaljenost vozila in čas meritve.
(4) Pri določanju časovne razlike med voziloma v prometu se upošteva varnostna razlika v
korist voznika0,15 s.
(5) Pri overitvi se funkcionalno preveri določanje časovne razlike med voziloma, pri čemer se
izbere hitrost za obe vozili enkrat do 100 km/h in drugič hitrosti nad 100 km/h.
3tech d.o.o. #18:
Popravek vsebine 3. alineje člena:
Časovna razlika med voziloma v prometu se dokumentira na podlagi enega ali več slikovnih
zapisov, ki nastanejo pri meritvi hitrosti prvega in drugega vozila. Na vsaj enem slikovnem
zapisu mora biti poleg časovne razlike med voziloma navedena še hitrost vozila, oddaljenost
vozila in čas meritve.
Mnenje MIRS:
Komentar k pripombam 3tech #18:
Dejstvo je, da je slikovno dokumentiranje izvedeno lahko na več načinov: preko slik ali preko
video zapisa, ki je v osnovi zaporedje večjega števila zaporednih slik. Prav tako ni smiselno, da
45/54
se na vsaki sliki pojavljajo vse zahtevane informacije.
Pripomba se sprejme.
Popravek:
36. člen
(dodatne zahteve za dodatno funkcionalnost – določanje časovne razlike med voziloma v
prometu)
(1) Časovna razlika med merjenima voziloma v prometu je čas, ki ga pri izmerjeni hitrosti
potrebuje drugo merjeno vozilo, ki vozi za prvim merjenim vozilom, da doseže točko, v
kateri je bila izmerjena hitrost prvega merjenega vozila.
(2) Merilnik hitrosti določa časovno razliko med merjenima voziloma v prometu na podlagi
izmerjene hitrosti, oddaljenosti od merilnika hitrosti ter časa meritve hitrosti prvega in
drugega vozila.
(3) Merilnik hitrosti dokumentira časovno razlika med merjenima voziloma v prometu na
podlagi najmanj enega slikovnega zapisa, ki nastane pri meritvi hitrosti prvega in drugega
merjenega vozila. Na vsaj enem slikovnem zapisu mora biti poleg časovne razlike med
merjenima voziloma navedena še hitrost obeh merjenih vozil, oddaljenost obeh merjenih
vozil od merilnika hitrosti in čas meritve obeh merjenih vozil.
(4) Pri določanju časovne razlike med merjenima voziloma v prometu se upošteva varnostna
razlika v korist drugega merjenega vozila 0,15 s.
(5) Pri overitvi se s simulacijo funkcionalno preveri določanje časovne razlike med merjenima
voziloma, pri čemer se izbere hitrost za obe merjeni vozili enkrat do 100 km/h in drugič
nad 100 km/h.
(napisna ploščica)
(1) Merilnik hitrosti mora imeti na vidnem mestu nameščeno napisno ploščico z naslednjimi
podatki:
– firmo oziroma ime ali znak proizvajalca,
– vrsto merila (merilnik hitrosti), tip,
– oznako odobritve tipa merila (uradna oznaka),
– tovarniško številko in leto proizvodnje,
– merilno območje za hitrost,
– območje okoljskih temperatur, v katerem se lahko uporablja merilnik hitrosti,
– vrednost oziroma območje vrednosti napajalne napetosti in omrežne frekvence in
– ostale omejitve, ki bi lahko vplivale na delovanje merilnika hitrosti.
(2) Napisi na merilniku hitrosti morajo biti v slovenskem jeziku oziroma morajo biti podani tako,
da je zagotovljena ustrezna informiranost vseh uporabnikov merilnika hitrosti.
(3) Vse oznake in napisi, ki se zahtevajo, morajo biti jasni, neizbrisljivi, nedvoumni in
neprenosljivi.
46/54
Policija #17:
V 40. členu je potrebno brisati 8 alinejo prvega odstavka v celoti, ker gre za vsebino, ki se
presoja v tehničnih postopkih in ni predmet vsebine napisne ploščice. Vprašljiva je tudi zahteva
po neizbrisljivosti podatkov na vseh oznakah in zapisih, saj so glede na prakso zaradi
normalne obrabe izbrisljive že overitvene in zaščitne nalepke, ki jih na merilnike namešča Urad
RS za meroslovje
Mnenje MIRS:
Člen je namenjen organom za ugotavljanje skladnosti.
Na napisni ploščici se navedejo vse omejitve glede uporabe merilnika hitrosti, ki se ugotovijo v
