Dusan Remic

Comments

Transcription

Dusan Remic
KONFERENCA: TRAJNOSTNA (ENERGETSKA) PRENOVA ZAŠČITENIH
OBJEKTOV
KAKO ZAGOTOVITI ZANESLJIVOST
ZAŠČITENIH ZGRADB S
TRAJNOSTNO PRENOVO
GRAD-ART
d.o.o.
Dušan Remic, univ.dipl.ing.grad.
KAJ JE TRAJNOSTNA GRADNJA
Trajnostna gradnja s stališča gradbeništva pomeni:
 pravilno izbiro materialov za izvedbo (kar vpliva na življenjsko dobo
in prilagodljivost objektov)
Socialno ekonomska kategorija pomeni:
 obvladljivost direktnih in indirektnih stroškov bivanja, dostopnost




stanovanj rizičnim skupinam, psihološko in socialno funkcijo
stanovanj in kriterij širitve stanovanj
Trajnostna gradnja ter energetska in ekološka učinkovitost
vplivata na:
energetsko sanacijo obstoječih stavb
trajnostne kriterije za novogradnje
racionalno rabo neobnovljivih virov ter uvajanje obnovljivih virov
energije
učinkovito rabo zemljišč in energije itd.
KAJ BI ŠE DODALI?
V VSAKI STROKI PRI GRADITVI OBJEKTOV (ZLASTI
ZAŠČITENIH OBJEKTOV) SE ZASLEDUJE SPECIFIČEN
CILJ:
ZVKDS + ARHITEKTI + UPORABNIKI + ENERGETIKI + GRADBENIKI
SKUPNI IMENOVALEC = XY
XY = ZANESLJIVOST OBJEKTV OZIROMA ENA IZMED
BISTVENIH LASTNOSTI, KI JO PREDSTAVLJATA MEHANSKA
ODPORNOST IN STABILNOST
ZANESLJIVOST OBJEKTV POLEG MEHANSKE ODPORNOSTI IN
STABILNOSTI PREDSTAVJAJO ŠE VARNOST PRED POŽAROM,
HIGIENSKO IN ZDRAVSTVENO NEOPOREČNOST , ZAŠČITO PRED
HRUPOM, ENERGETSKO VARČNOST IN VARNOST PRI UPORABI
CELOVITOST
PRENOVE
OBJEKTOV
Celovita prenova (obnova, sanacija, rekonstrukcija)
objektov kulturne dediščine oziroma zaščitenih objektov
pa običajno predstavlja poleg že naštetih aktivnosti še:
 posege v nosilni konstruktivni
sistem,
 sanacijo vlage in izboljšanje
bivalnega okolja,
 modernizacijo zgradb,
 izkoristek nestanovanjskih površin
za bivanje ter
 v zadnjem obdobju vse pogostejše
energetske sanacije stavb.
Izkoristek podstrešij
Modernizacija zgradb
Energetska sanacija
Sanacija bivalnega okolja
Mnogokrat se zaradi želje po energetski
učinkovitosti objektov in neupoštevanja
zgoraj opisanih razlogov, toplotno izolativni
ovoj zgradbe izvaja na dotrajanih in
poškodovanih konstruktivnih elementih po
principu »zgoraj uj, spodaj fuj«.
Parcialno reševanje prenove --------- ???
(povečanje koristne površine zgradbe ali polepšan videz ali
toplotno izoliranje) – največkrat zaradi:
 zmanjšane finančne zmožnosti investitorjev
 ali drugih ovir kot so sosedstvo, strnjena mestna jedra itd.
 zahtevni izvedbeni detajli
Posledično to vodi k zmanjšani
zanesljivosti in uporabnosti objektov ter
nizki energetski učinkovitosti
TEŽAVE, NA KATERE LAHKO NALETIMO
PRI ENERGETSKI – TRAJNOSTNI
PRENOVI ZGRADB:
 zgradbe v nizu in različno lastništvo zgradb,
 zahtevni ali neizvedljivi detajli za izvedbo (iz tehničnih ali
finančnih razlogov),
 poškodovani in dotrajani konstruktivni elementi ter
posledično zmanjšana zanesljivost,
 zaščiteni deli objektov (fasade, freske, ambienti, vedute itd.)
ter
 dejstvo, da je celotno področje Slovenije potresno območje.
Zidane zgradbe v Sloveniji predstavljajo večinski stavbni
fond, po oceni med 60 in 70% vseh evidentiranih stavb.
Tako je v register ZVKDS vpisanih blizu 27.000 enot, od
tega približno 71% stavbnih enot.