postopku odobritve tipa. Morebitne dodatne omejitve pri uporabi merilnikov hitrosti morajo biti
jasno razvidne iz napisne ploščice. Sledje je tudi v interesu uporabnikov.
Proizvajalci merilnikov uporabljajo ploščice iz kovinske folije, kjer ni zaslediti težav tudi po več
kot desetletni uporabi merilnikov hitrosti. Težave z overitvenimi oznakami, kot jih navaja
Policija so bile odpravljene in niso predmet tega pravilnika.
Pripombe se ne sprejmejo.
(Navodila za uporabo)
Navodila za uporabo morajo obsega naslednje podatke
–
obrazložitev principa delovanja merilnika hitrosti,
–
opis sestavnih delov merilnika hitrosti,
–
delovni pogoji za uporabo merilnika hitrosti,
–
načini delovanja merilnika hitrosti,
–
postopek postavitve merilnika hitrosti in kako postavitev vpliva na izmerjeno hitrost (če
je to potrebno) in
–
postopek preverjanja ustreznosti delovanja merilnika hitrosti pred začetkom njegove
uporabe.
47/54
Policija #18:
V 41. členu je potrebno v celoti brisati prvo in drugo alinejo prvega odstavka, ker gre za
vsebine, ki so predmet šolskih študijskih programov in ne navodil za uporabo posameznega
tipa elektronskih naprav.
3tech d.o.o. #20
Predlagam uvodni stavek:
Navodila za uporabo morajo vsebovati najmanj naslednje podatke
Mnenje MIRS:
Navodila za uporabo pripravi proizvajalec ali njegov zastopnik na slovenskem tržišču. Zahteva,
da se v njih poda osnovi princip delovanja merilnikov hitrosti ter navedba njegovih sestavnih
delov, omogoča, da se uporabnik seznani z merilnikom hitrosti. Slednje je bila tudi zahteva
obstoječega pravilnika ter dosedanja praksa na vseh področjih zakonskega meroslovja.
Opis sestavnih delov je predpogoj za podajanje ustreznih navodil za uporabo.
Pripomba se delno upošteva.
Komentar k pripombam 3tech d.o.o. #20:
Predlog se ne upošteva, ker beseda »najmanj« ni potrebna. Člen ne določa, da navodila za
uporabo ne smejo vključevati nič drugega.
Popravek:
(Navodila za uporabo)
Navodila za uporabo morajo obsegati:
– navedbo principa delovanja,
– opis sestavnih delov merilnika hitrosti,
– delovne pogoje za uporabo merilnika hitrosti,
– opis uporabe merilnika hitrosti,
– postopek postavitve merilnika hitrosti in opis, kako postavitev vpliva na izmerjeno
hitrost (če je to potrebno) in
– postopek samopreverjanja delovanja merilnika hitrosti v povezavi z zahtevami Error!
Reference source not found.. člena tega pravilnika.
(odobritev tipa)
(1) V postopku odobritve tipa merila se s pregledom dokumentacije in vzorca tipa merila ter
preskusi ugotavlja, ali merilnik hitrosti izpolnjuje zahteve iz III., IV. in V. poglavja tega
48/54
pravilnika.
(2) Pregledi in preskusi za pregled izpolnjevanja zahtev iz 8. člena tega pravilnika se opravijo
na način in pri pogojih, kot jih določa OIML D11 oziroma na drug enakovreden način.
(3) Sklicevanje na OIML D11 izhaja iz članstva Republike Slovenije v Mednarodni organizaciji
za zakonsko meroslovje. OIML D11 v angleškem jeziku je dosegljiv na spletni strani
Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje.
(4) Pregledi in preskusi za pregled izpolnjevanje zahtev tega pravilnika glede programske
opreme merilnika hitrosti se opravijo na način in pri pogojih, kot jih določa vodilo WELMEC
7.2 Evropskega združenja za zakonsko meroslovje (European Cooperation in Legal
Metrology) (v nadaljnjem besedilu: WELMEC 7.2) za merila s stopnjo tveganja »D«
oziroma na drug enakovreden način.
(5) Sklicevanje na WELMEC 7.2 izhaja iz članstva Urada Republike Slovenije za meroslovje v
Evropskem združenju za zakonsko meroslovje. WELMEC 7.2 je v angleškem jeziku je
dosegljiv na spletni strani Evropskega združenja za zakonsko meroslovje.
Policija #19:
V 43. členu v prvem odstavku verjetno manjka določilo, ki se navezuje poleg III., IV., in V.
poglavja še na II. Poglavje tega pravilnika.
3tech d.o.o. #21:
Popravek prve alineje:
V postopku odobritve tipa merila se s pregledom dokumentacije in vzorca tipa merila ter
preskusi ugotavlja, ali merilnik hitrosti izpolnjuje zahteve iz II., III., IV. in V. poglavja tega
pravilnika.
Mnenje MIRS:
Komentar k pripombam Policije #19 in 3tech #21:
Tipkarska napaka. Pri zapisu člena smo pomotoma izpustili II. poglavje.
Člen se popravi.
Popravek:
(odobritev tipa)
(1) V postopku odobritve tipa merila se s pregledom dokumentacije in vzorca tipa merila ter
preskusi ugotavlja, ali merilnik hitrosti izpolnjuje zahteve iz II., III., IV. in V. poglavja tega
pravilnika.
(2) Pregledi in preskusi za pregled izpolnjevanja zahtev iz 8. člena tega pravilnika se opravijo
na način in pri pogojih, kot jih določa OIML D11 oziroma na drug enakovreden način.
(3) Sklicevanje na OIML D11 izhaja iz članstva Republike Slovenije v Mednarodni organizaciji
za zakonsko meroslovje. OIML D11 v angleškem jeziku je dosegljiv na spletni strani
49/54
Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje.
(4) Pregledi in preskusi za pregled izpolnjevanje zahtev tega pravilnika glede programske
opreme merilnika hitrosti se opravijo na način in pri pogojih, kot jih določa vodilo WELMEC
7.2 Evropskega združenja za zakonsko meroslovje (European Cooperation in Legal
Metrology) (v nadaljnjem besedilu: WELMEC 7.2) za merila s stopnjo tveganja »D«
oziroma na drug enakovreden način.
(5) Sklicevanje na WELMEC 7.2 izhaja iz članstva Urada Republike Slovenije za meroslovje v
Evropskem združenju za zakonsko meroslovje. WELMEC 7.2 je v angleškem jeziku je
dosegljiv na spletni strani Evropskega združenja za zakonsko meroslovje.
(prva overitev)
Postopek pregleda in preskusa merilnika hitrosti pri prvi overitvi zajema:
– preskus merilne točnosti v najmanj 10 merilnih točkah enakomerno razporejenih po
celotnem merilnem področju merilnika hitrosti,
–
preskuse za posamezno vrsto merilnikov hitrosti na podlagi 44. do 49. člena tega
pravilnika,
–
določanje razdalje med detektorji pri detekcijskih merilnikih hitrosti in določanje dolžine
odseka pri odsekovnih merilnikih hitrosti ter
–
druge preskuse, če je tako določeno z odobritvijo tipa merilnika hitrosti.
47 .člen
(posebni preskusi za radarske merilnike hitrosti)
(1)
Za radarske merilnike hitrosti je potrebno preveriti izpolnjevanje zahtev iz 5. člena tega
pravilnika.
(2)
Točnost merjenja oddaljenosti vozila, če radarski merilnik hitrosti prikazuje oddaljenost
vozila, je potrebno preveriti pri najmanj treh razdaljah enakomerno razporejenih po
celotnem v odobritvi tipa določenem območju merjenja oddaljenosti vozila radarskega
merilnika hitrosti.
(3)
Pri preskusu točnosti radarskega merilnika hitrosti se mora hkrati preveriti delovanje
oddajnega in sprejemnega dela antene.
48. člen
(posebni preskusi za laserske merilnike hitrosti)
(1) Za laserske merilnike hitrosti je potrebno preveriti izpolnjevanje zahtev iz 5. člena tega
pravilnika.
(2) Točnost merjenja oddaljenosti vozila, če laserski merilnik hitrosti prikazuje oddaljenost
vozila, je potrebno preveriti pri najmanj petih razdaljah enakomerno razporejenih po
celotnem v odobritvi tipa določenem območju merjenja oddaljenosti vozila laserskega
merilnika hitrosti.
50/54
Policija #20:
Prvo alinejo 45. člena je potrebno brisati v celoti saj ni smiselna iz fizikalnih razlogov in tudi ni
skladna s smernicami proizvajalcev merilnikov. Enako velja za drugi odstavek 47. In 48. člena.
45. člen v prvi alineji zahteva preizkus merilne točnosti v 10 točkah enakomerno razporejenih po