NAJPOGOSTEJŠI KONSTRUKCIJSKI UKREPI IN POSEGI ZA
POVEČANJE ZANESLJIVOSTI IN POTRESNE VARNOSTI ZARADI
DOTRAJANOSTI ALI POVEČANJA NOSILNOSTI ZGRADB SO:
 podbetoniranje temeljev ali temeljnih zidov,
 sistematično injektiranje kamnitih zidov,
 sanacija kapilarne vlage v zidovih kleti in pritličja,
 zamenjava lesenih stropnih konstrukcij z AB ploščami,
 povezovanje nosilnega zidovja na nivoju medetažnih stropnih konstrukcij,
 utrjevanje obokov,
 izvedba armiranih ometov na nosilnih zidovih (predvsem opečnih),
 izdelava novih AB vertikalnih in horizontalnih vezi,
 zamenjava dela slabe apnene malte s podaljšano apneno cementno
malto,
 v primeru slabe konstruktivne zasnove objektov dodajanje novih nosilnih
zidov ali AB okvirnih konstrukcij,
 upogibno in strižno ojačevanje armiranobetonskih pa tudi lesenih
konstruktivnih elementov s karbonskimi lamelami in/ali tkanino,
 popravilo ostrešij (zamenjava trhlih tramov) ali kompletna zamenjava
ostrešij zaradi dotrajanosti in izkoristka podstrešij,
 sidranje ostrešij v nosilni konstruktivni sistem zgradbe.
Sistematično injektiranje
kamnitih zidov
Sanacija vlage v zidovih s
prepojitvijo s hidrofobnimi
raztopinami
Poslikave sten in stropov v
notranjosti
Trhli leseni elementi
stropov ali ostrešij, ki jih
je potrebno zamenjati
DOBRE IN SLABE LASTNOSTI OMENJENIH
KONSTRUKTIVNIH POSEGOV KAJ TO PREDSTAVLJA ZA ENERGETSKO
SANACIJO ZGRADB
 povečanje zanesljivosti zgradb ( nosilnost, stabilnost in
varnost) – osnovni kriterij in zahteva EC standardov,
 običajno sočasno povečanje potresne odpornosti,
 izboljšanje bivalnih pogojev v zgradbah (zmanjšanje vlage
in boljše prezračevanje),
 modernizacija zgradb,
 podaljšanje
življenjske
dobe
propadanje),
 manjši stroški vzdrževanja itd.
objektov
(počasnejše
NEGATIVNI VPLIVI DOLOČENIH
KONSTRUKTIVNIH POSEGOV
KRATKOTRAJNI IN DOLGOTRAJNI
 možnost nastanka lokalnih zruškov ali celotnih porušitev
zgradbe,
 pri sistematičnemu injektiranju in penetraciji zidov vnos
velike količine vlage v konstrukcijo – časovna odvisnost,
 ogrožanje lokalne in globalne zanesljivosti pri zamenjavi
lesenih konstruktivnih elementov z AB,
 dodajanje togih elementov (AB elementov) v zgradbo –
povečanje ekscentričnosti med togostnim in masnim
težiščem zgradbe – torzija,
 znatno povečanje investicijske vrednosti sanacije ali
rekonstrukcije itd.
KAKO UČINKOVITO IZDELATI TI OVOJ
ZGRADBE PRI STAREJŠIH ZGRADBAH?
Fasade
Freske
PRIMER FOTO: omejitev izvedbe TI fasade ali
nezmožnost izvedbe. Zunaj zaščitena fasada, znotraj
freske. V danem primeru je edini možni način izdelava
fasade iz toplotno izolativnega ometa. Kaj s tem
dosežemo?
Učinkovitost TI ometa v nadaljevanju (debelina
omejena).
Največje prihranke pri energijskih izgubah na fasadah
dosežemo z zamenjavo stavbnega pohištva ??? in
izoliranjem podstrešij.
Zelo pogosta je trditev, da za zunanji kamnit zid
debeline 60 cm ni potrebna dodatna toplotna
izolacija fasade.
Toplotna prehodnost je primerjalno izračunana za
naslednje primere:
 za kamnit zid 60 cm z apnenim fasadnim ometom,
 za kamnit zid 60 cm s toplotno izolativnim fasadnim
ometom debeline 3,5 cm in
 potrebna debelina toplotne izolacije, da se zadosti
predpisanim vrednostim.