celotnem
merilnem območju. Predlagamo, da se omenjena zahteva nanaša na radarske merilnike hitrosti, kjer se
preverja meritve hitrosti v območju delovanja merilnika.
Mnenje MIRS:
Urad pri določanju smernic dela upošteva priporočila OIMLa ter zahteve ostalih inštitucij v
Evropski uniji, ki so odgovorne za del zakonskega meroslovja, ki ureja področje merilnikov
hitrosti.
Pri navajanju fizikalnih razlogov ni dovolj, da se upošteva samo osnovni fizikalni princip
izvedbe meritve hitrosti. Upoštevati je tudi potrebno fizikalni princip delovanja znotraj samega
merilnika, npr. Dopplerjevi merilniki uporabljajo neliearna vezja pri obdelavi meritev, ter ne
nazadnje princip same fizikalne simulacije vožnje vozila z referenčnim etalonom. Na vseh
omenjenih področji je več kot dovolj razlogov, da se preveri delovanje merilnika od minimalne
do maksimalne hitrosti v različnih točkah.
Predlagatelj pripombe ni navedel nobenih jasnih fizikalnih razlogov ali smernic proizvajalcev na
katere bi lahko Urad podal svoj odgovor.
Urad je ponovno preveril postopke overitev merilnikov hitrosti na Hrvaškem, Španiji, Nemčiji,
Nizozemski, Finskem ter Norveškem. Predlagani členi pravilnika so primerljivi z zahtevami v
navedenih državah.
Razlog, da bi se zahteva za 10 merilnih točk nanašala samo za Dopplerjeve merilnike hitrosti,
ni bil podan.
(NDP v uporabi)
NDP merilnika hitrosti v uporabi je enak NDP določenim v 5. oziroma v 6. členu.
Policija #21:
Postavlja se vprašanje o smiselnosti določbe 54. člena tega pravilnika, zato predlagamo, da se
določba briše v celoti.
51/54
Mnenje MIRS:
Člen predstavlja tudi osnovo za delovanje in odločanje meroslovnega nadzora. Člen postavlja
zahteva, kakšni NDP so dovoljeni med uporabo. Slednje lahko meroslovni nadzor tudi preverja
na podlagi referenčnih meritev. Nenazadnje je slednji člen tudi informacija za uporabnike
merilnikov hitrosti, kdaj je potrebno merilnik med delovanjem izločiti iz uporabe.
Za merilnike hitrosti je zaradi principa njihovega delovanja in vpliva rezultatov meritev na višine
globe in na izgubo pravic državljanov bilo odločeno, da so NDP v uporabi enaki NDP pri
ugotavljanju skladnosti.
[Ur.l.RS.št 81/2013].
(dajanje v promet in prvo overitev)
Merilniki hitrosti, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa na podlagi
Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (Uradni list RS, št.
25/02 in 90/05), se smejo dati v promet ter prvo overitev do izteka veljavnosti odobritve tipa, če
izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, ki se nanašajo na prvo overitev.
60. člen
(dajanje v redno in izredno overitev)
Merilniki hitrosti, ki so na dan uveljavitve tega pravilnika v uporabi in imajo veljavno prvo
overitev oziroma redno overitev na podlagi Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike
hitrosti v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 25/02 in 90/05), se smejo še naprej dajati v
redno ali izredno overitev, če izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, ki se nanašajo na redno
overitev.
Policija #22:
Prehodne in končne določbe niso jasno zapisane, zato menimo, da jih je potrebno spremeniti
in bolj jasno zapisati, da bodo razumljive tudi širšim laičnim javnosti.
Predlagamo, da prehodna določba jasno določa, da morajo merilniki, ki so že v uporabi se
smejo še naprej dajati v redno ali izredno overitev na podlagi Pravilnika o meroslovnih
zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu, izpolnjevati le pogoje, ki jih določa
Pravilnik objavljen v UL RS 25/02 in 90/05).
52/54
59. in 60. Člen uporaba teh dveh členov naj bo omejena na neko omejeno časovno okno, ki bo
omogočilo
mehkejši prehod na nove zahteve
Mnenje MIRS:
Člena 59. in 60. sta vsebinsko jasna. Merilniki hitrosti, ki imajo veljavno odobritev tipa se lahko
dajajo v uporabo – prvo overitev, dokler imajo veljavno odobritev tipa in izpolnjujejo pogoje za
prvo overite glede na zahteve tega (novega) pravilnika. Enaka dikcija se uporablja tudi v
prehodnih določbah ostalih meroslovnih pravilnikov.
Merilniki hitrosti, ki so bili dani v uporabo – imajo izvedeno prvo overitev pred začetkom veljave
novega pravilnika se smejo uporabljati še dalje, dokler izpolnjujejo pogoje za overitev glede na
zahteve novega pravilnika. Osnovne zahteva glede največjih dopustnih pogreškov +/- 3 km/h
do 100 km/h in +/-3% nad 100 km/h se niso spremenile. Zato menimo, da bodo merilniki brez
težav izpolnili enake zahteve novega pravilnika. Policiji ne bo potrebno zaradi tega izločati
merilnike hitrosti iz uporabe.
Komentar k pripomban Intermatic #20:
Merilniki hitrosti, ki imajo veljavno odobritev tipa po predhodnem pravilniku ostanejo v uporabi,
dokler izpolnujejo zahteve za overitev.
Vsebini 59. in 60. člena se ne spremenita.
(zahteve za obstoječe imenovane osebe)
Imenovane osebe, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika odločbo Urada Republike
Slovenije za meroslovje o imenovanju za izvajanje rednih in izrednih overitev merilnikov
hitrosti, morajo postopke overitev merilnikov hitrosti uskladiti s tem pravilnikom v šestedesetih
dnevih in jih akreditirati v roku 6 mesecev od uveljavitve tega pravilnika in o tem obvestiti Urad
Republike Slovenije za meroslovje zaradi izdaje nove odločbe o imenovanju.
Policija #23:
Menimo, da se zahteve iz 61. člena nerealne in določajo prekratke časovne roke. Postopki
akreditacije so jasni in v praksi večkrat preizkušeni, zato ni mogoče pričakovati, da bodo
akreditirani kontrolni organi izpolnili zahteve tega člena pravočasno (na primer ob spremembi
standarda SIST EN ISO/IEC 17020, je bilo prehodno obdobje neprimerno daljše. ILAC je na
primer julija 2012 objavil, da je prehodno obdobje za uveljavitev novega standarda 3 leta).
Predlagamo, da novi pravilnik določi roke, ki so realni.
61. Člen zahteva za imenovane osebe po uskladitvi v 60 dneh in po izvedbi akreditacije v 6 mesecih je
53/54
pretirana. Pripraviti nove preizkuse in izvesti akreditacijo le teh v tako kratkem času je tehnično zelo
zahtevno. Na primer, prehod na novo verzijo ISO standarda iz 17020‐ 2004 na standard 17020 – 2012 je
bil rok več kot eno leto, s tem da so imeli čas priprave praktično 2 leti od objave novega standarda.
Mnenje MIRS:
Policija ni imenovana oseba. Vsebina člena je bila spremenjena na predlog IO.
Komentar k pripombam Intermatic d.o.o. #21:
Podaljšan rok za akreditacijo na 12 mesecev. Navedba, da je potrebno pripraviti nove
preskuse, ni podprta z dejanskimi dokazili.
Popravek:
60. člen
(zahteve za obstoječe imenovane osebe)
Imenovane osebe, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika odločbo Urada o imenovanju za
izvajanje rednih in izrednih overitev merilnikov hitrosti, morajo postopke overitev merilnikov
hitrosti uskladiti s tem pravilnikom treh mesecih in jih akreditirati v roku 12 mesecev od
uveljavitve tega pravilnika in o tem obvestiti Urad Republike Slovenije za meroslovje zaradi
izdaje nove odločbe o imenovanju.
54/54

1. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija 2. Ministrstvo za

Transcription

Similar documents

navodila za uporabo merilnik nivoja mn

Klikni za prenos

P18L-00 - Elektronika Pahor

US BR 473 - navodila za montažo

Kompaktni merilnik toplote Messtechnik ELF

LW C10.pdf - Navis Elektronika

Piaggio vespa 125 l. 1959

MEDISMART Sapphire priročnik za uporabo.pdf