Za izbrani primer vidimo, da ima kamnit
zid približno 5 x večjo toplotno prehodnost
od predpisane, z zamenjavo ometov pa se
stanje izboljša za cca 31 %. Kljub temu je
toplotna prevodnost še vedno približno 3 x
prevelika.
MINIMALNA DEBELINA TI = 12 cm
Talna izolacija
Kleti in kletno zidovje je
največkrat nemogoče toplotno
izolirati. Kot edina možnost se
kaže izvedba TI na notranji
strani sten in pod tlaki, kar
pomeni, da so potrebne
obzidave teh sistemov. Na tak
način
močno
zmanjšamo
uporabno površino prostorov,
po drugi strani pa smo prisiljeni
v izdelavo toplotnih mostov.
Vlaga, ki se transportira s
kapilarnim vlaženjem skozi
zidovje ponavadi spremeni pot
in se izsušuje na drugih delih
zidov.
Ostrešja
Še z najmanj težavami lahko učinkovito toplotno
izoliramo podstrešja, bodisi z dodajanjem TI na špirovce
ali kar je bolj običajno med konstrukcijo špirovcev. Če
smo pri tem pazljivi in natančni se lahko izognemo tudi
konstrukcijskim toplotnim mostovom.
TI na notranji strani sten
V praksi naletimo tudi na primere, ko je toplotno
izolacijski ovoj vgrajen na notranji strani sten.
Problematika je v tem, da na račun TI ovoja zgradbe
izgubimo akumulacijsko toploto (to je toploto, ki se
akumulira v nosilnih zidovih in ugodno vpliva na
bivalno ugodje). Pri tej varianti dobimo kar nekaj
toplotnih mostov, ki jih je sorazmerno težko izničiti (ob
tlaku, ob stropu, od prečnih stenah, ob okenskih in
vratnih odprtinah itd.). Pri običajno majhnih oknih se
dodatno zmanjšajo zastekljene površine.
TI MATERIALI, KI SE UPORABLJAJO PRI
ENERGETSKIH SANACIJAH
Med najbolj uporabljene materiale sodijo:
 kamena volna - TERVOL,
 steklena volna - URSA,
 ekspandirani polistiren - STIROPOR,
 ekstrudirani polistiren – STIRODUR,
 celulozna izolacija iz zmletega papirja – TRENDISOL,
 izolacija iz poliuretanske pene (v ploščah ali brizgana),
 penjeno steklo – GLAPOR (v ploščah ali razsut),
 izolacija iz ovčje volne,
 vakuumsko steklo (za okna in vrata),
 izolacija iz plute itd.
Vsak izmed naštetih materialov ima svoje specifične
lastnosti, ki pogojujejo njihovo uporabo.
PREZRAČEVANJE
Energetska prenova objektov je
tesno povezana še s primernim
prezračevanjem prostorov. Za dobro
in učinkovito prezračevanje običajno
na zgradbi lociramo centralni
prezračevalni postroj, kar pomeni, da
svež zrak in iztrošen zrak dovajamo
ali odvajamo iz centralne naprave s
prezračevalnimi kanali, ki imajo
znatne dimenzije. V starejših
zgradbah smo tako omejeni s
zatečenim stanjem.
SODOBNA REŠITEV
PRI PRENOVI
LUNOS
Rekuperacijski sistemi
SKLEPNE MISLI
Odgovor na uvodno vprašanje lahko predstavlja
predvsem skupinsko delo strokovnjakov različnih strok.
Kompromisi pri izvedbi energetskih sanacij starejših
zaščitenih zgradb so zato neizbežni.
Vsekakor pa je najprej potrebno poskrbeti za zanesljivost
zgradb ter šele zatem za ostale dejavnike. Nenazadnje
je učinkovita energetska prenova objektov povezana z
znatnimi finančnimi vložki, ki morajo biti razumljivi in
opravičljivi. To pomeni, da morajo energijski prihranki v
nekem razumljivo dolgem obdobju povrniti vložena
finančna sredstva.
HVALA ZA POZORNOST
GRAD-ART d.o.o.
www.grad-art.si
Dušan Remic, univ.dipl.ing.grad.

Similar documents